Novi proračunski osnutek maribor. mestne občine
Redni in izredni investicijski proračun za leto 1932 znaša 45 milj. 89.398 Din izdatkov — Razlika med izdatki in dohodki 3,792.148
Din se bo krila iz doklad
Maribor, 23. septembra.
Mariborska je med vsemi našimi mestnimi občinami prva dovršila proračunski osnutek za leto 1932. Pri sestavi se je ozirala povsod na potrebo štedenja, zato je redni proračun, ki znaša 18,744.398 Din, le za 264.828 Din večji kakor je letošnji, kljub temu, da bremena pre-nešenega delokroga vedno rastejo. Tako mora plačati samo za policijo, učiteljsko stanarino in vzdrževanje raznih zgradb državnih uradov 850 tisoč Din. Posebne težkoče pa je delala pri sestavi novega proračuna odredba ministrstva, po kateri se z novim letom ukinejo gostaščina, kanalščina in vodarina, ki so tvorile skoraj najvažnejši vir dohodkov. Nadomestile se bodo z uvedbo davščine na poslopja. Ostale davščine se ne bodo bistveno spremenile.
Kakor rečeno, znaša proračun izdatkov skupno 18,744.398 Din. Za'splošno mestno upravo je določenih 3,758.639 Din, za uprava mestnih hiš 637.205 Din, za kritje mestnih davščin 317.191 Din, za amortizacijo in obrestovanje mestnih dolgov 4,876.870 Din, za olepšavo, čiščenje in škropljenje cest 2,650.315 Din, za gasilstvo 155.075 Din, za zdravstvo 808.013 Din, za socialno skrbstvo 2,397.726 Din, za šolstvo 1 milj. 422.431 Din, za gledališče, Studijsko knjižnico in ostale prosvetne zadeve 451.156 Din, za obrt,
trgovino in tujski promet 185.700 Din, za vojaški urad 221.872 Din, za vzdrževanje glavarstev, policijo in ostalo razno pa 862.205 Din. Izredni proračun vsebuje 1,245.000 Din izdatkov, ki se bodo porabili za vzdrževanje in do-vršitev investicij. Investicijski proračun, ki je od rednega in izrednega popolnoma ločen, in se bo v celoti kril iz dohodkov kaldrminskega fonda, znaša 25,100.000 Din. Uporabila se bo ta svota za gradnjo carinarnice itd.
Proračun dohodkov znaša skupno 14,952.250 Din. Primanjkljaj v iznosu 3,792.148 Din se bo kril s 50 odstotno doklado na neposredne davke. Posamezne postavke dohodkov so predvidene sledeče: splošna mestna uprava 786.500 Din, mestne hiše 637.205 Din, mestne davščine 9 mi-ljonov 551.351 Din, amortizacija hišnih dolgov 2,518.527 Din, ceste in olepšava 439.090 Din, zdravstvo 737.760 t>in, socialno skrbstvo 296.050 Din, obrt, trgovina in tujski promet 8.852 Din, vojaštvo 1.938 Din in razno 15.594 Din. Pri tem je razveseljivo, da se mestna podjetja, razen plinarne in avtobusnega prometa, postala vsa aktivna, tako mesto električno podjetje, vodovod, klavnica in mestni pogrebni zavod. O sprejetju ali odklonitvi proračunskega osnutka se bo razpravljalo na eni izmed prihodnjih občinskih sej.
Vsi so šli, samo dr. Pfriemer je ostal...
Heimwehrovci so zapustili Maribor, voditelja dr. Pfriemerja so pustili samega
trije emigranti, in sicer se je Irimbert Prugger vrnil v Avstrijo, VValther Pfriemer mlajši in Siegfried Prugger sta pa odpotovala preko
Maribor, 23. septembra.
Kakor smo poročali, sta poleg dr. Pfriemerja in njegove družine prispela po ponesrečenem puču v Maribor tudi dva ožja njegova sodelavca, Judenburžana Siegfried in Irimbert Prugger. V celoti je bilo tako v Mariboru nastanjenih sedem beguncev. Pfriemerjeva žena Irma je z mlajšima otrookma že pred dnevi zapustila naše mesto in se preko Špilja in Gradca nemoteno vrnila v Judenburg. Včeraj so pa odšli še
Ljubljane in Rakeka v Italijo, kjer se bosta začasno ustavila v Malem Lešinju.
V	Mariboru je ostal samo še vodja ponesrečenega puča dr. VValther Pfriemer, kateremu so naše oblasti dovolile do nadaljnega pravico omejenega azila.
Obisk novega srezkega načelnika v Poljčanah
Poljčane, 22. septembra.
Da se upozna v razmere svojega novega sreza ter se na lastne ušesa prepriča o težnjah in željah ljudstva, je naš novi načelnik g. Milan M a k a r, prevzemši te dni posle načelstva za Maribor desni breg, prišel v torek 22. t. m. tudi v naš kraj. Poleg županov in občinskih odbornikov iz Poljčan, Pekla, Brezij, Lušečke vasi, Studenic itd., ki so bili tega dne vabljeni v Poljčane, se je zbralo pri poljčanskem županu tudi mnogo drugih občanov, ki bi radi videli in se upoznali z našim novim sreskiin načelnikom. Gospod načelnik je ob tej priliki obrazložil zbranim današnji državni položaj, tolmačil ustavo, volilni zakon ter druge današnje aktualne zadeve. Omenjal je med drugim obnovitev parlamentarnega življenja, ki bo prineslo v kratkem volitve. Ta novi parlament pa bo le nadaljeval delo, na čigar temeljih se je zidalo doslej, t,. j. za zmago idej, ki jih je uveljavil najvišji predstavitelj in čuvar naše države na dan 6. januarja 1929. Zato oni, ki je do pro-speha in sreče naše domovine in do dobrobita ter do gospodarskega pojačenja slehernega dr-
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Fran* Josefovoc grenčice, če jo popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno in miio iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Fran* Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez vsake ne-prilike. »Fram Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	471
žavljana, tokrat v svojo lastno škodo ne bo izostal od volitev.
Poset gospoda sreskega načelnika je napravil na vse navzoče najlepši vtis ter so njegovim izvajanjem z odobravanjem pritrjevali. Dojmilo se je ta dan vseh; da se dela na ustvarjanju čim trdnejše in gospodarsko močne države ter da nam je v najbližjih časih pričakovati čim lepše bodočnosti.	—ank—
Odlikovanje učiteljstva
Ljubljana, 23. septembra.
Dne 22. septembra je izročil s primernim nagovorom in čestitko g. mestni načelnik v Ljubljani dr. Dinko Puc učiteljicama gdč. Mariji D et e 1 o v i in Mariji G r o š 1 j e v i ter gg. šol. upraviteljem Janku Polaku, Stanku L e g a t u, Frideriku R e p o v š u, Titu Grčarju in upravitelju centralnega šolskega vrta Josipu Kobalu odlikovanja sv. Save.' V imenu odlikovancev se je zahvalil g. Polak in prosil gosp. mestnega načelnika, naj pošlje zahvalo na najvišje mesto. G. šol. nadzornik Grum pa jih je bodril k nadaljnemu vztrajnemu šolskemu in nacionalnemu delu. Odlikovancem čestitamo I
Uvedba šolskega radia
Sklep odseka za šolski radio pri sekciji JUU Ljubljana, 23. septembra.
V	soboto 19. septembra se je vršila tretja seja odseka za šolski radio pri sekciji Jugoslovanskega učiteljskega udruženja v Ljubljani. Na seji so bili sprejeti sledeči sklepi:
Počitniški učiteljski radio tečaji naj se vršijo povsem samostojno. JUU naj posreduje, da se uvedejo po možnosti tudi na učiteljišču posebne ure za pouk o radiu.
V	založbi Učiteljske tiskarne izideta v kratkem dve knjigi, in sicer Niko Kuret: »dolski radio« in Andree Leopold: »Uvod v radio tehniko«. Odsek ni mogel založiti ti knjigi, ker nima denarnih sredstev in je tudi sekcijski odbor JUU vezan na proračun.
S 1. novembrom začne izvajati radio Ljubljana program šolskega radia, ki ga bo izdelal odsek. Ta program se bo oddajal v početku po eno ali dve uri tedensko izmenoma dopoldne in popoldne.
Radio Ljubljana ima pripravljen program za Levstikovo proslavo, ki ga bo pa oddal že ta mesec.
Odsek naprosi radio Ljubljana, da prevzame honoriranje šolskega radia, dokler se ne najdejo drugi viri.
Tromostovje bo skoro dograjeno
Ljubljana, 22. septembra.
Ušteli so se sicer, ko so rekli, da bo zadeva z mostovi na Marijinem trgu tja do septembra urejena. Močno so se ušteli, ker mostovi še niso urejeni, dasi bi imeli biti že začetkom septembra za promet sposobni. Vsaj ob začetku del so tako obljubiti!
No, nič zato! Dela okrog vseh treh mostov na Marijinem trgu prav lepo napreduje ter bodo mostovi v resnici kmalu povsem dograjeni. V grobem sta oba nova mostova že dozidana. Prejšnje dni so pobrali opaž izpod levega mostu, dočim so ga pobrali pod desnim mostom že zdavnaj. Zdaj so pričeli že Izgo-ta vij ati razna manjša in končna dela pri mostovih. Kakor znano, bodo s sredine obeh novih mostov vodile na vsako stran k obrežju Ljubljanice lične betonske stopnice. Pri desnem mostu so te stopnice na eno stran že položene, na drugi strani bodo z delt kmalu gotovi, ob levem mostu pa prifino polagati stopnice v prihodnjih dneh.
Na desni strani desnega mostu bo ob Ljubljanici urejeno podzemsko stranišče, ki je v zidovju že dogotovljeno, notranja ureditev pa bo sledila. Na tej strani mostu bo ob Ljubljanici v spodnjem delu Marijinega trga tudi obširno skladišče, ki že stoji. Nad njim je ploščad, ki bo služila za hodnik in za dohod na novi most.
Hkratu s temi deli, ki bodo dala Marijinemu trgu čisto nov obraz, zginja stara oblika Frančiškanskega mostu. Prejšnji teden so podrli staro železno ograjo na desni strani, zdaj odstranjujejo ograjo tudi na levi strani. Oba hodnika sta zato ograjena s plankami ter za promet zaprta. Ta končna dela napravljajo seveda na Frančiškanskem mostu še večjo gnečo, kakor je že sicer. Zginili pa so z mostu vsaj radovedneži, ki so po cele ure motrili in zasledovali vsa dela ob mostovih in v strugi.
Ko bo vsa stara ograja s Frančiškanskega mostu odstranjena ter bodo očistili tudi ka-menite kvadre, na katerih je ograja stala, prlčno graditi novo ograjo, ki bo pri vseh treh mostovih enaka, lična in okusna. S tem bo gradnja tromostovja, ki se je ob velikem zanimanju vseh Ljubljančanov vlekla skozi celo poletje, končana. Najbrž bo to vse že v prihodnjih tednih, nakar bosta nova mostova odprta.
Edino vprašanje, ki se nikamor ne gane, je še
—	Prešernov spomenik. Nihče se ne meni zanj, čeprav je bilo zaradi njega že toliko besedičenja po časopisih. In vendar se bo Prešeren moral umakniti z Marijinega trgal
Zagorje
Opazili smo, da vzbujajo »Marsove skrivnosti« med čitatelji »Jugoslovana« mnogo zanimanja, kjer jih povede pisec v deželo najvišje kulture in izpopolnjene tehnike, kakoršne si želimo nedvomno tudi na naši zemlji. Je »Jugoslovan« v tem tudi edinstveni list, ki prinaša poleg vseh dnevnih novic in zanimivosti hkrati dva zanimiva romana, s čimer je mnogim ustreženo. »Jugoslovan« se dobi dnevno v trafiki nasproti pošte in v trafiki nižje Korbarja.
Deževje in sneg. Ze v nedeljo proti večeru je počelo rahlo deževati ter je deževalo nato nepretrgoma celo noč in do ponedeljka zvečer. Vode so precej narasle, vendar niso napravile nobene škode. V ponedeljek proti poldnevu se je ozračje nenadoma shladilo in prebivalce okoliških hribov je presenetil prvi sneg, ki ga je posebno na Cemšeniški planini, Sv. Planini in Jablani precej zapadlo. Kmetje so zašli radi zgodnjega snega v nemale skrbi, ker imajo še večino poljskih pridelkov zunaj. Sneg se naj-
svilene
LUX
KER BODO NA TA NAČIN OSTALE VEDNO KOT NOVE
brže ne bo dolgo držal, vendar se nam obeta zgodnja in huda zima. — Ze nekaj dni letajo lastavice v gostih trumah okoli vinskega zvonika, posedajo po žičnici zagorskega rudnika in se pripravljajo na odhod. Še nekaj dni — in njih prijetno cvrčenje bo utihnilo za dolge mesece ...
jgledališče
Otvoritev dramske sezone
Grum, Dogodek v mestu Gogi
Ljubljana, 23. septembra. Nocoj se je v našem dramskem gledališču otvorila sezona s prvo predstavo Grumovega Dogodka v mestu Gogi. Režija je bila v rokah prof. Šesta, inscenacija akad. slikarja I. Vavpotiča, glasbo, ki je spremljala dejanje, pa je oskrbel mladi komponist Ukmar. Občinstvo je docela zasedlo hišo in prineslo s seboj pravo otvoritveno razpoloženje, iz katerega je dihalo mnogo obetov in mnogo pričakovanj. Grumova igra, ki je že v reviji in v knjigi vzbudila veliko pozornost, je zdaj tudi na deskah izpričala, da je dogodek, ter je s svojo globoko zajeto tragiko ter s svojim izredno fino izoblikovanim slogom tisto otvoritveno razpoloženje stopnjevala do resničnega doživetja. Občinstvo je nagradilo z obilnim aplavzom pisatelja, režiserja, igralce in vse sodelujoče. Avtor je prejel košaro cvetja.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
Drama
Začetek ob 20. uri zvečer.
Četrtek, 24. septembra: Pritličje in prvo nadstropje, veseloigra, premijera. Izven.
Petek, 25. septembra: Zaprto.
Sobota, 26. septembra: Kralj na Betajnovi, pre-mijera. Izven.
Opera
Nedelja, 27. septembra ob 16 uri: Prodana nevesta. Gostovanje v Kranju.
Druga premijera letošnje dramske sezone bo
Nestroyeva veseloigra »Pritličje in prvo nadstropje«, ki je polna šaljivih prizorov, živahnost pa ji povečajo številni kupleti. Premijera bo danes izven abonma. Režija: prot. Sest. — V petek ostane gledališče zaprto. — V soboto se vprizori v popolnoma novi zasedbi in reliji g. Cirila Debevca Cankarjeva drama »Kralj na Betajnovi«.
Claude Anet:
jan a
50
Roman ruske deklice.
Predal se Je svojim čuvstvom, ki jih ni mogel doumeti, jo stisnil k sebi in jo božal, da bi potolažil njeno bolest. Hotel ji je kaj govoriti, toda zmogel je samo reči:
»Ubožica mala, ubožica draga!«
In prvič sta skupaj jokala, dokler ju ni utrujenost premagala, in sta zaspala ob jutranjem svitu.
Naslednjo noč po ljubičini izpovedi je Konstantin r temi vnovič načel isti pogovor. Z dobro igrano ravnodušnostjo je vprašal:
»Ko si lanskega leta sklenila to pogodbo, gotovo nisi bila več nedolžno dekle?« ZdrznUa se je, kakor bi hotela ogorčeno ugovarjati. Potem pa je rekla s tihim glasom:
>»Ne.«
»Pred tem sl imela drugega ljubimca?«
»Da.«
»In je bil to prvi?«
Jezna je odgovorila:
»Pusti me. To ti Je vseno.«
Toda Konstantin je hladno nadaljeval:
»Dobro veš, da ml nimaš več kaj prikrivati. Z menoj pa je taka, da ne morem Siveti več s teboj,
ako ne zvem vse resnice. — Samo to mi povej, tvoj tedanji prijatelj torej ni bil prvi?«
»Ne, ne.«
Konstantin ni vzbesnel, dasl ga' Je vsaka Arija-nina beseda zadela, kakor bi ga kdo v obraz udaril. Na tihem je štel: »To bi bili torej štirje ljubimci: prvi neimenovan, drugi pred početkom drame, tretji bandit, četrti igralec. Razen teh vsi oni, ki Jih ne poznam, za katere pa bom še zvedel, preden Jo zapustim. Osemnajst let! — Pač ni zapravljala časa, poleg tega sl je služila tudi kruh. Zanosito dekle, toda — vlačuga.«
Medtem pa se Je v nočni temi dalje z njo razgo-varjal, objemajoč z eno roko njeno nežno telo. Govoril je mirno, z ravnodušnim glasom. Sam je množil in pogljabljal svoje muke; kakor da Je želi ugotoviti, koliko zmore prenesti. Primerjal se Je kirurgu, ki tako vneto proučuje težek primer, da izvršuje na svojem telesu težko operacijo.
»Ne razumem vsega še prav dobro, še so nekatere temne točke, ki me zanimajo. Prosim te, da mi jih razjasniš. Ko sl začela zahajatt v ono predmestno hišico, sl se ločila od dotedanjega prijatelja? Ali pa sl hodila še potem k njemu?«
»Kako moreš kaj takega vprašati!« Je odgovorila užaljeno Arljana. »Ko sem prišla lz tiste hiše, sem bila bolna. Sla sem takoj domov. Mrzlica me je tresla, Olg?, Dimitrij evna me je položila v posteljo in me neprestano poljubljala. Paša ml je prinesla čaj in se
je jokala, da sama ni vedela zakaj. Prosim te, ne spominjaj me tega, moram pozabiti...«
Prišel je božič, toda Arljana ni zapustila Moskve. Dva dni pozneje je Konstantin našel v Arijanlnl ročni torbici odprto brzojavko. Prebral jo Je tja v en dan; vsebovala Je le nekaj besed:
Arijane ni bilo; zmečkal je brzojavko in Jo vrgel v koš. Božič! Seveda, pogodila se je, da bo prebila počitnice pri njem, ki ga je imenovala svojega bankirja. Ni se držala pogodbe. Ko je pomislil, da bi utegnila zapustiti in obiskati ono hišico, je zaškripal z zobmi.
»Kdaj pridete? Dogovorjeni dan ste že zamudili.«
Videl jo je v mraku pred ono hišico. Vrata se takoj odpro. Ona vstopi, sname uro, katero ji Je on daroval. »Šesta Je zdaj,« pravi. (Ni mu zamolčala nobene podrobnosti.) Bes in stud sta ga davila. Cemu Jo Je zadrževal v Moskvi, če se je odločil, da prekine odnošaje z njo. Ali ga je zadrževalo morda usmiljenje do mladega dekleta? Kakšna čudna slabost ga je silila, da podaljša njun« odnošaje za nekaj dni? Ali ni dovolj pretrpel? Spomnil se Je, kako ga je nekega dne nepremagljiv nagib peljal k baronici Kortlngovi? Zakaj ni ostal pri tej dražestni ženski? Vrnil se je k ArlJani. Skupaj sta potovala na Krim. Celo v Novem Yorku, ko je bil tako daleč od nje, je vztrepetal od radosti, ko so ga misli in opravki poklicali zopet v Moskvo. Nato Je sledila vsa zima krutih bojev, neusmiljenih spopadov...
Jz Dravske bancvine
Žalostni ostanki iz prošlih dni
Guštanj, 22. septembra.
Vršilo se je vpisovanje v nemški manjšinski razred. Nekdo je ob tej priliki s pomočjo nekega narodnega odpadnika zbiral podpise. Ker med Nemci ni mogel zbrati niti ene tretjine otrok, ki je potrebna za otvoritev manjšinskega razreda, je skušal dopolniti število z vpisom otrok ubožnej-ših in nevednih slovenskih staršev.
Prihajali so k vpisovanju: Nemci, ki jih je bila peščica, samozavestno, z vidno prihuljeno predrznostjo, drugi v zadregi ali celo ponižno. Zopet se začne stara pesem, kakor pred tremi leti. >Nismo popolnoma za nemško šolo, saj tako nam je bilo rečeno, za nekaj ur, pa smo podpisali.« To pa radi tega, da moremo v svet in nemščina je »nobelc in da naši otroci ne ostanejo neuki in zabiti!« Kakšna predrzna žalitev našega jezika in državne šole! Da so otroci zabiti, je iskati drugih tehtnih vzrokov in vplivov, nego so slovenske šole.
Zelo značilni so pa še sledeči dogodki. Del komisije se vrača od popisovanja. Pride kmetica — Slovenka s hčerkico. >Ali bi Vi tudi radi nemško šolo?« — >No, ni treba, ako že ne gre drugače popolnoma, pa vseeno želim, da se jo priuči, čeravno ni neobhodno potrebna, pa vseeno se lahko zgodi, da jo bo rabila, ker pravijo, da bo vojska, in prav kmalu, in Bog ve, če se ne bo potem spremenilo, pa bo potem spet vse nemško!«
Odkod to naziranje? Prav lahko je v zvezi s pismom, oddanim od neke osebe, na katerem se je glasil naslov: Gutenstein in KSrnten, derzeit in Jugoslavien. Ta nemška nadutost in omejenost in beganje ljudstva, ki se je v zadnjem času zelo pomirilo, pa presega že vse meje. Cemu je bilo treba novih hujskarij in rovarenja? Ohraniti zadnje ostanke tlačiteljev in blatiti našo državo?
Kolikor smo zvedeli, je komisija soglasno dognala, da je za vpis v manjšinski razred upravičenih 8 otrok, glede 6 so bila mnenja deljena, ostali pa so bili kot Slovenci odklonjeni. — Ker je torej kvečjemu le 14 otrok in še ti bi se morali po starosti in šolskem obisku deliti, ustanovitev manjšinske šole po zakonu ni dopustna in zadeva ni več aktualna. Toliko v odgovor tistim, ki so napisali dolg in strupen, a skozi in skozi nestvaren članek v nekem nemškem inozemskem časopisu! — U. T.
Cel/c
* Nova trafika. V Aškerčevi ulici je pred Le-maičevo vilo postavilo Udruženje vojnih Invalidov ličen paviljon, v katerem ima invalid trafiko. Tam se dnevno dobiva tudi »Jugoslovan«.
* Ukinitev električnega toka. Mestna elektrarna javlja, da bo elektrarna Fala radi raznih popravil v nedeljo 27. t. m. od 7. do 15. ukinila tok v mestu in okolici .
* Mestni kino predvaja danes zednjič dramo »Brezdno greha«. Nemi film, ki ga spremlja zvočna paratura. Cene globoko znižane.
* Kolesarska dirka za klubovo prvenstvo. Klub slovenskih kolesarjev priredi v nedeljo 27. t. m. dirko za klubovo prvenstvo na progi CeJje—Konjice—Celje (50 km). Start in cilj pred trgovino Gams v Gaberju. Prvi trije zmagovalci prejmejo darila, ostali dirkači pa priznanice. Prijave so dovoljene samo članom kluba. Prijave sprejema do sobota do 20. ure gosp. Fajs, Celje, Frankopanova ulica 8. Prijavnina znaša 10 Din. Sestanek dirkačev bo v petek ob 20. v hotelu »Hubertus«.
* Ježiški akrobati tudi v Celju. Nocoj bodo anani domači akrobati priredili predstavo pred magistratom v Prešernovi ulici.
* Nalezljive bolezni v Celju in okolici. Od 1. do 7. septembra je bilo stanje nalezljivih bolezni tole: legar v okolici 1; Škrlatica v mestu 8; v okolici 1; ošpice oba bolnika v okolici ozdravela; davica v mestu 2, v okolici 2; šen v me--ttu, edini bolnik ozdravel.
* Borza dela v Celju išče 4 mizarje, 3 čevljarje, po 2 hlapoa h konjem, hlapca h goveji živini, krojača, po 1 hlapca, kleparja, železoli-varja, slikarja, 2 kovaška in 2 mesarska ter po 1 kamnoseškega, mizarskega, krojaškega, fotografskega vajenca, 13 kmetskih dekel, 13 služkinj, 3 kuharice, 2 gostilniški kuharici, po 1 'tmetsko varšuko, likarico, šiviljo, gostilniško kuharico, natakarico, postrežnico ter šiviljsko vajenko.
* Občni zbor kluba koroških Slovencev bo v nedeljo 11. oktobra ob 10. v klubovi sobi hotela ^Evrope«.
Škofja Loka
Pisarna škofjeloške elektrarne se je s tekočim tednom preselila v nove, moderno urejene prostore v Thalerjevi hiši v Nunski ulici. Na Spodnjem trgu se ne uraduje.
Novo brivnico dobimo v Škofji Loki. V ta namen se bo preuredil trgovski lokal pokojnega urarja Franceta Benedičiča na Mestnem trgu. Brivnico odpre g. Kojič. Tako bomo imeli v Loki tri brivske salone.
Sokolska tombola z izredno lepimi in bogati-•ni dobitki bo prihodnjo nedeljo v Škofji Loki. Vseb dobitkov je okoli 300.
Vagon sc je iztiril. V ponedeljek 5$ je pripetila na škofjeloškem kolodvoru mala nesreča. Pri premikanju tovornih vozov se je eden vagonov iz doslej še nepojasnjenega vzroka iztiril. Sprednja kolesa so skočila iz tračnic, pa tudi odbijači so nekaj polomljeni. Sicer se vozu ni ■godilo nič. Vagon so kmalu spravili zopet na 'ir.
Brezobzirni avtomobilisti. Opažamo, da vozijo ■lekateri avtomobilisti po Nunski ulici z izredno hitrostjo, ki ogroža mimoidoče. Šoferji naj se Irže brzine 6 km, kakor je predpisano.
d Imenovanja. Za sekundarja na umobolnici na Studencu je imenovan g. dr. Stanko Žvokelj.
—	Dr. Josip Fišer pa je imenovan za pristava v Domu narodnega zdravja v Celju.
d Svojega službodajalca okradla. 15-letna Draga Polankova je ukradla svojemu službodajalcu Ignacu Andrašiču, trgovcu v Kranju, več zlatnine in srebrnine in 170 Din gotovine in nato neznanokam pobegnila. Skupna škoda znaša 7620 Din. Za mladenko je uvedeno zasledovanje.
d Neimenovan dobrotnik je podaril Ciril-Me-todovi družbi 1000-— Din za Ivana Vrhovnika sklad. Iskrena hvala!	2159
d Iz Stare Gradiške pobegnil. Iz kaznilnice v Stari Gradiški je pobegnil pretekle dni 29-letni delavec Viktor Debevec iz Koroške Bele, srez Radovljica. Debevec je bil nedavno obsojen od okrožnega sodišča v Celju na dve leti prisilnega dela. Za Debevcem je oblast izdala tiralnico. Nagrada za izsleditev znaša 100 Din.
d Sokolsko društvo Mokronog sporoča, da je tombola z lepini dobitki, določena za 4. oktobra t. 1., zaradi župnih tekem preložena na 11. oktobra t. 1.
d.Zanimive številke. V vsej Dravski banovini ima 27 osnovnih, 10 meščanskih in 3 srednje šole svoje radio aparate. 51 upraviteljev osnovnih šol in 1 ravnatelj meščanske šole imajo svoje radio aparate. Med osnovnošolskim učiteljstvom je 238 radio amaterjev, med meščan-skošolskim 17, a na srednjih šolah je 15 profesorjev radio amaterjev. Učencev, ki imajo priliko poslušati doma radio, je v osnovnih šolah 432, v meščanskih 148 in v srednjih šolah pa 69.
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2
Hjubljarta
■ Jubilejni koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske bo 14. decembra v vel'ki Unionski dvorani. S tem koncertom proslavi pevski zbor Matičarjev 40-letnico svojega obstoja in dela. Ravnatelj Polič je sestavil dvodelni program, in sicer bo izvajal v prvem delu programa najboljše vokalne skladbe, kar jih je izšlo zadnjih 40 let, drugi del koncertnega programa pa bo posvečen sodobni zborovski literaturi. Prosimo, da se ta datum upošteva.
■ Akademikom! Zveza slušateljev Aleksandrove univerze v Ljubljani javlja vsem akademikom in novincem, da bo za časa vpisovanja vodila pisarno v avli in pred kvesturo v drugem nadstropju, kjer bo dajala informacije glede vpisa na univerzo in pobirala članarino za ZSAU. Opozarjamo, da mora vsak akademik po sklepu zadnje skupščine ZSAU plačati članarino v znesku Din 4. Pripominjamo, da bodo le oni akademiki, ki so plačali članarino, uživali vse ugodnosti, ki jih nudi ZSAU v svojih odsekih. Vse te ugodnosti so razvidne iz razglasnih desk. — Odbor ZSAU.
■ Povrnitev uvoznine poljskih pridelkov za neprodano blago. Po tarifni postavki št. 26 a) v občinski uvoznini mesta Ljubljane se plača na mitnici za poljske pridelke 0’05 Din za kg. Uvoznik prejme potrdilo o vplačilu v obliki bo-1 lete mestnega dohodarstvenega urada. Ako kmetovalec ni prodal vsega blaga na trgu, dobi pri odhodu iz mesta na mitnici proti predložitvi bolete povrnjeno razliko vplačila za tisto množino blaga, ki jo zopet pelje iz mesta domov. Na to je mestno tržno nadzorstvo velikokrat opozorilo kmetovalce, zlasti na trgu, kjer prodajajo na debelo krompir, repo, zelje in čebulo. Velika večina kmetov je o tem dobro poučena. Prosimo, da tozadevno tudi druga županstva obvestijo svoje občane. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani.
■ Prvi koncert letošnje sezone. V petek 25. t. m. bo prvi koncert letošnje sezone, nastopi znameniti svetovnoznani ruski kvartet Kedrov. Kvartet je prav te dni absolviral 7 svojih koncertov v Sofiji z naravnost ogromnim uspehom.
■ Na ženski strokovni nadaljevalni šoli za umetne in oblačilne obrti v Ljubljani, Sv. Jakoba trg št. 1 se bo vršilo v nedeljo 27. septembra t. 1. od 9. do 12. ure.
■ Splošna obrtna-nadaljevalna šola za peke, slaščičarje, medičarje, mesarje in vrtnarje v Ljubljani na Vrtači, Erjavčeva cesta št. 19, ima vpisovanje v nedeljo 27. septembra t. 1. od 8. do 12. ure pritličju. Vsa ostala pojasnila prejmejo učenci pri vpisovanju.
■ Estetska ritmična kultura telesa«. Ker je v petek, dne 25. t. m. v dvorani Delavske zbornice železničarski kongres, se vrši večer Atene v soboto, dne 20. t. m. ob 20. uri zvečer. Predprodaja vstopnic v pisarni Atene, Dunajska cesta š. la/II.
■ Esperanto. Esperantski tečaj se bo pričel v torek 29. septembra ob 20. uri v Št. Jakobski šoli. Tega dne se bo vršila brezplačna poskuš-na lekcija po »ČE« metodi in se bodo interesenti vpisovali v tečaj. Z rednim poukom se bo pričelo v petek 2. oktobra v istem prostoru, poučevalo se bo po posebni metodi, ki jamči siguren uspeh. Potom »Ce« metode se jezika najlažje in najhitreje nauči. Šolnina znaša za ves tečaj, ki ho trajal približno 4 mesece, 60 dinarjev, za dijake 40 dinarjev, plačljiva v dveh obrokih.
■ Plinsko napeljavo polagajo na Dunajski cesti, od artiljerijske vojašnice proti Stadionu in dalje do stanovanjskih hiš bivše južne železnice. Ta del mesta proti severu se je v zadnjih letih tako razširil in se še razširja, da je poleg plina treba misliti tudi na nujno potrebno izvedbo kanalizacije.
■ Delavsko glasbeno društvo »Zarja« bo otvorilo tudi letos v začetku oktobra t. 1. glasbeno šolo z mladinskim oddelkom. Starši, vpišite svoje otroke, ki imajo veselje do glasbe, do 28. t. m. v prostorih »Zarje«, Delavska zbornica, I. nadstropje, I. vhod, Miklošičeva c.
■ Regulacija Gradašcice solidno napreduje. Od izliva v Ljubljanico do novega Trnovskega mostu sta v strugi zgrajena že oba obrežna zidova. Zdaj strugo v tem delu še čistijo ter pobirajo iz blata dolge lesene pilote, ki so jih bili prej postavili za oporo. Blizu prvega mostu, nekoliko od izliva navzgor, grade zdaj na obeh straneh par metrov dolge stopnjice, ki bodo služile pericam v Trnovem. Tudi novi železobeton-ski most pred cerkvijo v Trnovem, ki ga grade mesto starega lesenega mostu, hitro napreduje. Obok mostu je že sezidan. Most bo znatno širši kakor je bil prejšnji, imel bo na obeh straneh tudi široke hodnike, ki smo jih pri starem mostu pogrešali. Most bo do Božiča popolnoma zgrajen in poraben za promet. Od mostu dalje proti Koleziji izravnavajo številni delavci staro zanemarjeno strugo Gradiščice ter jo ob straneh obkladajo s solidno kamenito škarpo. Zraven novega mostu na Mirju, kj je bil na mestu stare lesene brvi zgrajen že lansko leto, urejujejo zdaj cesto, ki naj vodi čez novi most. S tovornimi avtomobili dovažajo iz mesta materijal s stavbišč in drugod ter ga sipljejo poleg mostu v jarek.
■ Včerajšnji tržni dan. Na trg je bilo pripeljanega zlasti mnogo sadja, največ grozdja iz Belokrajine, lepih jabolk in hrušk s Štajerskega, dovolj pa tudi domačih breskev in bosanskih sliv. Belokranjsko grozdje so prodajali po različnih cenah: »Malago« po 6, črnino po 5, »Šmarnico« pa celo po 3 Din kilogram. Smederevsko grozdje, ki ga je bilo pa prav malo na trgu, se je prodajalo po 4 Din kilogram. Jabolka eo po 3—4 Din, hruške po 4, breskve 5—6 Din, bosanske slive po 4 in 5 Din za kilogram. Veliko se proda v Ljuliljani zelene paprike in sicer se dobijo 4 paprike za 1 Din. Ženice iz bližnje in daljnje okolice so prinesle dovolj lepih gob, največ jurčkov in lisičk, prvih po 3 Din merica, drugih po 1-50 liter. Brusnice so po 8 do 10 Din kilogram. — Zelenjave je na trgu pač največ, cene bo stalne in zmerne. Salate, radiča, peter-šiljčka, korenja, — vsega tega in drugih povrt-nih rastlin je dobiti za 1 Din celo pesit. Paradižniki bo po 3 Din kilogram, stročji fižol tudi po l-25, zeljnate glave po 80 par do 1 Din ena, kislo zelje po 3 Din, trnovsko po 4 Din, kisla repa po 3 Din kilogram. Kumar so prinesli naj-vpč iz okolice Škofje Loke, nudijo jih po 50 par do 2 Din ena. Okrog kletk s piščanci je bilo dovolj kupčije in živahnosti, tudi jajca se lahko dobe, dasi se je cena nekoliko dvignila. Komad stane 1 do 1'25 Din. Krompir in zeljnate glave na debelo se prodaja na Sv. Petra nasipu, kjer pa je letos zaradi manjšega pridelka dovoz znatno manjši. Krompir se na debelo prodaja po 1 Din.
■ Obleke najnovejšega kroja pri »Gentlemen« Miklošičeva 18. Angleško blago v zalogi. — 1498
■ MOTOH kava dnevno sveža) Kličite telefon 25771	1470
■ Med delom padli in se poškodovali. 62-letni zidarski mojster Franc Kogovšek iz Plešivice pri Vrhniki je med deloin pal s stavbe in si poškodoval levo ramo. — 18-letni delavec Luka Jurak, stanujoč v Aškerčevi ul. 1, je včeraj zjutraj med vožnjo padel s tovornega avtomobila in zadobil težje poškodbe na desni nogi.
—	37-leni delavec Božo Kandašič, stanujoč v Sp. Gameljnih 17, je v tamošnji livarni padel in si zlomil desno roko. — Mesarski pomočnik Ludvik Intihar iz Polhovega gradca se je v mesnici spodtaknil in si poškodoval levo nogo. — 64-letna žena upokojenega stražmojstra, Marija Dovganova, stanujoča v Postojnski ulici 14, je pred dnevi padla v Prešernovi ulici in si zlomila desno nogo. Ostala je v domači oskrbi, ker pa ji je noga postajala čedalje slabša, se je morala zateči v splošno bolnico.
■ Karambol v Komenskega ulici. Elektromon-ter Franc Vončina je prijavil policiji, da ga je v Komenskega ulici pred hišo št. 8, ko se je peljal s kolesom proti Udmatu, podrl na tla osebni avtomobil, ki je privozil iz Komenskega ulice proti Vidovdanski cesti. Pri padcu je odletel s kolesom v 121etno dijakinjo I. državne gimnazije Ivano Srečnikovo, ki je stopila s hodnika na cesto in jo hotela prekoračiti, in to s tako silo, da je podrl Srečnikovo na tla. Tako Vončina kakor Srečnikova sta zadobila poškodbe po vsem životu, poleg tega pa imata Vončina na kolesu 60 Din škode, Srečnikova pa na obleki okoli 120 Din.
■ Napad na pasante na Dunajski cesti. Štirje delavci so se o polnoči sprli na Dunajski cesti pred neko gostilno in se kmalu nato tudi začeli obmetavati s kamenjem. Nesreča je hotela, da je kamneje priletelo v skladiščnika v kurilnici državne železnice Ivana Čibeja in mu prizadejalo veliko rano na čelu. Rabijatni pretepači so napadli tudi mimoidočega mizarskega pomočnika Josipa Goljarja, stanujočega na Poljanskem nasipu 40, in kurjača Metoda Klobčiča iz Stožic. Policija je takoj po napadu aretirala dva napadalca in ju zaslišala, doSim sta ostala dva napadalca pobegnila.
■ Natakarici jo ukradel dežni plašč. Natakarici Ivanki Kvarovi je ukradel neznan tat iz lokala gostilne »Amerika« na Viču dežni plašč, vreden 400 Din. Plašč je svetlo rujave barve, še v dobrem stanju. Ker je bilo v gostilni precej različnih gostov, ne more oškodovanka nikogar sumiti tatvin*
Maribcr
m Kejžarjev večer. Dramatično društvo t Martboru bo priredilo danes zvečer ob 20. url v Narodnem domu častni večer v proslavo 60-letnice svojega ustanovitelja, častnega člana in predsednika g. Ivana Kejžarja, železniškega re-videnta v pokoju. Poleg mnogih drugih narodnih društev bo sodelovalo tudi železničarsko glasbeno društvo »Drava«.
m Združenje jugoslovanskih narodnih železničarjev, podružnica Maribor, poziva vse svoje članstvo, da se udeleži družabnega večera ob priliki proslave 60-letnice njenega častnega predsednika g. Ivana Kejžarja, katera bo danes v četrtek ob 20. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma.
m Premestitev. Pomočnik obmejnega komisarja g. Karel Suša je premeščen v Veliko Kikindo in imenovan za obmejnega komisarja. Čestitamo!
m Na naslov monopolske uprave. Dolžnost zakupnikov glavnih trafik je, da imajo v zalogi zadostne količine vseh tobačnih vrst in cigaret.
V	Mariboru se pa v zadnjih mesecih često dogaja, da nekatere vrste zmanjkajo in jih po več dni ali tednov ni. Tako ni sedaj nikjer dobiti cigaret »Zeta« v zavojčkih. Prosimo mo-nopolsko upravo, da napravi v tem oziru že enkrat red!
LUNA MARIBOR nogavice vseh vrst. m Kje bi se preskrbel s špiritom In kisom za vlaganje? Samo pri tvrdki Jakob Perhavec, Gosposka ulica 9.	1492
m Iv. Heričgo, ml. Maribor, Koroška cesta 15. Izdeluje glinaste peči, štedilnike ter sprejema vsa v stroko spadajoča dela in popravila po najnižji ceni.	1810
m Za brezposelne. Borza dela v Mariboru preskrbi namestitev v okolici Maribora 5 hlep-cem, 3 pastirjem, 5 viničarskim družinam, 3 pristavnikom, poročenemu hlapcu in 5 poljskim delavcem; v Mariboru in drugod 3 tapetarjem, šoferju, sodarju, kovaču, železolivarju, 3 mizarjem, fanta za skladišče, mehaniku, stavbenemu ključavničarju, 3 čevljarjem, 2 krojačema, mlinarju, 2 zidarjema, tekaču, delavcem, vajencem raznih strok, 10 kmečkim deklam, 2 kmečkim gospodinjam, 5 strojnim pletiljam, hišni, šivilji, natakarici, servirki, 3 hotelskim ali gostilničarskim kuharicam, 2 k orožnikom in financam, 2 varuškam, vzgojiteljici, 10 kuharicam, 23 služkinjam, 2 postrežnlcama in raznim vajenkam.
m Mariborske mesne cene. V torek se je tu prodajalo prvovrstno volovsko meso po 12 do 14 Din kg, drugovrstno po 10 do 12 Din, meso bikov, krav In telic po 6 do 8 Din, prvovrstna teletina po 18 do 24 Din, drugovrstna po 8 do 12 Din, svinjina pa po 12 do 24 Din.
m Mešanje moke za kruh. Mestno načelstvo je zaznalo po nekem časopisu, da upotrebljavajo zaradi nastalih razmer nekateri peki za peko kruha mešanico črne pšenične, ržene in koruzne moke. Tozadevno se javnost in vsi pekovski mojstri opozarjajo na določbe pravilnika o na-tar nejšlh določilih za izvrševanje zakona o nadzorstvu nf»d živili, s pozivom točnega iz-polnje- nja. čl. 82 predpisuje: Mešanje moke različnih žitaric in leguminoz je dovoljeno samo z natančnim opisom sestavnih delov in mer, v katerem se je mešalo. Cl. 87 določa: Ako se kruh ali pecivo pripravlja iz zmesi moke, tedaj je treba sestavne dele točno označiti. Primes riževe ali koruzne moke in slada je, ako je 'manjša nego 5°/o, dovoljena tudi brez označbe. Kazenska določila: Kdor se pregreši zoper določbe navedenih členov, se kaznuje po predpisih o nadzorstvu nad živili, oz. o notranji upravi.
Kranj
Gostovanje opere Narodnega gledališča ii Ljubljane. V nedeljo 27. t. m. ob 16. uri gostuje v Narodnem domu ljubljanska opera s svetov-noznano B. Smetanovo komično opero »Prodana nevesta«, ki jo dirigira g. Nefat. Predprodaja vstopnic v trgovini F. Hlebš.
Dražba poštne vožnje. V soboto 26. septembra bo v pisa-rni mestne občine dražba poštne vožnje Kranj mesto — kolodvor.
Kamnik
Nedeljski nogomet. Kamniški nogometaši so nam v nedeljo zopet nudili lepo igro s svojim nastopom proti mladim igralcem Reke, katere so premagali z rezultatom 3 : 2 (0 : 0). Rezultat popolnoma odgovarja poteku igre. Kamničani so imeli najboljše moči v obrambi, zlasti se je odlikoval vratar. Gostje so prekašali domačine v tehničnem pogledu, imeli pa so prav slabega vratarja. Kamničani so zastrelili eno enajstmetrovko,	en gol jim	ni	bil	priznan,
zmagonosni gol pa	je padel v	zadnji	minuti.
Sodil je objektivno g. Ivo Gjurin.
Koncert pevskega zbora »Gorenjcev«, ki se je vršil v nedeljo zvečer v Kamniškem domu, je bil najbolj obiskana pevska prireditev v letošnjem letu. Najboljši del programa in privlačna točka koncerta je bil nastop ge. Ivanke Ribičeve, članice kr. opere v Ljubljani, ki nam je zapela 4 arije iz znanih oper. Za vsako točko je žela viharen aplavz. Tenorske arije In oba dueta pa bi brez škode lahko odpadla. Program mešanega zbora bi moral biti krajši in bolj naštudiran. Posamezni glasovi niso v pravem sorazmerju med seboj, zlasti sopran preveč sili v ospredje.	V ostalem	pa	so	bile nekatere pesmi prav	dobro podane	in	so žele
obilo priznanja. Adamičevo »Ne maram za te« so morali ponavljati. »Gorenjci« imajo vse predpogoje, da z marljivimi vajami postanejo uva-ževanja vreden pevski zbor. To jim tudi želimo.
Sneg je zapadel v noči od nedelje na ponedeljek v Kamniških planinah prav globoko v dolino. Velika planina je vsa bela skoro do sv. Primoža. Kaže, da se bo sneg v dosedanji višini stalno obdržal. Smučarji bodo kmalu prišli na svoj račun.
Posledice poplave. V zadnji poplavi je Bistrica hudo poškodovala jez pod mekinjsko brvjo. Popolnoma je izpodkopala levo stran in ker je nevarnost, da ob ponovni poplavi napravi neprecenljivo škodo, ga bodo morali takoj popraviti. V soboto 26. t. m. se vrši na licu mesta uradni ogled, katerega naj se udeležijo vsi zainteresirani
Mednarodne rokoborbe v Unionu
Borba med Travaglinijem in Prohasko je po treh rundah ostala neodločena. Po 4 in pol minutnem boju med Romanovim in Milovanovičem je zmagal prvi kljub junaškemu odporu simpatičnega Romuna. Sturm in Kraus sta »re-misirala« in pade končna odločitev prihodnjič. Zelo napeta je bila borba med učencem Pere Kopa Mileusničem in Rainerjem. Zmagal je nepričakovano po 49 minutah Mileusnič. Publika je oba borca nagradila z viharnim aplavzom.
Kočevje
Cene mesa so od srede 23. septembra pri nas sledeče: goveje meso prve vrste po 14 Din, druge vrste po 12 Din; svinjsko meso 18, 14 in 12 Din; telečje po 18 in 14 Din.
Težave z lučjo. Že parkrat so po mestu in po nekaterih stanovanjih nenadoma ugasnile luči, kar seveda za nikogar ni prijetno. Upa-mo, da bomo čez leto dni na boljšem, ko bomo dobivali tok iz Velenja in se bo električno
omrežje uredilo.
Osebna vest. Iz Kočevja odide po službeni potrebi g. dr. Čuš Tine, naš dosedanji sreski podnačelnik. Imenovan je za sreskega načelnika v Krškem. G. dr. Cuš je bil v Kočevju zelo priljubljen kot vesten in dober uradnik, ki ga je vsak cenil in spoštoval, kar mu želimo tudi povsod drugod. Na njegovo mesto pride baje
tl Bavdek iz Logatca.
Učenci kočevske gimnazije. Posamezni razredi naše gimnazije šteje sledeče število učencev: prvi 56 drugi 41, tretji 42, četrti 33, peti 24, šesti 23, sedmi 17, osmi 35, skupaj torej 271 učencev, t. j. za 13 manj od lanskega leta. Posebno osupne število učencev osmega razreda, ki je poleg prvega najjačji, dočim so ostali višji
razredi precej šibki.
Občni zbor gasilcev iz vse Kočevske. Pred dnevi se je vršil v Mozlju zbor Zveze kočevskih gasilcev, ki združuje člane vseh kočevskih gasilnih društev. Zbora, 3. po številu, so se udeležili delegati 24 društev. Načelnik Zveze dr. H. Arko je poročal o delovanju zveze, ki šteje 35 društev iz raznih kočevskih vasi In mesta. Novi odbor Zveze koč. gasilcev tvorijo dr. H Arko, odvetnik v Kočevju (predsednik), gostilničar c G Verderber (namestnik), Pr. Rom (tajnik) in drugi. Prihodnji občni zbor Zveze se bo vršil 1 1933. v Kočevski reki. Po občnem zboru so domači gasilci priredili na čast gostom lepo, uspelo vajo.
Trbovlje
Vlom v barako revne branjevke. V noči od 21. na 22. septembra t. 1. so neznani tatovi vlomili v barako branjevke ge. Neže Potrata v Trbovljah II, ter odnesli nekaj Jestvin, sla-ščic in drugega blaga. Storilce bo treba najbrž« iskati med onimi, ki so pred tednom vlomili v nekaj korakov od zgoraj imenovane barake stoječo barako bivšega trafikanta g. Kosija.
Iz nedeljskih nogometnih tekem. Prvenstvena tekma, ki se je vršila v nedeljo 20. t. m. ob 16. url med SK Amater in SK Dobrna na igrišču SK Amaterja, je končala s porazom SK Dobrna v razmerju 0 : 4. Tekmo Je vodil sod-nik saveza g. Dolinar iz Ljubljane korektno in objektivno. Takoj Iz početka je bila opažena lahna premoč SK Amaterja, ki je ostala do konca igre. SK Amater, ki je šel z zavestjo sigurne zmage na igrišče, je tokrat popolnoma odpovedal, razen Gracerja, šešlerja in Kosa. SK Dobrna je bil jako odporen in prodoren, manjkalo mu je le sreče in dosegel bi mnogo
^Na^Jem^rfujejo rudarji v Dravski banovini?
Glasom statistike je v dravski banovim odpadlo v letu 1930. na 1000 rudarjev 1075 obolenj in poškodb ter 7 smrtnih slučajev. Od 1000 rudarjev je bil® pri delu ponesrečenih 122 rudarjev, dočim jih je umrlo na dobljenih poškodbah 0'83“/«; obolelo Jih je 4 od bolezni, ki so j° nalezli pri rudarskem delu, 13 rudarjev je bolo-valo na tuberkulozi, od katere je umrlo, 1W. na živčnih boleznih je bolovalo 27 rudarjev, od teh umrlo 0’5°/o; na kostnih boleznih Je bolovalo 130 rudarjev, za gripo 24, na obolenju oči 38, na obolenju ušes 17, raznih kožnih boleznih 61, veneričnih boleznih 2, trebušnih boleznih 184, od teh je umrlo 0'5°/o, samomor je poskusilo 0'4°/», od tega umrlo 0'2°/o. Od 1000 rudarjev se je zdravilo v bolnicah 183; na spe-ciialnem zdravljenju v sanatorijih in okrevališčih 1e bilo 7, na ambulantnem zdravljenju pa 621 v domači negi 321 in na zdravljenju zob 52 rudar lev Na vsaki tisoč rudarjev v dravski banovinij odpade skupno lO^S radi bolovanja izgubljenih delavnih dni, od katerih je delavnih dni izgubljeno radi ho ovanja kl so g povzročile nesreče pri delu, ostalih 8261 delavntti dni pa je izgubljenih radi raznih drugih obo jenj. _ Na 1000 rudarjev pride 1765 članov njihovih obitelji. Na vsakih 1000 članov rudarskih rodbin Je bilo 802 obolenj in 13 smrtnin primerov. Na 1000 rodbinskih članov je obolelo na tuberkulozi 10 članov, a umrlo 1'40/«; od živčnih bolezni je zbolelo 27, a umrlo 0'5"/o, na kostnih boleznih je bolovalo 56, na gripi 28, na obolenju oči 26, na obolenju ušes 16, na kožnih bleznih 63, na veneričnih 2, trebušnih 164 od katerih je umrlo V2V,. Od 1000 rudarskih rodbin se je nahajalo na zdravljenju v bolnicah 55, oddano na specijalno zdravljenje v sanatorije in okrevališča 5, na ambulantnem zdravljenju jih je bilo 438, v domač oskrbi 304 in na zdravljenju zob 9 rodbinskih članov.
Pasja steklina v Laškem srezu. Ker se je pred kratkim ugotovil v laškem sre^u nov primer pasje stekline, je sresko načelstvo odredilo ponovno poostritev pasjega kontumaca.
Razgrnitev volilnih imenikov. Okrajno sodišče v Las.iem Je potrdilo volilne imenike trboveljske občine, ki so prebivalstvu razgrnjeni na občini na vpoglet
Kmetijsko predavanje. Kmetijska podružnica v Trbovljah bo priredila v soboto 26. t. m. ob 19- uri in v nedeljo 27. t. m. ob 8. uri (po prvi sv. maši) v kino-dvorani društvenega doma filmsko predavanje o plemenski živini in o zatiranju škodljivcev na sadnem drevju. Poučnemu silnju bo sledil še drugi, ki bo udeležence sigurno tudi zanimal. Vstop k predstavam je obakrat brezplačen. Za podružnične člane je udeležba dolžnost. — Odbor kmetijske podnižnir* v Trbovljah.
Obupen čin neozdravljivo bolnega družinskega
očeta
Tragedija vojne žrtve, ki zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke
ljene otroke v Zagrebu, da pa v zadnjem času ni več živel pri svoji rodbini. V smrt da gre radi neozdravljive srčne in živčne bolezni in radi težkih gmotnih razmer. Prosi, da bi ga pokopali brez verskega obreda. Truplo so prepeljali v mrtvašnico okoliškega pokopališča. O dogodku so se širile sprva po mestu neverjetne govorice, tako n. pr. da se je obesil vajenec nekega pekovskega mojstra. Take povsem ne-osnovane govorice lahko občutno škodujejo prizadetemu in se vsakogar svari, razširjati take izmišljotine.
, Celje, 23. septembra.
Danes zjutraj so kmetje, ki so nosili svoje blago na celjski trg, v Polulah blizu Kranjčeve gostilne opazili, da visi na ograji škarpe moško truplo. Obvestili so nemudoma orožnike. Truplo je bilo še toplo, iz česar so sklepali, da je moral neznanec izvršiti svoje dejanje pred kratkim. Orožniki so truplo sneli. V žepih samomorilca so našli samo neko legitimacijo, ki pravi, da je bil pokojni rezervni kapetan II. klase Mance Ivan, rojen 1. 1882 ter pristojen v Delnice. Na majhnem lističu je bilo s svinčnikom napisano, da ima ženo in tri nepreskrb-
Aretacija roparskega morilca Štefana Faleža
Morilec posestnice Heričeve v Gačniku aretiran v Ormožu — Falež
taji
Heričeve. Prav tako so dognali, da se je Falež Štefan tiste dni zares klatil po okolici Št. lija in Jarenine. Dan po umoru, dne 28. avgusta, je prišel morilec v Špilje in se oglasil pri neki ženski, da bi se pri njej obril. Pri sebi je imel večjo množino jugoslovanskega denarja. Ko pa je prišel mimo neki avstrijski orožnik, je naglo pobegnil.
Oblasti so izdale za njim tiralico, a ta je ostala vse do včeraj brez uspeha. Včeraj pa so Faleža izsledili orožniki v Ormožu in ga aretirali. Nemudoma so ga privedli v Maribor. Pri zaslišanju je tako v Ormožu kakor tu odločno tajil, da bi bil on umoril in oropal posestnico Heričevo, vendar so dokazi tako jasni in neizpodbitni, da se ne bo mogel dolgo braniti in upirati.
Danes bodo morilca Štefana Faleža odpeljali pod dobrim varstvom v Št. Ilj in v Gačnik, da ga tam konfrontirajo z raznimi ljudmi, ki so ga še ne pred mesecem dni videli tam okrog.
Maribor, 23. septembra.
Kakor smo svoj čas obširno poročali, je bila v noči na 28. avgusta t. 1. v Gačniku pri Jare-nini v Slovenskih goricah umorjena in oropana 70-letna posestnica Julijana Heričeva. Umora je bil prvotno obdolžen njen oskrbnik 46-letni Viktor Bahman, ki je bil skupaj s svojo ženo priveden v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Preiskava pa je dognala njegovo nedvomno nedolžnost in zato so ju že po nekaj dneh spet izpustili ter proti njemu sploh ustavili postopanje.
Preiskali so prstne odtise, ki so jih našli na vratih omare, katero je morilec odprl in izropal, pa so dognali, da so ti prstni odtisi nedvomno identični s prstnimi odtisi s'tarega zločinca Štefana Faleža, ki je doma iz Slivnice.
Štefan Falež je bil šele letos poleti izpuščen iz mariborske moške kaznilnice, v kateri je presedel 7 let zapora, ki mu jih je sodišče prisodilo, ker je umoril sestro umorjene Julijane
Divji prašiči pustošijo kočevska polja
Uničujejo krompir in koruzo in delajo kmetom velike skrbi — Toliko te škodljive zverjadi na Kočevskem že dolgo ni bilo
Kočevje, 22. septembra.
Iz kočevskih vasi, zlasti iz bolj oddaljenih, dobivamo poročila o veliki škodi, ki jo povzročajo kmetom na poljih divji prašiči.
Letos bo že itak slaba letina radi poletnih vremenskih prilik, pa so se še tako razširili divji prašiči, kakor nobeno drugo leto. Ponekod prihajajo čisto v bližino vasi, včasih v čredah in pustošijo zlasti po koruzi in krompirju.
Nevarnost divjih prašičev za pridelke na kra-ševitih poljih je velika, čeprav jo mnogi podcenjujejo. V Trnovcu so n. pr. prašiči uničili
posestniku Siegmundu v eni noči velik del krompirjeve njive in skoro 1100 koruznih storžev, kar je za naše kmetske razmere jako veliko. Iz Verdrenga poročajo, da prihajajo divji prašiči v čredah do vasi in vsevprek uničujejo. Slična so poročila in tožbe kmetov iz drugih krajev.
Lovski zakupniki in kmetje preganjajo nevarno zverjad, če ne bi se še bolj razširila. Vendar pa bi bilo treba organiziranih in dobro pripravljenih lovov na zverjad, če bi hoteli priti škodljivcem v okorn.
Pustolovščine 15-letnega dekleta
Kranj, 22. septembra.
Komaj 15 let stara Draga P. je po rodu Čehinja in je tudi pristojna v Češkoslovaško. Stanovala je pri svoji teti v Ljubljani, ki pa se je je hotela na vsak način odkrižati, ker je bilo dekle nagnjeno k tatvini. Večkrat ji je odnesla kaj obleke, včasih ji je pa kar ušla in se preživljala s tatvino. Stric jo je dal čisto ostriči in jo na ta način prisiliti, da bi ostala v Ljubljani. Preskrbel ji je tudi potni list za Češkoslovaško, kamor jo je hotel poslati, kar pa mladi pustolovski naravi ni nikakor dišalo. Pobrala jo je v Kranj, kjer se je ravno takrat nahajal Fischerjev cirkus »Zoo«. Ko je ta odšel, je šla k veletrgovcu Ignacu Andrašiču in ga pregovorila, da jo je sprejel kot učenko v trgovino. Nihče ni slutil, da je deklica taka tatica.
Preteklo nedeljo popoldne ni bilo pri Andrašiču nikogar doma. Draga P. si je najbrž že preje ogledala vse sobe in je v kratkem času, ko je bila popolnoma sama, izrabila ugodno priliko ter odnesla nekaj zlatnine in obleke v vrednosti 8000 Din. Iz nezaklenjene nočne omarice je ukradla gdčni Vikici Andrašičevi zlat prstan s 6 briljanti, ki je vreden 6000 Din »n še en zlat prstan, vreden 500 Din. Trgovski pmočnici Generc Hedi je odnesla obleko iz rdečega žameta, par čevljev in zlato zapestnico. Nato je odšla na vinsko trgatev na »Novo pošto«, kjer se je zabavala do večera, nakar je izginila brez sledu. Orožniki zasledujejo mlado, a nevarno tatico, ki je najbrže odšla za cirkusom.
Dekle je brez las in nosi stalno na glavi čepico. Ukradene dragocenosti je najbrž prav poceni komu prodala.
Črnomelj
Prvi sneg je v ponedeljek zjutraj pobelil vse okoliške hribe, ponekod celo tako nizko, da je zapadel tudi vinograde, obložene z zrelim grozdjem.
Evharistični shod, ki se je vršil v nedeljo v Črnomlju, je privabil v mesto veliko ljudi, posebno ženskega sveta. Dopoldne se je vršila na trgu slovesna služba božja, popoldne pa procesija po mestu.
Ogenj je izbruhnil v nedeljo dopoldne pri pristavi gostilničarja Sinkoviča v Črnomlju, pogorel je le del kozolca s steljo, ker je bil požar, ki je bil najbrže podtaknjen, pravočasno omejen.
Hclokrunjski pevski učiteljski zbor se snuje v Beli Krajini. Želeti bi bilo, da bi beseda tudi meso postala.
Jesenice
Prenavljalna dela tukajšnje bolnice Bratovske
skladnice so gotova. Dosedanja lesena tla so nadomestili s ksilolitoin, kakršna tla so mnogo bolj praktična in higijenska. Bolniške sobe so prebelili in preslikali. Sprejemanje bolnikov v bolnico je zopet nemoteno.
Litija
Pevski nastop. Pevsko društvo Trbovlje-Vode priredi svoj odgodenl pevski nastop v nedeljo 27. t. m. v Sokolskem domu s 16 novejšimi pesmimi.
Novo mesto
Stoletnica obnovitve novomeškega kapitlja bo
prihodnji petek, proslava.pa v nedeljo. Kapitelj je bil ustanovljen že leta 1493., v začetku prošlega stoletja pa po Francozih odpravljen ter kasneje po Francu I. zopet dovoljen In pred sto leti zopet obnovljen.
Osebna vest. Novomeščan sodnik dr. Viktor Breznik je na svojo prošnjo premeščen iz Som-bora v Novi Sad.
Šolska poliklinika je zopet otvorjena. Zdravniški pregled se vrši vsak torek. Sestra pomoč-
Šolske vesti. Začasno so premeščene iz Št. Petra pri Novem mestu učiteljice Vogrinc Mira v Stopiče, Šercl Ana v Trebnje in B e -ljan Josipina v Valto vas, učitelj Lapajne Anton pa v Dobernič. V Št. Petru trenutno namreč še ni pouka, ker nova šola še ni dogo-tovljena.
Poštne vesti. Iz poštnega tečaja v Beogradu je premeščen v Novo mesto pripravnik Franc Bregant. Upokojena je poštna uradnica VI. skupine Albina Tavčarjeva, ki se je preselila na svoje posestvo v Št. Jernej pod Gorjanci.
Sneg na Gorjancih je istotako hitro zginil, kot je prišel. Včeraj ga že ni bilo več videti, čeravno ga je v ponedeljek padlo in naneslo toliko, da so avtomobilisti le s težavo prebredli 571 m visoki gorski prelaz in z velikimi zamudami dosegli Novo mesto. Največ snega je padlo po črinošnjiških in semiških višinah.
Sokolski kino bo skoro dograjen in bo v kratkem otvorjen. Popolnoma prenovljen bo tudi Sokolski dom znotraj in zunaj, da bo zdaj lahko služil visokim svojim ciljem.
Na tukajšnji gimnaziji se je s ponedeljkom ukinila paralelka v sedmem razredu.
Nogo si je zlomil v kolenu tukajšnji stavbenik Valentin Vrhovnik. Na Malem Slatniku, kjer zida novo šolo, se je ognil nasproti prihajajočemu avtomobilu in zadel z motornim kolesom v obcestni kamen.
Nevaren uzmovič je 23-letni cigan Jože Brajdič, ki je za svoje številne tovrstne grehe že ponovno sedel. Zadnje dni je spet olajšal posestnika Janeza Kafola v Rihnovcu za več obleke in perila ter drugih dobrot, ki pridejo ciganu vse prav. Okradeni Kafol ima škode nad dva tisoč dinarjev.
Obrtno-nadaljevalna šola v Novem mestu vpisuje stare in nove učence v nedeljo 27. t. m, dopoldne v svoji pisarni na deški osnovni šoli, Zhčetniki naj prineso s seboj učno pogodbo. Vpisnina znaša tudi letos 50 Din. Redni pouk se prične za vse razrede v nedeljo 4. oktobra ob osmih zjutraj. To šolo so dolžni obiskovati vsi vajenci in vse vajenke iz Novega mesta. Žabje vasi, Gotne vasi, Regerče vasi, Šmihela, Drske, Broda, Irče vasi, Cegelnice, Bršljina in Ločne.
I
KOLINSKA rVOBNICA CIKORIJI
LJUBLJANA
■I
OKUINA IN ZDRAVA Kolinska kavai
5 mesecev zapora za smrtni karambol
Ljubljana, 23. septembra.
Danes se je pred sodnikom poedincem vršila razprava proti N. Gregorinu, ki se je lani v jeseni z motociklom zaletel v nekega kolesarja na Celovški cesti, pn čemer je bil kolesar močno ranjen im potolčen, mrtev pa je bil ob tisti priliki 28-letn,i šofer Ivan Mandl, ki se je peljal na motociklu na zadnjem sedežu za Gregorinom.
Nesreča se je zgodila blizu mitnice v šiški. Gregorin in Mandl sta se peljala na motociklu s hitrostjo 50 kilometrov proti šiški. Sij luči na motociklu je razsvetljeval cesto daleč naprej, ker je bila luč močna. Prav takrat se je proti šiški peljal na kolesu tudi g. Meze, ki pa je bil brez luči. Meze sicer pravi, da je imel malo ročno baterijo, ki jo je držal v roki, druge priče pa trdijo, da luči ni imel. Tudi stražnik, ki je takoj pritekel na lice mesta, je našel po cesti raztreseno vse mogoče, dozdevne luči pa ni našel. Meze je vozil po desni strani, tiik pred motociklom. Druga priča pravi, da je vozil po levi strani, da je pa pred karambolom nenadoma za vozil tik pred motocikel. Sledil je strašen karambol.
Šofer Mandl je pri karambolu v loku padel čez spredaj sedečega Gregorina na cesto ter si tako pretresel možgane, da je kmalu izdihnil. Tudi kolesar Meze se je močno potolkel ter ga je rešilni avto odpeljal v bolnico. Gregorin je znan kot dober, previden vozač, ki pa zna samo hitro voziti; počasi sploh ne zna voziti, so povedale priče. Tisti dan sta se s pok. Mandlom veliko vozila okrog. Že prej sta enkrat padla ter si je Mandl raztrgal suknjič. Tudi pila sta v večih gostilnah, toda vinjena nista bila. Na usodno vožnjo je Gregorina silil Mandl sam, čeprav se je Gregorin branil, hoteč se vrniti domov v Gameljne. Ura je bila pol dvanajstih ponoči, Mandl je pa na vsak način še hotel h >Kmetu« v šiško. Končno se je Gregorin udal. pri vožnji pa se je zgodila nesreča.
Gregorin je bil na današnji razpravi zaradi nedopustne hitrosti, s katero je po lastni malomarnosti zakrivil smrtno nesrečo, obsojen na 5 mesecev zapora, ki pa se odloži na 2 leti. Povrniti pa mora vdovi pokojnega Mandla 1016 Diu za pogrebne stroške, kolesarju Mezetu pa za razbito kolo in raztrgano obleko 500 Din, za prestane bolečine pa 250 Din.
Sadio
Ljubljana, četrtek. 24. septembra. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza.
18.30 Plošče. 1900 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 19.30 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. 20.00 Internacionalni prenos iz Beograda. 21.40 Zbor I. beograjskega pevskega društva poje srbske cerkvene pesmi. 22.00 Prenos baletne godbe iz Narodnega gledališča. 22.30 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan.
Beograd, četrtek, 24. septembra. 11.35 Plošče.
12.45 Radio orkester. 13.30 Poročila. 16.00 Plošče. 17.00 Narodna glasba. 17.30 Radio orkester 19.20 Francoska ura. 20.00 »Suton«, opera. 21.4f Cerkveni koncert. 23.15 Poročila.
Zagreb, četrtek. 24. septembra. 12.20 Kuhinja
12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Balalajke. 18,30 Novice. 19.35 Kulturne in društvene vesti. 20.00 Novice in vreme. 22.40 Lnhka glasba.
Praga, četrtek, 24. septembra. 12.30 Moravska Ostrava. 13.05 Moravska Ostrava. 14.10 Plošče.
14.30 Bratislava. 17.10 Plošče. 18.05 Poljedelstvo. 19.05 Pesmi. 19.30 Moravska Ostrava. 20.00 Prenos iz Beograda. 22.15 Plošče.
Ljubljana, petek, 25. septembra. 12.15 Plošče.
12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza
18.30 Salonski kvintet. 19.30 Gdč. Vera Humek: Vegeterijanska prehrana. 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. 20.30 Prenos iz Beograda: Vijolinski koncert g. Soukoly Istvan iz Budimpešte. 21 30 Pevski koncert ge. Zlate Gjungjevac-Gavella, solistke ljubljanske opere (prenos v Zagreb in Beograd). 22.15 Orgle solo, izvaja prof. Tomc 22.45 Vesti, napoved programa za naslednji dan.
Beograd, petek, 25. septembra. 12.45 Radio orkester. 13.30 Poročila. 15.00 Ljudsko-šolska ura. 16.00 Plošče 17.00 Jugoslovanske pesmi.
17.30 Plošče. 18.00 Prenos iz kavarne. 19.30 0 filmu. 20.00 Vokalni koncerl. 20.30 Violinski koncert. 21.30 Ljubljana. 22.30 Poročila. 22.50 Radio orkester.
Zagreb, petek, 25. septembra. 13.30 Poročila.
17.00	Prenos iz kina. 18.30 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Beograd. 21.30 Ljubljana. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Plesna glasba
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek
Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani. Zahtevajte vzorce In cenike brezplačno
Polom angleške veljave — problem svetovnega
gospodarstva
Preklic zamenjave papirnatega funta za zlato a strani Angleške banke je dogodek, katerega dalekosežnosti se danes ne dajo niti z daleka preceniti. Od Napoleona dalje se je v Angliji samo v medvojni dobi dogodilo, da Je Angleška banka ustavila zamenjavo papirja v zlato. V vsem 19. stoletju, za časa vseh raznih revolucij, za časa Krimske vojne, v času francosko— nemške vojne je ostala angleška veljava nedotakljiva.
Danes je angleška veljava papirnata. Znatno pa še ogrožena po veliki pasivnosti angleške plačilne bilance. Vzrokov te pasivnosti je mnogo. Prvi pretresljaji so se pokazali na daljnem Vzhodu. Anglija je radi intenzivne politične in tudi gospodarske boljševlške propagande izgubila številna važna tržišča. Posamezni domlnijoni so se vzporedno s političnim spro-fičenjem, tudi gospodarsko osamosvojili. Splošna svetovna gospodarska kriza je prizadela glavni opori angleškega gospodarstva — trgovinski mornarici smrtonosen udarec. Države so pričele z mrzlično naglico graditi lastne plovne parke. Posebno Severna Amerika Je v tem pravcu strahovito napredovala. Prevoznine plovbe so se čedalje bolj sušile ta plačilna bilanca Je prestopila na pasivno stran. Kriza Srednje Evrope, posebno likvidnost nemških kratkoročnih posojil, vse to Je večalo zadrege londonskega finančnega središča. Nastale so skrbi za vzdrževanje likvidnosti, to se pravi možnosti, kratkoročna najeta posojila, predvsem francoska, ameriška, nizozemska in švicarska na zahtevo vrniti. Druga nič manjša skrb se je pojavila v Avstraliji ta Južni Ameriki, kjer Je izostala obrestna ln amortizacijska služba svoječasno Izročenih posojil.
Te skrbi, ki so nastale za angleško likvidnost, so povzročile nezaupanje v mednarodnem finančnem svetu. Vsa kratkoročna posojila, ki so predstavljala ogromna dobrolmetja, so se z mrz-Učno naglico pričela odlivati domov. V zadnjih tednih je morala Angleška banka odšteti inozemstvu za preko 54 milijard dinarjev zlata. To je bila finančna transakcija, ki je finančna zgodovina ne pozna.
Angleška vlada je zagotovila, da niso pri tem prizadeta posojila, vračljiva v francoskih frankih in ameriških dolarjih. Ta posojila znašajo približno 80 milijonov funtov. Ta znesek, čeravno ogromen vsaj za naše pojme, ne predstavlja glavnih obveznosti.
Druga važnejša stran ustavitve zlatih Izplačil Angleške banke pa bo zadela svetovno gospodarstvo. Ne samo angleška zunanja trgovina, ampak pretežen del svetovne trgovine je finansiran s šterlinsklmi krediti. Vrednost funta je trenutno precej problematična. To pa pomeni, da so temelji, na katerih je zgrajen svetovni izvoz in uvoz, občutno zrahljan. Udar, ki je zadel angleško veljavo, se mora nujno razširiti na vso svetovno produkcijo, zato bo treba misliti, da se ti temelji nujno zopet utrdijo.
Popoln polom angleške kreditne organizacije, ki je uživala svetovni sloves ponovno kaže, da vodilni emisijski zavodi svetovnih držav svoji veliki nalogi niso kos. Posebno velja to za ameriški emisijski zavod, ki razpolaga z nad 270 milijonov dinarjev zlata ta tudi za francosko Narodno banko, ki Ima v svojih tresorjlh nad 135 milijard dinarjev zlata na razpolago. C« bi se del teh ogromnih neproduktivnih kapi-talov mobiliziralo in • ta vilo na razpolago državam, ki se bore ■ vsemi izrastki svetovne gospodarske krize, bi bilo mnogo skrbi in nejasnosti evropskim narodom prihranjenih.
Evropske borze so zaprte, panika vlada med kapitalističnim svetom po vsej Evropi. Na teh emisijskih bankah leži problem rešitve iz te meglene situacije. Vse one ogromne količine zlata, • katerimi so natrpane kleU ameriške in francoske emisijske banke, morajo zopet na dan, morajo v službo svetovnega gospodarstva, če se to ne zgodi, se zna angleški primer uveljaviti tudi v Newyorku in naposled tudi v Parizu, če bodo ameriški finančni mogočniki to storili, je veliko vprašanje. Njihova dosedanja politika, ki sloni na skopuških principih
tezavriranja vsakega grama zlata, nam ne daje posebnih upov.
Razne denarne teorije o denarju, ki se tako pogosto pojavljajo med katederskimi narodnimi gospodarji, so se ponovno pokazale kot nevzdrž-ljive. Z raznimi utopijami o nacijonalnl ta mednarodni Inflaciji Je praksa temeljito pomedla. Vsa ogromna razsežnost angleške ta tudi francoske politične ta s tem gospodarske sile temelji Izključno na zlatih zalogah. Zato so brezplodne vse gospodarske konference ln vsako teoretično iskanje novih izhodov, vsi moratoriji in slični ameriški izumi, ker vse to pomeni zgolj Izgubo na času ta poostritev situacije. Mobilizacija zaprtih kapltalov se mora Izvršiti na vsej črti, da se odstranijo motnje plačilnih bilanc ta da se končno zopet vpostavl neobhod-no potrebno plačilno ravnovesje. To sredstvo je edino, ki bo na najhltrejšl način ustavilo nezaslišano kreditno krizo v vsem svetovnem gospodarstvu.
Gospodarske vesti
X Kmetijska razstava v Kranju. S pomočjo prispevka ministrstva za kmetijstvo v znesku
15.000	Din se priredi to jesen kmetijska razstava v Kranju. Razstava bo trajala tri dni, in to predvidoma dne 7., 8. in 9. novembra t. 1. Vršila se bo v prostorih Ljudskega in Narodnega doma in v gimnazijski telovadnici ter bo obstojala iz poljedelskega in povrtninskega ter sadjarskega oddelka. Priključi pa se še mlekarski in planšarski ter šolski in propagandni oddelek. Razstavo organizira sreski kmetijski referent s pomočjo prireditvenega odbora, ki mu načeluje posestnik Joža Burgar iz Smlednika. Namen razstave je, da pokaže vse vrste kmetijskih proizvodov v surovem in predelanem stanju, a tudi stroje, orodja in priprave domačega izvora, v kolikor se vse to nanaša na kranjski okraj, s ciljem, da se kmetijska produkcija vsestransko izboljša in ojači propaganda za napredek. Prireditvi želimo obilo uspeha!
X Izvoz vina v mesecu avgustu. V mesecu avgustu je bilo Izvoženega lz Jugoslavije 43.4281 vina. Največ v Avstrijo, Nizozemsko, Belgijo ta Nemčijo.
Borzna poročila
dne 23. Beptembra 1931.
Devizna tržšča
Ljubljana, 23. septembra. Amsterdam 2283-72 do 2290-56, Bruselj 783-29—785-65, Curih 1103-25 do 1100-55, Dunaj 794-32—796-72, Newyork 5665-21—5682-21, Pariz 223-41—22407, Praga 167-25-167-75, Trst 281-29—282-19.
Zagreb, 23. septembra. Amsterdam 2283‘72 do 2290-56, Dunaj 794-32—796-72, Bruselj 783-29 do 785-65, Milan 281-29—282-19, Newyork kabel 56-7621—56-9321, Newyork ček 56-6521—56-8221, Pariz 223-41—224-07, Praga 167-25—167-75, ZU-rich 1103-25—1106-55.
Curih, 23. septembra. Beograd 9-04, Pariz 20-27, London 21-25, Newyork 514-50, Bruselj 71-25, Milan 25-50, Madrid 45, Amsterdam 207'50, Berlin 120, Dunaj 72'25, Stockholm 136-90, Oslo 136-75, Kopenhagen 136‘75, Sofija 371, Praga 15-20, Varšava 57-30, Budimpešta 90-025.
Beograd, 23. septembra. Amsterdam 2283-72 do 2290-58, Dunaj 794-32-796-72, Bruselj 783-29 do 785-66, Curih 1105-25-1108-55, Milan 282-19 do 284-29, Newyork 5565-40-5682-21, Pariz 223-40-224-07, Praga 167-25—167-75.
Vrednostni papirji
Zagreb, 23. septembra. Dr . papirji: 1% inv. pos. 66 bi., voj. škoda ar. 280—285 (260 do 295), kasa 280-285 (280), dec. 285-295 (300), 4% agr. obv. 40 bi., 7% Bler 49-50-50-50 (50). 8% Bler 58-61 (60), 7% pos. hipot. 62 bi, 6% begi. 44-45 (44-45). — Banke: Poljed. 51 do 52-50, Praštediona 957-50—965, Union 147 do 150 (147), Kredit 121-126, Jugob. 67-68 (67), Obrtna 36 d., Ljublj. kred. 120 dn Medjunarodna 68 d., Srpska 188—189 (188), Zemaljska 111— 114 (114). — Industrija: Sečerana Osijek
175—180 (180), Trboveljska 170—195170, Slavonija 200 d., Vevče 110—118, Našička 680 bi., Guttmann 105—110, Slaveks 20—25, Drava 192-50—200, Brod vagon 50 d., Isis 35 bi., Du-brovačka 300 bi., Jadran. 460—480, Oceanija 190 bi.,
Žitna tržišča Novi Sad, 23. septembra 1931. Pšenica: gor-njebačka 1% 80 kg 235 zaklj., sremska 78 kg 2% 215 z. — Koruza: srem. okol. Iiidjija 104 do 105. — Tendenca: neizpremenjena. Promet: skupno 62 vagonov.
Budimpešta, 23. septembra. Tendenca: komaj stalna, promet: sreden. Pšenica: dec. 10-42 do
10-80 (10-50—10-52), marc 11-75—12 (1169 do
11-70). Rž: marc 11-62-11-90 (11-60-11-62). Koruza: maj 13-48—13-60 (13-60—13-62).
Ljubljansko lesno tržišče Tendenca slaba, brez prometa.
Trgovski lokal
v Ljubljani išče večja tovarna čevljev v Sloveniji za prodajalno. — Ponudbe na upravo pod >Strogi centrumc.  2162
Vsled bolezni
oddam ženski šivalni Btroj s polno garancijo 30 let. Dosedaj stroj še ni bil rabljen, plačala sem 500 Din na račun, za kar ne zahtevam povračila. — Daljnje plačevanje mesečno samo 150 Din. Ponudbe in vprašanja na upravo lista pod »Ugodnost«. 2149
Sveže najtinejše norveško
ribje olje
iz lekarne Dr. O. PIC-COLI-ja v LJUBLJANI se priporoča bledim in slabotnim osebam. 324
kdor
hoče elegantno oblečen biti, naj se zglasi pri
Gombocu
Maribor
Aleksandrova cesto 24
1ML	yi^-
Šoferska la oblastveno konoesijonirano 1. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite. — Ljubljana, Dunajska cesta štev. 31. — Prihodnji redni tečaj prične dne 1. oktobra. 2108	Lahek zaslužek se Vam nudi, če imate mnogo poznanstva. Z obiskovanjem Vaših mnogoštevilnih znancev in prijateljev, zaslužite lep denar. Mesečno tudi več kot 1.200 Din. Ponudbe pod »Agilenc, na upravo lista. 2127
	Telefon 2059 Premog suha drva Poflotnllt. Boli Miter, ■lica 5
PRIKROJEVALNA ŠOLA ZA ŠIVILJE « KROJAČE ••»••••••••••••••••••••••S«* Krojni vzoroi se izde-ljujejo točno po jour-nalu in meri. Pojasnila daje lastnik T. Kunc, Ljubljana Sv. Petra cesta St. 4/II 2084	
	Prodajalce časopisa Iščemo za dnevno in večerno prodajo. Nudimo poleg tega še postranski zaslužek. Re-flektiramo v prvi vrsti na železniške ali poštne upokojence. Zglasiti se je v upravi Jugoslovana.
Dobava službene obleke
Ravnateljstvo mestnega dohodarstvenega urada razpisuje dobavo blaga in podloge za 75 zimskih službenih oblek. Poleg tega razpisuje tudi izdelavo teh službenih oblek. Ponudbe z vzorci blaga je predložiti do vštetega 30. septembra t. 1. ravnateljstvu mestnega dohodarstvenega urada, kjer bodo na razpolago vse potrebne informacije — tako dobavni pogoji kakor vzorci blaga. 2161
Razpis stavbnih del
Stanovanjska in kreditna zadruga v Ljubljani prične z grajenjem stanovanjskih hiš zadružnim članom. Povodom tega razpisuje oddajo gradbenih del prve stavbe:
1. Težaška in zidarska dela.
2. Tesarska dek.
3. Krovska dela.	«
4. Kleparska dela.
5. Mizarska dela.
6. 1’e farska dela.
7. Steklarska dela.
8. Pleskarska dela.
9. Slikarska dela.
10. Inštalacijo vodovoda.
11. Inštalacijo elektrike.
Pismene ponudbe je poslati na omenjeni naslov do prihodnje nedelje dopoldne.
Načrti in proračuni so interesentom na vpogled v petek, dne 25. septembra od 9. do 17. ure v Zg. šiški 148 (Pri Logarju).
Stavbne
nasveta
daje tehnični biro „T e h n a“, Ljubljana, Mestni trg 25-L	507
Prima grozdje
Din 3'75, prima žlahtna jabolka Din 216 franko vsaka postaja Slovenije, razpošilja že od 15 kg dalje po povzetju. Prešna jabolka najceneje. — Postržln, KrSko.
Trajno vodno ondula-eijo izvršuje z najnovejšim aparatom z delovanjem toka 8 do 10 minut, ki ne peče. — Garancija podana. Cena solidna. Se najtopleje priporoča cenj. damam frizer CIRIL VA8BL Ljubljana, Novi trg (Turjaški trg štev. 2. __________________1762
Nogavice, reka* vice, volna in bombaž _
aajoeneje ln * veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovske
sUu ia fiUd tac.
Dne 24. L na. prične poslovati v prostorih palače »Dunav«, Aleksandrova cesta 6
SPLOŠNO JUGOSIOVBKKO BANČNO DRUŠTVO
Podružnica Ltubljana (Socieie generale Je Banpue Vougoslave S. A.)
(Succursale de Ljubljana)
Lastna sredstva: Din 12 J,500-000'—	lastna	sredstva:	Din	127.500.000'—
Patronancni zavodi:
9anque 8el0e peni? Feiranger, BruxeIIcs
Wiener Bank-Verein, Wien.	Basler	Handelsbank,	BaseL	Ceska	Union	Banka,	Praha.