IPoštnfna plačana v gotovi n) Leto IX, št. 107 Ljubljana, torek 8. maja 1928 Cena 2 Din mm Iskaja ob 4, Kirtraj. — Stane mesečno Din «5-—; u »emstvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon št. 2071 in 2804, ponoči tudi Št. Z034. Rokopisi se ne vračajo. Dnevnikrza-gospodarstvo, prosveto in politiko ftt. S4. — Telefon fe. >036. .; Ljubljana, Prešernova uttca ftt. 4. — Telefon tU MS« - . ! Pudružuidt Maribor, Aleksandrova it. 13 — Celje, Aleksandrova cesta KaCan pri postnem tek. zavoda: Ljub-i iana ftL n.&M - Praha čisto 78.j80j Wien, Nr. 105.141. ' • II Odmev velikega zborovanja v Albi Juliji v vladnih krogih. - Bukarešta, kamor naj bi prikorakala kmečka množica, zastražena na vseh straneh. - Važne avdijence. -Narodna kmečka stranka ne bo odnehala. - Avanturistični načrti princa Karla Ljubljana, 7. maja. Iz Romunije prihajajo zopet alarmantne vesti. To ni prav za prav nič novega, zakaj tekom zadnje dobe, osobito pa po smrti kralja Ferdinanda, se je notranja situacija v Romuniji tako poostrila da se prognoze za notranji preobrat vsiljujejo tako rekoč same od sebe. Nasprotje med nacijonalno-zaranistično opozicijo in liberalno vlado ne pozna nobene meje, nobenih ozirov in je tekom zadnjih mesecev doseglo viške, ki so se zdeli nujna osnova za prevrat. Liberalna vlada si je navidez utrdila svoje pozicije s tem, da je po smrti kralja Ferdinanda nastopilo tročlansko re-gentstvo, ki stoji povsem na liberalni strani. Ali opozicija je poskuša>a to trdnost omajati z naslonitvijo na bivšega prestolonaslednika Karola. ki pa se ni izkazal posebno spretnega taktika in ni izpolnil nad, ki so jih nasprotniki I3ratianovega režima stavili nanj. Toda opozicija se ni mnogo vezala na Karolovo usodo in taktiko in je brž prešla v nove forme boja. Ko so v parlamentu izključili nekatere vodilne za-ranistične člane od sej, se je odstranila celotna opozicija iz zbornice in se ne mara več vrniti vanjo. Zato pa je prenesla svojo borbo proti vladi med narod ter pričela prirejati ogromna zborovanja po deželi, da z njimi napravi vtis na regentski svet in tako strmoglavi liberalno vlado. Kako strasten in brezobziren je njen boj zoper režim, se vidi iz dejstva, da so opozicijonalni člani odšli v inozemstvo in tam organizirali kampanjo proti rumunskemu vnanjemu posojilu, ki ga najema sedanja vlada. Propaganda z zborovanji se je nadaljevala tako strastno, da je naposled vlada prepovedala veliko prireditev v Albi Juliji, zgodovinskemu središču Transilvanije. Toda veliko zborovanje se je vršilo kljub temu. To je vsekakor pomembno dejstvo, in mogli bi ga interpretirati kot poraz vlade pred silnimi kmečkimi množicami, ako ne bi mislili, da bi režim. ako bi resno hotel ipak mogel preprečiti prireditev. Na kongresu so se sprejele resolucije, ki morajo vsekakor vzbuditi pozornost. Nacijonalno-zaranistična stranka je v njih pokazala, da resno vzame svojo borbo, da resno računa z zmago in je v ta namen precizirala svoje stališče ne le k notranjim problemom, marveč posebej naglasila svoje prijateljstvo do zaveznikov, s čimer je nedvomno skušala pridobiti si zaupanje v inozemstvu, ki jo gleda morda kot nekoliko boljševizirano malo nezaupno. Naglasila pa je tudi voljo do enotnosti in nedeljivosti Romunije, kar se obrača proti onim vestem, ki so hotele v opo-zicijonalnem pokretu videti izraz er-deljskega separatizma, ki se ne straši niti ekstremnih korakov. Naposled je demonstrirala resolucija zelo proti monarhiji, kar naj bi pač ostrašilo regentski svet, pa bo doseglo preje nasprotni učinek. V zvezi z ogromnim kongresom, na katerem so nastopale množice s svojo pravoslavno in unijatsko duhovščino, so se razširile v inozemstvu nekoliko fantastične vesti v pohodu ogromnih kmečkih množic proti Bukarešti. Prvič bi voditelji, če bi hoteli spraviti svoje mase v prestolnico, priredili svoje zborovanje pač kje v njeni bližini in drugič se je pred nekaj tedni vršilo slično ogromno kmečko zborovanje v Bukarešti sami, pa ni prineslo razen napete senzacije nekaj ur nikakega pozitivnega učinka. Ostalo bo pač pri tem, da sta Manju in Mihalake odšla v prestolnico ter predložila regentskemu svetu resolucije. Vse drugo pa se bo pač izkazalo kot običajne časnikarske kombinacije in lov za senzacijami. Vse se napeto vprašuje kaj bo dosegla opozicija s svojimi ogromnimi mitingi, ki jih misli nadaljevati, ojačena s koalicijo s sociialisti. Opoziciji ni lahko, ker ima samo dve poti: ali izvajati brez odmora z masnimi prireditvami moralni pritisk na regentski svet ali pa se vrniti v parlament ter nadaljevati tamkaj orezupni boj proti kompaktni nad dvetreijinski večini. Regentski svet pa ocividno za opozicijonalne argumente, da predstavlja tri četrtine romunskega naroda, nima mnogo smisla ter se opira na formalno parlamentarno načelo, naj se vlada vrže parlamentarnim potom. Seveda ne zaupa opoziciji, ki mu je pre-radikalna, preveč prevratna. V zvezi z zborovanjem v Albi Juliji se je znova postavil v ospredje princ Karol. Ne more se reči, da spretno. Ako bi bil resno nameraval poleteti v do- Bukarešta, 7. maja g. Po vesteh iz vladnih krogov je odšlo na pot v Bukarešto 30.01)0 kmetov, ki so že odpotovali v Pejus, odkoder naj bi jih železniški vlaki prepeljali v Bukarešto. Oblastim pa se je posrečilo, da so množico pregovorile, naj se vrne domov. Po vesteh iz vladnih krogov se je množica razkropila in je sedaj na poti na svoje domove. Kljub temu je notranji minister Duca izdal nalog, naj orož-ništvo najstrožje nadzira prelaze na stari državni meji v transilvanskih Alpah, da ne bodo strnjene formacije prikorakale v staro Rumunijo. Podpredsednik narodno kmečke stranke Miha-lage je podal popoldne v klubu narodne kmečke stranke izčrpni ekspoze o včerajšnjih dogodkih v Albi Juliji. Predsednik stranke Julij Maniu, čigar prihod so pri regentskem svetu pričakovali z veliko napetostjo podnevi, še ni prišel v Bukarešto in ga pričakujejo šele v večernih urah. Člani vlade so od včeraj stalno zbrani v notranjem ministrstvu in proučujejo poročila iz vseh delov države, posebno pa iz Albe Julije. Dopoldne sta bila ministrski predsednik Bratianu in notranji minister Duca sprejeta v av-dijenci pri regentskem svetu. Kakor se izve, včerajšnja resolucija narodne kmečke stranke ni napravila ugodnega vtisa. V političnih krogih še niso na jasnem, kakšne bodo posledice kongresa in kakšna bo psihološka situacija, ki jo je ustvaril včerajšnji kongres. V političnih krogih govore o možnosti odstopa vlade, dočim seveda vlada zatrjuje. da za ostavko nima vzroka in da bo tudi v bodoče vodila usodo države. Dalje se govori o novi politični kombinaciji pod predsedstvom sedanjega zunanjega ministra Titulesca, ki naj bi zopet napravil red ter razčistil sedanjo napetost v državi. Ni pa izkliu-čenp, da pridejo v poštev druge politične kombinacije, brezpogojno z veliko udeležbo narodno kmečke stranke. V glavnem mestu ie vladalo včeraj zaradi kongresa veliko razburjenje, ki pa se je danes po časopisnih poročilih že poleglo. Vsa poročila so bila strogo cenzurirana Po provinci so vsa zborovanja narodne kmečke stranke potekla brez incidenta V Bukarešti je prišlo do male praske med manifestan-ti in policiio. ker so hoteli prodreti policijski kordon. Omembe vredno ie. da ie državni podtainik Tatarescu izvedel vse varnostne mere v in okoli Albe Julije s tolikim taktom, da ni nikjer prišlo do kakih incidentov. Predsednik narodne stranke prof. Jorga je poslal Maniu brzojavko nastopne vsebine: »Prepričan sem. da sedanja vlada nima vzroka, da bi si tudi v bodoče lastila moč. Zaradi tega želim tudi jaz, da bi imela narodna kmečka stranka v bodočem režimu, ki ga bo določil regentski svet skupno z izkušenimi voditelji transilvanskega naroda (miši'ena je narodna kmečka stranka) vodilno vlogo. Podpredsednik stranke dr. Mihalage je podal v klubu dolg ekispoze. v katerem je naglasil da bo igral včerajšnji kongres narodne kmečke stranke v zgodovini države odločilno vlogo. Prisegli smo, da ne bomo počivaili. dokler si ne priborimo meščanske svobode. Taktika naše politike je bila vedno usmerjena v tem smotru, če bi nam sredstva, ki smo jih dozdaj uporabljali za to, ne zjadostovala, bomo ubrali nova pota in v boju ne bomo odnehali. V državi se razvija revolucionarno gibanje od zgoraj navzdol in mi ne moremo odgovoriti z zakonitimi sredstvi. Ne zavisi od nas, tej bomo storili, vprašanje je jasno, ali lahko ostanemo mirni. Narod nam je dal svobodo in sredstva, da io poiščemo. Mi smo množice poirmejavil. Če merodajni kro gi nočejo razumeti, za kaj gre, bomo znali to nevarno orožje uporabiti zase. Zahtevamo, da regentski svet izvršuje svoje dolžnosti. London, 7. maja (lo.) Bivši rumunski prestolonaslednik Karol, ki je prispel pred devetimi dnevi semkaj in prebiva ----■■Iiipmili mas^m movino, bi se mogel za avanturo pripraviti boljše in bliže, nego v daljni Angliji. Bržkone je sam vesel, da mu angleške oblasti niso pustile odleteti in je svoj projekt priredil Ie bolj za demonstracijo. Ko bodo potihnile senzacionalne vesti o dogodkih v Albi Juliji, se bo bržkone pokazalo, da je romunska opozicija še precei daleč od uspeha in da bo morala še močno, močno napeti svoje sile. da zmaga v spredmstu Jonescja v Godstenu, je v soboto poskušal odleteti z dvema letaloma v Rumunijo. Ker ni imel princ potrebnega dovoljenja za polet v Rumunijo, so angleške oblasti preprečile njegov odhod. London, 7. maja g. Rumunski princ Karol je izjavil zastopniku »Evening Standarda«, da njegova akcija z notranjo politiko Rumunije nima ničesar skupnega. Brez dvoma pa je. da se bo princ vrnil v Rumunijo. Odkloniti pa mora govorice, da namerava to izvesti v najkrajšem času. Berlin, 7. maja g. Z nevtralne ru-munske strani doznava »Kreuzzeitung«. da je akcija princa Karola, ki ie sicer ni mogoče pregledati, popolnoma nepomembna. Rumunsko poslaništvo objavlja komunike, ki zatrjuje, da se o pohodu ljudskih množic v Bukarešto sploh ni razpravljalo. Sklenjeno je bilo samo, da odide v Bukarešto predsednik stranke Maniu. da zahteva odstop vlade. Do davi ni prišlo nikjer do kakega incidenta. »Borsen Couirer« opo-zaria, da bi morale ljudske množice iz Transilvanije prehoditi do Bukarešte 400 km, kar bi po goratem terenu trajalo najmanj 2 tedna. Pariz, 7. maja g. V Londonu v celoti potrjujejo vesti »Daily Expressa« o namenih rumunskega princa Karola. Listi potrjujejo, da je dal princ natisniti 200.000 letakov, ki jih je nameraval z letali spraviti v Rumunijo. Na zadnji strani letakov je slika princa KarOla kot častnika, nad njo pa napis: »Ne pozabite sina kralja Ferdinanda!« Pod sliko je napisano: Kralj Karol v pro-gnanstvu. London 5 maja 1923. London, 7. maja g. Zastopnik agen-ture Radio je imel danes razgovor s princom Karlom, ki je priznal, da je manifest sestavil, vendar pa pristavil, da je bil tiskan že pred več meseci. Princ je odločno odklanja!, da bi bil namerava! podvzeti vzporedno politično akcijo s kongresom narodne kmečke stranke v Albi Juliji. Zanikal je tudi, da bi bil najel letala, ki naj bi metala letake po rumunskih mestih. Angleški listi, ki so objavili njegov manifest, so storili to le zaradi senzacije. Neuspeh preiskave Društva narodov v monoštrski aferi Haag, 7. maja. s. Tričlanski odbor, ki je bil imenovan, da prouči monostisko afero je končal svoje poročilo za Društvo na= rodov in izdelal spomenico, v kateri daje pobudo za preventivne mere, ki naj bi se uporabljale v sličnih primerih v dobi med zasedanji sveta Društva narodov. Odbor je s tem zaključil svoje delo. Japonsko-kitajski konflikt London, 7. maja. s. Reuterjev urad po» roča iz Nankinga: General Čangkajšek je poslal semkaj iz Tsinanfuja izjavo, v ka» teri ugotavlja, da delujeta angleški in ame= riški konzul posredovalno in da pogajanja napredujejo. Koncem svoje izjave nagiaša, da so japonske čete izzvale konflikt brez najmanjšega povoda Streljale so na naeijos naiistične vojake in kitajsko civilno prebis valstvo ter pobile nad 1000 oseb. Grozot dejstva in zatiranja Japoncev presegajo vse meje. General Čangkajšek hoče pred vsem svetom razgaliti japonsko brutalnost. London, 7. maja. (lo.) Po zadnjih spore čilih vlada v Tsinanfu relativni mir. Iz Tsingtao prihajajo kljub pretrgani železni* ški zvezi nadaljna japonska ojačenja. Šanghaj, 7. maja. be. Med japonskimi in kitajskimi četami je prišlo do provizorič* nega sporazuma, glasom katerega so kitaj« ske čete obvezane, da spoštujejo v okrožju japonske koncesije nevtralno ozemlje dese* tih milj. Kakpr se poroča, bo japonski ge» neralni štab zahteval, naj se kitajske čete umaknejo iz Šantunga, katerega bodo za« sedli Japonci. Tokio, 7. maja. g. Japonsko časopisje poroča o grozotah, ki so jih vršile naci« jonalistične čete nad japonskim civilnim prebivalstvom v Tsianfu. Vojaki so vlačili po ulicah ženske, jih mučili, zlorabljali ter pred očmi množice zažigali na grmadah. Volilni boj v Nemčiji Berlin, 7. maja. (be.) Za parlamentarne volitve ie bilo vloženih 30 kandidatskih list. Voldemaras gost britan. vlade Berlin, 7. maja. (z.) »BerlineT Tageblatt« poroča iz Kovna, da je angleški poslanik izročil ministrskemu predsedniku Voldemarasu povabilo angleške vlade, da prispe kot gosrt v London. Kakor se zatrjuje, bo Voldemaras 20. maja odpotoval v London. Ženska volilna enakopravnost v Angliji London, 7. maj«. (Lo.) Spodnja zbozornost drugi poset dr. Milana Stojadinoviča pri Velii Vukičeviču. Vladni krogi naglašajo, da pomenja ta poset nadaljevanje akcije za pomirjen je neza-dovoljnežev v radikalnem klubu, radikalni nezadovoljneži pa na drugi strani zatrjujejo, da dela dr. Stoiadinovič na svjjo roko, ker želi priti v vlado. Kdo je onemogočil koncentracijo in združeno demokracijo Pribičevičev odgovor na izvijanja in zavijanja g. Davidoviča, ki bi rad drugim naprtil svoje in svoje stranke pogreške. Davidovič vzklika: »Kaj bi storili, ako bi osnorvali skunen klub v trenutku ko se je pojavil g. Radič s svojim predlogom o ge- Beograd. 7. maja r. Ljuba Davidovič se je pretekli teden udeležil »prijateljske večerje« demokratov v neki beograjski restavraciji in ie imel ob tej priliki govor, v katerem je napadel Svetozarja Pribiče-viča in Stjepana Radiča Očital jima je. da sta po nepotrebnem izzvala vprašanje odgovornosti Srbije za voino. da ovirata najetje investicijskega posojila da diskredi-tirata parlament itd. V današnji »Politiki« ie posl. Pribičevič objavil daljšo izjavo, v kateri odgovarja na izvajanja Ljube Davidoviča. Pribičevič zanika predvsem kot neresnično, da ie KDK sprožila vprašanje odgovornosti Srbije za svetovno vojno, in nagiaša obenem da ie Ljuba Davidovič bil v zelo dobrih odnošajih s politikom, ki ie napisal, da je srb>ka vlada vedela za sarajevski atentat. Ni resnično, da vodi opozicija kako nelojalno akcijo proti vladi, pač pa vrši svojo dolžnost v interesu naroda. ker odklanja njeno pandursko pojmovanje dolžnosti. Ko ie Davidovičeva stranka privedla golega človeka v Narodno skupščino, pravi Svetozar Pribičevič, je nisem obdolžil, da vodi nelojalno akcijo. Tudi nisem obdolži! g. Davidoviča nelojalne akcije, ko ie navajal stihe, kako se v Vojvodini »kupujejo vranci da se izti-raio Srbiianci«. Ko ie g Davidovič opisoval grozote režima v Južni Srbiji in med ostalim navedel, kako se tamkaj zabijajo žeblji pod nohte ga ni nihče imenoval izdajalca. Nadalje pravi g. Pribičevič: Ni resnica, da sem kdaj oporekal vrednost Kajmakča-lana. Ako sem rekel, da so v zadnjem času bili na solunski fronti v enakem številu tudi iugoslovenski dobrovoljci ni bil s tem pomen te fronte niti malo zmanjšan. Res ie da sem na banketu v Zagrebu januarja meseca dejal, da ne bi Beograd nikdar vladal nad Zagrebom in Ljubljano kljub 100 Kaimakčalanom. ako se nc-bi Narodno veče izjavilo za uiedinienje. To sem dejal na neprestano očitanje, kako smo bili osvobojeni. To mi ie potrdil tudi pokojni Vesnič. ki mi le izjavil, da ne bi Wilson in Lloyd George nikdar pristala na zedi-njenje Hrvatske. Slavonije. Dalmacije in Slovenije s Srbijo, ako se Jugoslovenski odbor, hrvatski sabor in Narodno veče odločno ne bi izjavili za zedinjenje. V nadaljnjem svojem odgovoru na Da-vidovičeve izjave pravi Pribičevič: Ni resnica. da je kdo izmed nas predlagal ali izrazil željo, da bi »Pribičevič s svojo skupino vstopil v demokratski klub« in se vrnil v »matico« demokratsko stranka Nikdar nismo ta klub smatrali za matico. Demokratsko stranko smo mi ustvarili. Gospod Davidovič in tovariši so vstopili leta 1919. v našo stranko in v naš klub. sprejeli so naše ime in 00 nas so se imenovali demokrate. Sprejeli so tudi naš program. Naša zveza z Radičem ni bila sklenjena zaradi tega. da se onemogoči fuzija z Da-vidovičevimi demokrati, temveč da se ustvari podlaga za zdravo nacijonalno ln demokratsko politiko v državi, v duhu enakosti in ravnopravnosti. G. Davidovič nikdar ni imel smisla, niti razumevanja in t>oguma za demokratsko politiko. Sebe imenuje zaščitnika demokracije ter obtožuje Radiča zaradi predloga o generalu, čeprav ie njegova stranka sprejela dva generala v vlado in dva aktivna oficirja za velika župana. To je njegovo pojmovanje demokracije. G. Radič ie predlagal nevtralno osebo za šefa vlade, čeprav bi bila iz vrst vojske, razume se. da bi morala biti upokojena. Ta oredloz ie bil storjen šele. ko se le e. Davidovič defini-tivno izneveril ideii bloka demokracije. G. neralu?« Ničesar ne bi storili, ker v tem primeru ne bi bilo nredlosa o generalu, temveč bi bil na čelu vlade s. Davidovič ali kak drug predstavnik združene demokracije. Ni res. da smo mi postavljali nesprejemljive zahteve za koncentracijo in da ie to bilo povod neuspehu koncentracije Hoteli smo koncentraciio. v kateri bi bili enakopravni s srbijanskimi strankami, ki so nam ponujale samo koncentracijo, v kateri bi njim služili. Zahtevali smo reviziio davčnega zakona in proračuna v duhu enakopravnosti. definitivno rešitev agrarnega vprašanja, depolitizacijo uradniškega aparata. razširienie samouprav, rešitev kmečkega vprašanja ter število in kakovost re-sorov po moči naše skupine. Nobena naših zahtev ni bila spreieta. Ako se spričo takega stanja deistev trdi. da smo mi onemogočili koncentracijo, potem je to zares iako smelo. O delu vlade, ureditvi kmečkih dolgov, posojilu, zunanji politiki itd. bomo govorili m drugem mestu. 2e sedaj oa nagla-šam. kar ve vsa država, da parlament ne bi imel kaj delati, če bi ne bilo nujnih predlogov KDK. Vse kar dela sedanja vlada, je to. da izziva državljansko voino v državi, fcn sicer v trenutku, ko se okolj nje zožuje obroč neprijateliev. Odmev Davidovicevih izjav Beograd, 7. maja p. Nocojšnje »Novosti« pišejo, da je politična javnost z začudenjem sprejela poslednje izjave Ljube Davidoviča, v katerih se izjavlja za navdušenega pristaša Veli® Vufcičeviča. Te izjave so vzbudile splošno presenečenje med njegovimi prijatelji, ki so razočarani, ker veže Ljuba Davidovič svojo usodo z Ve'1'j'O Vukičevičem. Finančni odbor Beograd, 7. maja. p. Nocoj se je vršila seja finančnega odbora, ki je bila zelo živahna. Razpravljalo se je na njej o ured* bi glede načina postopanja pri določevanju čistega katastralnega donosa. Na seji je ponovno došlo do živahnih spopadov med opozicijo in vladno večino. Posl. Pribičevič je pri posameznih členih uredbe ostro pro* testiral, da se hočejo z njihovimi določba* mi naprtiti prečanskim krajem nova bre* mena Zanimiv je bil medklic Koste Timo* tijeviča, ki je odgovoril Pribičeviču, da bo vlada dobila posojilo za vsako ceno in da ga je že dobila. Seja je trajala do 8. zve» čer in so bili na njej sprejeti definitivno vsi členi uredbe, razen dveh rezerviranih Interpelacija o zunanji politiki Beograd, 7. maja. p. Predsednik Narod* ne skupščine dr. Perič je danes imel z zu* nanjim ministrom dr. Marinkovičem kon» ferenco o interpelaciji šefov opozicije gle« de zunanje politike. V debati o tej inter* pelaciji bo glavni govornik Svetozar Pri« bičevič, dočim Stepan Radič ne bo mogel govoriti, ker je izključen od 10 sej Na* rodne skupščino. Joca Jovanovič o politični situaciji Koncentracija še vedno edini izhod. — Brez Hrvatov ne gre naprej. — Škodljiva taktika vlade z inozemskim posojilom. njega uvesti v vlado, da bo tudi on prevzel de! odgovornosti za državne posle. Sedanja vlada slabo stoji, ker v njei ni Hrvatov, Split, 7. maja. n. Vodja zemlioradniske stranke g. Joca Jovanovič je odpotoval iz Splita. Pred svojim odhodom je podal novinarjem izjavo o političnem položaju. Med (Jingim je naglasa! kot zanimivost, da sedanja vlada obstoji, ne da bi uveljavila zakone, ki jih je obljubljala. Vladni ljudje so mnogo obljubljali, storili pa niso niti desetine vsega tega. Zato so ubili vero v vlado in v tiste, ki jo danes vodijo. Izhod iz obstoječega položaja je še vedno tisti, o katerem se je govorilo že pred tremi meseci, namreč koncentracijska vlada vseh strank, zastopanih v Narodni skupščini, in najboljših ljudi ter strokovnjakov v posameznih panogah državne uprave. Težkoča bo in izhaja za sedaj večinoma iz neprimernega zadržanja g. Radiča. Vendar Pa je treba brez Hrvatov pa se ne more iti naprej. Posojilo še ni gotovo in pri tem je finančni minister mnogo grešil, ker je govoril, kakor da bi bilo posojilo že gotova stvar, ko je prišel iz Londona, čeprav še ni prišlo iz faze predhodnih razgovorov. Vlada ne bi smela o tem posojilu govoriti, ako pa je že pričela govoriti, bi morala povedati resnico in ne samo to, kar je doslej. Razen tega so razmeroma kvarno -vplivali na" najetje posojila tudi Italijani s svojo akcijo v Ameriki, Angliji in Švici. Vsekakor ima vlada upanje, da bo posojilo uresničila, nam vsem pa je na tem, da se bo dobro uporabilo. Mussoiiniieve juoHvu«. smernice Na kongresu fašističnih sindikatov je Mussolini najprej opozoril nase, nakar je proslavljal fašistični korporativni sistem. Rim, 7. maja (o-ri) Včeraj dopoldne je bi! v Augusteju otvorjen tretji kongres konfederacije fašističnih sindikatov. Posamezne sindikalne organizacije iz vseh krajev Italije je zastopalo na kongresu nad 6000 delegatov. Voditelj fašističnega sindikalnega gibanja poslanec Rossoni je na otvoritvenem zborovanju podal dališe poročilo o delovanju konfederacije osrednje zveze sindikatov, ki šteje sedaj okoli 3 milijone čla- EOV. Ko je Rossoni že končal svoje poročilo, je prispel na kongres ministrski predsednik Mussolini, ki je imel daljši govor. Omenil je delavsko gibanje v Italiji v prvih povojnih letih ter ga primerjal s fašističnim sin-dikalizmom. Naglasa! je, da je vse delovanje fašistične vlade usmerjeno v dosego enega samega smotra, to je zboljšanja italijanskega naroda v materijelnem in moralnem oziru. ■ »Kar se tiče zakonodaje«, je vzkliknil Mussolini, »prednjači vsem drugim državam fašist režim, ki ea po mnenju nekaterih predstavlja oni mrki tiran, ki se mu v tem trenutku poljubi govoriti nred vami« Bela Kun Veliko pozornost vzbuja aiera z Belo Kunom. 'l'a bivši diktator v madžarski komunistični republiki jo je bil po propadu komunizma, ki je sledil Karo-lyjevi revoluciji, popihal preko Avstrije v Rusijo, kjer je igral ves čas odtlej važno vlogo v vnanji komunistični propagandi. Potem pa se je vrnil v srednjo Evropo, seveda pod napačnim imenom, bival nekaj časa v Pragi, nato pa na Dunaju, kjer so ga naposled avstrijske c bi a s ti aretirale. Ko se je raznesel glas o aretaciji, so madžarske obiasti poslale Avstriji zahtevo, da se Bela Kun izroči madžarskemu sodišču, ki naj napravi z njim proces zaradi zločinov, izvršenih za časa komunističnega režima na Madžarskem, in sicer umorov, ropa in nasii-stev. S to zahtevo je zadeva postala velika politična afera, ki posega v izdatni meri v mednarodno pravo, v mednarodni svet. Ali bo Avstrija ugodila madžarski zahtevi, ali ne? Po svetovnem časopisju so šle vesti, da je Bela Kun prišel v srednjo Evropo, da pripravi nove poskuse zoper obstoječi red, organizira revolucijonarne poskuse itd. Komunistična akcija stoji danes v srednji in zapadni Evropi tako slabo, da si je težko misliti resnega rnoža. ki bi mogel še upati na nasilni prevrat v neposredni bodočnosti. Delavstvo stoji po ogromni večini za zmernimi socija'istič-nimi strankami in na propagando, ki izvira iz Moskve, nihče ne gleda več z onimi zaupnimi očmi, kakor v prvih povojnih letih. Mas tedaj niti Bela Kun niti kdo drug ne bo mogel več pridobiti za prevratna podjetja. Ako je tedaj Bela Kun prispel na Dunaj, je mogel bivanje v tem središču sodobnih političnih des-peradov porabiti le za to, da poživi komunistične organizacije, jim daje nove direktive, a vse to brez-upa na skorajšnjo zmago. V tem pogledu je mož gotovo precej nenevaren. Toda težišče afere ni na tem področju, saj bi zadostovalo, da Avstrija Kuna kratkomalo izžene. Toda Madžarska zahteva, da se ne izžene kar tako, marveč izroči njej. Madžari bi se radi znesli nad njim, kar je zagrešil nad njimi v času svoje diktatorske oblasti. Toda po pravilu se politični «zločinci» sploh ne izročajo. Zakaj s političnimi zločini je posebna zadeva; kar je danes zločin, je jutri slavno in zaslužno dejanje, in kdor je danes nasprotnik, je lahko jutri najboljši prijatelj in seveda obratno. Zato so države v tem pogledu zelo previdne in političnih zločincev ne izročajo njihovim preganjalcem, tudi če so legalne državne oblasti v obliki sodnih dvorov. Da pa bi uspela kljub temu, je Madžarska pričela dokazovati, da Bela Kun ni izvršil očitanih zločinov le kot vrhovni državni šef, marveč tako rekoč kot privatna oseba, to se pravi, dal je brez vsakršne sodne procedure, brez preiskave in obsodbe, na lastno roko umoriti več oseb, ki so mu bile iz kakršnegakoli vzroka na poti. To bi bili potemtakem nepolitični umori, ki se ne morejo razlikovati od običajnih umorov, pri katerih se po mednarodnih običajih 'n pogodbah zločinci izročajo kompe-tentni državni oblasti. Vprašanje je sedaj, ali bo Avstrija pristala na tako interpretacijo. Justični minister je doslej samo izjavil, da še ni Ko so se polegle ovacije, ki so iih Mussolini ju ob teh besedah priredili zborovalci, je Mussolini nadaljeval: »sedaj smo še v sindikalni fazi in pri tem bomo še dolgo ostali, karti evropska kriza še ni sanirana in na obzorju so še razne težke neznanke«. Končno je izjavil, da bo to stoletie videlo nov gospodarski sistem. Kakor ie preteklo stoletje videlo kapitalistično gospodarstvo, tako bo sedanje videlo korporativno gospodarstvo. Drugega sredstva ni za obvladan;e nasprotstev med kapitalom in delom, ki pomeni enega izmed temeliev marksističnega nauka, ki so ga Italijani ovreli in zanikali. Popoldne je Mussolini v spremstvu z ministri in raznimi odličnimi predstavniki fašistične stranke prisostvoval atletskim ženskim tekmam na stadionu, katerim je prisostvovalo nad 30.000 ljudi Po sprevodu ženskih oddelkov, ki je obudil velikansko navdušenje, je Mussolini stopil na posebno tribuno, kjer se je zahvali! italijanski mladini ki je z gracijo. močjo in disciplino nudila tako krasen pogled. pregledal vseh aktov, iz katerih naj se avo stanje stvari. Vidi pa se, da hoče Avstrija pridobiti časa in odložiti odločitev. Zakaj na Dunaju se zavedajo, da bi se z izročitvijo silno zamerili n. pr. sovjetski Rusiji, kar nikakor ni v njihovem interesu, kakor se na drugi strani tudi ne želijo zameriti Madžarski, ker bi moglo tudi to imeti neza-željene posledice. Izročitev bi mogla vrh tega povzročiti nove komunistične kravale, ki si jih tudi malokdo želi. Zdi se tedaj po vsem da bo Avstrija temeljito pretehtala vse možnosti afere; njena odločitev pa težko da bi se strinjala z madžarskimi željami. Sovjetski protest v Varšavi Berlin, 7. maja. (be.) Varšavski sovjet* ski poslanik je izročil zaradi atentata na trgovinskega zastopnika sovjetske vlade zunanjemu ministru Zaleskemu noto, v ka* teri protestira sovjetska vlada proti pa* sivnosti, katero kaže poljska vlada napram delovanju ruskih emigrantskih organizacij. Nada Huje senzacije praškega procesa Praga, 7. maja. h. Na današnji razpravi proti morilcem Sikorskemu, Mihalku in dr. Klepetam so bili najprej vsi trije zločinci konfrontirani. Nato se je pričelo zasliševanje prič. Med prvimi je bila zaslišana mati umorjene žrtve, dalje dva železniška uslužbenca, ki sta videla potovati družbo treh gospodov in ene dame na Strpske Plešo, a vračati samo tri gospode brez dame. Pr. Klepetara oba železničarja nista spoznala. Dalje je bila zaslišana gospodinja Sikorske-ga, ki ga je opisovala za lahkomišljenega. toda ne slabega mladega človeka. Gospodinja umorjene Verosmartijeve je izjavila, da je smatrala Mihalka od vsega začetka za zločinca in je stvar tudi prijavila policiji. Za njo je bila zaslišana neka 191etna gospodična in njena mati, s katero ie imel Mihal-ko ljubavno razmerje in kateri je tudi izvabljal denar. Koncem razprave je prišlo do prerekanja med Mihalkom in državnim pravdnikom, ki je izjavil, da je po zaslišanju vseh prič končno vendar treba, da Mi-halko prizna svoj čin. Mihalko se je tega branil in odgovoril, da nima ničesar priznati; obenem je prosil državnega pravdni-ka. naj ga ne žali. Jutri se bo nadaljevalo zasliševanje prič. Največja angleška podi mornica London, 7. maja. g. V soboto so spustili v Chathamu v morje novo podmornico, ki je ena izmed največjih in je določena za | prekooceanski promet Ta podmornica je peta podmornica angleške mornarice, ki je j bila zgrajena po vojni. Pet podmornic še ; gradijo, šest novih je naročenih, dočim se bo gradnja še šestih v kratkem pričela. Fašistična prosveta Rim, 7. maja. V senatu se je danes zaključila razprava o proračunu prosvetnega ministrstva Minister Fedele ie poda* nekaj zanimivih izjaiv. Naglašal je, da posveča vlada veliko skrb vzgoji otrok v italijanskem duhu. Vladna naloga v ljudsko - šolskem pouku je dokončati borbo proti analfabetizmu. Ustanoviti bo treba v to svrho še mnogo šol in streti še vedno velik odpor, ki vlada v mnogih krajih proti obiskovanju Sol. Minister je končno zavračal trditve nekaterih senatorjev, ki so naglašali, da italijanske univerze propadajo Francoska narodna obramba Rim, 7. maja. o. Tukajšnja agencija »Roma« razširja vest, da bo francoska vojna uprava v kratkem pričela graditi večje Število važnih utrdb na francosko - italijanski meji. Gradili se bodo nasipi. betonske utrdbe in podzemski rovi, predvsem pa stratesično važne ceste in ozkotirne železniške proge Lep uspeh naprednjakov v Brežicah V nedeljo so se vršile v Brežicah občinske volitve, ki so prinesle KDK prav lep uspeh. Nemci so vložili svojo listo, ki pa so jo vezali s klerikalno. Poleg liste KDK so nastopili samostojno tudi obrtniki, tako da so bile skupno vložene 4 liste. Dobili so KDK 7 mandatov, obrtniki 2. Nemci 4 in klerikalci 4. Ker bosta obrtniška odbornika volil* s KDK. je izvolitev naprednega župana zagotovljena. Občinske volitve so se vršile v nedeljo tudi v Globokem, domači občini nar. posl. Ureka. Tu so doživeli klerikalci še večji poraz, ker so izmed 17 mandatov dobili samo 2. dočim si jih je KDK priborila 13; 2 odbornika sta odpadla na tretjo listo tako zvanih mal-kontentov. „Prehudi napadi u na prosvetno upravo Pod tem naslovom piše nedeljski »Slovenec«; »V »Učiteljskem tovarišu« so zadnie čase izšli črnoobroblieni članki »Kaj se godi«. V teh člankih se napada prosvetna uprava glede postavljanja učiteljev. Napadi osebni in neutemeljeni vsebujejo težke žalitve za prosvetno upravo. Ker so ti članki brez vsake stvarne podlage torej napačni, je prosvetno ministrstvo odredilo proti uredniku »Učiteljskega tovariša« Ivanu Dimniku in izdajatelju Andreju Š k u 1 j u disciplinarno preiskavo. ker sta državna uradnika. Obenem se je izdal nalog za sodno postopanje po tiskovnem zakonu.« Komentar k temu poročilu ie pač nepotreben. Klerikalci pa bedo še vedno hinavsko zatrjevali, da ne preganjajo in ne terorizirajo učiteljstva... Boj z albanskimi kačaki GMIjani, 7. mala. p. V pretekli noči le došlo pri vasi Smilje do krvavega boja med albanskimi kačaki in našimi o-rožniki. V boju je pomagal orožništvu tudi det prebivalstva. Vsi trije kačaki so bili v boju ubiti. Njihove identitete Je niso mogLi dognati, domnevajo pa, da spadajo k oni tolpi kačakov, ki so bili lansko leto pregnani v Albanijo in so se sedaj vrnili na naše ozemlje. Glasbena Matica in jugoslo-venska akademska omladi- na v rragi Praga, 1. maja. Tako krasnega in milega pomladanskega pozdrava iz domovine kakor ie bil pozdrav ki ga je prinesla v času. ko se bliža desetletnica naše in češkoslovaške svobode, v zlato Prago naša Glasbena Matica, v Pragi bivajoča jugoslovenska omladina, še ni doživela. Čeprav mi poteka že četrto študijsko leto v tem divnem slovanskem mestu, vendar z mirno vestjo lahko rečem, da tako lepih dni tu še nisem doživel. Nimam namena povzdigovati slave, ki so jo dosegli s svojo pevsko umetnostjo in našo prelepo pesmijo Matičarji. O tem govore dovolj tukajšnje novine, ki so bile te dni polne slik in člankov o Matici. Lahko si predstavljate nestrpnost, s katero smo pričakovali tega dogodka in navdušenje, ki nas je navdajalo ob bivanju Glasbene Matice. To hočem povdariti posebno zaradi tega. da bo iasno onim, ki vedo, da študira v Pragi okrog tristo Jugoslo-venov, zakaj ni nikjer razvidno, da so sodelovali pri oficiielnem sprejemu tudi jugo-slovenski akademiki. Nočem dolžiti nikogar; vsi oni, ki so zakrivili to. da nas niso pozvali v delovni odbor za sprejem Glasbene Matice, so pač že sami spoznali, da so pozabili na one, ki predstavljajo cvet vsakega naroda, posebno pa v tutini. Seveda pa se nismo abstinirali zaradi tega od sprejema in slavnostnih prireditev na čast Matici. Ne, bilo nas ie povsod, največ pa gotovo pri sprejemu in poslovitvi. To najbolje vedo člani Matice sami. ki smo jim bili ves čas z domovinsko radostjo ob strani in jih vodili po mestu ter jim razkazovali lepote in znamenitosti. Ker nam ni do imena, smo delali tiho in neopaženo na zunaj. Zadovoljni pa smo, da so to opazili tisti, katerim je bil naš skromni trud namenjen. Večina tukajšnjih akademikov, posebno Slovencev, se težko bori za svoie preživljanje, zato mnogim ni bilo dano uživati lepote' domače pesmi, katero občutiš pač najbolje v tujini, nekateri pa so se zadovoljili z užitkom, ki so jim ga nudili mali radio-detektorjevi sprejemaoi v jugosloven-skem kolegiju. Med -velike in številne vence, ki so jih prejeli Matičarji v zahvalo za« prelepi umetniški večer, se je potopil skromni šopek s ponižnimi trakovi, ki ga je v imenu nas vseh poklonilo akademsko društvo »Jugoslavija« Najmanjši je bil, a vedo naj oni. ki jim je bil poklonjen, da jim je bil dan iz STca. Ostali smo zopet sami. Radostni smo in ponosni, da so ostali taki sledovi ravno za pevci, ki so jih zibale slovenske zibelke. Takih zastopnikov iz domovine bomo vedno veseli, sprejemali jih bomo vedno s: ljubeznijo in navdušenjem v srcu--Jože R. ★ Opomba uredništva: Naša poročila so ponovno povdarjala v kaki meri so v vseh vseučiliških mestih sodelovali naši jugoslo-venski in v posebnem še slovenski akademiki pri sprejemih in koncertih, kako so bili zvesti in vztrajni vodniki in spremljevalci gostov To smo še enkrat posebno povdaTjali v poročilu o dunajskem koncertu. Iz krogov Matičarjev pa so nam prav posebno in z navdušenjem potrdili, da so Matičarji bili ginjeni od dokazov ljubezni in simpatij, ki so jim jih povsod izkazovali naši akademiki. Matičarji ohranijo zato *J-a-šim študentom hvaležen spomin. Mariborska Glasbena Matica v Švici Prisrčen sprejem v Baslu in Curihu. — Švicarska draginja. — Kaj pravijo baselski glasbeni strokovnjaki. riborčanov evfemistično. Nasprotno: njihove besede so rajši rezervirane, navzlic temu piše o koncertu nairesneiši baselski list »National - Zeitung« doslovno: »Evropski Curih, 4. maja Včeraj zjutraj so Mariborčani po lepo uspelem koncertu veseli in zadovoljni jemali slovo od gostoljubnega Basla. V renski doiini so klimatične razmere zelo ugodne. Le redkokedaj dežuje zdržem.a zima je zelo mila. Tujci, ki prihajajo v Švico skozi njena severo-zapadna vrata, skozi Basel. so običajno razočarani, ker pričakujejo, da jim bodo Alpe in večni snee Dadle že kar v prvi zajtrk. Mi pa smo bili krasnega solnč-nega jutra zelo veseli. Prijazni baseljski meščani so nas povsod živahno pozdravljali. Del pevcev ie bil ves čas gost v privatnih hišah, večina pa je bila nastanjena v hotelu Bernerhof. Po pravici so Švicarji ponosni na svoie udobne in čiste hotele. Hrana je izvrstna in Dredvsem zelo obilna. Seveda za naše razmere draga. Običajni obed (iuha. govedina in dve prikuhi) ie skoro povsodi naimani 2 in pol franka, to ie okoli 28 Din. četrt litra vina (izbira je velikanska) od 6 do 20 Din in več. malo pivo 7 do 9 Din. manufaktura, čevlji: vse mnogo dražje kakor ori nas: celo sir. pravi švicarski sir ie tu doma dražji, kakor k nam eksportirani Tobak, ciearete se po dobroti ne daio primerjati 7 našimi, če tudi zabavljamo čez svoie Le vžigalice so polovico cenejše kakor doma. Ob 12 55 smo se poslovili od Basla in po poldrugourni vožnii orisoeli v najlepšem solncu v glavno, največje mesto Švice, v Curih. Na postaii nas ie pričakoval generalni konzul naše države g. Milan Schvvarz z vsem konzularnim osobiem. Ob 5. smo se podali do iezera na Alpen-Ouai. kjer ie krasna stavba »Neue Ton-halle«, v katere maniši dvorani bo danes koncert. Zanimanje zanj ie zlasti med tukajšnjimi iugoslovenskimi kolonisti in v krogih domačih številnih pevskih zborov zelo veliko. Odbor naivečiesra tukajšnjega pevskega zbora »Harmonie«. ie povabi! naše pevce zvečer k sebi v goste, kjer je padla marsikatera Driiateliska beseda z obeh strani. Matičarji zaupno gledajo na svoio nadaljnjo pot. Oni dobro vedo. da iim materialnega dobička ne prinese, sai ga tudi niso pričakovali. Toda dosegli bodo zase in zlasti pa še za tiste, ki pridejo od nas v Švico za njim. spoštovanie in občudovanje naše pevske in glasbene kulture. Ni morda samo srečno naključje, da si ie naša pevska vojska priborila skoro istočasno zmage na slovanskem severu in na nemškem zapadu. Naša glasba čimdalie samozavestneje prestopa meje svoje ozke domovine in si osvaja najtežje terene. Pevska zbora obeh naših Glasben-h Matic sta žilava pionirja naše jugoslovenske glasbene kulture, ki zaslužita ne samo cenenih oriznavalnih fraz. temveč tudi izdatne državne podpore za svoje misijonarsko delo. Baselski glasbeni kritiki prav gotovo nimajo vzroka pisati o Drvem koncertu Ma- Vse v fašistični sindikat! Nedavno so se vršila v Gorici važna posvetovanja med federacijo fašističnih poljedelskih sindikatov za goriško provineijo in provincijatao poslovalnico nacijonalne konfederacije fašističnih sindikatov, na katerih se je definitivno rešila sindikalna pripadnost kmetskih posestnikov v goriški provinciji. Sprejelo se je naslednje temeljno načelo: »Vsi poljedelci v goriški provinciji, mali, srednji in veliki posestniki, najemniki, ki niso neposredni obdelovalci zemlje, in oni neposredni obdelovalci, ki dajejo svojemu podjetju značaj poljedelskega podjetja, morajo biti člani fašistične poljedelske federacije, katera mara v oikviru svojega delovanja urediti vse ustroje.« S tem ni rečeno, da morajo biti torej učlanje-ni v fašističnih poljedelskih sindikatih vsi kmetovalci v goriški provinciji, pa naj so sami lastniki zemlje, ki jo obdelujejo, ali pa tudi samo najemniki. Za najemnike je učlanjenje v fašističnem poljedelskem sindikatu obvezno, če ima njihovo podjetje v resnici značaj poljedelskega podjetja, to se pravi, podjetja, ki se v svrho pridobivanja bavi z obdelovanjem zemlje. Provinc ijal-na poslovalnica nacijonalne federacije fašističnih sindikatov prepusti potem te poljedelske sindi-Kate provincijarlni federaciji. Drugače pa je odrejeno za takoimenovane po-Iovičanje (koloni, ki izročajo polovico pridelka lastniku po njih obdelavanega zemljišča), najemnike z mešano najemninsko pogodbo, male najemnike, neposredne obdelovalce zemlje, ki ne pripadajo zgoraj navedeni kategoriji poljedelcev. Vsi ti pripadajo področju provincijalne poslovalnice nacijonalne konfederacije fašističnih sindikatov in provincijalna federacija ima nalogo, da poskrbi za to, da bodo vsi do konca meseca majnika letošnjega ieta vpiisani v odnosmih sindikatih in bodo imeli svoje najemninske pogodbe z lastniki zemljišč urejene v smislu odnosnega zakona. Ravno tako morajo biti do konca meseca majnika vpisani v odnosmih sindikatih vsi stalno nameščeni poljedelski delavci in prosil, kakor tudi vsi dninarji, težaki, drvarji itd., ki niso stalno zaposleni. Za vpis v sindikat je odgovoren voditelj dotičnega poljedelskega podjetja. Kakor rečeno, je določen kot skrajni rok za vpis v odnosne sindikate, konec letošnjega meseca majnika, a 30. majnika bo provincijalna poslovalnica nacijonalne konfederacije fašističnih sindikatov naznanila provinci j aAni federaciji poljedelskih sindikatov vse one obvezance, ki bi se dotlej ne pokorili tem ukrepom, da jih s primernimi sredstvi prisili, da store svojo dolžnost. Ta sredstva so, kakor znano, visoke globe, ki se potem iz te rjav a jo 1 največjo strogostjo in brezobzirnostjo. Na ta način bo torej do konca meseca majnika letošnjega leta vse poljedelstvo na Goriškem organizirano v fašističnih sindikatih, kmet in hlapec, najemnik, kolon in dninar, dekla in pastir, plevica in drvar, in vsi bodo plačevali svoje prispevke fašističnim sindikatom, ki bodo skrbeli za to, da se poljedelstvo na Goriškem — povzdigne, da zlati čas goriškim kmetom pride... • p— Regnikoli in odreienci. Na občnem zboru fašija v Postojni je ondotni politični tajnik Relli bridko potožil, da se je moglo izvršiti v preteklem letu le malo vodstve* nih sklepov, in sicer iz vzroka, «:ker se je razvil med elementi starih provinc in oni* mi novih pokrajin prostaški boj. Osebni, individualni, egoistični, nizki interes nima nič skupnega s starimi in novimi provinca* mi. Ni antagonizma med novimi in starimi Italijani vsled preprostega dejstva, ker ni novih in starih Italijanov, ampak so samo Italijani. .» Pritrdil mu je navzoči tržaški politični tajnik Kobol. rekoč, da treba misliti na vzgojo mladine, fašisti morajo korakati v strnjenih vrstah okoli svetih jugovzhod in vzhod čuti neobhodno potrebo, da nas seznanja s svojo pevsko umetnostjo. Doživeli smo letos Rumur.e. donske koza-ke, ruski državni zbor in sedai smo imeli v gosteh včeraj tudi iusoslovenski pevski zbor Glasbene Matice iz Maribora. Ta mešani zbor, sestoječ iz 70 članov noje zelo disciplinirano, v splošnem čisto in razpolaga z zelo lepimi glasovi. Slišali smo številne v glavnem slovenske, pa tudi hrvatske in bolgarske narodne in umetne pesmi, ki jih ie energično in zmaeovito dirigiral kapelnik Hiadek-Bohiniski. Občinstvo je bilo navdušeno in si ie priploskalo dodatkov«. »National-Zeitung« piše dalie obširno o zelo animiranem pevskem komerzu. »Basler Nachrichten« pišejo: »Koncertna sezija. ki se bliža svojemu koncu, ie dobila posebno noto s tem, da ie cela vrsta znamenitih zborov posetila naše mesto. Po ruskih zborih in rumunskih sedai še Glasbena Matica iz Maribora, ki kakor nieni predhodniki. dokumentira, da se v vzhod-ni Evropi goii zborovsko netie s oosehto ljubeznijo in nadarjenostjo. Kajti :i cevci 70 10 številu gospodie v črnem, dame v krasnih predvsem sliaino rdečo barvo liub2č:h narodnih nošah, so pokazali pevsko kritino, ki gotovo ni vsakdania. Niihovo iehn'čno znanje je zelo veliko, zlasti če pomislimo, da to. kar so podali, stavi na uva vsukezi zelo visoke zahteve. Povečana iroii^v zborovskega petja se po desefetiih skoro Izključno instrumenti' ustvarjanja kaže čedi' f Doli. Da rrnžn ->. D. Kuponi. Četrtek, 10.: Ika v Celju polkovnik VojisV.v Kostič, za komandanta 45 pešpolka v Mariboru poikovnk Čedomir Stanojlovič, za komandanta 48. pešpolka podpolkovnik Dušan Petkovič, doslej pri 45 pešpolku, za komandanta Gač-kega vojnega okrožja polkovnik Oton Li-ninger, za pomočnika komandanta vojnega okrožja v Mariboru podpolkovnik Nasta Djukič, za pomočnika komandanta 6. žan-darmerijskega polka pa podpolkovnik Al. Barle. Premeščena sta kapetan Jakob Potočnik k 38. pešpolku, kapetan Ferdo Tratnik pa k 44. pešpolku. — V našo vojsko so sprejeti: v činu rezervnega poročnika prejšnji poročniki avstro-ogrske vojske Franc Fuks, Rado Pavlič, Fran Pajtler. Herman femid, dr. Hugon Novak, Anton Wester-mayer, Alojzij Lušin in Ivan Kušar; v činu rezervnega podporočnika pa Oton Šantel, Silvester Rode, Ivan Lovrenčič in Edvard Fajdiga. * Tristoletnica sušaške gimnazije. Na Sušaku se je preteklo nedeljo na svečan način proslavila tristoletnica obstoja tamkajšnje gimnazije, ki je ena najstarejših v naši državi. Zgodovina te gimnazije je v tesni zvezi s kulturnim napredkom hrvatskega Primorja. Proslave so se udeležila vsa kulturna in prosvetna društva našega Primorja, Dalmacije in Hrvatske, a tudi številni slovenski rojaki, saj je svojedobno tudi lepo število slovenskih dijakov študiralo na tem šolskem zavodu. Ves Sušak je povodom te proslave bil v zastavah. Ob devetih je senjski škof dr. Marušič celebri-ral pontifikalno mašo v staroslovenskem Jeziku. Kralja je na slavnosti zastopal kapitan bojnega broda Frank) Vučer, vlado prosvetni minister Milan Grol. Narodno skupščino pa podpredsednik Agatonovič. Udeležilo se je proslave tudi več narodnih pesiancev ter zastopniki prosvetnih institucij. Ravnatelj gimnazije, Ivo Bergič, je v svojem pozdravnem govoru podal histori-Jat te starodavne gimnazije, ki je dala narodu mnogo znamenitih mož, med drugimi tudi velikega pesnika in hrvatskega bana Ivana Mažuraniča. Minister Grol ie izročil ravnatelju visoko odlikovanje red Karagjor gjeve zvezde za sušaško gimnazijo. Veliki župan Kučič je poklicanim faktorjem nujno priporočil, naj bi se ta zaslužni šolski zavod primerno razširil. • Smrtna kosa. V Ljubljani je umri včeraj po dolgi in mučni bolezni v 63 letu starosti bivši poduradnik Jadransko-Podu-ravske banke g. Josip Kolb. Pogreb bo danes ob 17. uri iz hiše žalosti v šelenbur-^ovi ulici 7. — V Št. Gotardu je umri v nedeljo v 57 letu starosti trgovec, posestnik in gostilničar g. Josip C u k i a t i. Pogreb bo Samo še danes! Ob 4, pol 8 In 9 uri. LAURA LA PLANTE v senzacionalnem tajin-stvenem filmu Pošastna bitja. — Duhovi. — Strahovi v vseh kotih starega gradu. Samo še danes! Kino Ideal. danes. — V Ljubljani je umrla po dolgotrajni bolezni ga. Karolina B a j č e v a, rojena Vadnjal, soproga nadzornika proge g. Antona Bajca. Truplo bodo prepeljali iz Ljubljane v Borovnico, kjer se bo vršil pogreb danes ob 16. uri. Pokornim blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje! • Umrlemu Alojzu Petrlču. svoiemu nekdanjemu sošolcu v spomin, nam ie poslal g. Odon Vuga naslednjo pesem: Prinesla malo cvetja je pomlad .. Edino hrepenenje je vzcvetelo, Turobno skoraj malokdaj veselo, Razžaljeno--a vedno Doino nad Iztrgala stotero je želji Čarobnih... neusmiljenih usoda, Ugasnila ie zvezda vrh nebž. — A nežno cvetje veter je zam6ril. Leden prišel je.. V našem mladem polju, Odpadel klas je — preden ie dozori!. Jutranja rosa ... solze iz srca Zalile so nam bledo, gladko lice... Ugasnila je zvezda vrh nebi. • Zveza slovenskih vojakov Iz svetovne vojne priredi letos dve večji zborovanji. Glavno zborovanje bo kakor druga leta na Brezjah dne 5. avgusta. Že 17. t. m. na praz nik Vnebohoda pa bo pokrajinski sestanek v Petrovčah pri Celju. Polovična vožnja Je vsem udeležencem pod običajnimi pogoji dovollena. Pri vsei slavnosti bo svirala rudarska godba iz Velenja. Slavnost je zamišljena kot dan prisrčnosti, ljubezni in medsebojne izmenjave daljnih spominov. Slavnosti se bodo udeležili posebno možje iz mariborske oblasti. Gorenjci pa bodo pohiteli v nedeljo, 13. t. m. k slavnosti odkritja spomenika padlim vojakom v Križah pri Tržiču. SVILA prekrasni najmodernejši vzorci za spomladanske obleke po nizkih cenah P. MAGDIC, LJUBLJANA. Oglejte si izložbe. * Prenos smrtnih ostankov padlih francoskih oficirjev. Francoska vlada se je obrnila na naše ministrstvo ver v zadevi prenosa smrtnih ostankov svojih na solunski fronti padlih oficirjev, ki so pokopani v Bi-tolju. Dne 21. t. m. bodo smrtni ostanki teb oficirjev ekshumirani ter prepeljani v Francijo. * Zastopniki nemške kemične industrije v Dalmaciji. Prošlo soboto je v dubrovniško pristanišče prispel potniški parobrod Seve-ronemškega Lloyda »Liitzow« s 140 potniki, samimi zastopniki nemške kemične industrije. V Boki Kotorski so se vkrcali na »Lutzow« jugoslovetiski industrijci, ki so spremili goste do Šibenika. * Uradniki zahtevajo Izplačilo neizplačanih razlik. Predsedstvo uprave Zveze državnih nameščencev je finančnemu ministrstvu poslalo spomenico, v kateri poudarja potrebo, da se vendar že enkrat spravi 2 dnevnega reda vprašanje izplačila neizplačanih razlik v plačah za dobo od 1. oktobra 1923. do 1. maja 1924. Predsedstvo prosi ministra, da ob priliki razdelitve novega zunanjega posojila upošteva tudi uradniške razlike in da predvidi v to svrho potrebno vsoto. * Dezerter? V Benetkah se Je predstavil na policiji 24 letni mladenič kot Peter Galja nič, narednik 31. pešp. v Kosovem. Rekel je, da je zbežal, ker so ga srbski oficirji preveč trpinčili baje zato, ker Je Hrvat. V Italijo je prišel preko Trbiža. Pridržali so ga v zaporu, da poizvedo, kaj Je resnice na njegovih izpovedbah. * Obsodba predsednice »Bodočnosti«. Preteklo soboto je bila v Subotici končana sodna obravnava proti Etelki Rajčičevi bivši predsednici zavarovalne družbe »Bodočnost«, in šestim sokrivcem. Etelka Rajči-čeva je bila spoznana za krivo zločina ponarejanja listin. Obsojena je bila na eno leto težke ječe. Ostali obtoženci so bili oproščeni. * Smrt pri delu. Pri delu za popravilo va-loloma v splitskem pristanišču se je v soboto pripetila smrtna nesreča. Delavca S. Parežanina je težko bruno tako nesrečno zadelo v glavo, da mu je razbilo lobanjo. Bil je takoj mrtev. * Grozen roparski umor. Kakor poročajo iz Velikega Bečkereka, so v bližnji občini Klanja našli v lastnem stanovanju mrtvega SvetozarJa Kraljiča in njegovo ženo. Policija je takoj osumila Milivoja Jovanoviča, da je on izvršil hudodelstvo. Ker za to ni bilo dokazov, je bil Jovanovič iz zapora izpuščen, vendar ga je policija še nadalje za. sliševala. To je osumljencu šlo tako na živce, da se je obesil. V pismu, ki ga je zapustil izjavlja, da ne more prenašati neprestanega zasliševanja, zaradi česar raje napravi konec svojemu življenju. ITO — zobna Dasta najboljša. * Malinska na otoku Krku — hotel »Sla-vlja«. Znano slovensko kopališče. Prvovrstna domača in tuja kuhinja. Izvrstno dalmatinsko vino. Dnevna zveza s Sušakom. Lasten park tik ob kopališču. Stanovanje z vso oskrbo dnevno 60 Din. Zahtevajte prospekte! 895 * Prj boleznih ledvic, mehurla In velikega črevesa Vam olajša prifodna grenčica »Franz-Josef« prebavo in povzroča redno lahko odvajanje prebavljenih snovi. Izpričevala bolnic potrjujejo, da ie grenčica »Franz -Josef« priporočljiva mladim in starim Hudem v nadaljnjo uporabo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Obleke kemično čisti, barva, pllslra In lika tovarna Jos. Relch. * Izjava. Podpisani Janez Mahkovec slu-žitelj na pošti Ljubljana L izjavljam, da nisem identičen in v nikakem sorodstvu z Janezom Mahkovcem, ki je vlomil v vagone na postaji Laze, kakor le bflo to poro-čano v »Jutru« dne 5. in 6. t. m. — Ljubljana, 7. maja 1928. — Janez Mahkovec. f Iz Ljubljane u— Novinarji. Danes (torek) ob 14. v redakciji »Slovenskega Naroda« odborova seja. Zaradi nedeljskega občnega zbora udeležba vseh odbornikov nujno potre"bna. — Tajnik. u— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani bo priredilo za svoje člane in njihove rodbine na binkoštno nedeljo 27. t. m. poučen izlet v staTo slavno kopališče Dobrno pri Celju. Ugodnosti: brezplačno stanovanje in kopeli, polovična vožnia, veljavna od 26. do 30. t. m. Program: na binkoštno soboto pozdravni večer, v nedeljo dopoldne zdravniška zborovanja in poučno ogledovanje kopališča, popoldne izlet v okolico. Prijave s številom rodbinskih članov najkasneje do 15. t. m. na društvenega tajnika dr. Leona Šavnika, Ljubliana, Tavčarjeva ulica št. 6., telefon 2614. 894 u— Iz delovanja krajevnega središča Zveze trezne mladine. Ljubljansko krajevno središče TM, ki ga je ustanovil 20. marca 1926. zdravnik-abstinent dr. Mikič, je imelo do sedaj tri občne zbore, zadnjega letos 18. februarja. Odbor je bil sestavljen iz samih srednješolcev, ki imajo nalog, ustanavljati nova kola, oziroma že obsto-iečim kolom dajati smernice, po katerih naj se vrši borba proti alkoholu Kolo je najmanjša abstinentska družina, obstoječa na posameznih šolah pod pokroviteljstvom posameznih gg. profesorjev, ki vzdržuje svoje redne sestanke s predavanji o alkoholizmu. Skupno je bilo do sedaj ustanovljenih osem kol, od katerih pa trije ne delujejo. Prvo je bilo ustanovljeno dr. Daničevo kolo na kr. drž. realki, ki ie največje in naj-agilnejše. Kolo je pod pokroviteljstvom g-prof. Jerana. Drugo največje je kolo »Soča« na ženski realni gimnaziji, tretje je kolo »Borba« na III. drž. realni gimnaziji, ki ie pod pokroviteljstvom g. prof. Kalana. Četrto je kolo »Danica« na ženskem učiteljišču. nadalje kolo »Komenski« na moškem učiteljišču. Obe koli sta pod pokroviteljstvom g. dr. Robiča. Nato kolo »Triglav« na ženski trgovski šoli, predkratkim pa je bilo ustanovljeno novo kolo in sicer na drž. trgovski akademiji, kolo »Merkur«, pod pokroviteljstvom g. dr. Slodnjaka. Krajevno središče TM vodi kurz o alkoholnem vprašanju, katerega namen je vzgajati predvsem abstinente — voditelje. Poleg tega prireja razne izlete in koristne zabave, ki naj služijo telesni in duševni in moralni krepitvi naše mladine, širi med svojimi člani družabnost in ljubezen do prirode in njenih krasot. Vsak član se mora zavezati, da se bo vedno vzdrževal uživanja alkoholnih tekočin. Izjemo tvorijo le verski obredi in eventuelne zdravniške naredbe. Srednješolke, srednješolci! Stopajte v naše absti-nentske vrste in pomagajte reševati naš narod iz suženjstva demona alkohola! Živela oopolna abstinenca, živela trezna narodna nladina! Morski razbofnlkl so oplenili trgovsko ladjo in vso posadko potopili. Natančnejša poročila slede. u— Tombola poštnih uslužbencev. Osrednje društvo nižjih poštnih uslužbencev, krajevna skupina v Ljubljani, vljudno naznanja si. občinstvu, da je bilo zaradi siabega vremena prisiljeno tombolo preložiti na nedeljo dne 13. maja t. 1. Ker je še nekai tablic na razpolago, se bodo prodajale na dan tombole na vseh delih mesta Ljubljane. Kdor želi kaj zadeti, naj ta dan pravočasno kupi tablico. — Odbor. ti_ Opozarjamo na družabni večer, združen z akademijo, ki ga priredi S.ISU »Preporod« v soboto 12. t. m. ob 20. uri v naprednem dijaškem domu (arena Narodnega doma). Po akademiji ples. V kratkem se bodo odposlala vabila. Kdor ga ne bo prejel naj reklamira. — Odbor. 886 u— Pevski zbor Glasbene Matice. Danes 8. t. m. ob 20. vaja za mešani zbor. — Odbor. u— Društvo Zveza nastavljencev denarnih zavodov in velepodjetii v Ljubljani naznanja, da je umri član tovariš Josip Kolb. Pogreb se bo vršil dne 8. t. m. ob 17. iz Šelenburgove ulice št. 7. — Odbor. u— Življenje ln umiranje v Ljubljani. Po uradnih podatkih se je tekom meseca aprila rodilo v Ljubljani 140 otrok (71 moškega in 69 ženskega spola), med temi trije rnrtvo-rojenčki, umrlo pa je 53 moških in 46 žensk skupaj torej 99 oseb, in sicer: za ietiko 17 oseb. za pljučnico 9, za prirojeno slabostjo 10, za rakom 8, za boleznijo na srcu 7, za ostarelostjo 6, za influenoo 2. za vnetjem slepiča 2, za trebušnim tifusom 1, za škrla-tinko 1, za vnetjem možganske mrene 1, za vnetjem črevesa 1, za krčenjem jeter 1, za vnetjem ledvic 1, za porodniško mrzlico 1, vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov 25 oseb, vsled smrtnih nezgod 5, 1 oseba pa je izvršila samomor. Izmed umrlih je doseglo starost nad 70 let 18 oseb. Na nalezljivih boleznih ie obolelo 70 oseb 56 na ošpicah, 10 na škriatinki, 2 na šenu^ 1 na tifusu in 1 na krčeviti odrevenelosti. u— Policijski drobiž. V nedeljo ie bil izvršen vlom v neki vagon na dolenfskem kolodvoru, kjer so neznani storila' odnesli balo usnja, vrednega nad 2000 Din. — V Rožni ulici je bil v nedeljo zlutrai izvršen na pečarskega pomočnika Antona Cokana izredno surov napad z nožem. Omenjeni je prišel v konflikt z nekimi delavci, ki so ga vrgli na tla, nakar ga Je eden izmed njih zabodel z nožem pod hrbtom. Ranjenca so morali odpeljati z rešilnim avtom v bolnico. _ Pretepov in gostilniških izgredov je bilo v nedeljo in tudi v ponedeljek dopoldne izredno mnogo. Policiji Je bilo prijavljenih nad 10 takih primerov, ki so pa ostali brez resnejših posledic. V ostalem pa so bili prijavljeni še naslednji dogodki: 1 telesna poškodba, 3 prestopki kaljenja nočnega miru 1 prestopek pasjega kontumaca, 3 prestopki nedostojnega vedenja, 2 prestopka prekoračenja policijske ure, 1 kaiambol kolesarjev ter 8 prestopkov cestno-poiicijskega reda. u— Aretirani napadalci Včeral že pred 6. zjutraj so se pojavili v Zeljarski ulici v Trnovem kar štirje stražniki, ki so odšli v hišo št. 11 ter aretirali tamkaj 11 delavcev, ki so bili osumljeni napada na pečarskega pomočnika Antona Cokana v Rožni ulici. Vsa družba je bila odvedena na policijsko direkcijo, kjeT so pričeli uradniki zasliševati delavce. Zasliševanje pa je ostalo brezuspešno. Nihče izmed teh delavcev ni vedel povedati, kdo bi bil surovi napadalec. Ker policija sumi. da delavci nočejo izdati krivcev, bo aretirance izročila sodišču. 13. maja vsi na veselica k Županovi jami. u— Vlom v stanovanje. V noči na 5. t. m. je vlomil neznan svedrovec v stanovanje Karla Tratam na Tržaški cesti št. 24. Neznani vlomilec je pač iskal večjega plena; ker pa ni prišel do njega, se je moral končno zadovoljiti samo z dvema paroma spodnjih hlač. Storilec je prišel v stanovanje s pomočjo ponarejenega ključa ter ni zapustil za seboj nikakih posebnih sledov, na podlagi katerih bi ga bilo mogoče iztakniti. u— Na Rožniku prijeta potepinka. Ob priliki policijske raciie je bila včeraj zgodaj zjutraj prijeta na Rožniku že dalje časa zasledovana nepridipravka Mariia Š., ki Je pred kratkim pobegnila iz veneričnega oddelka splošne bolnice Marička se že leta preživlja s tem. da se pajdaši z različnimi moškimi, ki kupujejo njeno bolno ljubezen. u— Dve nezgodi V splošno bolnico so pripeljali 45 letnega Žagarja Antona Jenka iz Zg. Kokre. Mož je v soboto žaeal doma na cirkularki, pri tem pa le po neprevidnosti prišel v dotik z zobmi žage Mož je dobil na levi roki težke poškodbe ln so ga morali oddat? na zdravljenje v bolnico. — Precej hudo se je poškodoval v nedel.io zjutraj tudi 12 letni posestnikov sin Ivan Tavželj z Goreniskega. ko le neprevidno ravnal s slamoreznico. Skoro oddrobil si ie desno roko, zato je tudi moral v ljubljansko bolnico. I? WU~"lv>ra a_ Velik dobrodelni bolgarski koncert v prid ponesrečencem po potresu na Bolgarskem priredijo v okvirju »Ljudske univerze« in »Ženskega društva« v Mariboru v veliki Unionski dvorani v četrtek 10. maja ob 8. zvečer trije prvovrstni bolgarski umet niki in sicer: ga. Carigrajska, primado-na opere v Sofiji, g. G! Gospodinov. bivši član opere v Sofiji, sedaj član ljubtj opere (tenor) in g. A. Krajev komorni pevec in član opere v Sofiji (bariton). Polejo bolgarske narodne pesmi in operne arije, solo-speve in duete. Gospa Carigradska in g Krajev se nahajata sredi velike turneje, ki jo prirejata v korist svojim nesrečnim rojakom po vsei Evropi. Vstopnice za koncert se dobe tudi v predprodaji pri ge Z1 Brišnik in g. Hoferju. Maribor, stori tudi ti, brez razlike na narodnost ln stranke svojo človečansko dolžnost. Ves čisti donos izročimo bolgarski vladi. — Ljudska univerza in Žensko društvo. a— Matičarji se vračajo. Mariborska Gl. Matica se povrne drevi ob 20.21 s svoje koncertne turneje po Švici in Avstriji. Na glavni kolodvor se pripeljejo Matičarji preko Leobna in Gradca. Občinstvo naj se v čim večjem številu udeleži sprejema naših pevcev. OKOLICA BOLNIKA se ogiba nevarnosti nalezljivih bolezni uporabljajoča okusne SNACOT-jglflE ttfrjrACDERI a— Iz Aero-kluba. Vsi člani, ki jim niso bile dostavljene legitimacije kiuba, naj jih vzamejo pri blagajniku v Ljubljanski kreditni banki Na binkoštno nedeljo bodo dobili znižane vstopnice za letalski dan le oni, ki bodo predložili članske izkaznice. Prijave novih članov sprejemajo iz prijaznosti vsi večji denarni zavodi v Mariboru. a— Promet z nepremičninami. Posestnik Miroslav in Elizabeta Nipic sta prodala zasebnemu uradniku Franu Turnšku in njegovi soprogi za 107.500 Din hišo v Dušanovi ulici št 2. a— Z borze dela. Pretekli teden je iskalo pri mariborski borzi dela in službe 95 moških in 37 žensk. Prostih mest je bilo samo 52. Zaposlenje je dobilo 27 moških in 24 žensk. 50 jih je odpotovalo za delom iz Maribora. Od 15. januarja do pretekle sobote je iskalo dela 2675 oseb, prostih mest pa je bilo samo 1266. Zaposlili so 787 oseb. Odpotovalo jih je 1412. a— V jetnišnicl mariborskega okrožnega sodišča zaprti komunisti ki so pretekli teden odsedli policijska zapor, o čemer Je »Jutro« že večkrat poročalo, so bili v nedeljo zvečer, oziroma včeraj zjutraj od-premljeni prvostopnemu sodišču v Beogradu, ker je tamkaj uvedeno proti njim kazensko postopanje. umit najboljše, najtrdnejše zato najcenejše) t Iz Celja e— Sestanki SDS. Članski sestanek za mestno organizacijo se bo vršil v sredo ob 20.30 uri v Iriubovi sobi Celjskega doma, za okoliško organizacijo pa v; četrtek ob 20. uri v Podržajevi gostilni na Bregu. e— Osebne vesti. Za komandanta 39. pešpolka je imenovan polkovnik g. Vojislav Kostič, ki je prvo lerto po prevratu služboval v Celju kot major. Iz Celja Je premeščen kot pomočnik komandanta 45. pešpolka podpolkovnik g. R. Dolenc. e— Sekcija Saveza fin. kontrole za Slovenijo je zborovala v nedeljo v, mali dvorani Celjskega doma. Izvoljen Je bil upr. in nadzorni odbor In delegati za saveznl kongres, ki se bo vršil meseca Junija na Cetdnju. Udeležencev je bilo nad 100, med njimi predsednik Zveze državnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo g. računski ravnatelj Paternoster in odposlanec Hranilnega in posojilnega konzorcija drž. nameščencev v Ljubljani g. rač. svet Ro-štan. e— Umrla sta v celjski javni bolnici Ana Vrančičeva, 421etna delavčeva žena iz Huma ob Sotli, in 221etni rudar Jože Potekal iz Hude jame pri Laškem. Naj v miru počivata! e— Zanimiva obravnava. Zaradi pregre-ška malomarne krivde so se zagovarjali pred celjskim okrožnim sodiščem člani na-čelstva Kmetijskega ln konzumnega društva v Šmarju pri Jelšah posestnik: Ivan Čaks, Mihael Bač, Matija Sovine, Jurij Golčman in Fran Šraml, člani nadzorstva: kaplan Josip M3ško, posestnik ln oblastni poslanec Ivan Turk, posestnik Karol Pod-repšek ter poslovodja Dragotin RibizelJ- in Josip Likar, vsi iz Šmarja pri Jelšah. Sodni dvor je prišel na podlagi obtožnice in sodne razprave do zaključka, da se je lahkomiselno uporabljal kredit, da se Je nadalje iz malomarnost! večina upnikov oškodovala na ta način, da je konzumno društvo delalo nove dolgove, ko Je bilo že plačila nezmožno ter da ni predlagalo pravočasno poravnalnega postopanja ail otvoritve konkurza Iz konkurzne mase je ostalo upnikom kritja komaj nekaj nad 13 %. Sodni dvor ie spoznal obtožene krivim, izrekel pa je izredno milo zaporno kazen. Slovstvena zapuščina dr. Fr. Mohoriča Miran Brankov ie morda najplodnejši slovenski stihotvorec. Pred menoi leži nič mani ko pet snopičev po 130 strani s skupnim naslovom »Pesnitve« Prvo knjigo ie izdal in založil leta 1916 Ivan Bonač v Ljubljani, ostale Da so v samozaložbi nedavno izšle brez letnic. Natisnila sta jih brata Rumpreta v Krškem. Vnania oprema ie dovolj prikupna, zlasti Dri začetnem zvezku Glede vsebine se lahko reče: iz vseh vrstic veie izrazita mehkosrčnost in dobrodušnost. Na sto kitic naideš komai eno zafrkljivo ali zagrenieno. n. pr. Resnica W-: Snežnica. cvetka bela. nedolžni liliin cvet. li res. je tudi hudi strup Domešan med tvoi med? Pa kai strup mar čebelam. nespametnim stvarem! Previdno med nabiraio. strup puščaio — liudem. Nravstvena resnoba pogosto diha iz pričujočih verzov. Samo kratek zeled iz Dekletovega opomina (I): Komur srca svetost ie mar. kdor mož. ne sladka se nikdar, ta moško bo govoril, srca ne bo ti norii. In kakor svarilo vsem vihravcem in ne* stalnežem zveni uvodno geslo za »Videnje«: To videnie. to videnie ima samo, kdor priden je!... Na splošno izbira naš novi Koseski navdihe naičešče v orirodi. tako rastlinski kakor živalski. Neredko proslavlja tudi ljubezen in domovino. Izjemoma pr. »Poštenje« — o kmetu, čigar študirani sin se sramuie očeta breeušaria. ali pa »Obsoienec« (II.). ki od daleč spominja Coppčejeve »Kovaške stavke«. Več takega gradiva bi se dobilo pred vsem v zadnjih zvezkih, koder se poznaio sledovi svetovne vojne. Zanimivo tvarino za balade nudijo naslovi »Grobar«, narodni »Kačii kralj«. »Vešenik« itd. Škoda, ker iih sem ter tja kazi kaka neokretnost v izrazu. Pred tiskom bi bil moral avtor Dokazati rokoois kakemu vestnemu »Dilatu«. da bi bil nekoliko zgladi! ter »pilil obliko. Drugod ta nerodnost povzroča neiasnost ki bi delala čast pariškemu dadaizmn. S tem Da nečem trditi, da bi Brankov Dodobno domišliavim dada-istom zametaval naobrazbo: od kraja do konca se mu pozna, da ie z uspehom čital slovenske pesnike vse od Vodnika do Zupančiča. zlasti pa Koseskega in kongenialne mu vrstnike. Ni čudo. če je dal na svetlo dva zastopnika te rodoliubne generacije: »Pesmi« Fanice Hausmanove. prve pesnice slovenske, ter ob stoletnici rojstva Raz-lagove pesnitve (1926) Oboie pa seveda na svoie stroške. Kar se tiče niegove izvirne proizvodnie. moram Doudariti. da mu gre v znatni meri za melodioznost; zato' je nad 30 Mohoričevih drobniav uglasbenih, najmanj toliko Da v »razkazku« opremljenih s križcem, znamenje, da so nrikladne za skladatelja. Zdaj pa zdai se mu obnese iz« razit opis, n. pr. Ob vihri: Kaj mi šumiš, šumeč groziš? Morie. maT žrtve si želiš? Obžalovati ie. da mu ie strast do ono-matopeje izvabila takele samovoline tvo» ritve: Burja tuli in tavuli. koče guli. divie uli.. Brankov ie skoval celo verigo novih besed, od katerih ie mnogo posrečenih, dosti pa nepotrebnih. Vmes pa utegne biti dokaj narodnega blaga iz vzhodne Štaierske. Glede Mohoričeve proze omenim najprej brošuro »Dr. J. Radoslav Razlae« (1918), skrbno sestavljen spis o niegovem delovanju v slovenski književnosti ln prosveti. Med vorao ie priobčiš študiie: Lastnikova hipoteka. Stališče ženske v avstrijskem pravn. K Problemu obnovne to^be. Zaradi njih je bil menda imenovan za docenta na pravniškem oddelku zagrebškega vseučilišča. AL Šega. Iz Kranja T— Iz orožniške službe. Za komandanta kranjske orožniške čete je imenovan orož* niilki major g. Telemak K. Jankovič, dose. daj pri orožniški komandi v Beogradu. Do. eedanji komandant major g. Milorad Milu. tinovič, ki odhaja na novo službeno mesto v Beograd, je bil med kranjskim meščan, stvom splošno priljubljen; njegova soproga se je marljivo udejstvovala kot odbormca* Kolašica. , _ , , ... r— Nedeljska kronika. Pretekla nedelja je potekla v pravem zimsko«družabnem raz položenju in življenju. Ves dan je nepre. stano deževalo. Dopoldne je priredil akcij« ski odbor v Narodnem domu propagandno predavanje za Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani. Predaval je asistent g. dr. Stanko Vurnik Predavanje so po* jasnjevale številne skioptične slike. Gale» riia je bila polna šolske mladine, dočim je bila dvorana skoro prazno. Popoldne so se polnile kavarne in gostilne, najbolj pa kinematografa. r— Nesreča pri delu. Predilniškemu moj. stru g. Eriku Riču, rodom iz Poljske, na. stavljencu tekstilne tovarne «Inteks», je razmesaril stroj dlan leve roke m odrezal vse prste razen palca. Ponesrečenca so oa* peljali z rešilnim avtomobilom v Ijubljan. 6ko bolnico. , .. , r— Telovadna akademija v Narodnem domu. Preteklo soboto je priredil dijaški oddelek Sokolskega društva telovadno a_ka. demijo. Spored je bil zelo pester m srečno izbran. Najbolj je ugajal nastop sestih naraščajnikov v simbolični sestavi «Disko. bolos«. Vaje naraščajnikov s palicami, pro. ste vaje in nastop desetorice moške dece so bili v splošnem dobro podani, motilo je včasih slabo kritje, preslaba strumnost in neskladnost z godbo. Gojenke sonasto« pile s tremi točkami zanimive so bile nji« hove vaje s pajčolani in ritmične igre; Orodna telovadba je boljša pri moški deci kakor pri naraščajski vrsti. Tempo izvaja, nja je bil prehiter. Med sporedom je spre« govoril naraščajnik Teplv jedrnate bese. de o sokolski vzgoji mladine. Posamezne točke je spremljal čitalnični orkester. Di. jaški oddelek naj bo uverjen. da smo po« nosni nanj in da z veseljem gledamo v bodočnost, za katero se tako skrbno pri* pravi j a. IT* v*v Iz i rzica č_ Nezgodi dveh kolesarjev. Učitelj S. je hotel preizkusiti tovariševo motorno kolo. Peljal se je proti Pristavi. Na ovin« ku pred Primožkom pa ga je zaneslo, da je padel. Pri padcu je dobil na levi^ strani života več lahkih poškodb — Orožnik L. se je peljal po pTecej strmem klancu od Bistrice proti Tržiču. Tam nad dekliškim domom je preko cest* oster odtočni jarek. Ker L. ni poznal terena, ga je vrglo raz sedla. Pri padcu se je tako hudo poškodo« val, da je ležal dobre pol ure v nezavesti 5_ Florjanovo Naše mesto slavi vsako leto s prav posebno slovesnostjo god sv. Florjana v spomin požara. Ki je leta 1811. upepelil skoro ves trg. Požar je takrat iz. bruhnil v noči in to tako naglo, da je na. šlo v plamenih okoli 100 ljudi ognjeno smrt. Od tega leta dalje se vrše vsako leto na čast sv. Florjanu zahvalne procesije, ka» terih se udeležuje ljudstvo od blizu in da« leč v velikem številu. Poseben čar daje procesiji njena posebna pot, ki vodi od farne cerkve preko obeh bistriških mostov do znamenja pred dr Havlinoi >., kjer se procesija .obrne in krene nato v zgornji konec in preko krasnih grajskih vrtov zo« pet v cerkev Lahko rečemo, da je to naj. lepši tržiški praznik baš zaradi lepe poti procesije, po kateri gTe samo ta tako zva. na florjanova. Vreme se je spočetka tudi letos držalo malo kislo, celo škropilo je že, pa narod je ostal veren svojim navadam in nabralo se ga je v Tržiču toliko, kakor že davno ne. Kakor vsako leto so šli tudi letos za procesijo gasilci iz Tržiča in Lo* ma v paradnih krojih Nastopila je tudi novo ustanovljena godba, ki prav lepo na. preduje. Na praznik sv. Florjana počiva v Tržiču vsako delo. Ta dan porabijo ljud« je za prijetne izlete v okolico, bodisi v Podbrezje ali k Sv Ani, le Kofce se bodo zaradi slabega vremena slabše odrezale, to. da tudi one bodo deležne blagoslova sv. Florjana, ki naj še nadalje varuje tržiške hiše pred ognjem in drugimi uničujočimi elementi. Iz Trbovelj t— Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» je pod vodstvom pevovodje g. Prelovca v soboto zvečer priredilo koncert v Trbov. ljah, v nedeljo popoldne pa v Hrastniku. Moški zbor je pel Prelovčevo delavsko himno «Slava delu», njegovo narodno «Hi* šica pri Cf.t* stoji-o in Mirkov «Šumi po. tok»; žensV zbor Lajovčevo «Kje se skri. vaš Vesne mili dan», Adamičevi «Tožbo» in «Zgodaj vstala mlada je devojka« s spremljevanjem klavirja; mešani zbor Mir. kov «Neven kolo», Lajovčev «Ples kralja Matjaža 11», Adamičevi «Preizkušena zve. stoba» in «Pred spanjem®, Zeleznikovo «Sijaj solnčece», Prelovčevo «Ena ptička priletela® in Pavčičevo «Lenko», le.to s klavirjem. Uspeh je bil prav lep; nekatere pesmi so občinstvu tako ugajale, da jih je moral zbor ponoviti. Klavirsko spremlje. vanje je vešče oskrbel g. Svetel. TurisMo rrma lastnega izdelka edino v delikatesi K. JARC, „Pri turistu" DUNAJSKA CESTA 7 Šport Nacionalni lahkoatletski miting S. K. Ilirije za dame. L LAP je odobril naslednji razpis: SK Ilirija priredi 7. VI. 1928. ob 15. na svojem igrišču v Ljubljani nacionalni mi« ting za dame. Tekmovanje se vrši po pra» vilih JLAS--a in brez handicapa. Prijavnina znaša za osebo in točko 5 Din, za štafeto 15 Din. Prijave se sprejemajo najkasneje do dne 31. maja ob 12. na naslov: Rupel Milica, fa. Just Piščanec, car. posrednik, Ljubljana. Naknadne prijave se sprejemajo proti dvojni prijavnini do dne 4. VI. ob 12. uri. Prijave, katerim mora biti prilo« žena prijavnina, imajo vsebovati točno ime in priimek tekmovalke ter discipline v katerih nastopijo prijavljene tekmoval« fce. Tekmovati morejo vse po JLAS=u ve. rificirane članice klubov JLAS=a. Na prvo, drugo odnosno tretje mesto placiranim v vsaki disciplini se podele nagrade v obliki kolajn in priznanic. Tekališče je iz uga» skov z dvema nedvignjenima zavojema, dolgo 394 m. Tekmuje se v sledečih discip. linah: Tek 60 m, tek 100 m, tek 800 m, skok v vis z zaletom, skok v dalj z zale. tom, skok v dalj brez zaleta, met krogle 4 kg, met diska 1 kg, met kopja 600 gr, štafeta 4 X 100 ni. Točen vrstni red poedinih disciplin se objavi pred početkom mitinga. Tajnik II. Finska vodi 2 : 1. Ker v soboto in ne. deljo zaradi deževja ni bilo mogoče nada« Ijevati tekem za Davisov pokal, se je dou» ble igral šele včeraj. Zmagala sta Finca Grahn in Grotenfeld nad Popovičem in Schafferjem v treh setih 6 : 2, 6 : 2, 8 : 6. Finska vodi torej 2 : 1 Danes se odigrata še poslednja singla Popovič » Grotenfeld in Grahn : Schaffer. Nuselsky v Splitu. V nedeljo je tek. ma med Nuselskvm in Hajdukom z 1 : 1 ostala neodločena včeraj pa je pri revanž. ni tekmi zmagal Hajduk s 3 : 1. Službeno iz LNP Seja kaz. odbora se vrši jutri, v sredo ob 18 30 v posebni sobi kavarne Evropa. K seji se vabijo sav. sod» nik Ahčan ter podsavezna odbornika Ku. ret in Mahkovec. — Seja poslovnega odbo« ra se vrši istotam ob 20.30 — Tajnik II. Službene objave LNP (Iz seje kazen, skega odbora dne 4. V. 1928) Vsled pre. stopkov po pokalni tekmi SD Rapid : SSK Maribor dne 19. marca t 1. se kaznujejo: igr. Unterreiter Josip po § 35 kaz. pr. s tritedensko zabrano igranja od dneva su. spenza 21. aprila t L; igr. Vodeb Miro, Hreščak Justin, Hreščak Gujo, Kirbiš Jo. sip, Kovačič in Prevolnik (vsi ISSK Mari. bor), Loschnig Laszlo (SD Rapid) in Pre. log Alojz (SK Ptuj) vsi po § 35 kaz. pr. z uporabo § 9 kaz. pr. s strogim ukorom. — Vsled prestopka pri tekmi Atletik SK : SK Celje dne 8. aprila se kaznuje igr. Gor. šek Rudolf (Atletik SK) po § 16 kaz pra. vilnika z uporabo §^9 kaz prav z dvome, sečno zabrano igranja od dneva suspenza dne 13. aprila t. 1. Sii Tajnik II. Službeno iz LLAP Za preteklo nede. ljo razpisani stafetni tek za «Schwabov pokal» se je moral zaradi neugodnega vre. mena odgoditi, ter se vrši vsled tega isti prihodnjo nedeljo, dne 13. t. m. ob 11 30 do poldne. — Tajnik IL Ilirija (nogometna sekcija). Danes v torek 8. t. m. in v četrtek 10 t. m se vrši trening, vedno ob 17 30. Prosi se polno« številne udeležbe. — Načelnik. /1SK Primorje (hazena sekcija). Da« nes ob lepem vremenu ob 18. trening vseh hazenašic. — Trener. SK Slovan, predsedstvo. Seja central« nega odbora se vrši v četrtek, točno ob 20. uri v restavraciji Usenik, Borštnikov trg. Dopisi IVANJKOVCI. Malonedeljsk! dfietantf bodo priredij v nedeljo 13. t. m. ob 15.30 v dvorani g Petovarja velezabavno igro »Martin Krpan« Ljudska veselica. Ples. Vabljen! tudi vsi sosedje, posebno še Ormoža,ni in Ljutomer ča ni k mnogo-brojni udeležbi. MALA NEDELJA. Velezabavna Igra »Martin Krpan« se bo zadnjikrat ponovila na Križevo 17. t. m. ob pol 16. uri. Vabljeni vsi od blizu in daleč. Javna zahvala Proslava treznostnega dne v petek 4 maia le pokazala da ie še rtmoco tistih, ki žele. da bi se alkoholizem, če že ne na mah zatrl oa vsaj — omejil: mnogo tistih. ki žele. da bi vzrastel z novim časom nov. zdrav in trezen rod Bodi na tem mestu izrečena zahvala vsem. ki so Dri akademiji sodelovali Predvsem upravi hotela »Union« p. n. ljubljanskim tvrdkam. vsem ki so slavnostno prireditev posetill. mladini, ki ni štedila s priznanjem mladim Uinakom in junakinjam. Bodite uverieni vsi. da vas mladina ob času zopet preseneti s še leošo akademiio. s še večjim uspehom. Dotedai pa: vztrajajte. jx>magajte ob vsaki priliki abstinenci do veljave zagovarjajte jo. branite io! Ne zavrzite naukov, ki ste jih zadnjič slišali. ne prezrite dela svojih malih in sle dite jim. ki bodo nekoč korakali na čelu slovenskega naroda, v roki meč abstinence, a nad njimi bo plapolal prapor z napisom »Živela abstinenca! Smrt alkoholu!« — Odbor. Vremensko poročilo Meteorološki larod » Ljubljani 7. maja 1928. Višina barometra 308.8 m Kraj Cas Barom. Temper a o/ f* "S ► v Smer vetra in brzina v metrih lis J«* Padavine Vrsta v ma) do 1. are opazovanj« Ljubljana . . /ob 2 y mirno U dež 5.0 Maribor . . . 7565 8 100 mirno 10 dež 60 Zatfreb • < . . 756-1 11 94 mirno 10 dež 3.0 Beograd • • . 8. Sarajevo » • . Skop! je 4 . . , 7589 13 91 S 2 10 dež 3.0 Duhtv^ntk . , 7. 755-3 16 62 SE 8 K dež 9.0 Split • • t • • 754-3 15 1 81 SE 6 10 dež 7.0 Gospodarstvo Državni dohodki od posrednih davkov v preteklem fin. letu Generalna direkcija davkov in generalna direkcija carin sta že objavili statistiko državnih dohodkov od taks, trošarin in carin za 1. 1927./28. Razvoj skupnih državnih dohodkov od posrednih davkov za preteklo proračunsko leto je razviden iz naslednje tabele (v milijonih Din): 1927./28. 1926./27. vplač. predvid. + ali — vplač. trošarine "20.6 755.1 — 34.5 756.0 takse 1090.3 1062.0 + 28.3 1094.4 carine 1680.4 1688.6 - 8.2 1703.2 3491.3 3505.7 — 14.4 35&3.B Skupno je bilo na račun posrednih davkov (trošarin, taks in carin) vplačanih 3491.3 milijona Din, torej le 14.4 milijona Din ali 04 % manj, kakor je bilo predvideno v proračunu. Dohodki od taks kažejo napram pioračunu malenkostni prebitek; dohodki od trošarin in carin pa primanjkljaj. Napram dohodkom v finančnem letu 1926./27. so dohodki seveda manjši ter znaša primanjkljaj 62.3 milijona Din ali 1.8 %. Državni dohodki od neposrednih davkov so znani šele za prvih 11 mesecev preteklega finančnega leta. V tem razdobju so znašali 1615.8 milijona Din napram 1564.1 milijona Din, ki so bili za to razdobje predvideni v proračunu, tako da znaša prebitek 51.7 milijona Din. Lahko računamo, da bodo tudi dohodki za vse leto znatneje prekoračili proračun. Čeprav izkazi o skupnih državnih dohodkih in izdatkih še niso objavljeni, že danes lahko ugotovimo, da bodo državni dohodki od neposrednih in j>osrednih davkov v pret. finančnem letu celo za malenkost prekoračili proračun. Ker pa skupni državni dohodki izkazujejo za vse dosedanje mesece primanjkljaj napram proračunu, bo tudi za preteklo finančno leto ves primanjkljaj državnih dohodkov pripisati dejstvu, da dohodki državnih podjetij znatno zaostajajo za predvidenimi vsotami. V 1. 1926 /27 je znašal ta primanjkljaj preko 1 in pol milijarde Din. Solnce vzhaja ob 4.42. zahaja ob 1912, luna vzhaja ob 22.16, zahaja ob 5.51. Danes le bila ▼ Ljubljani temperatur* najvišja 13.0 C, najnižja 8.0 C. r>ina)*ka rremeimk« napo»*j H torek: Semlnlja oblačno in negotovo. Trtaika »remenak« napoved u torek: Lahki vzhodni vetrovi. Nebo oblačno, norda nekaj dežja. Temperatur« *d U do U stopinj. Morje mirno Proslava 20 letnice Saveza hrvatskih obrtnikov Včeraj se je v Zagrebu vršila proslava 201etnice obstoja Saveza hrvatskih obrtnikov, kateri so prisostvovali predstavniki gospodarskih zbornic iz Ljubljane, Sarajeva. Splila in Osijeka, prestavniki obrtnikov Slovenije, Srbije, Bosne in Hercegovine, predstavniki industrije in trgovine ter 132 delegatov krajevnih organizacij. V dvorani «Kola> je predsednik Saveza gosp. Milan Ramuščak najprej otvoril 20. redni občni zbor Saveza. Danes ima Savez že 6000 včlanjenih obrtnikov, ko pa bodo v Savezu včlanjeni vsi obrtniki, bo to število naraslo na 15000. Ravnatelj zagrebške podružnice Obrtne banke SHS gosp. Turner je obširno referiral o delovanju Obrtne banke. ^Zagrebška podružnica je na svojem področju (Hrvatska, Slavonija, Medjimurje, bihaška, ba-njaluška in splitska oblast): dala obrtnikom 12.4 milijona Din; v kratkem času obstoja je zbrala že za 2.5 milijona Din vlog. Gosp. Low iz Krapine je referiral o obrtnem šolstvu, gosp. Lesnik iz Zagreba pa o novem obrtnem zakonu. Na njegov predlog je bila sprejeta tozadevna resolucija. Na predlog podpredsednika gosp. Rosenberga je bila sprejeta še druga resolucija proti davčni preobremenitvi. Po končanem občnem zboru se je vršila svečana seja, na kateri je predsednik Ramuščak opisal razvoj Saveza. V imenu gostov je prvi govoril gosp. dr. Pretnar, ki je izročil Čestitke v imenu Zbornice za TOI v Ljubljani. Med drugimi so čestitali hrvatskim obrtnikom k redkemu slavju tudi gosp. Josip R e b e k, predsednik Zveze slovenskih obrtnikov, in gosp. I g 1 i č v imenu Zadružne zveze v Ljubljani. Po svečani seji se je vršil v Gradskem podrumu banket, katerega se je udeležilo veliko število hrvatskih obrtnikov in zunanjih gostov. = Povišanje delniške glavnice Tvorniee vagonov v Brodu. Kakor poročajo iz Zagreba. je bilo na zadnji seji direktorija Prve jugoslovenske Tvorniee vagonov, strojev in mostov v Brodu na Savi sklenjeno, da se ima občnemu zboru družbe staviti predlog, po katerem se naj štiri stare delnice (po 50 Din nom.) združijo v eno delnico r nominalno vrednostjo 200 Din. nakar se naj izvrši povišanje delniške glavnice od 27.5 milijona Din na 110 milijonov Din. in sicer z izdajo 412.500 novih delnic v nominalni vrednosti 200 Din Dosedanji delničarji bodo lahko dobili na eno zloženo staro delnico po 200 Din nom. (torej na 4 sedanje po 50 Din nom.) tri nove delnice po 200 Din nom. brez pribitka na nominalno vrednost. Plasiranje delnic, katerih stari delničarji ne bi prevzeli, garantira posebni sindikat. Tvor-nica vagonov, strojev in mostov v Brodu je eno največjih podjetij v naši strojni industriji. Ustanovljeno je bilo 1. 1921. od Prve hrvatske štedionice, Jugoslavenske banke, «Slavonije», d. d. in Delniške družbe za opremo železnic v Kistarcsi pri Budimpešti Leta 1925 je ob priliki povečanja delniške glavnice prevzela znaten paket delnic znana nemška tvrdka Krupp (Essen) ter preuredila delavnice za produkcijo in popravo lokomotiv. Zaradi izgube 1. 1926. (27.7 milijona Din) je bila po sklepu lanskoletnega občnega zbora znižana delniška glavnica od 55 na 27.5 milijona Din. V zvezi s tem so delnice Tvorniee vagonov na zagrebški borzi lani nazadovale od 55 do 60 na 20 do 25 Din. Leto« ie prevzela znaten paket teh delnic avstrijska o 305 — 310: moka: dlgs-, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 555 do i65. Novosadska blagovna borza (7. t. m.) Tendenca nespremenjena Promet 19 vagonov pšenice. 7 vagonov ovsa 31 vagonov tur-ščice in 9 vagonov moke. P š e n i ca: baška, 77-78 kg 360 — 362.5 baška. 78-79 kg 362.5 lo 365: banaška 355 — 357.5. Oves: baški in «rem«ki 260 — 265 Turščica: baška in sremska 295 —300: za maj 300—305; '.a junij 305 - 307 5; banaška 292.5 — 295. Moka- baška '0g> in <0gg> 487.5 497 5; c2-> 467 5 — 477 5: e5» 447.5 — 457.5; 425 - 435; «7> 350 — 3«0: 240 - 245. Otrobi- baški in srem^ki v jutastih vrečah 232.5 — 237.5; banaški 230 — 235. } Stoletnica rojstva ustanovitelja Rdečega križa Danes, 8. maja, obhaja Rdeči križ važen jubilej: stoletnico rojstva filantropa Hetiryja Dunanta, moža, katerega je maršal Bandon nekoč nahrulil z bese- lienri Dunant 1. 1910. dami: «Kaj pa se vi, civilist, mešate v vojaške zadeve?» Nahruljenec se je malo brigal za grobost in je danes slaven, general pa ni pozabljen le toliko, kolikor je v zvezi z njegovim imenom. Dunant je bil doma iz Ženeve, kjer je prišel na svet kot sin patricijskih staršev. Usmiljenje in človekoljubje sta ga izvabila iz domovine in že 21 leten je zasnoval idejo mednarodnega udru-ženja, ki naj bi pomagalo lečiti in celiti rane možem, ki jih kličejo države pod zastave in zahtevajo od njih največjih žrtev.. Seveda ni bil Dunant prvi, ki mu je prišlo na um, da je treba ranjencem v vojni pomagati. Toda bil je prvi, ki je leta 1859., za časa vojne med Francijo, Sardinijo in Avstrijo, pohitel na bojišče v Zgornji Italiji, ustanovil leteče am-bulance in se trudil, da bi ranjencem olajšal bolečine. Zalagal jih je z živili in z medikamenti. Kaj se to pravi, ve samo tisti, ki mu je znano, da so mo- . S: i™?:**?-® Dunantova rojstna hiša rali vojaki poprej čakati cele dneve, preden se jih je kdo usmilil in pobral. Umirali so brez zdravniškega pomaga-nja, ker ni bilo institucije, ki bi nosila nesrečnike v zavetje. Kakor komet na nebu se je pojavil Henry Dunant, «mož v belem,» kakor so mu rekli zaradi njegove obleke, ki je vzbujala v očeh ranjenih vojakov iluzijo rešilnega angela. V spisu «Souve-nir de Solferino» je najprej popisal, kar je doživel in videl na bojišču; spis je zaključil z apelom na vse države, naj se obvežejo, da so vsaj ranjenci in služba, ki jim prinaša pomoč, nevtralizirani, izvzeti iz vojne in da ne sme-io biti plen ali žrtev sovražnosti. Knjiga je imela presenetljiv uspeh. Preveii so jo v vse kulturne jezike sveta in kmalu je ležala na mizah vseh državnih glavarjev, cesarjev, kraljev, knezov in drugih odličnikov. General Dufour je celo dosegel pri cesarju Napoleonu, da je ta prevzel ta protekto-rat nad društvom za nego ranjenih vo-iakov. Brata Goncourta, francoska romanopisca, sta cenila Dunantovo knjigo višje nego Homerja, Ksenofonta in druga pesniška dela. Medtem se je ideja ženevskega človekoljuba obistinila. Za časa ženevskega kongresa 1. 1863. je 16 vlad sprejelo sklep, da pristopijo k mednarodnemu združenju za ranjence in da priznavajo nevtraliteto te institucije. Prvič se je udejstvoval Rdeči križ v vojni 1. 1866. Prestal je ognjeno preizkušnjo. Zdravniki, ranocelniki in bolničarji so se lah-to svobodno kretali po bojišču in vršili svojo č!oveko'jubno delo. Usoda pa je nn\ionila Dunantu nehvaležen konec Potem ko je postala njegova misel občečloveška last, je svet nanj napol pozabil in šele ruska cesarica mu je omogočila lažjo starost z letno rento. L. 1901. je prejel Dunant Noblovo nagrado, ki pa ga tudi ni megla rešiti skrbi, kajti njegova institucija je požrla vse; ne le to, kar je podedoval po roditeljih, ampak tudi to, kar so mu naklonila usmiljena srca. Tako je umrl ustanovitelj Rdečega križa kot siromak. 82 let star v občinski bolnici švicarskega mesteca Haidena. Civilizacija, pokcivilizacija, necivilizacija Angleški pisatelj Stacy Aumouier je razdelil evropske države na tri kategorije: na civilizirane, polcivilizirane in necivilizirane dežele. V prvo kategorijo je uvrstil Švedsko, Škotsko, Dansko. Nizozemsko, Anglijo, Norveško, Madžarsko, Švico in Nemčijo. Med polcivilizirane države šteje Francijo. \Va-leško, Belgijo, Avstrijo in Češkoslovaško. Vse ostak) spada po pisateljevih nazorih med necivilizirane dežele. Sem šteje na prvem mestu Italijo, Irsko, Portugalsko, Španijo, Grško, vse balkanske države in Turčijo. Rusije in Poljske pa g. Aumomier sploh ne omenja — menda zato ne ker ti dve državi po njegovi sodbi ne spadata več v Evropo. Pač pa spada v Evropo Au-monierjeva razdelitev njenih dežel v tri kategorije. Inž. Max Sander, nastavljen pri Oplovih delavnicih v Riissels-heimu, ie Izumitelj raketnega avtomobila ln raketnega letala, s katerim se popelje letalec Raab v kratkem proti še nedoseženimi zračnim visočinam. Kaj mislijo o potresu razni narodi V davnih časih so smatrali ljudje potres za izbruh božanske sile. Stari Grki so verovali, da izziva potrese Pozei-don, bog morja. Po njihovih nazorih ie Pozeidon tresel zemljo, ker je objemal vodo in kopno. Kadar je začel buriti morske valove, se je začela tudi zemlja majati. Tako so nastajali potresi. Po zmagi krščanstva nad pagan-s+vom so si ljudje tolmačili potres kot izbruh jeze starih bogov, katere je vrgla s prestola nova vera. Še 1. 198. so kristjani morali žrtvovati več sto ljudi levom v Afriki, ker so menili, da se bodo za ceno njihovih življenj pomirili bogovi. Potres 1. 237., ki je uničil Kaoa-docijo, je dal povod za nova težka zasledovanja kristjanov. Toda celo v krščanski dobi najdemo može. ki so razširjali nazor, da se v potresu izraža božja jeza zaradi grehov ljudi. Drugače seveda mislijo o potresu miti starih Indov. Ti pripisujejo potres ogromnemu slonu, ki nosi na svojem hrbtu orjaško s vetov je, katero ga teži in pritiska k tlom. Kadar strese pleča, se svet zamaje in nastane potres. Nekoliko drugače tolmačijo potres stari Kitajci, ki smatrajo za povzročitelje potresa orjaškega zmaja, pošast, ki simbolizira naravne sile ter leži navadno mirno na zemlji in kadar se zgane, se trese na njegovem hrbtu kopnina, pa tudi morje. Svetlovidka pred sodnijo V Insterburgu na Vzhodnem Pruskem se vrši ta čas proces proti 57 letni Elzi Giinther-Geffersovi, ki je obtožena, da je sleparila ljudi, češ da vidi v transu razne pretekle in bodoče stvari in da je zlasti sposobna izsledovati storilce kakšnih zločinov. Tudi napram oblastim se je izdajala za privatno detek-tivinjo. Gtintherjeva je bila v prvi instanci že oproščena, a je vložil višji državni pravdnik vzklic proti tej razsodbi, čeprav so izjavili mnogi strokovnjaki, da spada njen slučaj bolj pred znanstvenike nego pred sodnike. Da bi dognali dokončno, ali je sleparila ali ne. so se odločili za preizkušnjo v sodni dvorani. Zbrali so se poleg sodnikov še nekateri juristi, psihologi, zdravniki, novinarji in najpotrebnejše priče. Giin-therjeva se je z avtohipnozo spravila v trans, nato ji je zastavil različna vprašanja neki lovec, ki se je svoječasno precej odlikoval pri odkritju kompliciranega vloma. Z Giintherjevo se nista poznala. Ta je odgovarjala na vprašar nja s težavo in zelo kratko, a vendar razločno. Natančno je opisala kraj tatvine, ukradene predmete in lastnika (nekega v. Reibnitza) in na koncu je povedala celo ime oblastim neznanega storilca. Ves čas je stala pod kontrolo strokovnjakov, ki niso opazili v njenem pogovoru z lovcem nič sumljivega. Njene svetlovidnosti pa si seveda tudi ne znajo razložiti, tem bolj, ker so razne priče izpovedale, da je Giintherjeva prerokovala ljudem tudi dogodke, ki so se potem zares zgodili. Vse kaže, da bo končnoveljavno izpuščena in da bo smela svojo okultno detektivsko obrt izvrševati, kolikor jo bo volja, zlasti če bodo oblasti izsledile možakarja, ki ga je navedla kot tatu pri tem zanimivem eksperimentu pred sodiščem. Bakerjeva v Budimpešti Sovražnosti proti Josephmi Bakerje-vi se v madžarskem glavnem mestu nadaljujejo, čeprav ji je dala iz samih bigotov sestavljena cenzura dovoljenje za nastopanje. Že na prvem večeru so poskusili nasprotniki njenega plesa onemogočiti predstavo s smrdljivimi bombami. Atentat ni uspel. Tem bolje se je posrečil naslednjega večera, ko so vrgli štirje mladi ljudje v parterje stekleno fijolo z amonijakom in žvepleno kislino. Iz fijole so se dvigali plini, ki povzročajo solzenje. Dve dami sta odnesli opekline, predstavo so morali prekiniti. Aretirani storilci so izjavili, da so svoje dejanje izvršili zato, ker je mnogo umetnikov na Madžarskem, ki gladuiejo, dočim prejema Bakerjeva ogromno gažo. Glasba, ki posnema pečenje na razum C? Angleška skladateljica lady Holmsso-va je napisala opero, ki spada bolj med kurijozitete kakor v glasbo. Zamikal jo je motiv cvrčanja mladega prašička, ki ga vrtijo na ražnju med tem ko liže plamen mlado kožo ter kaplja mast od nje in nanjo. Od časa do časa plašne plamen in se izcedi kapljica masti v žerjavico. Vse to podaja skladateljica z nekakšnim posnemanjem cvrčanja, z accelerandom in crescendom glasbil. To traja vse dotlej, dokler se prašiček ne speče. Tempo postane potem enakomeren in končno rnuzika utihne. Lady Holmesova pa hoče prirediti poslušalcem svoje glasbe tudi presenečenje. Med tem ko se bo izvajala njena «opera», bodo gostom servirali pečenega prašička, najbrže zavoljo tega, da si bodo na pod'agi objekta, ki ga bodo imeli pred sabo, ustvarjali razpoloženje za slučaj, da bi kateri med poslušalci ne bil dovolj muzikalen... Gdč. Adorna Agueda je bila izvoljena za špansko zastopnico na tekmi za žensko lepoto v Galvestonu (Texas). Gdč. Ana Friedrich bo zastopala Luksemburško na tekmi v Galvestonu Koza žre tisočake Henry Faye, kmetic v Reunie na Francoskem, je šel pred dnevi v svoj sadovnjak, da bi očistil lišaj na drevju. Ob neko slivo je njegov otrok privezal kozo, ki se ie pridno pasla. Obrstela je vso zelenjad. Faye se je lotil svojega dela, a mu je pri njem kmalu postalo vroče. Slekel je jopič ter ga vrgel na drevo, za katero je bila privezana koza. Zvečer se je ohladil. Faye je oblekel jopič, ki ga je bila vrgla koza z drevesa. In silno se je prestrašil, ko je videl, da nima v žepu več svežnja bankov- cev za 4500 frankov. Kaj se je zgodilo? Koza je med njegovim delom pretaknila vse žepe, potegnila je iz notranjega žepa šop bankovcev, preluknjala pa pirje in dokumente ter prežvečila bankovce in jih požrla. To je videl kmet šele sedaj. V travi so ležali raztreseni koščki uničenega denarja, koza pa je zadovoljno meketala kakor bi prosila, naj jo kmet v odškodnino pomolze. Nog< Lastnica različnih salonov, kjer se goji lepota, v Parizu, torej vsekakor strokovnjakinja v teh stvareh, je izja vila, da je večina ženskih nog, ki jih opaziš danes v Evropi in v Ameriki, pogleda nevredna. 90 odst. vseh žensk ima po njenih nazorih grde noge. in sicer 18 odst. jih je z nogami na X. 9 odst na O, 14 odst. s predebelimi nogami. 29 odst. s pretenkimi in končno 20 odst. brez vsake oblike. Po obliki nog spoznaš baje značaj njih lastnika, oziroma lastnice. Dolge noge s kratkimi stopali izdajajo sanjača in teoretika z visokim inteiektom, kratke noge z velikimi stopali pa čustvenega človeka. Barje v plamenu V holandski pokrajini Drenthe je iz bruhnil silen požar na tamošnjih bari-nah. ki je upepelil celo vrsto manjših krajev in ki grozi tudi mestu Emmenu z uničenjem. Pet delavcev, ki so kopali v barju šoto, pogrešajo. Ogromen dim nad gorečo pokrajino onemogoča pravo oceno narejene škode. V preko pih so rešili ladje na ta način, da so jih pogreznili v vodo. Sokolske izbirne tekme za olim Jugoslovensko Sokolstvo se je prvič udeležilo telovadne tekme na mednarodni Olimpijadi leta 19.24. v Parizu. Tedaj je dosegel brat Leo Štu-kelj kot posameznik prvo mesto med vsemi tekmovalci, vrsta kot taka pa se je plasirala na četrto mesto. Sicer se ie jugoslovensko Sokolstvo že poprej, od leta 1907. dalje, udeleževalo mednarodnih telovadnih tekem, ki jih je prirejala Mednarodna Telovadna Zveza in je povsod prav častno odrezalo, ako se pomisli, da se je teknit udeležilo izmed 17—20 včlanjenih organizacij samo od 5—8. Še danes se z upravičenostjo smatra tekme MTZ kot težje in napo.rnejše od olimpijskih, ker obsegajo več tekmovalne snovi kot poslednje ter zahtevajo od vsakega posameznika vsestransko izveibanost, bodisi na vseh telovadnih orodjih, kot tudi v vseh panogah proste telovadbe aLi takozvane l^hke atletike. — Toda pomen olimpijskih tekem leži bolj v njihovem zunanjem okvirju, ker se na Glimpijadah zbere vsaka štiri leta ves telovadni in spurtni svet, da premeri svoje sile;, mednarodne tekme MTZ pa so več ali manj internega značaja Priprave za letošnjo Olimpijado so se vršile po nekaterih naših scikolskih društvih že del.j časa. Vsako društvo je absolviralo že tudi eno ali več notranjih pripravljalnih tekem, da se poizkusi pripravljenost posameznikov. V nedeljo, 6. imaja, pa je priredil Jugoslov. Sokolski Savez svojo prvo izbirno tekmo, kjer naj bi se ugotovilo, kako daleč je dospela priprava po društvih, da se lahko prične s sestavljanjem savezne vrste .Tekma je bila prirejena za člane in članice hkratno v Narodnem domu v telovadnici Ljubljanskega Sokola, ki pa se je izkazala za hkratno tekmo dveh večjih skupin prav gotovo nekoliko premajhna, osobito, ko je bilo navzo-čnega tudi zelo veliko občinstva, ki je z zanimanjem sledilo in vztrajalo pri dolgi tekmi do konca. ALi ne bi kazalo prirediti slične tekme na Taboru, kjer je na razpolago več prostora za tekmovalce in gledalce? — Po prostovoljnih prispevkih bi se bilo lahko nabralo tudi nekaj sredstev za olimpijski fondi Tekma se je pričela ob 9. uri zjutraj, ko je v imenu saveznega tehniškega odbora pozdravil brat Smertnik zbrane tekmovalce in tekmovalke, ki so nastopili v nastopnem redu: a) člani: Gregorka (Lj. Sok.), Zupan (Sok. I.), Orel (Lj. Sok.), Poljšak (Celje), C i o t i (Sušak), Primožič, M alej, Rožič, P o r e n t a in Vilfan, vsi od Sokola I., Antosiewicz in Zupančič (Ljub. Sok.). Skupno 12. b) Članice: Frohlichova (Lj. Sok.), Pod-p a c o v a (Sok. I.), G j u d o v a (Lj. Sok.), Lojkova in Luznerjeva (Celje), Križ-m a niče v a (Celje), Štajerjeva (Lj. Sok.), S t a r e t o v a (Sok. L), O m o t o v a (Lj. Sok.), Volka r jeva (Sok. 1.), B a r 1 o v a (Lj. Sok.), G a n g 1 o v a (Metlika), š a n 11 o v a m B u r • g e r j e v a (Lj. Sok.), K r i ž m a n i i e v a, II. D i e h 1 o v a in Kovačeva (Celje). Skupno 17. Kot sodniki so bili zaposleni pri članih bratje: Miklavc, Smertnik, Svetlič in Vidmar, pri. članicah pa br. Požene! in sestre Jugova, Skalar-jeva in Mužinova. Vodnik tekme je bil brat sa-vezni načelnik dr. Viktor M u r n i k. Člani so tekmovali v predpisanih vajah na bradlji, drogu, konju, krogih in premetih na konju na šir, članice pa v dveh predpisanih vajah na bradlji in v preskokih čez konja na šir. V poljubnih vajah na orodju se zaenkrat še ni vež-balo, pač pa bo pri drugi izbirni tekmi izvršena vežba in klasitikacaija i predpisanih i poljubnih vaj. Iz Lahke atletike se pri olimpijskih vajah ne tekmuje, kakor je običaj pri mednarodnih tekmah MTZ. Med tekmovalci smo pogrešali to pot prvaka brata Štukelja iz Maribora, ki je bil žal zadržan udeležiti se tekme. Ravnotako pa je izostalo nekaj starejših borcev, ki se bodo mogoče kasneje tudi še pridružili sedanji četi. V splošnem moramo omeniti, da so napravili vsi tekmovalci na prvi pogled prav dober vtisk. Njihova lepo zgrajena in v dolgi vežbi utrjena telesa, zavest, da se gre za nekaj važnega in pomembnega, disciplina, vztrajnost in samozatajevanie je vzbudilo pri mnogobrojnem občinstvu občudovanje ter je obudilo nekako notranjo zvezo med njimi in gledalstvo 7. » Mira Diehlova, Celje 93.75 (85.2%) 8. » Marija Gangiova, Metlika 93.25 (84.8%) Ostale tekmovalke so dosegle vse nad 70 točk, kar znači, da so tudi one dosegle nad 70%. Epilog ljuhavne tragedije v Zagorju Ljubljana, 7. maja. Danes se je pričelo pomladansko porot« no zasedanje. Na obtožni klopi je sedel 25ietni krojaški pomočnik Oskar Kastelic, srednjevelik dokaj šibak mladenič, blede* ga simpatičnega obraza. Porotni razpravi je predsedoval podpredsednik Keršič, a Kastelica je zagovarjal dr. Gruden, voti* rala sta svetnik Kralj in sodnik Lederhas, zapisnikar je bil avskultant Čeme, držav« no pravdništvo je zastopal prvi državni pravdnik dr. Ogoreutz. Obtožnica navaja: Kastelic je bil po odsluženem vojaškem roku sprejet k fmanci in prideljen decem« bra 1924. kot pripravnik oddelku fmanč* ne kontrole na Jesenicah. Tu se je sezna« nil z nekaj let mlajšo kuharico Mimi Klein* hausovo. Mimi je bila zdravo, čedno, do« kaj pridno in prav živahno dekle. Med obema se je razvilo ljubavno razmerje. Ko se je leta 1925 preselila z gospodarjem v Ljubljano, je kmalu odšla za kuharico k trgovcu Alihelčiču v Zagorje, kjer jo je obdolženec obiskoval skoro vsako nedeljo. Dne 22. oktobra lani je Mimi zapustila službo, in prav tedaj je njen fant vzel svo« jemu očetu v Ljubljani 10.500 Din ter se odpeljal v Zagorje. Obdolženec se je od« tod s svojo ljubico odpeljal z avtomobi« lom v Ljubljano, iz Ljubljane v Kranj in odtod v Zasip pri Bledu, odkoder sta se zopet vrnila v Kranj, kjer so ju Mimini starši zelo hladno sprejeli. Kastelic in njegova ljubica sta bila za« radi tega precej potrta. Brez slovesa sta se odpeljala do Lukovice, kjer sta v Slapan* jevi gostilni napisala vsak svoje pismo. Ko sta se potem pripeljala z avtomobilom v Zagorje, sta v neki gostilni prenočila Zjutraj okoli 5.30 je začul gostilničat iz podstrešne sobe, kjer sta prenočevala, dva strela. Skočil je k vratom, kjer je začui še tretji strel ter obdolženca, ki je stoka? «Mimi, kaj si mi storila«. Obdolženec j sam odprl vrata, potem se pa zgrudil n stol, dočim je ležala Kleinhausova na kar napeju mrtva... Podrobnosti te ljubavn. tragedije so javnosti gotovo še v dobrem spominu po obsežnih novmskih poročilih Zagovor Predsednikovo vprašanje, če se čuti kri vega, je obdolženec potrdil. Nato je obšir; no pripovedoval o svojem življenju do le= ta 1925., ko se je spoznal z Mimi Klein* hausovo. Predsednik: — Kako je bilo usodnega jutra? Obtoženec: — Ona je tožila, kako je nesrečna. Jaz sem si nastavil samokres na desno sence, ona mi je roko umaknila in namerila nase. Sam ne vem, kdaj sem ustrelil; nisem se zavedel. Da sem ustrelil Mimi še enkrat v srce. ne vem, tudi ne, da sem sebe ustrelil. Zavedel sem se šele v bolnici, kjer so mi izrezali desno oko. Zasliševanje prič Po zaslišanju nekaterih prič, ki so se mogle izjaviti samo o osebnosti pokojne Mimi in obtoženca, je predsednik prebral izpoved Miminega očeta, ki pravi, da ni hčerke nikoli sovražil, da pa se je obdol« ženca odločno branil on in tudi njegova žena. V Kranju sta se obdolženec in MU mi dokaj hladno vedla proti njima. Pepca, sestra pokojne Mimi je povedala, da ji je pač bilo znano sestrino ljubavno razmerje, toda Mimi je obdolženca nekaj časa ljubila, potem pa ne; saj je sama re* kla, da se ji ne zdi normalen. Tudi Pepca je tega mnenja. Mimi je rekla, da ga zato ne more zapustiti, ker si bo kaj napravil. Z mačeho in očetom se Mimi samo zaradi razmerja z obdolžencem ni več dobro raz* umela. ker sta ji oba branila zvezo. Da bi bila Mimi dovzetna za samomor, Pepca ni mogla trditi. Mimina znanka Lojzka Nuči* čeva je povedala, da je bila Mimi veselo dekle, sicer pa poštena in pridna. Mnenje psihijatrov Izvedenec dr. Gosti je izjavil, da smatra obdolženca sicer odgovornega za dejanje, vendar pa za duševno manjvrednega Iz* vedenec dr Robida je izjavil, da je Kaste« lic psihopat. Dobil je vtis, da je bil obdol* žcnec skrajno razburjen pri svojem deja* nju in da se je bližalo njegove stanje že meji nerazsodnosti. Senat je stavil porotnikom štiri vpraša* nja. V krasno zasnovanem govoru se je nato zavzel za obtoženca zagovornik dr. Gruden. Trdil je, da je bila edina krivda °°eh da sta se ljubila in da sta bila pre* občutljiva. Opisoval je trud zdravnikov, ki so napeli vse moči. da so obtožencu res« šili življenje. Mar zato, da naj sedaj to življenje izgubi? Predlagal je porotnikom, naj Kastelica oproste. Porotniki so tri vprašanja, med temi glavno zaradi krivde umora, soglasno za* nikali, vprašanje glede prepovedane no» šnje orožja pa potrdili, nakar je bil Ka* stelic obsojen na , teden dni zapora. Ker je kazen že prestal v preiskovalnem zaporu, je bil takoj izpuščen. Jutri se bo vršila razprava proti Petru Frantarju zaradi poneverbe in Franci Pravstovi zaradi goljufije. iVaročila, tn, vso, dop4£+t Uco6t*j* malih, ogta&ou, j* poAab.> m, OgLasrusod, cLaUk 3*jJjxu\ Jjubljaiui,, PrxJcnunxi, TaL sL Zfgi ,MsCl1±, oglauri,, hi* slu £yo o parr-&eL&ualrLa> tn, tocijaL na, rvcurvasL*. obouidoa,. vsaka, bistuia, go pcu~. — Naj-manjši zsLasak Vin, 5"—. VrCfilojbuia, z/v šifro Visijo. V j t, pristojbin.« vpada? ti oOtuuun, c Mszrocikm, c*r/» oglasu «« prutbcua^ čtkovfU, racan, polhu, Juru aibuc* IjublfanaJL tiJjz. ImuJam,, ——--- Žensko pisar, moč sprejmem na deželi. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 17931 Služkinjo zmožno samostojnega gospodinjstva. sprejme družina 3 o^eb Naslov v osia? oddelku «Jutra». 17932 Zastopnico ki bi obiskovala salone klobukov in oblek, iščemo za takoj. Samo sposobne dame naj se javijo pod šifro »Fiium» na oglasni oddelek «Jutra». 17883 Boliše dekle za vse. zdravo, ki zna ku-hiti. dobi takoj službo pri tričlanski družini. Naslov v ogla.-nem oddelku Jutra Učenca pridnega in poštenega — sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. Vprašat i v trgovini Saša Kovač — Ljubljana VII, Celovška cesta št. 85. 17952 Za boljšo restavracijo r mestu iščem spretno in prvovrstno kuharico, plačilno natakarico ter vajenca fstotam oddam cestni loka! Ea vsakovrstno trgovino — Naslov v ogla-nem oddelku «Jutra». 17914 Starejšo kuharico snažno, s-prejmem na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. od lelek »Jutra» pod šifro •Zanesljiva kuharica*. 17912 Tehnik »trojne in livarske strcke ter s popolno trgovsko izobrazbo, z večletno prakso i.-če mesta. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Praksa 10». 17921 Za postreščka sprejmem močnega dečka v m.-ijhno podjetje. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Skromcn». 17913 Mesarskega vajenca iz poštene hiše sprejme takoj v učenje Franc Bosa-taj, Železniki. 17917 Krojaškega pomočnika za _ velika dela sprejme takoj v stalno službo tvrdka J Posaenik, krojaški mojster v Radovljici. 17889 Potnike ti. obi=k privatnikov iščemo za Ljubljano, Slovenijo. Hrvatsko. Srbijo, Dalmacijo in Bosno. Potrebna kav-cfja ali garancija za kolekcijo. Ponudbe ali osebno na Razpošiljalnieo Vefra — Ljubljana, Celovška e It. 49. 17926 Zastopnika Ki Hrvatsko in Primorje, energičnega in mladega, z znanjem francoščine, event angleščine, iščemo. — Po-cidbe s fotografijo na ogl. oddelek »Jntra* pod šifro «Xnerg-6«n». 17869 Stanovanje brezplačno dobi ženska, ki hoče prati ln pospravljati za 2 moška. Ponudbe na ogla?, oddelek »Jutra* pod »Postrežnica* 178G8 Vajenko sprejme takoj, ali vajenca -iiuOetnik.a Josip Ivdnčič 17897 Šiškar-špecerist mlajša moč, e poznanjem občinstva, se sprejme takoj Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Alimentaci,ie» 17908 Starejša služkinja ki se je radi 6lužbe 30. aprila dvakrat zglasila v trgovini U Kristofič-Bučar — naj se nemudoma zglasi istotam. 17933 Trg. pomočnik dobro izvežban v mešani trgovini. 20 let star, želi premeniti službo z dežele v meste Naslov pove oglas odd. »Jutra«. 17654 Šofer s izpitom želi mesta k osebnemu ali tovornemu av tomobilu V prostem času oi event. opravljal tudi Iruga dela Naslov v oglas nem odd. »Jutra«. 17416 Natakarica dobro izvežbana. želi boljše mesto za takoj Anica Javornik. natakarica. Celje, kolodvorska restavracija. 17706 Šteparica za srornje dele, z večletno prakso, dobro izvežbana v svoji stroki, želi primerne službe. Nastopi lahko takoj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra». 17940 Natakarica dobro izvežbana. želi za takoj boljše mesto. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod značko »Poštena 17». 17941 Jurist išče začasno kakršnegakoli pisarniškega posla — proti primernemu honorarju. Vešč slovenščine, srbhrv. (cirilice) in nemščine. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod cjurist». 17927 Prodajalka mešane stroke, z večletno trg. prakso, želi premeniti službo Naslov v oglasnem oddelku cJutra». 16827 Trgovski pomočnik z znanjem nemškega jezika bi rad premenil službo — najraje v Mariboru ali Ljubljani. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pošten 20». 17918 Čevljarski pomočnik vešč zbitega dela — išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 17916 Lesni strokovnjak absolvent tehnične srednje šole le-nega oddelka, večletni samostojen žagovodja, popolnoma verziran v obra-tovodstvu, v manipulaciji vsakovrstnega lesa. v kalkulaciji izrabe lesa, dober organizator racijonel. dela n tudi vešč vsega tozadevnega pisarniškega dela ter knjigovodstva, želi primerne služhe. Naslov v oslas. oddelku »Jutra». 17880 Kontoaristinia vešča tudi korespondence v slov., nemškem in italijanskem jeziku, išče službe. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro »Marljiva«. 17903 Izšel je novi obširni Katalog modernega pohištva Razpošiljava ga proti predplačilu Din 30 v gotovini ali v znamkah. ErmaD in Arhar, mizarstvo, Št Vid nad Ljubljano. 17365 Salonsko garnituro elegantno, črno, visečo sve-tiljko na petrolej in elektriko ter »SI. Narod» letnike 1900—1906. vezane — prodi m. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 17532 Vsak deseti kupec klobukov dne 13., 14., 15.. 16 in 17 maja dobi 1 klobuk ali 1 športno kapo zastonj v trgovini Martin Jančisraj, Jesenice. Gorenjsko (poleg kolodvora) 17591 Salonček z baržunastimi fotelji — krasna preproga 3.50 X 4.50 kompletna kuhinja in spalnica, pisalna miza, zofa, stoli, mize in razno pohištvo poceni naprodaj. — Siniik. Brinje, hiša Pokojninskega zavoda. Dunajska cesta. 17013 Stare pisalne mize arhivne omare, stojni pisal-nik, žel tehtnico za 1000 kg, žel. duplikat kotel za 500 lj angl vprega za konje m druge drobnarije poceni naprodaj Naslov pove oodasni oddelek «Jutra» 17733 Nogavice »rnlh »18» najceneje pri joroča Osvald D o b e i • Ljubljana. Pred Skofiio 16 90 Štiri kamenite stebre prosto stoječe, prodam po zelo ugodnj ceni. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 17599 KI bgarnitura radi premalega stonovanja ceno na prodaj. Interesent naj pošlje svoj naslov na ogi odd »Jutra« pod »Klubgarnitura«. 17645 Nageljne sadike za okna ln vrt, razpošilja 10 komadov za 20 Din (poštnina posebej) Ivau Jemec, vrtnarstvo, Marbor 17688 Kino-aparat kompleten, pripraven za podeželski kino prodam Pis mena vprašanja pod šifro «Kina» na oglasni oddelek »Jutra*. 17789 Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupit« najceneje v največji tovarn Ju£osl»vi1e — Mehanična frvarna S I n k o v e o 'JrosTipl je. Ž61 Najboljši koks Cebln. SVolfova ulica l/l) Oi Recepte za izdelovanje kreme z» čevlje, muholovce, žganja, likerjev, mošta itd proda F Leban, Spielfeld 49 -Avstrija. 17856 Gostilničarji pozor! Prodam 220 gostilniških stolov Pismena vprašanja na ocrlasni oddelek »Jutra» pori »Gostilna*. 17788 Pomladan. suknjo popolnoma novo. moderno, fino izdelano, za srednje močno osebo, prodam pod nabavno ceno. Blago^svetlo-rujavkasto. — I. Goltez. Stožice-Ježica. 17949 2 šivalna stroja »Singer». malo rabljena — pripravna za šivilje, prodam po nizki ceni Naslov v oglasnem oddelku Jutra 17946 2 lesena obroča s tabulari in rezervo poceni prodam Naslov v oglas oddelku «Jutra», 17942 Štedilnik dobro ohranjen, kakor tudi nekaj pohištva naprodaj na Vidovdanski cesti št. 2 — podstrešje. 17724 Črn kostum lep, skoro nov, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 17934 Otroški voziček dobro ohranjen, poceni prodam na Vidovdanski cesti št. 12, dvorišče, II vrata 17638 Garnituro in 4 fotelje poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 17938 Različno pohištvo prodam radi selitve Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 17925 Omaro za led 60 X 75 X 72 veliko, poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 17929 5 komplet, oken prodam, s štoki in šipami, mera 178/95 Pojasnila daje: Simoneič Ivan. trsrovec. Ljubljana — Sp. Šiška — 17679 Otroški voziček dobro ohranjen, naprodaj v Levčevi ulici štev 9 — (pot v Rožno dolino). 17893 Železno posteljo dobro ohranjeno in precej rabljen otroški voziček po zelo nizki ceni prodam. — Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra*. 17891. Ruhmkorl! 10 mm z komutatobjem in Geislerjeve prodam. Flori-janska 17/n. 17902 Vsakovrstno zlato Kupuje pe najvišjih eeuat Č e r n e — juvelir Ljubljana, VVoltova ulica i 88 Moške obleke in čevlje kupujem. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. Jurečič. Ljubljana — GaUusovo nabrežje 27 17944 Škurete kratice 12 in 13 mmske ku-i.imo več vagonov. Ponudbe pod «Za zaboje* na ogl oddelek »Jutra*. 17878 Hlode smrekove Ln jelove, vsako količino in v vseh dolžinah od 4 m navzgor, kupimo franko vagon nakladalna postaja Ponudbe s količino in ceno na naslov: I. Ma gušar & Co., družba z o z., Vrhnika. 17879 Razpisujemo dobavo 1200 kg tračnih in 500 kg žičnih žebljev Ponudbe je vložiti najkesneje do 15. maja 1928 ob 11 uri dopoldne. — Direkcija drž rudnika Velenje, 5. maja 1928. 17887 Razpisujemo dobavo 2000 kg bencina 725/30. Ponudbe je vložiti najkesneje do 18. maja 192S ob 11 uri dopoldne. — Di -ekeija drž rudnika Velenje — 5 maja 1928. 17886 Privijalnik za gnjati Schinkenspanner) kupim. — Saslov kupca v oglas oddelku «Jutra». 17915 Hišo v Logatcu z električno razsvetljavo in vodovodom, blizu postaje, na prometnem kraju za obrt ali gostilno pripravno, prodam. Redi se lahko tudi 2 govedi in 2 prašiča. — Jakob Treven, Martin hrib št. 23. 17936 Gostilno oddam takoj na račun v prometnem kraju — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Dobro idoča». 17730 Pekarijo 40 let obstoječo, dam v najem radi bolezni. Resni reflektanti s kapitalom naj se obrnejo na naslov: Cizej pekovski mojster v Ljub-;jani, Zalokarjeva ulica 17906 Majhno pisarno v bližini glavne pošte takoj oddam Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 17909 BSA motocikelj najnovejši modeli 1928 so lospeli Zahtevajte cenike od zastopstva «Automobiles Motoc^cles*. Maribor, Tn» Svobode 6 Za ljubljansko oblast: Pavel Štele, Ljubljana Poljanska cesta šf 3 Telefon 2943. 123S0 Antobus !2«edežni Daimler prodam nTi zamenjam za dobro ohranjen Ford. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 17864 Malo trgovino v najprometnejši ulici pro-lam. Potreben kapital Din 10 000 Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 17711 Fotoaparat »Ideal* — Dopellanastigmat Doksanar 6 % X 9. najnovejši sistem, z vsemi potrebščinami prodam za Din 1300. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 17877 Trboveljski premog in drva v vrečah po naročilu dostavlja najceneje na dom M Schlamberger. Zelena jama 170. 17900 Na prostovoljni javni dražbi se bo pod ugodnimi plačilnimi potražišče pri Kranju Drva oukove tn Hrastove odpao fce od par k rtov dost-avljk i« aizk) ceni aa dom parn» taga V Bcagnettt v Ljnt. Ijanl — t* eorenjskim ko lodrnrntTl V Kratek klavir poceni prodam in kupim dober pianino — Rrovat Ljubljana — »Stan in Dom» 17896 Čebele močne, 6 najmodernejših panjev in lep čebelnjak — vsled zidanja naprodaj — Pismena vprašanja pod šifro »Čebelnjaki na oglasni oddelek »Jutra*. Ptiči slavček, črnoglavček in pen-ca, prvovrstni pevci, na prodaj Pismena vprašanja pod »Ptiči* na oglasni od lelek »Jutra*. Psa ovčarja Deut.scher Schaferhund). že Iresiranega. takoi prodam \'a lov v oglasnem oddelki »Jutra*. 179U' Pes , dober čuvaj poceni naprodaj na Tržaški cesti št 8 17659 zmožno knjigovodstva ter korespondence v državnem in nemškem jeziku — sprejmemo s 15. majem ali pozneje v eksportno trgo* vino. Ponudbe s 3liko in spričevali na: To» štanski pretinac 3. Sunja Hrvatsko. mnn»BisfatfiBa«8ess8ssH3 H g Obnavljamo | S našo akcijo cene prodaie, s ka- a tero smo imeli v zimski seziji najpopolnejši uspeh. Nudimo Vam: 3 m modernega blaga za damske plašče s la podlogo DO bafno nizki ccni Din 3S6*— in to na šestmesečne obroke! Oblačilnica „lL!f!liA" Ljubljana, Mestni trg štev. 17-1. telef. 2825 a u a y ■ n a B M ■ 1» S H H H SI n a H iS U 1 H Ali ste se žs naročili »Ponedeljek"' Kooooocxxxxx3oocxxxxxxx>xx;ooeoo ■ OOOO Kum se: i event. 2 stacionarne PARNE LOKOMOB1LE, rabljene, vsaka po 230/280 HP. Retlektira se samo na dobi o ohranjene stroje najnovejše konstrukcije. Nmmodm: 1 pogonski parni stroj 50 HP (Antriebsdampfmascbine) rabi], proizv. Breitl, & Danek po iako ugodni ceni. Ponudbe za oboje na upravo „Jutra" Maribor pod „PARA DDD". 607ia ovo bilancist, zmožen vseh pisarniških del in korespondenco, kakor tudi samostojno voditi kako podružnico., z mnogoletno prakso, želi stalnega nameščenja v Sloveni S ali tudi izven n]e. — Ponudbe na oglasni oddelek „jut-au pod „Pošten in asT^n." vodilna marka angleških motociklov 1.75 c. c. 4 taktni, ventili od zgoraj, 90 km na uro 500 c. c. ventili od zgoraj, Blackhurne motor, brzina 140 km na uro. Oglejte si in preizkusite te prvovrstne motorje pri zastopstvu JUGO-AUTO, d. z o. z. — LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA št. 36 -^a^vmam hhimbi b mmmmmmmmmmmmtmm r Hodni salon ELiZ se ie preselil iz Tavčarjeve ulice štev. 11 v Kolodvorsko uh"co 34/1. (vis-a-vis «Kina Dvor>) ter se občinstvu tudi v naprej kar naitoDleje priporoma. F* KSB9S Največje in najmodernejle urejeno zdravilišče v kraljevini SHS. Svetovnoznani zdravilni vrelci: ..Tempel" „Styria" ris*inalne ak-e krajevne slike 4tnine or^to l»me«>aga»i>iai>ee>egi>iea3>ili3a3Ssi' ■ ■ ki krepi m je edino odlikovan na vseh tovnih izložbah sve- ime VLAHOV z našo etiketo je zaščiteno po vseh državah sveta. Čuvajte se ponarejanj ! Tvornica ustanovljena leta 1S61. ANION PUNTAR ŠTEF1 HODNIK poročtna LOGATEC, dne 7 ma'a 1921 L. Ml n strop hrastove in bukove iz najboljšega materijala a i i p nov hotel ZRESTAVRAei sera zgradil fn ctrorl! t isssfm 1328 tik kolodvora Ur S Ž ce. Na razpolago so snažne lepo opr mljene tujske sobe z centralno Kurjavo, ier kopalnica. Za s^eža topla in hladna jedi a, kakor tudi za do bro p jačo je vestno ski bi eno. Triporočiim se p. t. po'u očemu in domačemu občins:vu ljQtl®meh- posestnik. ,J dne 6. maja t. 1. po dolgem, mukepol-nera trpljenju, potolažena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Truplo nepozabne pokoinice bo prepeljano iz Ljubljane v Borovnico. Pogreb se bo vršil dne 8. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na župno pokopališče. Borovnica, dne 7. maja 192S. Pogrebi zavod: Ivan Gajšck. Vodmat-Lfubljana. (leseno Dletivo) za strope in stene iiiiiiiiiiiimi dobavlja takoj v /saki množini Daj« ceneje JOS R. PUH Ljubljana. Gradaška ulica 22. Tel. inter 2513 .■aaavaisEPi 1C P Vi ki dela z močnim kapitalom. išč»= NASTOPNI K E za prodajo Vojne škode (Batne štete) aa odplačilo Točno iD direktno saračuna sanje Javiti se je na Jugoslovansko Hu loli Mosse A. D Beograd, pod snakon <100—1*3». 4088-i Za trgovce, zazaobPeSe' k? 4 mn za mesarje, j^^llfafllS za Industrijo večja množina na razpolago po ugodni ceni Naslov pove uprava »Jutra«. /»--rt. m ■ H, mi ||§8 P mm mm I HŽC' iffH^ i/.UZE iiom% ROkAVlCE" lOGAViCE nCJTlil-TRG II-18- KUPIM STALNO VSAKO MNOŽINO w kosianievega tanlnskega lesa smrekove skorje, cele in zdrobljene, smrekove hmeljeve (lroge, rabljene sode od strojiipga in jedilnega olja. v dobrem stanju, po najvišjih cenah Akreditivno plačilo. FEANS OS1T, Sv. Peter v Savinjski dolini. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš nadvse IjuLljeni soprog ozir. oče in stari oče, gospod bivši poduradnik Jadrausko - Podonavske banke, v pondeljek, dne 7. majnika 1928 ob 6. uri po dolgi, mučni bolezni, pre« viden s tolažili sv. vere, v 63. letu preminul. Pogreb blagega pokojnika se vrši v torek, dne 8. maja ob 5. uri iz hiše žalosti, Šelenburgova ulica 7 na pokopališče k Sv Križu. V Ljubljani, dne 7. maja 1928. Terezija Kolb, roj. Pervanje, soproga. Stana por. Hlebec, Mira por. Kubik, Zora por. Golob, Draga por. Oblak in ostali sorodniki. MINKA CUKJATI javlja v ime. nu vseh sorodnikov tuž..o vest, da je njen soprog, sin, brat svak in stric, gospod los p Cukiati trgovec, posestnik in gostilničar danes, 6 maja v 57. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega se vrši v to* rek, dne 8. maja na javno pokopališče. Bodi ohranjen dragemu blag spomin. St. Gotard, dne 6. maja 1918. Žalujoči ostali. hvala. Mestni pogrebni lavod Za dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti naše nepo« zabne, predobre mame in stare mame, gospe polonie za pismeno ali osebno izraženo nam sožalje, za poklonjeno prelepo cvetje in vence se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Posebej pa nas veže dolžnost zahvaliti se Tel. dr, Sokol I., zastopnikom raznih društev in korporacij za udeležbo pri pogrebu, gg. pevcem za v srce segajoči žalostinki, končno vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so v tako velikem, nad vse častnem številu spremili nepozab* no pokojnico na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI OSTALI* Urejuje Davonii Rabljen Izdaja z« tunzorcij »Jutra* Adutl Ribni-kai Narodno tiskarno d. <1 lol uskanoarja tram lezeriek Z,a tnserarm dej jeudgovorer, AJoizii Nqvak. Vsi t Liublianl /