Mm 101
am» mrem m a p?
v Trstu, v
jo. nnua m«.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XLIX
Izhaja. JzvctdS	rs. a rfutraj. Uredntltv
ABilkeg« St 30. I —drtrofla	naj m
piMn« se n« jpi »tninjn> •	* n«
Prof* F. Peric. — Lutaik	nosi.	~"«*aie*
ceats za mese- L 7.—, 3 ntscu • 30, pd leta L 32.— in ee au, L Ml-?a inozemstvo mesečno 3 lir Tet- — .eUiem nredni&vi in uprave It 11-67.

EDINOST
4
itevHke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Hrokostf ene kotaoc (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnic«, zahvale, poslanice In vabila po L I.—, oglasi denarnih »vodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asttkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave U<67.
Komu na korist T!
V našem posnetku pisma, s katerim je poslanec Ghmta zavračal poitkuse nasprotnih mu Usto v, da bi ga v zvezi z afero Matteottifrevo spravili v neugodno luč, en stavek m bil povsem točno podan. Mi smo napisali, da gospod poslanec trdi, da on in njegovi pristaši obsojajo napade večjega števila proti enemu samemu — torej vsako nasilje. Glede vprašanja, v koliko je ta trditev v skladu z dejstvi in dogodki smo že povedali svoje mnenje v tozadevni notici v nedeljskem izdanju in ga puščamo tu na strani. V našem posnetku omenjenega starvka pa je izostala ena beseda, ki je pomembna, ker dopušča razne domneve glede sodbe g. poslanca o dopustnosti oziroma nedopustnosti takih napadov. Ml smo posneli rečeni stavek v smislu, da l Giunta sploh in načelno obsoja napade večjega števila proti enemu. V originalu pisma pa je rečeno: «perche abbiamo sempre condannato la violenza inuti!e...!» Ko smo prevajali, nam je izbegnila beseda <inutile« — brezkoristna nasilja!
Ta beseda daje onemu stavku bistveno drugačen pomen, ker se more po nji sklepati, da g. poslanec ne obsoja nas lja načelno in na sploh, marveč le tista, ki so cbrezkoristna» za stvar, ki ji služi on. V slučajih pa, ko se mu zdijo nasilja «korist-na», da rad zatiska oko in je — zadovo-jen! Ce je temu tako, se nahaja g. Giunta v soglasju z ideologijo tistih, ki se pred sodnijo branijo z naglašanjem, da so zakrivili kaznivi čin «per fini nazionali», v narodne in državne, torej idealne in le hvalevredne svrhe.
Tako tolmačenje, oziroma razlikovanje ir sodbi o dopustnosti in nedopustnosti kaznivih dejanj na škodo političnega nasprotnika moramo odklanjati najodločnej-še. Ne more si ga usvajati noben pravo-slovec in noben objektiven sodnik. Pa tudi ves široki svet lajikov v pravnih stvareh, v kolikor zahteva od sodnije pravično in objektivno sodbo, — le pravico in nič drugega — se mora protiviti temu, da bi se pri izvajanju kazenskega pravosodstva uveljavljalo tisto proslulo načelo, po katerem naj bi namen posvečeval sredstva — tudi grda, nezakonita. To načelo mora biti absolutno izključeno, kajti sicer bi sfe izpodmaknila granitna podlaga, na kateri sloni pravosodstvo: vera in zaupanje javnosti v njegovo absolutno objektivnost in pravičnost. Ta vera in io zaupanje pa je zaklad, ki ga ne more pogrešati nobena država, ker je v njem jamstvo za ves pravni red v nji.
Pa usvojimo si za hip nazor, da so nasilja in nezakonita dejanja dopuščenai, če služijo v kak dober namen, če so — «koristna»!
Po tem nazoru je umestno vprašanje: komu v korist je bil na pr. zažig <Narod-nega doma* v Trstu in vsa druga nešteta nasilja proti duševnim in materijalnim do-briram našega ljudstva v Julijski Krajini?!
Mari državi? Kaj takega bi mogel trditi le kak zakrknjen in nerazsoden šovinist, ki pa bi bil v največji zadregi, če bi moral s konkretnimi dejstvi in dokazi dokazati veljavnost svoje trditve. Mari je zažig « Narodnega doma» pospešil normalizacijo notranjih razmer v državi? Mari je pripomogel k pomirjenju duhov? Odgovor dajajo današnje razmere, vrvež y političnem življenju Italije. Mari je utrdil pozicijo Italije napram vnanjemu svetu? Taka trdite*/ bi bila več nego drzna, bila bi enostavno smešna. Tista nasilja so silno ogorčila in užalostila lojalne državljane ter jim naravnost narinjala zavest, da so z vsemi svojimi interesi brez zaščite od strani države! Ali more tako razpoloženje med prebivalstvom v tako izloženih krajih biti na korist države? Kdor bi hotel kaj takega trditi, enostavno nima nikakega smisla za korist države in nje položaj.
Mari so vsa tista nasilja na škodo našega ljudstva koristila italijanskemu narodu? Kje je — da ne rečemo hujšega — čudak,
nasilstva povečala ugled
nastlatva le škodovala ogledu njegove
stranke. *
Mari so bila »Milja na korist tistemu cilju, ki ne vedno = baglaša od vseh strani — pomirjenju dekor* v nafti pokrajini m mirnemu softitf« med obema plemenoma?!
mu ljudstvu povzročila neizmerne škode; koristila po niso ▼ tej pokrajini nikomur, nobeni strnil, najmanje pa — dobni
Ce bi hotel g. poslanec Giunta položiti roko na srce ter sine ira et studio pregledati in oceniti bilanco političnih nasal-
.	t.___4__J— »AMmanu htfti nfl
STena rfrS globoko »taljena vsledstev. bi moral priti do sporaanj« t»<fi o* m aajbujše »detar slojih da « bil nesreće« trenutek^ ^muije čustvih, potem ni to element, ki bi boksal narekoval
razpoloženje za mir in spravo
Naj si torej posledice nasilstev ogledujemo s katerekoli strani, nikjer ne moremo zaslediti točke, ki bi govorila o kaki koristi nasilstev. Res je sicer, da so naše-
besedo o «breskoristnih nasil-stvih». Će bi bil obsodil nasilstva brez vsake klavzule ali pridržka, bi mi — četudi je naš odkrit in neizprosen politični nasprotnik — to radi zabeležili kot znak pravega spoznanja.
Polemike o FarinaccUevem pismu
ZaĐ'amba listov - Poročanje o preiskavi radi ueora MatteotUja prepove" ano tudi v R«nu - Nedotakljivost 9 MussolinUa
RIM 29 Polemike ki iih je povzročil I že začel ta' prepir in pravi čudež je, će si Farinacci s svojiT^nim pismom glav-. nasorotniki v istem tabor« mso se sko«b nemu državnemu pravdmku, ne kažejo še, da bi se imele kmalu končati, temveč se
še nadal,e razvnemajo. Demokratski ^Mondo» ugotavlja, da se manever faši-stovskih listov, da bi dali zločinu drugačno iice, dalje razvija. Ta manever je
__pravi «Mondo» — dvojen: na eni strani
se hoče opredeliti umor poslanca MatteotUja kot zločin nizkega aefarizma, na drugi strani pa se istočasno razlaga kot izdajstvo na stvari faftizma. Javno mnenje pa je oba ta manevra že obsodilo s tem; da je odločno označilo zločin kot nov sklep v dolgi verigi prejšnjih zločinov, ki se mao nikdar obsodili, temveč se odpuščali. Kljub vsem manevrom in strahovanjem, naj bodo še tako prikrita, pričakuje italijanski narod slej ko prej popolno zmago pravice. Na manevre, s katerimi sc skusa speljati tok procesa s prave poti, odgovarja z obnovljenim zaupanjem v italijanske sodnike. Njim je poverjena velika naloga, da zadenejo neizprosno dolgo krvavo verigo ki se vleče od napada na Marija do umora Matteottija, od manganela do ricinovega olja itd.
Tudi liberalni «Giornale d Ha4ia» se zopet vrača k Farinaccijevemu nastopu ter posveča kremonskemu poslancu nekoliko rezko-ironienih opazk. Liberalni list pravi, da je Farinaccijeva «poteza-» prenagljen korak odvetnika-začetnika. Farinačci __ pravi dalje — bi moral vedeti, da branitelj ne more nastopati kot takšen, dokler se ni sporazumel s svojim branjen-cem. Znano pa je, da je Dummi še popolnoma ločen od ostalih ljudi in da ne more videti nobene druge osebe razen sodnikov. Farinacci — nadaljuje «GiomaIe d'Italia» — ni pomislil na eno stvar: s tem, da se kaže obveščenega, kako se je zločin izvršil, riskira, da bo zaslišan kot priča, in v tem slučaju mu ne bo več mogoče nastopiti kot branitelj. Farinaccijeva bomba ni imele drugega učinka razen tega, da je napravila položaj še bolj dramatičen. Da bi bil Rossi izdal Mussolinija v korist sovražnikom fašizma, tega si ni dosedaj nihče mislil. Farinacci je dal sedaj javnosti tudi to novo hrano. Koliko časa — vzklika liberalni list — bo še trajalo prerekanje po listih in v privatnih razgovorih med pristaši Rossi-jevega izdajstva in pristaši njegove zvestobe. V fašizmu samem se je
nasprotniki v lase.
Zaplemba listov, posebno pa zaplemba vseh milanskih nefašistovskih listov od pretekle nedelje, daja tudi obilo hrane za polemike. Dejstvo, da je dal zaplembo milanskih listov preklicati sam Mussolini, je za demokratski «Mondo» dokaz, da je s tem ministrski predsednik priznal, da je milanski prefekt postopal popolnoma samovoljno. Medtem so prejeli tudi rimski listi od tukajšnjega prefekta enak poziv, kakor milanski, da- namreč ne smejo poročati o podrobnostih preiskave radi umora poslanca Matteottija. Poiuradna « Tribuna* pravi v- svojih pripombah k temu pozivu, da gre tu za ukrep, ki se gotovo raztegne na vse pokrajine.
Z o žirom na ukrepe proti «klepe tari jam* glede preiskave in raznih tozadevnih pritožb v fašistovskih listih proti opozicijo-nalnim glasilom pravi popolarski «Popo-lo» da so najbolj klepetavi ravno fašistov-ski listi, kakor dokazuje Farinaccijev nastop. Javnost je pričakovala strašna odkritja o Rossi-ju, ko je videla da so ga fašisti nenadoma vrgli s krova v morje. Toda ta odkritja niso prišla.
Mnogo začudenja vzbuja v tej brezkončni polemiki dejstvo, da fašistovski «Impero» še nadalje razvija svojo teorijo o nedotakljivosti Mussolinijeve osebe, in to na način, ki se lahko označi za skoz-inskoz revolucijonarnega tudi z o žiro m na prizadevanja vlade za vzpoetavo zakonitosti in normalnih razmer. Med drugim pravi «I m pero«, da ni Mussolini j evo delo za fašiste podvrženo nikaki sodbi. Tudi najbolj demokratična monarhija proglaša kralja za «svetega in nedotakljivegaIn ravno tako smatrajo najbolj aristokratični duševni pokreti svojega voditelja za nedotakljivega. Mussolini je načelnik vlade in vodja fašizma. Kot takšen je še vedno in predvsem poglavar revolucije, ki je še na pohodu. Ako bi bil on hotel umor poslanca Matteottija, bi ga bil hotel kot poglavar revolucije, katerega ne morejo soditi navadna sodišča po običajnem kopitu. Pa tudi Če bi to bilo, bi se sodnik pred pragom palače Chigi moral ustaviti. A v ostalem, kako bi mogel Mussolini v takem slučaju nastopiti proti tistim, ki H le izvrševali njegove naredbe?
Obletnica smrti Umberta L
RIM 29. Danes, na dan obletnice smrti kralja Umberta L, so bile razobešene na vseh javnih uradih in na številnih zasebnih hišah zastave z žalnimi trakovi. Dvorni kaplan mons. Tornesi je bral ob v
Budite«d zo novo vlado
▼ domovino? - Prva seja
Radić se po
-p— _______-_________ BEOGRAD, 29. (Izv.) Tako, ko so nov,
8 uri v Pantheonu mašo zadušnico, ki sta ministri prisegli, so prevzeli svoje funkcije, se je udeležila kralj in kraljica-mati. Vlado Včeraj popoldne je začela nova vlada posta zastooala nančni minister Casati in slovati.
.minister vojno general Di Giorgio. Na | Prva seja ministrskega sveta je bda skh-grob kralja Umberta je bilo položenih vec cana za 16 uro m je tra*da do 18 Pn-Zonrov	' šotni so bili va mimstn rasen ministra
vencev.	Hrasnice, ki ga ni še v Beogradu. Po seji
Velike vaie itahja.sk* mornarice.	ministrskega sveta je bilo izdano sledeče
RIM. 29. Prihodnji mesec se bodo vršile ve- uradnQ oročilo:
like vaje itaHjan^e mornance ki so bile od-	^ sc^ministrskcga sveU ^ 28. julija
ki bi si upa! trdili, da so tista! pod-	ie vlada sklenila: 1. sklicanje parlamenta; povečala ugled' italijanskega; ^fekte^^rsiieLo	2. da pošljejo vsi ministri okrožnice urad-naroda pred evropsko javnostjo? Kdor bi razdeljcne v dve skupini; eni bo poveljeval ad-	ništvu s pozivom na vestno izvrševanje zase drznil priti s tako trditvijo, bi dokazal,! miral Acton, ki bo ukrcan na oklopnici «Dan-	konov in za strogo spoštovanje reda »n da živi z glavo v vreči, da ni še nikoli! te». drugi pa kontreadmiral Canz, ki bo ukrcan	miru; 3. da ministri ugotove v svojih re-pogleda) preko plota lastne države, ali pa,1 na vojni ladji < Maršala«. Vaje se bodo vršile	. sortih stanje, ki so ga našli na dan pre-
.. ----i—__ v sicilijanskih vodah; baje bo tudi Jonsko m	vzetja svojih funkcij; 4. da mora v1jida
Tirensko morje v območju pomorskih bojnih	-
da se v svoji zagrizenosti kratko malo ne meni za to, kako sodi svet o mje^ovi državi. Razsodni Italijani pa, ki gledajo črez plot svoje države, ki zasledujejo, kako glasila vnanjega sveta sodijo
sil.
Snežni zameti in toča
NOV ARA, 29.
nasilstvih, ki so se dogajala v Italiji, in ki padlo mnogo snega. V mzph legah je znajo ceniti važnost sodbe velike vnanje; razsajata silna nevihta, ki pa ni povzročila javnosti — taki Italijani se zavedajo prav baš velike škode Precej so trpela po-đobro v koliki meri nekaanovana in slopja radi strel. Termometer je zelo padel
morda celo hvaljena nezakonita dejanja —-pa naj so bila izvršena pod katerokoli pretvezo in v katerikoli namen — škodu-
in vlada prava jesenska klima.
VERONA, 29 Strašna nevihta je včeraj v okcđici Legnaga opustošila vsa polja.
katerih žetev.
občinah Toskane ter uničila vso
jejo ugledu naroda. Pa saj smo že opeto- Človeških žrtev ni bilo.
vano doživeli v zadnjih časih, da so celo! PISA, 29. Toča ,e padala včeraj v ne-strogo nacionalistična tržaška glasila prinašala izjave, ki so očitovale, da so se pametni in izprevidni Italijani jeli sramovati ruševin našega <*Narodnega doma».
Klasična priča za to, da se je v italijanski javnosti jela vzbujati vest in da začenja razumevati, kako pogubna so bila politična nasilja za ugled naroda, je tudi — načelnik vlade, g. Mussolini sam. O tem pričajo njegove kategorične izjave, da mora biti sedaj konec vsem nezakonitostim ter da morajo priti pod ostrino kazenskega zakona vsa nezakonita dejanja brez ozira na to, v kak namen so bila izvršena. Ti izrazi odločne volje za pre-prečitev nasilstev govorijo tudi kako se
„	rešilo le 18 potnikov in 5 mornarjev,
tudi g. Mussolini zaveda, da so politična nesreće niso znani.
mora
znati u važe vati uradniški zakon m zakon za pobijanje korupcije in za kaznovanje krivcev; 5. pravosodni minister naj izvede Po gorah je včeraj^ za- revjzjj0 reparacij in ukjnjenja sekvestrov.
Ukazni odbor ministrov tvorijo Kulovec, Pećić, Na stas Petrovič in Behmen.
Na seji se je razpravljalo tudi o ukrepih za sanacijo zasebnega kredita.
EEOGRAD, 29. (Izv.) Včeraj sta se sestala ob 15. uri podpredsednik HRSS dr. Maček in novi ministrski predsednik Davidovič. Pogovor je trajal eno uro. O tem sestanku je izjavil dr. Maček sledeče: «Novo vlado bomo podpirali, ker smo se skupaj borili, da vržemo prejšnjo vlado in da onemogočimo Pašiču prihod na vlado. Sicer bi naš boj ne imel nikakega pomena, podpirali pa bomo novo vlado, ker ni prišlo ničesar takega, kar bi povzročilo spremembo našega dosedanjega stališča? Naš glavni sporazum je obsegal sledeče točke: borba proti korupciji in vzpostavitev bratsloh odnošajev med Srbi, Hrvati in Slovenci Počakali bomo 4-5 mesecev, da se prepričamo, če bo nova vlada izpolnila svoje obljube. Le od njenega dela je odvisna naša podpora. Glede vstopa v vlado se nismo razgovarjali. pripravljeni pa smo vstopiti v D a vidovi će v o vlado, ako se bi izkazalo to za potrebno.*
Rusko-nemški spor poravnan
BERLIN, 29. Wolfov dopisni urad poroča, da je bil rusko-nemški spor po težavnih pogajanjih v Moskvi poravnan na prijateljski način. Sestavljen je bil zapisnik, ki bo objavljen takoj, ko bo podpisan še v Berlinu.
Potop japonskega parnika.
PARIZ, 29. Dopisni urad «Havas» poroča, da se je na odprtem morju pri kraju Notoro na Japonskem potopil japonski parnik «Tai-rei». Od ioo potnikov in 59 mornarjev se je
Vzroki
Danes pride v Beograd g. Predavec. Glede povratka Radićevega v domovino je dr. Maček izjavil, da ni razloga, da bi se Radič ne mogel povrniti domov, kjer da ga pričakujejo v najkrajšem času.
Pafić napoveduje ostro borbo proti novi vladi . Dan sestanka narodne skupščine še ni določen
BEOGRAD, 29. (Izv.) Pašić je izjavil sledeče: «Prepričan sem, da- delam v dobrobit naroda in države. Odločil sem se ostati v Beogradu. Kot predsednik radikalske stranke bom započel ostro borbo proti sedanji vladi. V Beogradu bom imel nekoliko zborovanj, nakar odidem v Sarajevo in v Bihač, kamor sem bil pozvan.
BEOGRAD, 29. (Izv.) Ministrski svet ni mogel še točno določiti dneva za sestanek narodne skupščine, vendar bo najbrže sklican parlament za v sredo, 6. avgusta oziroma v četrtek, 7. avgusta. Kot kandidat za novega predsednika nar. skupščine se omenja Dragotin Pečic, ni pa izključeno, da ostane še nadalje Ljuba Jo-vanović na svojem mestu.
Poroiilo 9 Izpraznitvi Pomrla
sprejeto na londonski konferenci - Uradno povabilo Nemčiji in nova pogajanja z bančniki
LONDON, 29. Včerajšnja plenarna seja konference, ki je trajala tri ure, je storila tri važne sklepe: 1. sprejeto je bilo poročilo o gospodarski izpraznitvi Porurja nespremenjeno; 2. sprejet je bil predlog ju-ristov o povabilu Nemčije in pooblaščen angleški ministrski predsednik, da povabi Nemčijo v trenutku, ki se mu zdi primeren in 3. sestavljen je bil odbor juristov, ki naj uredi interpretacijo Dawesovegai poročila.
Dopoldne se je vršila predseja načelnikov posameznih delegacij, na kateri se je razpravljalo o materijalu za popoldansko sejo. Zato so se bavili vodje z razpravljanjem o političnem kompromisu, ki je bil sestavljen v soboto zvečer po paradi mornarice v Portmouthu. Ob 11. se je sestaja prva komisija, da razpravlja o ameriškem spremljevalnem predlogu. Seja je bila ob 12.30 prekinjena in ob 3. popoldne pred plenarno sejo zopet otvorjena.
Tretji odbor je imel tudi dopoldne sejo, na kateri se je govorilo o posameznih juridičnih vprašanjih. Opoldan se je sestala angleška del®ga«)a na posebno posvetovanje. Na popoldanski plenarni seji je zastopal angleške dominijone vrhovni komisar za Avstralijo sir Josef Cook.
LONDON, 29. V zs/vezeiskih krogih je prifclo pri današnjih razgovorih vodilnih članov delegacij AngKje ki Francije do začasnega zaključka o najvažnejših 'konferenčnih vprašanjih na sledeči podlagi: Če je Francija pripravljena podati določene izjave o roku postopne izpraznitve Porurja, potem bosta MacDonald in zakladni kancelar Snowden pri angleških bankirjih intervenirala v prilog sporazuma glede izdaje 800 milijonskega zlatega posojila pod političnimi garancijami, ki bi jih Francija lahko prenesla. Dalje se doznava, da je francoski min. predsednik Herriot na podlagi uspehov teh razgovorov brzojavno sklical za danes francoski kabinet, da zavzame stališče glede tega kompromisnega predloga.
Odbor za prestopke in sankcije išče formulo za sporazum in se bo jutri dopoldne znova sestal. Francoska delegacija bo med tem predložila nov posredovalen predlog, ker angleški izvedenci vztrajajo pri odporu proti predlogu Amerikanca Logana. Konferenca je bila' mnenja, da bi bilo potrebno pospešiti izvedbo Daweso-vega načrta in dovoliti, da se nemški delegati že sedaj prično pogajati z reparacij-sko komisijo o vprašanjih, ki spadajo v njih območje. Termin prihodnje plenarne seje na današnji seji ni bil določen.
PARIZ, 29. Havas javlja iz Londona: Komite za prestopke in sankcije je preje! danes od ameriškega opazovalca pri re-paracijski komisiji polkovnika Lagana nove predloge. Nemška vlada in reparacij-ska komisija naj imenujeta zastopnike, ki bi stopili v pogajanja z bankami zaradi sporazumnih pogojev za posojilo. Francoski izvedenci so ta predlog, ki je v skladu z določbami versailleske pogodbe, načeloma sprejeli, toda angleški strokovnjak Snowden se je izrekel proti njemu.
Francija in pogajanja za izpraznitev Porurja
PARIZ, 29. Londonska konferenca je prišla na usodepolno točko, kakor se na splošno imenuje MacDcnaldov predlog za izpraznitev Porurja. Je to točka, ki povzroča grenkosti, nadloge in proteste, kakor tudi globoke zmešnjave velikih finančnih in industrijskih interesov.
Pđfcicarejeva stranka noče pustiti ruhr-ske kotline iz rok, ne da bi se takoj začela plačevanja in dokler ne stopi v veljavo Dawesov načrt.
Zmernejši pristaši Poincareja svetujejo Herriotu, da naf se pogaja o evakuaciji z vso treznostjo, kakor da bi Šlo za kak trgovski posel.
Ako bi »meli Poincareja, bi stale stvari vse drugače, toži v melanholičnem tonu nacionalistični «Liberte», medtem ko očita «Journal des Debats* MacDonaldu, da nastopa z zavijanji napram Franciji. Po mnenju tega lista preostaja Franciji le zavrnitev vsakršnih razgovorov o vprašanju izpraznitve Porurja; Te tako, da si bodo Francozi ohranili svoje pravice.
Krcao poraz ostaieo o Braziliji
Vladne čete zavzele S. Paolo s splošnim napadom - Mesto deloma porušeno Vstaja potlačena
PARIZ, 29. «New York Herald, je ob* javil uradno poročilo o dogodkih v Bra^ žili ji, ki ga je prejel iz Rio de Janeiro1 preko Washingtona. Rečeno poročilo pra-< vi, da so se morali vstaši predati vladnim četam, a ni znano pod kakšnimi oogojL Zmaga vladnih čet ni presenetila javnosti, ker je bilo znano, da se nahajajo vstaši Yt S Paolo vsled neprestanega obstreljevanjal v obupnem položaju.
Po novejših poročilih so vladne čete zavzele S. Paolo s splošnim napadom, katerega se je udeležilo okoli 30.000 mož. Napadalne čete so se posluževale topništva in ročnih bomb. Pred napadom je poveljstvo vladnih čet pozvalo upornike k predaji, a brezuspešno: uporniki so bili pripravljeni položiti orožje le pod pogojem, da jim je prej zajamčena svoboda.
Ko so vladne čete vdrle v mesto, so se vneli hudi poulični boji. Vstaši so sc srdito branili, končno pa so podlegli premoči. Mesto je vsled zadnjih bojev zelo trpelo; cele skupine hiš so porušene. Škoda je ogromna. Prebivalstvo je pred splošnim napadom zbežalo na varno, radi tega je bilo razmeroma malo človeških žrtev.
Nemčija zahteva garancije za sprejetje Dawesovega načrta
BERLIN, 29. V vladnih krogih se vršijo mrzlične priprave za odhod nemške delegacije v London, katera bo obstojala iz kakih 15 oseb.
Medtem se seveda listi bavijo s položajem na londonski konferenci ter dajejo nemškim delegatom zadnja priporočila.
V svoji večerni izdaji ponavlja «Der Tag», da ne bo Nemčija prevzela težkih finančnih žrtev, ki jih zahteva Dawesov načrt, brez primernih garancij z nasprotne strani. Pri tem pa da ne bodo zadostovala teoretska zagotovila. Ne bi bilo za Nemčijo dopustno združiti izpraznitev Porurja, vprašanje življenjske važnosti za ves nemški narod, z zadevo ureditve medzavezni-škfh dolgov-
Razen tega je stopila tekom pogajanj med zavezniki v Londonu v ospredje Še druga točka: V smislu versailleske pogodbe ima namreč Francija pravico uvažati v Nemčijo za dobo 5 let gotove proizvode iz Alzaške in Lotarinške brez vsake carine. Ta pravica bi ugasnila 10. januarja 1925. Sedaj pa poročajo iz Londona, da zahteva Francija podaljšanje te dobe kot eno izmed koncesij za izpraznitev Porurja.
Proti tej zahtevi so nastopili posebno listi desnice, ki jo smatrajo za nesprejemljivo. Francija da je dobro izkoriščala in tudi zlorabljala to svojo pravico v preteklih letih z uvažanjem dovršenih izdelkov, kar je izjalovilo marsikatero nado nemškega proračuna. Francoski predlog bi povzročil nevarnost nove inflacije v Nemčiji.__
Velikanski požar v Solunu
ATENE, 29. Predpreteklo noč je izbruhnil v predmestju Vardar požar, ki se je v kratkem razširil na številne hiše ter jih popolnoma upepelil. Tudi tovarna tobaka je pogorela do tal. Škoda se ceni na več milijonov drahem.
Norveški poslanik v Moskvi
MOSKVA, 29. Urbi, norveški poslanik v Helsingforsu, je bil imenovan za poslanika pri sovjetski vladi.
čičerin je zdrav
MOSKVA, 29. Agencija «Rosta» poroča, da so vesti, ki jih razširja evropski tisk o bolezni Čičerina, neresnične. Čičerin je bil sicer bolan, a je sedaj na poti popolne ozdravitve.
Dirka za srebrno kupo „Edinosti"
Zanimanje za to prvo našo dirko v večjem stilu narašča tudi med številnimi kolesarji po deželi, kjer gotovo ne primanjkuje še nepoznanih kampjonov. In res se prijavljajo številni dirkači, ali mnogo jih še odlaša, žal (kakor po navad*), s pristopom do zadnjega trenutka. Vendar je zagotovljeno za nedeljsko dirko častno število tekmovalcev; saj je namenjenih nič manj nego sedmero dragocenih daril in povrhu se nudi še častna prilika najboljši skupini kolesarjev, da pribori svojemu društvu ali krožku srebrno kupo, katere končno last bo treba obraniti še v eni dirki.
Mislimo, da je s takimi darovi naši podjetni mladini vztrajnih meč dana sijajna prilika, da pokaže, kaj zmore. Zatorej nikar ne obotavljajte se s priglašanjem, da ne zamudite te lepe prilike!
Proga je dolga 75 kilometrov, in sicer gre iz Barkovelj preko Komna, Štanjela, Sežane in Lokve do Sv. Ivana.
Prijave sprejema A. Podbršček v Trsta, ulica Torre btanca 39. I. Vpisnina 3 lira.
Pozivajo se vsa naša športna društva in krožki, da čimpraf prijavijo udeležbo svojih dirkačev.
Darila za dirkače-zmagovalce so razstavljena v izložbi knjigarne J. Stoka; v ulici Milano št. 37, kjer si |ih lahko vsak
dir1*** ogleda.
DNEVNE VESTI
Snipađ Casafl Išta ieferataclle Itfs^vssrsai cftSysS
Bivši ministrski predsednik Salandra se je	vršenih naukih ostal in deloval v Julijski Kra-
podai na letovišče v Gossensass v Poadižju,	pni. \ prošnji mora biti navedeno vse, kar naj
To priliko je porabii naučni minister Casati	tvori podlago za njeno pravilno rešitev, vendar
— naslednik očeta šolske reforme — ter je	zato ne sine biti dolgovezna. Kratko, precizno
zaprosil g. Salandra, naj se uveri na licu me-	in izčrpno! — Dijaška Matica v Trstu (2) Via
sta, kako so se obnesle tam šolske naredbe,	Fabio Filzi HM. _
^'oZ^n^o^^tpripcnuaja-LandsJHSBfeOŠOl^ MWH Mili V tTStU
mann»:	V smislu § 48 društvenih pravil sklicujem
Nadejamo se, da se g. Salandra ni dal le od j vse v društvu včlanjene visokošolce na redni različnih šolskih nadzornikov in didaktičnih visokošolski zbor, ki se bo vršil v sredo 20.
augusta i924 ob 10. uri dopoldne v Trstu. Ude-Iežniki naj se glede lokala izvolijo informirati pri uradu Dijaške Matice v Trstu.
Dnevni red: kakor ga predpisuje § 50 društvenih pravil- Glasovalno pravico na zboru
Mali oglasi
ravnateljev obvestiti o -učnih uspehih*, marveč tudi od tistih Italijanov, ki imajo poguma za priznanje, da je uspeh prvega leta italijanske ljudske šole v naši deželi enak ničli. Morda mu bodo ti Italijan: tudi sveiovali, naj sto-
pi v stike tudi z nemškimi krogi, da pride do ima ie kdor je poravnal članarino za tekoče le-
'L	J »	> ..a I— I' 1 .. « A i n !>I U » ^ ___ —2 U ^ ____i J	V/ r» ry» < #> 11« o Lr 1 <-» «• <4	AH/vff^ a K/^tl flfto T
besede tudi «objekt» šolskih naredb, namreč prebivalstvo, prizadoto po teh naredbah. Ti, posebno pa njih poklicani zastopniki: duhovniki, občinski zasiopniki, učitelji — bi z veseljem porabili priliko, da bi govorili Salandru o slabih izkustvih, ki jih je doneslo minulo šolsko leto -— prvo leto italijanske šole za nemške otroke.
Ne glede pa na te informacijske vire si ^e moglo naučno ministrstvo ie davno pridobiti natančno sliko v vsem stanju; iz spisov naših poslancev in najrazličnejših odposlancev. Vse-kako pa pozdravljamo, če se hoče Casati natančno poučiti v tej stvari. Mi imamo vtis kakor da so tudi do tega nauČnega ministra prodrli glasovi, da v stvari ljudskega šolstva ni vse v najboljšem redu. Ta metoda naj bi se uporabljala tudi v drugih stvareh. Tako ne bi bilo slabo, če bi n. pr. obratni minister vodilne može italijanskega gospodarskega življenja, ki so tu na letovišču, zaprosil, naj mu sporočijo o funkcijoniranju ali nefunkcijoniraniu poštnega, brzojavnega in telefonskega prometa.
Ali pa morda poročila, ki prihajajo v Rim o vseh teh stvareh, niso v soglasju z dejstvi, da mora — kakor v tem slučaju — naučni minister poseči po izrednem sredstvu, da si pridobi natančno sliko» Sicer pa je tu vse naše ljudstvo po svoj:h zastopnikih, odposlanstvih in svojem tisku neprestano opozarjalo na to, kar naj Casati še le sedaj dozna potom Salandra.'
Kar je rečeno tu, velia tudi za našo deželo in naše ljudstvo. Posebno pa je položil «Lands-mann» prst na rano, ki boli tudi nas v Julijski Krajini in od katere je prihajal doslej velik del zla za kulturne in gospodarske potrebe ljudstva. Tudi naši zastopniki in naša glasila kažejo neprestano na zlo, ki je v tem, da me-rodajni činitelji v Rimu ne iščejo informacij o stanju stvari pri tistih činiteljih našega življenja, ki res poznajo razmere, potrebe in zahteve ljudstva, in ki jim že srce, njihova ljubezen do ljudstva, veleva, da odkrito govorijo vso in golo resnico. Gospodje v Rimu iščejo — vsaj do sedaj je bilo vedno tako — informacije le v krogih, ki imejo ves interes na tem, da gospodje v Rimu ne izvedo čiste in polne resnice. Ti krogi prikrivajo svoje poročilo preračunjeno za namen, da bo v Rimu ugajalo. Zato je korak naučne^a ministrstva nekako razveseljivo presenetil tudi nas iz istega razloga, ki mu daja izraza tudi nemško glasilo: Kakor da je namreč začelo svitati tudi v rimskih glavah, da jim dosedanja poročila niso govorila čiste resnice! Seveda je sedaj — kakor meni tudi «Landsmann» — veliko in odločilno vprašanje, do kakih virov se obrne mandatar ministra?! AH se bo zatekal k činiieljem, ki bodo hoteli prikrivati resnico, ali pa do ljudi, ki trpijo pod težo žalostne resničnosti?!
Podpore Dijaške Matice
za iolsko leto 1924-35
Dijaška Matica je ustanovljena za dijake iz Julijske Krajine ter ima namen podpirati v prvi vrsti one dijake, kateri bodo po dovršenih naukih ostali na tem ozemlju in tukaj izvrševali svojo prakso. To društvo ima torej nalogo, skrbeti za to, da ne ostane naš narod na tem ozemlju brez inteligenčnega naraščaja.
Iz te svrhe oziroma naloge, ki jo ima Dijaška Matica, izhaja logično, da se mora ona ozirati pri podeljevanju podpor in posojil v principu na prošnje takih dijakov, ki imajo namen in dajejo po možnosti tudi jamstvo zato, da bodo po končanih študijah ostali na tem ozemlju in tukaj delovali. Podpiranje izven tega okvirja bo Dijaška Matica izvrševala nasproti dijakom iz Julijske Krajine le izjemoma in od slučaja do slučaja ter le v kolikor bi sredstva to dovoljevala.
Sedanja uprava Dijaške Matice stoji zato na stališču da z ozirom na to, kar je zgoraj rečeno, najbolj mirnim srcem more podpirati take di'ake. kateri študirajo znotraj državnih mej Italije, ker glede teh dijakov znamo, da ostanejo v stalnem stiku s tukajšnjim narodom, da zrastejo s temi razmerami, katerim se potemtakem popolnoma prilagodijo, da bodo obvladali italijanski jezik, kar je v teh razmerah neobhodno potrebno, in končno, da bodo njihova šolska spričevala od vseh tukajšnjih obla-stev brez drugega priznana. Pri podporah pridejo v poštev tudi dijaki iz Julijske Krajine, ki študirajo v inozemstvu, a kljub temu nameravajo po dokončanih šolah delovati v Julijski Krajini.	v
Sistem podpiranja je bil v preteklem šolskem letu ta, da so se prošnje, kakor so bile vložene, od slučaja do slučaja reševale. Od prihodnjega šolskega leta dalje bo način podpiranja drugačen. Dijaška Matica bo pred začetkom ali najkasneje ob začetku prihodnjega šolskega leta določila podpore, ki se bodo potem izplačevale v stalnih mesečnih (ali izjemoma tudi semestralnih) obrokih. Ta oblika podpore bo brez dvoma bolje odgovarjala interesom dijaštva, ker mu bo zasigurala stalen in reden dohodek za celo šolsko leto. Jasno je, da morejo na te podpore reflektirati le oni, ki bodo pravočasno vložili svoje prošnje in jih opremili s potrebnimi dokumenti. Zakasnele prošnje se torej nikakor več ne bodo mogle upoštevati Rok za vložitev prošnje pri Dijaški Matici teče do 31. avgusta 1924. Prošnje, ki ne bodo dovoljno opremljene s potrebnimi dokumenti, se ne bodo upoštevale. Na prošnje, ki bi bile vložene po 31. avgusta t. U — v teku šolskega leta — se bo društvo oziralo le v izvanrednih in zares uvaževanja vrednih slučajih ter seveda le v okviru razpoložljivih sredstev.
Vsaki prošnji, v kateri morajo biti navedeni razlogi, iz katerih se prosi podpora, morajo biti priloženi sledeči dokumenti: 1) ubnžni list, 2) dokaz, da prosilec obiskuje šolo, 3) ako ni začetnik, dokaz, da je prejšnji letnik z dobrim uspehom dovršil; pri visokošolcih, da je položil predpisane izpite oziroma kolokvije. Po možnosti naj se priložijo sledeči dokumenti, če ne naj se vsaj navedejo podatki: glede državljanstva, rojstva, očetovstva, pristojnosti.
to. V smislu sklepa društvenega občnega zbora se voli na visokošolskem zboru 9 članov v visokošolski odbor.
Vsi visokošolci-člsni D. M. kakor tudi posamezna akademska udruženja se pozivajo, da svoie eventuelne predloge in resolucije, o katerih žele, da se na zboru razpravlja in sklepa, sporočijo društvu najkasneje do 16. avgusta t. 1. — Predsednik Dijaške Matice v Trstu.
Prošnja. Dijaška Matica prosi vse one stari-še, ki nameravajo s prihodnjim šolskim letom dati kakega svojega otroka v srednjo šolo (gimnazijo, licej, realko, obrtno šolo, trgovsko šolo, učiteljišče itd.) da ji to čim prej javijo v svrho statistike in evidence. Naslov: Dijaška Matica (2) Via Fabio Filzi 10. — Dijaška Matica v Trstu.
Predavanje. V spopolnitev predavanja o časnikarstvu vabim tovarišice in tovariše, da pridejo v petek ob 10.30 v kavarno «Miramar», odkoder pojdemo, da se ogledamo veliko časnikarsko podjetje. — Germek.
Glavne matice plačevalcev občinskega davka na obrate in prodaje ter na napise v tržaški občini so izložene občinstvu na ogled v III. oddelku občinske uprave (Mestna telovadnica v ul. ValJe) od 26 julija do vključno 9. avgusta 1924. Uradne ure od 8.30 do 12.30.
S. D, «Adria» prosi vse one gospodične in gospode, ki imajo nabiralne pole, da jih čim prej vrnejo društvenemu predsedniku. Obenem prosi vse dobromisleče rodoljube, da bi blagovolili obdarovati posamezne dirkače, da jih s tem spodbudijo za nadaljno delovanje na športnem polju. Rodoljubi, posnemajmo v tem pogle-■du naše sodeželane, ki se ne strašijo nobene žrtve za spodbudo mladine. — Odbor.
Sprememba v uredništvu revije «Italia Nova*. G. Rodolio Imperiali Simsig, ki je bil do sedaj umetnostni ravnatelj imenovane revije, katero izdaje udruženje vojnih jetikavcev, je izstopil iz uredništva omenjene publikacije.
Cruitv^ne vesti
D.K. N. Tocunaseo. Jutri, v četrtek, dne 31. t. m. ob 5 h se bo vršil sestanek dramatičnega odseka. Režiser prosi za točnost in polno- > Številno udeležbo. — Načelnik.
Barkovljanska srladina se vabi na sestanek, ki se bo vršil jutri v četrtek 31. VH. 1924 ob 7.30 zvečer. Zbirališče na cesti pri Stari gori. — Sklicatelj.
Šentjakobska Čitalnica t Trstu. Danes v sredo ob 8.30 zvečer odborova seja. Ker je na dnevnem redu jako važna točka, fe prisotnost vseh odbornikov neobhodno potrebna. — Predsednik.
Dramatični odsek Šentjakobske Čitalnice.
Jutri v četrtek ob 8.30 zvečer sestanek. Pridite vsi in točno--Odbor.
M. D. Z. — Rojan. Danes točno ob 20. sestanek, — Odbor. _
Iz trialkega iivllenia
37 LETEN gospod želi znanja v svrho ženiive s gospodično ali vdovo v starosti do 43 iet. Prednost imajo gostilničarke ali trgovke z mesta ali dežele. Ponudbe pod «S. M.» na upravništvo « Edinosti*._965
temi našemu občinstvu dobroznana godba s Prošeka, nadalje pevsko droitvo «Dirija», sve-
toivanski pevski zbor in pevsko društvo «Ko-__
^d'L^pt^^JbT0^/™i"®**«f;odam -Barkovlic
sporedu £e srečalo v, kolo sreče. Šaljiva pošta, tekma v vreči in brzotekma dveh oseb «s tremi nogami*. — Posebno poslednji dve točki sporeda boste izzivale v občinstva mnogo smeha, in ne bo navzočnim tako pretiranega res-neža, da se ne bo ob pogledu na te dirke držal za trebuh.
Iz. bogato založenega paviljona bodo naše brhke hazenašice stregle občinstvu — ne po življenju — pač pa s slaščicami, jedili in prvovrstno pijačo. Po končanem sporedu pa se bo vršila prosta zabava.
Zvečer bo vrt razsvetljen z bogatimi kitaj-sk inii balončki. Čisti dobiček gre v korist sve-toivanske šolske refekcije.
Komur je napredek naše mladine mar, ta naj pride na veselico, da bo videl naše zmagovalce in jih s svojo navzočnostjo vzpodbudil za nadaljno delo na športnem polju.
Vsled tega dne 3. avgusta vsi, kar lez^ gre, k Sv. Ivanu na športno veselico, bor S. D. A.

Vesti z Goriškega
Trbiž. Posestniku Blažu Tilly je uničil v noči od 24—25 julija potar veliko poslopje. Zdi se, da je zlobna roka to zakrivila, škoda se ceni na 100.000 lir. Pri gašenju sta sodelovali trbi-ška in žabniška požarna bramba. Zraven stoječo hišo sta še obvarovali. Vsa Čast in hvala vrli žabmški požarni brambi, ki je bila kljub veliki oddaljenosti v hipu na licu mesta.
(H)3lo 0.0580 68.75 17.70 10.60
117.75 427.—
101.55
HIŠA, z malim praznim stanovanjem, se proda. Sorgcnte S.	-	966
ŠOBA in kuhinja z marmorji (eventuelno posamezne kose) prodam. Solitario 4/11.
967
UGODNA PRILIKA ZA NAKUP MLINSKE!
OPRAVE. V opuščenem valjčnem mlinu na Količevem pri Domžalah se proda vse mlinska oprava, ki je še v dobrem stanju, pa nizkih cenah. 5 vaijčnikov 340/200, 500/241^ 500/420, 650/240, 300/200, 2 para umetnih ta navadnih kamnov 110 cm, razni snažUni ta čistilni stroji z mešalnico, cilindri z v.teml pripadajočimi deli. Proda se skupno in posamezno. Ljudevii Marx, tovarna lakov d. d. Domžale pri Ljubljani.	878
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	542
KRONE, goldinarje, srebro, zobovje, zlato po najvišjih cenah. Prodajalna dragocenosti, via Borsa 2, telefon 12—97.	954
Priloinost za
preselitev
trgovcev v Jugoslavijo.
V Banjaluki (Bosna) se proda hiša vsled smrti lastnika (Slovenca) (4 sobe etc.) z velikimi skladišči, hlevi, dvoriščem na 2 cesti, velikim vrtom. Vse zraven kolodvora fn pošte. Posebno pripravno za veletrgovino. Stanovanje takoj na razpolago. Cena 600.000.— dinarjev. Informacije: Oblak, nadsvet-nik, Banjaluka, Martićeva ul. 28.
Borzna poroflla«
Taja valuta na tržaškem trga.
ogrsfce krone........... 0.0275
avstrijske krone.........0.0320
češkoslovaške krone........68.25
dinarji .............(27.40
lejl ...............10,—
ms t.c .*•*••*,»«•••
dolarji..............3505
francoski frank!..........117.—
švi.arski franki..........424.—
angleški funti papirnati......10L*0
S srcem potrtim od neizmerne žalosti naznanjamo, da je naša ljubljena
Zofija Logar rol. Potepaš*
danes, 29. julija 1924. v dobi 38 let nenadoma preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v četrtek 31. julija ob 7.30. VRBOVO, 29. julija 1924. Antost Logar, soprog. Stanko in 7oniekv otroka ter ostali sorodniki.
ZSafo, sreyire9 krone« n9 ZO&gvsg
kupuje
Zlatarna Albert (M
Trst, Via M asi! nI 46
(25
Mo Mlo m oimiz
mozoKki madeži
trdnice effelis
bule tvori eezemi
in vsi v to vrsto spadajoči kolni izbruhi. lo skrivajo lepoto obraza in škodijo mehkobi kuže in ki se porajajo posebno v vročih mesecih vsled močnega solnca. se zdravijo uspešno / artifelrdično vodo -Peartinax», ki je gotovi sredstvo, rabljivo z največjo lahkoto in k j e na prodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte izreerm antifelidično vodo, ki jo izdeluje lekarna: «AIla Madonna della Sahite» Trst, Sv. Jakob.
Zaloge: Videm, lekarna Filipuzzi, Gorica, lekarna Pontoni Reka, lekarna Catti, Pula, lekarna dr. Rodtnis, Via Carducci.	(6)
Zebosdrav^iik

specialist za bolezni v ustih in na zafisli
mrcjema za vsa 2tMrcvniška in ziM^siška opravi
v Corld, na Travniku 20 (Piana della Mm.
oči 9-12 in od 3-5.	~
Padel a kolesa. Včeraj popoldne je 15-letni Hijacint Grassi, stanujoč v ulici Foscolo, kolesaril po trgu Gianbattista Vico. Dečko je tako nerodno sedel na svojem jeklenem konju, da se je zvrnil ter se pri tem opraskal po rokah in nogah; pretresel si je tudi nekoliko moigane. Dofcfl je potrebno pomoč v mestni bolnišnici, nakar je bil prepeljan na dom.
Nezgoda pri delu. Delavec Anton Fra te, star 24 let, stanujoč v ulici Vitelli št. 2, je bil snoči okoli 22. ure zaposlen pri veliki topikti peči v škedenjskih plavžih. Nenadoma se je mladenič zgrudil na tla ter obležal nezavesten. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je ugotovil, da je mladenič močno živčno izčrpan; kazal je tudi znake zadušenja s plinom. Podal mu je prvo pomoč, nato ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico.
Kaznovana razposajenost. 10-letni Bruno Pesek, stanujoč na Corso V. E. III., se je včeraj popoldne pri i^ri skobacal na neko javno stranišče pri Sv. Justu. Toda malo se je veselil njegove akrobatične spretnosti, kajti nenadoma je izgubil ravnotežje in padel tako nesrečno, da si je pretresel možgane.
Bil je prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Ležati bo moral teden dni.
Poslušen samomor. Življenje je presedalo 37-letnemu mehaniku Jakobu Bertoli, stanujo-čemu v ulici Solitario št. 3. Mož je bil v zadnjem času zelo potrt radi nesrečnih družinskih razmer; bil je namreč že delj časa ločen od svoje žene, s katero se nista razumela. To ga je zelo bolelo, ker je imel soprogo vendarle rad.
Sinoči je mož izvršil obupni čin, ki je najbrž že delj časa nameraval. V svojem stanovanju je zavžil 3 pastilje jedkega sublimata. Gospodinja, ki je prišla na sled njegovemu žalostnemu koraku, je poklicala na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki je nesrečnemu možu izpral želodec. Nato je bil Bertoli prepeljan v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je smrtno nevarno.
Padel po stopnicah. Gluhonem knjigo v«* Alfred Cattich star 48 let, stanujoč v ul. S. Fran-cesco št. 30, je šel sinoči obiskat neko znanko, ki stanuje v ulici Rigutti št. 17. Okoli 24. ure se je poslovil, da bi se vrnil domov, toda v temi se je spodtaknil in padci po stopnicah. Pri tem se je tako močno udaril v glavo, da je zadobil veliko rano nad levim sencem.
Zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefonično poklican na pomoč, je dal reveža prepeljati v mestno bolnišnico.
srna, in
I traiitSfl 0HIUV	•
Evo, kako imajo radi otroci „ARRIBO", čokoladni bonbon za uničevanje glist, ki je dobrodejtio in učinkovito zdravilo.
Vkijtib svoji hitri in gotovi izdatnosti je to zdravilo neškodljivo in vsebuje take primerke, da se otrok niti ne zaveda, da jemlje zdravilo. Dobiva se v vseh lekarnah in stane L 1.—. Pridejano je tudi navodilo. <6)
□
o
□
o o o
a □
a o
O □
□	E
□
□ i
□ i
i
ai
□'
□ □ □ □
»L
D □
□ □□□□□□□□□□□□OD □□□□□ D □ □□□□□□□□□□□□□ O □ a J3 n □ D O □ D
BANCA ADRIATIC
Ustanovljena leta 1905* Delniška glavnica Lit. I5.000.000,— popolnoma vplačana. Glavni sedež: TRST, Via S. Nicold 9 (Lastna palača). Podružnice: ABBAZIA — FIUME — MILANO — ZAR A.
Eskomtira trgovske efekte. - Daje predujme na blago, vrednostne papirje.
Jamči italijanske kredite v Jugoslaviji in jugoslovenske kredite v Italiji ter ekskomptira tozadevne akcepte.
Otvarja akreditive za nakup blaga. Inkasira efekte in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge
valute, izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije. SprsJeiM vloge v Dinarjih ter Jih obrastuja najbolje po cJo^pvor i.
D
U
□ □ □ □ □
□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□n □ n □ □□□_□□ n a a □□□□□□□□□
SPORT
Športno društvo «Adiia» priredi v nedeljo 3. avgusta vrtno veselico na vrtu Narodnega doma pri Sv. Ivanu z izredno bogatim in zanimivim sporedom. Začetek ob 5 in pol popoldne. Istočasno bodo dospeli dirkači, katerim se bodo lazdelila krasna darila.
Sodeluieio pri veselici razna društva, med
PODLISTEK
W. Collinj:
0REZ IMENA
{90)
Roman.
2.
November.
Nastanili smo se v Derby-jn, igra je napi^ san a in vaje so v polnem teku. Za vse je preskrbljeno, samo za denar ne. Sredstva gospice zadostujejo za preživljanje, da najmemo klavir in si preskrbimo potrebne obleke; toda za vprizoritev manjka še toliko, da daleč presega njena sredstva. Neki pr^aielj od strolke, na katerega pomoč sem računal, se nahaja sam v denarnih stiskah. Polja človeške simpatije pa ne morem obdeiovarti, ker ni več časa. Će ne bo drugače, bom moiml stopiti v stik z nekim trgovcem mtsztkalij, ki da ge podjeten mož. Privatna predstava v našem stanovanju in pogodba, od katere bo imel dobiček pohlepni tujec, sta dve žrtvi, ki sta potrebni, sicer pa mi ostane ie eno opacnje: Opeharil bom trgovca muzikaHj.
December, prva polovica.
Trgovec mšiTikalif ea je pridobil moje spoštovanje. On je eden onih nojih redkih znan-ce-v, ki se ne puste sleparitv Mojstrsko je izrabil naš težavni položaj m nam diktiral za
predstave v Deibv-ju in Nottioghamu lake j čemu bogastvu.
pogoje, ki prezirajo vse druge interes« razen njegovih. Sicer pa pride tudi naša doba. Zal mi je, da se nisem že poprej seznanil s tem trgovcem.
Crez gospico Vanstone se ne morem pritoževati. DomeoiJa sva sc, da bo dobivala od svojih sorodnikov pisma poste restante, in ostane na ta način njen naslov prikrit. In tako si dopisuje s sestro in z nekim gospodom Clarejem v Somersetshire, ki posreduje dopisovanje med njo in svojim sinom. Po skrbnih poizvedbah sem dognal, da se poslednji nahaja na Kitajskem. Takoj spočetka sem zaslutil nekega moškega v ozadju; zelo sem zadovoljen. da se nahaja globoko v Aziji. Naj le tam še dolgo ostane!
Nadarjena Magdalena je prepusila meni skrb, da ji izberem primerno igralsko ime.
«Dajte mi takšno ime, kakoršno hočete,» je rekla, «saj imam itak do vsakega enake pravice.*
V svojih knjigah bom ie dobil kakšno primemo ime. Sicer pa je vsa moja skrb osredotočena na našo lepo igralko. Niti najmanje ne dvomim, da bo čudeže delala, če bo prvi dan sama sebi prepuščena. Toda, če ji bo zlobna pošta dostavila kakšno razburljivo pismo od njene sestre, potem pa se bojim za uspeh.
4.
(December, druga polovica).
Moja nadarjena učenka je imela svoj prvi nastop in je postavila temelj našemu bodo-
Prvi večer je bila družba številnejša, nt^o sem pričakoval. Novost, da bo vso preds(«;\o od začetka do konca izpolnijo eno samo nrc'«do dekle, je vzbudilo radovednost občinstva, in sedeži so bili skoraj razprodani. Sreča je hotela, da ni prejela gospica Vansiom* nobenega pisma. Bila je popolnoma mirna, dokler s« ni oblekla v prvi kostim in ni zaslišala znamenja z zvoncem. V tem kritičnem trenotku so ji nenadoma odpovedale moči, vrgla se je na divan v čakalnici in jokala in tožila kot otrok,
«Ah, ubogi papa! ubo£i papa! Moj	če
bi me zdaj le videl!*
Z dišečo vodo in s pametnim prigovarianiuro smo jo spravili zopet k sebi, in ko se je za^ior dvignil, je s svojo zunanjostjo že na polovico zmagala. V veliki naglici je meniavala svoje obleke, odpela svoje pesmi in oddrdrala svojo dvogovore, pri čemer je delala mnogo n^pak, ne da bi se najmanje potrudila kakšno popraviti; na ta način ie povlekla v svoj vrtinec občinstvo, ki skoraj ni imelo časa ploskati. Vsa, stvar je končala dvajset minui prej, nego bi» bila morala po našem računu — in nato j« padla za odrom v omedlevico. Ker je trgovec z muzikalijami prišel ob pamet od samega str-menja in navdušenja, a jaz nisem imel primerne obleke, smo poslali ven zdravnika, da pow občinstvu, kaj se je zgodilo, zakaj klicali so j-ti na oder, da so se stene tresle. Naučil sem ga, kako naj govori in še nikoli nisem slišal takšnega ploskanja od razmeroma tako majhnega števila poslušalcev. Užival sem svoj tr umi iz srca.