▼ gotortuL
Leto LXXIII., št. 20}
LJubljana, četrt de 5» septemlbra 1940
Cena Din
P
Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 80 petlt vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst k Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. —' >Slovenski Narod« ▼elja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za inozemstvo Din 25.—. PwOkopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNI5TVO LJUBLJANA, KnafIjeva ulica št. 5
Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg- št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351.
Mofatni dan fkral)a (petra II.
mm
Ljubljana, 4. septembra Juiri bo naš mladi kralj Peter 11. obhajal svoj 17. rojstni dan. V leto svoje polnoletnosti, ki jo bo dosegel čez leto dni. stopa jutri sin Viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja. Že zaradi tega bo ves narod s posebno radostjo proslavil kraljev rojstni dan. s prav posebno radostjo in navdušenjem pa bo to storil slovenski narod s s\ojo belo Ljubljano, ki bo odkrila krasen spomenik slavijenčevemu pokojnemu očetu, ki je bil tudi oče vseh Jugoslovenov.
Ko je l. 1934 padel v Marše ju Viteški kralj, je morala Jugoslavija prestati veliko žalost. V neizmerni tugi smo objokovali nenadomestljivo izgubo vladarja, ki je žrtvoval svoje življenje, ko Je opravljal patriotično dolžnost za sx>oj narod in za s\'ojo državo. Tako neizmerna je bila naša žalost, da bi obupali, če se ne bi zavedli, da živi zgodovinska stvaritev Viteškega kralja, da živi njegova Jugoslavija in njegova misel svobode in zedinjenja ju-goslovenskih narodov — in da živi njegov prvorojenec Peter, ki je postal naslednik s\'ojega junaškega očeta kot kralj Peter 11
Zato smo dvignili zopet ponosno glave in smo stisnili zobe ter se zakleli, da bomo izpolnili oporoko 1rite-škega kralja. Zazrli smo se v bližnjo bodočnost, ker smo vedeli, da bo mladi kralj v nekaj letih prevzel dediščino svojega očeta. Prisegli smo, da bomo čuvali Jugoslavijo.
Tekla so leta po tragičnem 9. oktobru 1934. Vselej na dan rojstva mladega kralja se nam okrepi vera v bodočnost. Prišli so težki in tragični časi. Vse okoli nas je zajela vojna vihra, v gigantskem boju se je začela kovati nova usoda sveta. Mi pa smo se še bolj oklenili svoje domovine in svojega kralja. Zavest, da dorašča, da bo kmalu polnoleten, in da mu bo narod kmalu izročil žezlo, nas vzpodbuja v delu za blagor držai-e in naroda.
Ognili smo se razhesnelim elementom in dočakali v miru sedemnajsti rojstni dan kralja Petra 11. Od smrti Viteškega kralja smo se pripravljali na veliki dan. ko bo prevzel veliko dolžnost in veliko odgovornost. Ob jutrišnjem rojstnem dnevu bodo Slo\en-ci prav posebno slovesno izpričali, da se zavedajo velike žrtve Zedinitelja. Obenem bomo proslavili rojstni dan njegovega naslednika, vladarja Jugoslavije. Primernejšega dneva skoraj nismo mogli izbrati za odkritje spomenika Vriteškemu kralju Mlademu kralju bomo dokvzali. da nem je sveto, kar je ustvaril njegov oče. Mladi kralj bo razumel, da smo pripravljeni na vse žrtve, da ohranimo državo, nad katero bo zavladal čez leto dni.
Večna slava spominu \7iteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja!
Naj živi kralj Peter 11.!
Čuvajmo Jugoslavijo!
Amerika se pogaja tuđi za oporišča na Pacifiku
Zedinjene države bodo zavarovale Panamski prekop
tudi s Tihega oceana
vV^hing^on, 5. sept. s. (Reuter). V Sa« Franciscu je izjavil včeraj mornariški minister Kncx, da *e Zetlinjene države pogajajo tudi za pridobitev mornariških in leTalskin oporišč na PacifiKu, da na ta način oj-oi.i<> tudi obrambo svoje pacifiške °ba!e .Vlada se že pogaja z Ekvadorjem za oporišča na otočju Galapagosu ter s CostariKo za oporišča na otočju C os os. Obe ti otočji ležita južnozapadno od panamskega prekopa ter varujeta dostop do prekopa.
Knox je nadalje izjavil, da bo vlada Ze-din jenih držav takoj porabila vsot d 25 milijonov dolarjev za zgraditev letalskih in jnornariških oporišč, ki jih je dovolila Anglija gedinjfflim državam v Atlantikn,
Govoreč o angleško-araeriškem sporazumu glede odstopit ve rušilcev in oporišč, je dejal, da je zadeva povzročila sicer veliko hrupa, da pa bo Kongres pač vedel, kakšno stališče je glede tega zavzela javnost v Zedinjenih državah. Knox je zanikal trditve, da bi bil ta sporazum spravil Zedinjene države bliže vstopu v vojno, če bi želela Nemčija povoda, da napove vojno Zedinjenim državam, je dejal Knox, bi bila lahko že doslej našla mnogo takih povodov.
Postani in ostani član Vodnikove družb el
Ukinitev romunske ustav
Kralj Karol Je davi podpisal ukaz, s katerim se ukinja ustava in raznušča parlament — Obširna pooblastila novega min. predsednika
generala Antonesca
Bukarešta, 5. sept. s. (Reuter). Kralj Karol je zgodaj davi podpisal ukaz, s katerim ukinja ustavo in raxpušča parlament. Novoimenovani ministrski predsednik eeneral Antonescu Je dobil z ukazom izredna pooblastila, na podlagi katerih lahko vlada skoro popolnoma po svoji volji. Krali si je pridržal zase le nekaj pravic,
Bukarešta, 5. sept. AA. (DNB). Novi predsednik romunske vlade general Antonesca je bil preteklo noč zaprisežen. S kraljevim ukazom se ukinja ustava, ki je bila proglašena februarja 1. 1938, ter se razpuščata zakonodajni zbornici. Z drugim ukazom se dajejo predsedniku vlade
generalu Antonesca vsa pooblas-tila glede upravljanja romunske države.
Kralj si je pridržal tel« prerogative: vr-hovno poveljstvo nad državno oboroženo
silo, pravico kovanja denarja, pravico podeljevanja redov, pravico pomilovanja, akreditiranje diplomatskih predstavnikov v inozemstvu in sklepanje mednarodnih pogodb. Spreminjanje obstoječih zakonov in imenovanje ministrov ter državnih podtaj-nikov se vrši s kraljevim dekretom s so-podpisom predsednika vlade. Vse ostale državne posle vrši predsednik ministrskega sveta neposredno.
Bukarešta, 5. sept. A A. (Štefani). Novi predsednik rumunske vlade general
Antonescu je dobil pooblastila, ki se lahko smatrajo za diktatorska. V vsakem primeru se lahko reče, da je Rumunlja od davi avtoritativna država, na katere čelu je general Antonescu. Ko je dobil Antonescu mandat od kralja za sestavo vlade, je skušal doseči sodelovanje z člani železne garde, toda ti so odklonili sodelovanje z vlado, ki se bistveno ne razlikuje od prejšnje vlade. Kralju Karolu je nato general Antonescu izjavil, da po odklonitvi članov železne garde vstopa v vlado, ne bo mogel sestaviti nove vlade, če ne dobi vseh potrebnih pooblastil. Kralj Karol je dal nato generalu Antonescu pooblastila, na osnovi
katerih  ho vodil  usodo  rumunske države.
Izpolnitev arbitražne obveznosti
Bukarešta, 5. sept. s. (Reuter). Snoči se ie novi min. predsednik general Antonescu dalie časa posvetoval z dosedanjim predsednikom vlade Gigurtcm. nato oa ie spre-iel nemškega in italiianskeea poslanika. Kakor poročajo, je Antonescu obema zastopnikoma velesil oSi zagotovil, da bo Ru-munija lojalno izpolnila, obveznosti dunajske pogodbe glede odstopitve Transilvanije.
Kako je bil preprečen prevratni poskus
Železne garde
1
Bukarešta, 5. sert. 5. fReu+er). Podrobni podatki o nemirih, ki so ^ v torek zvečer pripetili v raznih mestih Rumunije, kažejo, da je šlo za široko zasnovano akcijo, ki je imela celo večji obseg, nego so prvotno domnevali. Upor je organizirala Železna garda, ki je pričakovala, da bo vojska stopila na njeno stran ter da bo na ta način izvršen državni prevrat, v tem pogledu pa so se njeni računi ponesrečili.
Najresnejši so bili nemiri v torek zvečer v Konstanci, kjer so zahtevali 45 Smrtnih žrtev. Oddelek mladih ljudi v uniformah je zasedel več javnih zgradb v mestu. Borbe z uporniki so trajale 6 ur. Sedaj je bilo v Konstanci aretiranih več sto oseb.
Bukarešta, 5. sept. e. Predsnočnji poizkus prevrata, ki so ga prevzeli pristaši bivše železne garde, po mnenju neslužbenih krogov ni bil tako nevaren, kakor so v prvem trenutku mislili. Podobni prevratni poizkusi so bili izvršeni še v nekaterih drugih mestih v notranjosti države, tako v Brasovu in Konstanci, a oblastem
se je šele včeraj dopoldne posrečilo aretirati krivce. Te prevratne poizkuse so organizirali, kakor vse kaže, na hitro roko fanatični desničarji, ki so bili ogorčeni zaradi dunajske arbitraže. Zaradi kratkega časa pa zarotniki niso bili dovolj oprezni in niso uporabili varnostnih ukrepov, kakor so potrebni v podobnih primerih, zaradi česar so oblasti lahko hitro zadušile vse te poizkuse, ki bi lahko imeli nedogled-ne posledice. Kaže, da so zarotniki nameravali najprej zasesti električno in telefonsko centralo, pošte, brzojav in radijsko postajo, energična intervencija oblasti pa je preprečila vse resnejše posledice. Po odredbi uprave mesta so bili včeraj v rum unski prestolnici zaprti vsi javni lokali in je bilo meščanstvo pozvano, naj se umakne z ulic. Bukarešta je v najkrajšem času dobila sliko mesta, ki se pripravlja za pasivno obrambo. Po ulicah so križarile samo vojaško in policijske patrole.
Včeraj je bilo v Bukarešti popolnoma normalno stanje. Prevretni poskus je Imel za posledico odstop Gignrtove vlade, iz katere sta že prej izstopila dva prvaka desničarske stranke Creca in Simunescu. Kralj je sprejel ostavko vlade po nasvetu Gignrta in večina kraljevih svetovalcev, nato pa poveril sestavo nove vlade generalu Antonescu, ki uživa glas enega Izmed iipisposobneiših rumunskih oficirjev.
General Antonescu si je tudi na političnem polju pridobil ugled značainega in doslednega človeka. Iz vojske je izstopil takoj po padcu vlade Oktavijana Goge, v kateri ie zavzemal mesto vojnesra ministra. Dasi ni pripadal ž^zni gardi, je bil vedno njen zvest zaščitnik in svetovalec ter je pozneje ž n^o pretrpel vse neziode. ki so jo doletele. Zato ie tudi v vrstah železne garde užival največje simpatije. Na dru«ri strani uživa Antonescu ogTomen ugled v vojski, a prav tako mu vsi politični krogi v Rum uniji izkazujejo nenavadno spoštovanje. Zato smatrajo, da je ediri človek v današnjem težkem položaju, v katerem se nahaja, rumunski narod, da lahko prevzame vlado in vzpostavi ogroženi mir in red.
Pričakujejo, da bo general Antonescu sestavil svojo vlado še v teku dneva, ker položaj države in razpoloženje naroda ne dopuščata zavlačevanja. Včeraj popoldne je imel general Antonescu konzultacije s prvaki železne garde in predstavniki narodnega delavstva Jurijem Bratianom ter Val erom Popom, bivšim Sefom delegacije V Turn-Severinu. Trdijo, da bo Valer Pop
prevzel mesto podpredsednika vlade. Zunanji minister naj bi postal polkovnik Ba-bulescu, bivši vojaški ataše na Japonskem in izrazit prijatelj Nemčije.
Odpor prebivalstva v Transilvaniji
Bukarešta, 5. sept. s. (Reuter). Odpor v Transilvaniii proti odstopitvi Madžarski se nadaljuje.    V več krajih so nastali novi
nemiri in spopadi. V Cluju so demonstranti razbili italijanski konzulat. Hoteli so napasti tudi konzula, kar p«, ie Doliciia koma i preprečila.
V nekem mestu v Transilvaniii ie množica linčala madžarskega župana, ki ie na
občinski hiši razobesil madžarsko zastavo.
Slavnostna seja madžarskega parlamenta
Budimpešta, 5. sept. (MTI). Madžarska narodna skupščina ie imela včerai dopoldne svečano seio o priliki pr.ključitve transilvanskega ozemlja. Navzoči so bili vsi člani vlade in vsi narodni oosianci. Galerije so bile nabito polne Predsednik narodne sku-oščine Taszmasv ie z navdušenimi besedami pozdravil transilvanske Madžare, ki se vračaio materi domovini.
Obenem ie izrazil priznanje madžarske nacije državama osi Rim-Beri in. za njuno arbitražo. Min. predsednik erof Teleki ie govoril nato o borbah madžarskega n r da
za priključitev tega ozemlja. S toplimi besedami ie Doudarial. da sta državi os. Rim-Berlin in njuna šefa. čeprav sta v v ini. našli čas. da se bavi ta tudi z vpraanji vzhodne Evrope. Podčrtal ie. da so dunajski razsodniki stremeli za tem. da z največjo objektivnostjo presodilo ia vprašanja. Madžarska želja je. ie dejal grof Teleki. da se sporazume s svojimi sosedi in bo Madžarska vedno prav debro nos!oDala s svojimi državljani rumunske narodnosti. Ne bo nobenih represalii. temveč se bo delalo konstrukt i vno. Hkrati ie izjavil, da bo zakon o prikliučitvi transilvanskega ozemlja predložen parlamentu v teku meseca septembra. Na koncu je p-udarial splošno radost in zadovoljstvo madžarskega naroda ob teh pomembnih in zgodovinskih dogodkih.
Po govoru grofa Telekiia so narodni poslanci zapeli državno himno.
Vkorakanje madžarske vojske
Budimpešta. 5. sept. s. (Ass. Press.) Danes prične madžarska vojska zasedati odstopljeno ozemlje Transilvanije. Kakor poročajo, bosta na čelu voiske vkorakala sam državni upravitelj admiral Horthv in ministrski predsednik Teleki.
Velik nočni napad na London
Več nemških letal je prodrlo skori obrambo mesta Velike letalske bitke nad raznimi kraji
London, 5. sept. s. (Reuter). Nemška letala so izvršila preteklo noč na London napad večjega obsega. Napad se je pričel pozno ponoči. Nekaterim nemškim letalom je uspelo, da so prodrla skozi protiletalsko obrambo nad mesto. V nekem delu Londona se je čulo ponoči skoro neprestano streljanje protiletalskega topništva. Streli so sledili tako hitro, da jih je bilo nemogoče šteti. Bil je to najmočnejši ogenj proti letalskega topništva, kar jih je doslej London poznal. Ponovno so bila nad mestom v luci žarometov opažena nemška letala. Letala so vrgla več raket na padalih, pa tudi bombe.
Ponoči je bilo javljenih tudi več letalskih bitk. Zlasti je prišlo do bojev nad 5 mesti južnovzhodne Anglije. Od protiletalskega topništva je bilo sestreljenih več nemških letal, vendar točni podatki še niso na razpolago. Mnogo nemških letal je uspelo prisiliti k umiku, preden so dosegla meje Londona.
Drugi nemški napadi preteklo noč so veljali vzhodni in severozapadnl angleški obali ter srednji Angliji.
Bitke v zraku
London, 5. sept. s. (Reuter). Včeraj so izvršila nemška letala dva večja napada na Anglijo. Ponovno je prišlo do večjih letalskih bitk. Ze zjutraj je bilo nad Ken-tom in ustjem Temze sestreljenih 7 Mes-serschmittov.
Okoli poldneva je posebno velika formacija nemških letal, v kateri je bilo okoli 200 aparatov, preletela iužnovzhodno obalo ter napadla letališča in tovarne severno in južno od Temze.
Do glavne letalske bitke je prišlo proti večeru nad zapadnim Sussexom in ob Temzi. Ob tej priliki je bilo sestreljenih tudi več novih nemških lovskih bombnikov tipa Messerschmitt-Japruar.
V včerajšnjih letalskih bitkah se je dobro izkazala kanadska lovska eskadrila, Nad Sussexom so se Kanadci spoprijeli z 10 nemškimi letali ter so sestrelili najmanj 2, več drugih pa so poškodovali.
London, 5. sept. s. (Reuter). Po podatkih, ki jih je prejelo letalsko rninistrstvo snoči do 22.30, je bilo včeraj nad Anglijo sestreljenih 45 nemških letal. Nemške izgube z napadov pretekle noči v tem štemfto.
Angleži so izgubili včeraj 11 lovskih aparatov, vendar se je 5 pilotov rešilo.
Angleško uradno poročilo
L°nd<>n, 5. sept. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo sta objavili davi naslednji komunike:
Kmalu po nastopu mraka so snoči sovražna letala pričela z vrsto raztresenih napadov na Anglijo. Napadi so trajali večji del noči. Bombe so bile vržene na več točkah, tudi na področje Londona. Napadi so zahtevali mnogo človeških žrtev, med njimi nekaj smrtnih. Zažigaj ne bombe so povzročile veliko število požarov, ki pa so bili naglo omejeni. Mnogo hiš je bilo poškCKiovaruh.
Večina škode in žrtev je bila povzročena v dveh mestih severozapadne Anglije ter v nekem mestu v južnozapadaii Angliji. V Londonu je povzročena škoda majhna in žrtev je bilo zelo malo.
Nemško poročilo
Berlin, 5. sept. s. (DNB). Včeraj so dopoldne in popoldne nemška letala nadaljevala napade na vojaške objekte v Angliji in sicer predvsem na ozemlju severno od ustja Temze in v južni Angliji. Nemškim formacijam je uspelo premagati odpor angleških lovskih letal ter so nato nemški bombniki brez motnje izvršili svoje bombne napade na določene cilje.
V teku dneva so bile ponovno nad Anglijo letalske bitke, v katerih je bilo po dosedanjih podatkih sestreljenih 28 angleških letal. Sest nemških letal se doslej z včerajšnjih poletov še ni vrnilo na svoja oporišča.
Berlin, 5. sept. s. (DNB). London je imel včeraj štiri letalske alarme. Zadnji alarm je bil dan po 23., ko so nemška letala ponovno napadla angleško prestolnico.
Nemški načrti
London, 5. sept. s. (Reuter). Kakor pojasnjuje poluradna angleška izjava, je bil v zadnjih napadih glavni namen nemških letalskih napadov na Anglijo uničenje angleškega lovskega letalstva. Zato napadajo
rfrfMLrflfii iiutif mt Zm s±r
Nemci predvsem letališča lovskih letal, da bi na ta način onemogočili Angležem nadaljnji odpor. Angleška letališča so bila Izpostavljena zadnje čase res mnogim resnim napadom, toda nobeno letališče ni poslalo za dalje časa neuporabno in nobena angleška eakadrila se z napadenih letališč ni umaknila. Nemške bombe so ponovno zadele vzletišča ter napravile velike lijake vse poškodbe pa so bile le v najkrajšem času popravljene. Material za popravila Je bil vedno že v bližini pripravljen in so delavci pričeli popravila včasih že v teku dneva med letalskimi napadi, včasih pa so dela dovršili ponoči. Nekaj Škode so dosedanji nemški napadi povzročili tudi na zgradbah na letališčih. Razen v enem samem primeru je bilo Število žrtev pri teh napadih majhno. Tudi Skoda je bila primeroma majhna. Prometne zveze z letališči pri napadih doslej niso mnogo trpele.
Značilno je, da morajo Nemci za svoje bombne napade na Anglijo uporabljati za bombnike vedno večje eskorte lovskih letal. Zadnje dni je bilo opaženo, da spremlja nekatere formacije nemških bombnikov že po petkratno število lovskih letal. Kljub temu nudi protiletalska obramba, zlasti pa lovska letala, vedno dober odpor. Zaradi dobre organizacije obrambe je bilo tudi omogočeno, da so letalski alarmi v Londonu med napadi vedno krajši, tako da je s tem prihranjenega mnogo delovnega časa.
Churchill novozelandskim
vojakom
London, 5. sept. s. (Reuter.) Ministrski predsednik Churchill je posetil včeraj novozelandske vojake v njihovih taboriščih v južni Angliji. Ob tej priliki je imel Churchill na vojake govor, v katerem je med drugim izjavil:
>Mi na tem otoku nosimo sedaj povečano breme sovražnih groženj, toda odločam smo. da ne klonimo pod tem bremenom. Ko ste pred meseci prvič prišli v Anglijo,
bi bila lahko primeroma slaba sovražna armada z napadom na Anglijo povzročila mnogo škode, danes pa brani Anglijo že mogočna armada. Ce pride napad, se bomo dobro uprli. Povedati vam moram, da se
ne čutimo osamljene, ker vemo, da prihajajo .sdnovi iz daljnih kolonij in dom in ionov
sem v Anglijo ali v druge dele imperija, da prevzamejo nase svoj delež v veliki skupni borbi. Izmed vseh vojn, kar jih je doživela |
Anglija, ni bila nobeno bolj plemenita in pravična od sedanje. Izšli bomo ls nje z
močnim občutkom, da smo storili svojo
dolžnost.
Churchill o
London. 5. sept. s (Tass). Pričakujejo, a bo danes popoldne podal min. predsed-k Churchill v parlamentu iziavo o angleško-ameriškem sporazumu za odstopi-Lev rušilcev oziroma oporišč Sledila bo naibrž kratka debata Bržkone bo odgovoril Churchill tudi na neka i vprašanj, ki se tičeio volne.
VVashinfton, 5. sept. s. (Reuter). Predsednik reprezentančne zbornice Bankhead
je poeetil snoči predsednika Roosevelta, m katerim  Je  imel z nJim  daljši razgovor.
Ko se je vračal iz Bele hiše, je izjavil Bankhead novinarjem, da so netočne vesti, po katerih se ameiiSka vlada pogaja tudi  z nizozemsko vlado in generalom de
Gaulleom glede pridobit /e oporišč na nizozemskem in francoskem ozemlju v Ameriki. Talcih pogajanj sploh ni.
Prvi ružilci za Anglijo
New York, 5. sept M. (Reuter). Trije izmed rušil cev, ki so jih Zedinjene države odstopile Angliji, so že snoči odpluti lz Bostona v neznani smeri, menda v Kanado. Ob odhodu je rušilce pozdravila v luki velika množica občinstva.
Nova ojačenja iz Amerike
London, 5. sept. s. (Reuter.) Včeraj je dospel v Anglijo nov oddelek kanadske vojske. Skupno z njim so prispeli tudi ameriški, norveški, poljski in nizozemski prostovoljci.
Ukrepi za nastanitev vojaštva pozimi
London, 5. sept. s. (Reuter.) Vojno ministrstvo je pod vzelo že sedaj korake za nastanitev vse angleške vojske poldrugega milijona mož preko zime. Za sedaj biva 400000 angleških vojakov Se pod šotori, kar pozimi ne bo mogoče. Zato bodo za zimo rekvirirane za vojaštvo vse javne zgradbe, v kolikor pa Se te ne bodo dale
dovolj prostora, bo ostalo vojaštvo nastanjen po zasebnih hišah.
Angleži nad Berlinom
Angleška letala so ponoči prodrla nad Berlin ter odvrgla več bomb — Napad je trajal dve uri
X e \v Y o r k, 5. sept. s. (Reuter). Berlin je [\uri preteklo noč po ameriških poročilih letalski alarm, ki je trajal dve uri. Angleška letala so prodrla skozi protiletalsko zaporo ter so vrgla več bomb.
Angtt-šUa letala so ponoči bombardirala tudi več drugih točk v Nemčiji.
Berlin. 5. sept. s. (DNB). V pretekli noči so angleška letala metala zažigalne in eksplozivne bombe na več točk v Nemčiji Po večini so bombe padle na polja, na dveh mestih pa so bile poškodovane zasebne hise in naselbine. Na nekem drugem mestu so bombe zadele neko skladišče.
Tudi OrJln je imel preteklo noč zopet letalski alarm. Angleška letala so se v manjšem številu približala protiletalski zapori okoli Velikega Berlina. Protiletalsko trpniMvo je uspešno Interveniralo. Samo dvema angleškima letaloma je uspelo, da M.a preleteli Bor!!n snm. druga so se molela umakniti. Eno ansrlefiko letalo je bilo pr^d Berlinom sestreljeno. Nemška lovsks letela so ponori krtiartla nad Berlinom ter <o v sodelovanju s protiletalskim topništvom In oddelki žarometov uspešno branila preM^nfro.
T^a neki doTrivsk! rlrrpj v predmestju Berlina «"~» vr^ln anglefika Iftnla ponoči več
eksplozivnih bomb, ki so povzročile velike
škodo.
ob francoski obali
London, 5. ?ept. F. (Rnuter) Po poro-čilih z južne angleške obaie so preteki r |Č angleški bombniki spet napadli nemške vojaSke posto>mke ob francoski obali Kanala. BonitjarViiranJe Je trajalo izredno dclgo. Eksplozije so bile tako moćne da se tresle hiše ob c7.nple.-ki obali Kanala. Borr.be so očrvlcino zadele tudi neko bencinsko s-sao ooe, ker je veter zanese] celo do angleške obale dim zažganega petroleja.
Bo^^arđi^anje sk!a4Hš€ in tovarn v gozdovih
Loni°nt 5. sept. s. (Reuter). Zadnje dn' so angleški bombniki v Nemčiji ponovno napadli med drugim tudi večje gozdne komplekse Angleška letala so namreč ugotovila, da se nahajajo nekatera vaTns nemSka munici]ska srkla isšča in tudi tovarne v velikih g^-ziiovh Zato so angleški Dombniki sedjj pričeli sistematsko predvsem z zaž'gaLMmi bombami napadati večje gozdove Zadrre dni so nili bombardirani zla-sti Sch\varzwald pri 3aden-Ba-denu. Griin\vald severno od Berlina ter Harz Vrženih je bilo več sto zažigalnlh bomb  ki so povzioćile velike požare.
Pri poletu nad severezapadnim Harzom je nemško protiletalsko topništvo nenadoma otvorilo ogenj na angieska jetaia. Angleškim letalcem se je zdelo sumljivo, zakaj streja proti.etaisko topništvo iz sredine gozda. Letala sc nato vrgla več bomb. nakar je sledilo več eksplozij. Očividno so bili zadeti važni objekti.
Poljski letalci
Madrid, 5. sept. s. (iass> Madridski radio je objavil, da je o priliki enega izmed angleških letalskih napadov na Berlin eno imied letal nenadoma spremenilo smer ter nato atopiio v radijsko zvezo z letališčem v Varšavi. Izkazalo se je, da so v letalu poljski letalci, ki so sporočili na letališče, da se žele vrniti v svojo domovino ter da so se samo zato prijavili za napad nad Berlin. Letalci so tudi javili, da so pripravljeni sporočiti nemškim oblastem vse tajne podatke o angleški oborožitvi. Nemška oblasti na letališču v Varšavi wo ia pon--:dL>o poljskih letalcev pristale, na-K*ar ]e bilo poljskim letalcem omogočeno, la *o se spustili na varšavskem letališču
luminu, s sept s. (Reuter). Več nemških rac?! skih postaj jc te dni objavilo vest   da  se je  angleško  letalo,   ki  so g^
vodili poljski letalci, ob napadu na Berlin v ponedr k ponoči oddalj'lo. nađa'jrva!^ rolet v Varšavo ter se tam predalo Nemem. Po-->ki letalci so baje izročili Nem-eem tudi važne vdja&ke informacije.
Na ta poročila objavlja letalsko ministrstvo ur«dni demanti, k; pravi, da jo vest popolnoma brez osnove. V resnici pri na nadih r.a Nemčijo v ponedeljek pottofl poT;-ski letalci sploh niso sodelovali. Ha zon t^ga v ponedeljek poneč: Berlin sploh ni bi! napaden, pel- pa so bili napadeni drugi ob-n^kti 150 mHj južnozapadno od Leip<dga. S teh p-ietov so se vrnila vsa angleška letala, raz^n enega rombnika tipa Blenheim in drutrega bombnika Handon. Oba bombnika sta irr.ela ftngloSkJ posadki. EJden od njiju je zasilno pristal v Belgiji. Poljske talskr esks/irile v Angiiji pa tudi sploh še niso opremljene s takimi aparati, da bi mogle izvajati daljše polete.
Potopitev tteraf *ce transportne IscJje
Storfchclm. 5. sept. a fReuten. Z vzhodne švedske obale poročaio. da te aneleska oodmornica v K s teeatu s toroedom potonila nem-Sko vtvaško transr»r»rtno lao^o. ki ie vozila 4000 nemških volkov na Norveška Ladio so spemliah nemški njši ci in dve oboroženi iliejiij ladji. Torpedo ie do-eodil ladio v sredino ter ae ie na~lo potopila Ker ie bil izvršen nanad oonoči. ie bilo mogoče rešiti le malo vojakov.
Pogajanja za "ndokino
Francoske oblasti odklanjajo posebne ugodnosti
za japonsko vojske
Hongkong, 5. sept. s. (Reuter). Zadnja poročila o japonsko-francoskih pogajanjih glede Indokine javljajo, da še ni nastopilo nobeno olajšanje, zdi se pa, da so Japonci svoje prvotne zahteve nekoliko spremenili.
Zanesljive informacije javljajo, da so Japonci v noti preteklo nedeljo zahtevali vojaška oporišča v Haifongu In dovoljenje sa prost prehod Japonskih čet skozi francosko Indoklno. Ko so francoske lokalne oblasti te zahteve odklonile, so postavili Japonci nove zahteve, ki obstoje ▼ dovolitvi posebnih ugodnosti za japonsko vojsko, ki pa v novi noti sploh niso označene.
Japonski demanti, da v nedeljo ni bil postavljen ultimat Indokini, temelji menda na dejstvu, da je ultimativno noto poslal lokami zastopnik japonske vojske, ne pa japonsko zunanje ministrstvo. Francoske oblasti o Han o ju so nato zaprosile za podaljšanje roka, ki naj bi Jim omogočil, da se posvetujejo z vlado v Vlchvju.
Zasedaj se japonsko-francoska pogajanja nadaljujejo.
Honkong, 5. sept. a (Reuter). Zadnja poročila iz Salgona javljajo, da so Japonci opustili nekaj svojih zahtev glede francoske Indokine. Predvsem Japonci ne zahtevajo več dovoljenja za prost prehod svoje vojake skozi Indoklno.
V francoskih krogih izjavljajo, da potekajo pogajanja s Japonci, ki so pravkar v teku v Hanoju, ugodno. Nekatere Japonske zahteve smatrajo tudi Francozi kot upravičene.
S al g on, 5, sept. ». (Reuter). Novi guverner francoske Indokine admiral De-eoax Je kitajski vladi v Cnngkingn to vil, da ne bo alti dovolil ake vojake preko
Izpred obrtnega sodišča
nadure in  plačilo za nadurno DELO
Kakor smo že večkrat omenili, traja delo v obrtnih podjetjih v obče po 10 ure na dan. Ce delavec dela več kakor 10 ur bodisi podnevu bodisi ponoči, mora dobiti po zakonu o zaščiti delavcev 50% pribite k na normalno plačo, če znaša mezda za navadno uro 3 din, se mu mora plačati za naduro 4.50 din. Ta določba je prisilnega značaja, to se pravi, da se delavec tej pravici niti odpovedati ne more. Ce »e n. pr. delodajalec pogodi z delodajalcem, da
bo tudi nadurno delo opravljal za normalno mezdo, je taka pogodba mena, delodajalec kljub taki pogodbi lahko zahteva od delodajalca plačo za opravljeno nadurno delo v visini 50% povifika in to celo za S leta nazaj. Ce bi delavec iztoževal odškodnino za nadurno delo za čas več kot 3 leta nazaj, bi tožbo izgubil brez nadaljnjega glede onega zahtevka, ki hi ga stavil za več kakor 3 leta nazaj. Pač pa se s kolektivno pogodbo zakonita določila lahko spremene toda samo v p**d, nikar pa ne v kvar delavcu. Tako določa kolektivna pogodba za delavstvo v gradbeni stroki 100% pribitek za naduro delo po noči.
Sodišča vodijo mnogokrat pravde, v katerih delavci zahtevajo plačilo za nadurno delo. Take pravde so zelo komplicirane, ne iz juridičnega stališča, ampak dokazovanje je težavno. Delodajalec se postavi kar na komodno stališče; pravi, da je rse plačal v redu, delavec ni nikoli zahteval odfikodnino itd. Delavec   mora dokazati
število nadur. To je pa zelo težavno. Ima navadno kakšne zapiske, pa ti so dostikrat
zamazani, strgani, nečitljivi, radirani. skratka nezanesljivi. To je tudi umljivo. Delavec na obratovališču nima s seboj nalivneg-a peresa Ln lepe beležnice, tudi je tolikanj po napornem delu utrujen, da ne
more kaligraflčno sestaviti svojih zapiskov. Zl 'orej večinoma propade s tako tožbo popolnoma ali vsaj delno.
Poglejmo ta-le primer: Gradbeno podjetje Je gradilo državno cesto. Zaposlenih
je bilo lepo Število delavcev. Delalo se je po 10 do 12 ur dnevno, včasih tudi več, kakor je pač potreba nanesla. Vsak večer se je delavcem naznanilo, kdaj se bo naslednjega dne z delom pričelo. Cestni valjar s parnim kotlom pa se je moral kaki dve uri pred pricetkom dela na cesti zakuriti, da je mogel Istočasno z drugimi delavci pričeti z delom. Po končanem delu pa je bilo treba kotel očistiti, za kar je bilo treba tudi nekaj časa. S kurjenjem in čiščenjem kotla je bil zaposlen Pavle, ki je imel dogovorjeno plačo od ure. na vrhu tega pa je prejemal na dan po dogovoru Se 10 čin, ker je bil delj časa na dan zaposlen, kakor drugi delavci. Tako je bilo dve sezoni. Po izstopu iz službe je Pavle naštel toliko nadur, da ie za nje zahteval 3415 din pri sodišču. Toženo podjetje je odklanjalo plačilo, češ da s plačilom 10 din, kakor je bilo dogovorjeno. odpade vsak druer zahtevek do odškodnine za nadure. Sodnik se s tem ni mogel stri-
Vae nafte naročnike   ponovno opozarjamo, da smo bili zaradi splošne podražitve ti-skamiSkih potrebščin prisiljeni zvišati naročnino na naš Ust, in sicer
na 14 din mesečno
Naročnike prosimo, da to pri nakazilu naročnine upoštevajo, ker zvišanje naročnine velja že od 1. septembra 1940
vojaških oporišč za japonsko vojsko v Indokini.
Amei.*£ka za s ta 1 as quo
VViisihmirt-ort, 5. sept. s. iKtuierj. Ameriška vlada je ponovno zopet obvestila ja-r-onsko vlado, da vztraja na ohranitvi sta-cu«a quo v francoski Indokini in nizozemski  vzhodni L. iiji.
Ostavka fap03s*kega
i^©r&ari'5I^2ga ministra
Tokio, 5. sept. s. t|teuter>. Japonski mornariški minister admiral Jošida je podal ostavko. Uradno poročilo navaja kot vzrok, boiezen. AnmiraJ Jošifia je prevzel resor momartškega niiiiiiJtrstva '.1939 in je sto,r 55 iet.
PREPOVEDANA LJUBEZEN
KINO SLOGA, tel. 27-30
To je film o motu, ki ve kaj hoče in ki se bori za svoj cilj. —v glavni vlogi: Robert Taylor to Maureen O'SuUivan. _Predstave ob 16., 19. in 21. uri.
TOVVEilSKI KRVNIK
Danes zadnjikrat angleški film Predstave ob 16., 19. to 21. uri
V glavnih vlogah: Boris Karloff — Basil Rathboune — Barbara O'Neil. Blagajna odprta od 11. do 12. in od 3. uri dalje^_KINO UNION — tel. 22-tl
njati, ker Je taka pogodba nična, če niso nadure dovoljno plačane. Začelo se je dolgotrajno dokazovanje; razprava se je vršila osemkrat in končno je sodišče prišlo do prepričanja, da je Pavle opravil toliko
nadur, da mu je prisodilo samo še 1368
din. Izvedenec si je ogledal dotični parni kotel, ugotovil na njem ogrevno površino, vodno  vsebino in  konjske  sile  in oddal
mnenje, da se za zakurjen je takega kotla porabi 1 in pol do 2 uri, kar je odvisno od tega, v kakšnem stanju je bil kotel, da-li je bil še gorek od prejšnjega dne in ali je bil kurjen s premogom ali drvarni; za čiščenje po opravljenem delu pa se potrebuje 30 do 45 minut. Sodišče je za čiščenje kotla priznalo Pavle tu samo po 20 minut na dan, čeprav se za to delo porabi po izvedeniškem mnenju 30 do 40 minut na dan. Ugotovilo se je namreč, da Pavle ni bil zaposlen pri kotlu *am, marveč skupno s strojnikom, ki je prejemal tudi pavšal za kurjenje in čiščenje kotla približno v polovico tistem času, kakor ena oseba Pavletova stvar je bila, da bi bil zahteval, da sodeluje pri čiščenju kotla tudi strojnik, ker je tudi on dobival za to pavšal. Ce pa je Pavle strojniku na ljubo
opravil vse čelo sam, ne more zahtevati za tako delo še dodatnega plačila od podjetja. Nasprotno pa sodišče ni moglo upoštevati pri kurjenju nobenega časovnega odbitka, ker se rabi za jutranje kurjenje določen čas ne glede na to, ali delata ena ali dve osebi. Bistvo te sodbe je to, da je za nadurno delo dogovorjeni pavšal le tedaj za delavca obvezan, ako ta dobi v zakonu zajamčen pribitek na normalno plačo
Sokolska proslava v Kranju
Kranj, 5. septembra Snoči se je v Narodnem domu vršila proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Proslavi je poleg sokolskega članstva prisostvovala tudi ostala javnost ter zastopniki oblasti in občine. Po uvodni himni to pozdravu državni trobojnici je imel nagovor društveni starešina br. Za-vršnik Stanko, za tem pa je prosvetar br. Ekar Milan prečital sokolsko poslanico.
Nato je sledila akademija članstva, naraščaja in dece s skrbno izbranim sporedom. V prvi točki je 16 najmlajših Soko-'ov in Sokolić prisrčno izvedlo simbolične vaje »Vojna in mire. Za lepo izvedbo so bili mali nagrajeni z viharnim ploskanjem. Ugajale so v naslednji točki proste vaje članic in za temi vaje članov. V četrti točki si je osvojila največje priznanje ženska deca. ki je ljubko in v lepi skladnosti izvedla vajo z žogami. Ista deca je tudi kasneje v »vilinem piesu< dosegla popoln uspeh in priznanje vsega občinstva. Navdušenega aplavza je bila deležna tudi šestorica ženskega naraščaja za krasno izvedene vaje na bradlji in petem tudi osmorica ženskega naraščaja za skladno izvedene preste vaje. V zadnji točki je nasto pila desetorica Članov skupno s petorico članic. Vajo, ki je bila zelo težka, so izvedli z veliko popclnostjo to skladnostjo ter so gledalce naravnost presenetili. Viharen aplavz, katerega so doživeli na koncu, jim je bil najlepše priznanje.
Po končani akademiji je po dvorani za--jrila himna »Hej Slovani« in proslava je olla zaključena.
Prekinitev cmI^osov med Francijo In Nizozemsko
Lcndon 5. sept. s. (Reuter). Francoska vlada v Vichvju ie uradno obvestila nizozemsko via<io v Londona, da ?. da ..5: rim dnem ureklnia diplomatske od:.ošait; z nic.
Francoska vlada za ta korale ni dala Se nobene-^i uradnega ocia.-nila. vendar smatralo v Londcnu. c1?. še 5e zani odločila uod
nemškim pritiskom. Ni^czemsko poslaništvo v Vichviu ie uživalo diplomatske r>r:-vilesrlie ter ie vzdrževalo lahko necenzurirane zveze a svoio vlado v Lfdcnu Očividno ie bilo n?d:Jiovanie takega stania nemški vladi neljubo.
Šahovski tttrtals* za prvenstvo Eiisife
Moskva, 5. sept. s. Danes se prične v Moskvi velik turnir za šahovsko prvenstvo Rusije. Sodeloval o bo 16 naiboJiših ruskih mojstrov, poleg njih pa prvič tudi prvak Estonske Keres. prvak I^etonske Petrov, prvak Litve Mik en a s ter poljski mejster Gerstenfeld. Včeraj je bilo žrebanje za turnir. Udeleženci so dobili naslednje številke: 1. Rudakcvski. 2. Bondarev-ski. 3. Bcrislavski, 4. Smi'ov, 5. Levenfiš, 6. Dubinin, 7. Petrov. 8. Stolberg (Harkov), 9. Ragozin, 10 Panov, 11. Berišev, 12. Makaronov, 13. Keres, 14. Kotov, 15. Konstantinopolski, 16. Mikenas, 17. Gerstenfeld, 18. Lilienthal, 19. Botvinlk, 20. Lisičin.
Glavna favorita sta Keres to Botvinlk. ki se srečata v XII. kolu. Botvinik Je v tej partiji beli.
Turnir bo v prostorih moskovske glasbene  akademije.  Za  turnir vlada izredno
zanimanje ter so bile za današnje I. kolo te vse vstopnice razprodane.
Borzna poročila
Carin, 5. sept. Beograd 10. Pariz 9.80. London 17.60, New York 439. Milan 22.15, Madrid 40, Berlin 175.50.
Žrtev dela
Celje. 5 septembra V prenv covniku Bohemia v Osenci pri Celju se ie v sredo pripetila soet strašna nesreča, ki ie zahtevala živ'ionie mladega rud-.ria. Ko ie 301etni rudar Rudolf Stanj-ko iz Zasrrada or: Ce!iu v sredo okoli pol petin kopal v rovu se ie nenadoma nani vsula dc-bola plasst zemlie in ea rx>*x>*noma Dokonaia pod seboi Z re.^-alnim deli so t-akoi pričeli, n kljub nabornemu delu se ni posrečilo odkooat: ponesrečenca ki se ie pod dobelo plastio zemlie zadušil Rudar Stanko zarjuŠča vdovo in 21etnesa otroka. Pred kratkim si ie zgradi! hišico, v kateri ie v miru žfvei! s svoio dr':žinico do pre-:\an_ zrn ::'ne -Tv-tf. Njegovo truplo bodo ižrkcpali dar.es popoldne kopa-i oa ea bodo jutri ob 16. uri iz rudnika n* okoH-o pok ona 1 išče z vsemi časimi. ki i-h :a-ilužj žrtev dela.
V smrt zrradi nesrečne ljubezni
Ljubljana, 5. septembra
Ko je šla davi ob pol 8. delavčeva žena Julka Marinko, stanujoča v gradu na Ko-deljevem do Gruberjevega prekopa po vodo, je opazila v vodi žensko truplo, ki je bilo zataknjeno za obleko na kamen. Ma-rir.kova je tako i obvestila drugo služtočad, nakar so bili tolefonično pozvani reševalci, ki so truplo čedno oblečene ženske potegnili na breg.
Istočasno je bila obveščena tudi poljanska stražnica, ki je poročala o najdbi trupla policijski upravi. Na Kodeljevo je ob 9. prišla komisija, v kateri sta bila zdrav-nik dr. Lužar in policijski dežurni uradnik g. zibert. Ker v utopijenkini obleki niso našli nobenih dokumentov, sprva niso mogli ugotoviti njene identitete ln je bilo truplo na odredbo komisije prepeljano v mrtvašnico na Žale.
Medtem pa. ko se je mudila komisija pri ogledu trupla, je prišla na policijsko upravo preužitkarica Vida Cerar, stanujoča na Cesti 29. oktobra 10, in prijavila, da od snoči pogreša svojo sostanovalko, 37-letno postrežnico Antonijo Zgonc, doma iz Borovnice. Cerar jeva je izpovedala, da je Zgončeva odšla snoči od doma in da je bila Ze nekaj dni silno potrta. S seboj je prinesla tudi pismo, ki ga je davi našla na mizi v sobici ZgonČeve. Na naslov Ce-rarjeve je napisala pi«mo, v katerem pravi... »Moli zame! Ne morem več prenašati. Slavkotu pa povej, da mu ne bom v napotie...«
Policija je na podlagi teh informacij takoj ugotovila, da je obupanka, ki je šla v vodo, pogTeiana Antonija Zgončeva, Revo je pognala v obup to smrt nesrečna lju-
Iz Celja
—c Pododbor UROIR v Celju poziva svoje člane, da sc z rodbinami udeleže družabnega večera, ki ga priredijo oficirji celjske garnizite v petek 6. t. m ob 21. v proslavo rojstnega dne Nj. Vel.- kralja Petra II v Oficirskem domu na Dečkovem trgu. Obleka za dame promenad na, za gospode temna.
—c Sokolsko dru§tv*o Celje matica odpotuje k slavnostnemu odkritju spomenika. Viteškemu kralju Aleksandru I. Zodinite-lju v Ljubljani v petek 6. t. m zjutraj s prvim posebnim vlakom, ki bo odhajal iž Celja ob 4.30. Zbor udeležencev društva bo ob 4. pred celjskim kolodvorom
—c Sokolska proslava kraljevega rojstnega dne. V sredo ob 10.15 **c ie pričel s startom na dvorišču mestne osnovne šofle štafetni tok celjske sokolske župe. Po pozdravu državni zastavi m kratkih besedah župnega načelnika br. Toneta Grobelnika je savezni odposlanec br. Janko Kavčič prečital sporočilo saveza, br Branivoj Majcen pa pozdravno poslanico Nj. Vel. kralju Petru IT. ob njegovem rojstnem dnevu. Tekači so nato pohiteli s poslanico do Levca. kjer so jo izTočili tekačem Solcol-skeffa društva v Petrovčah. Štafetni tek celjske sokolske župe se je nadailjeval do Krasnje, kjer so poslanico prevzeli tekači ljubljanske sokolske župe. — Drevi ob 19.30 se bo pričel na dvoriiču mestne osnovne Šole obvezen zbor pripadnikov sokolskih društev Celja-matice m Celja I. Na sporedu sta godbeni točki, pozdrav državni zastavi in slavnosten gcver. Udeležba v civilu z znakom. Pnditc vsi in točno! — Drevi  bo Sokol  Celie-matica žgal kres
na hribu sv. Jožefa, Sckoll Celje I. pa na Golovcu. Zvečer se bo tudi razlegalo s hribov pokanje topičev. Jutri zjutraj sc bo so-kolstvo udeležilo svečanih služb božjih.
—c Prija\nte zaloge pšenične moke! Mostno poglavarstvo v Celju poz;va rzdeHo-vaJce kruha, trgovce, posrednike za moko ter pridelovalce in predelovalce pšenice, da prijavijo zaloge pšenične moke po Čl. 20 uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom najkasneje v soboto 7. t. m pri mestnem tržnem nadzorstvu.
—c Nogometna tekma ze pr\'enstvo I. razreda se bo pričela v nedeljo S. t. m. ob 16. na igrišču pri »Skalni kleti« med celjskimi Atletiki in SK Celjem To srečanje bo gotovo napeto in zanimivo.
—c Vodnikovo ulico bodo zaprli za promet. Vodnikova ulica bo zaradi tlakovan/a od ponedeljka 9 t m do nadaljnjega zaprta za tranzitni promet Vožnja s Krekove na Cankarjevo cesto in obratno bo začasno po Gregorčičevi. MiiklcsiČevi ulici in Kralja Petra cesti. Začasm totalni promet do hiš v Vodnikovi ulici ho mogoč sporazumno z gradbenim podjetjem odnosno z gradbenim vodstvom.
šiček iz Dra-kovega sela pn SmaTJu.       . \.
—c Napad z nožem. Ko se ie 40'etm, v steklarni v Straži pri Rogatcu zaposleni de- • lavec Imbro Kunstek s Ces* pri Rogatcu vračal v soboto domov, sta ga na nekem dvorišču napadla dva mo'ka z n >ž= ter ea . zabodla pod srce in v levo roko. Kunstka so preneljali v celjsko bolnico.
—c STesreča ne počiva. Pri delu v keramični tovarni v Libojah je v torek stroj stisnil  30Ietnega  delavca   Ivana  Zoreta n
Nem'kei!a dola pri Petrovčah in mu poškodoval prsni koš. Istega dne je padel 48-
letni obratovodja Ivan Arzenšek ir Žalca z lestve in se močno poškodoval po g^vi. Na Ponikvi je padla delavčeva hčerka Marija Otorepčeva pr igri in si zlomila ro-. ko v ramenu. V Grmovju pn Petrovčah jo stopila 431etna služkinja Marija Vaj sova na gnojne vile in si močno poškodovala levo stopalo. Ponesrečenci se zdravijo v cdljski bolnici.
—c Zverinski napad. Neki neznanec fe v ponedeliek v Zrečah napadel z nožem 30-letnesa hlapca Ivana Benedejčdča iz Gornjih Zreč. Zabodel ?a ie v trebuh, prsa in levo roko. Benedojčiča so težko poškodovanega odpeljali v celisko bolnico, a "drnvnik: mu ni^o mogli več pomaeatL Nesrečnež je izdihnil snoči. Orožniki poizvedujejo za zverinskim napadalcem.
—c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo jmel v petek 6. t. m. zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti, v nedeljo 8. t. m. pa zdravnik dr. Franc Prem-?ak na Cankarjevi cest L
F. T. Karmah v Ljubljani
?y^mm& Fltspcrimentalni psibogra-It;og F. T. Karmah je po-*tal t kratkem času znan Sirom sveta. Anali« tega |P sposobnega Slovenca so ielo ,; r največjih mestih naiega kontinenta odkrita prunanju. Karmah je pred kratkim h> dal radi knjigo »Nai život i okultne ujne«, katera nas seznanja s tako malo raziskanimi in skritimi problemi človeškega življenja. F, T. Karmah se bo zadrieval za časa VeJesejma v Ljubljani v hotelu »SOCAc, kjer bo sprejemal stranke in jim izdeloval analize rokopisa  in roke.
Ostane samo do 10. septembra v Ljubljani.
i
Z veličastnim spomenikom počastimo kraljev spomin
Znamenje ljubezni in hvaležnosti naroda in potrdilo njegove volje, da hoče ostati svo boden na svoji zemlji
Iz brona vlit, postavljen na granit, tako stoji Tvoj lik pred nami. Z ljubeznijo obdan, živiš nam v srcih
še,
četudi je od onih težkih dni
že nekaj let za nami.
Izprosi, da beseda naša bo kot bron
zveneč,
kadar bo o lepoti domovine pela, da bo ob delu vedra in vesela, da bo vsa čista kot dragulj blesteč. Izprosi, da bo volja naša trdna kot
granit,
kadar pravice doma bo branila; zvestoba naša da ne bo nikdar klonila, da bode naš značaj kot v kremen zbit.
Ivanka Kal i nova
Ljubljana. 5. septembra Pred sestmri leti, nekaj tednov po straši nem 9. oktobru, je odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zodinitelju, pozval slovenski narcd, naj začne zbirati za spomenik velikemu kralju. Kraljeva zunanja podoba, vklesana v trdo gmoto marmorja in brona, naj bo znamenje zmage nad smrtjo, potrdillo ;n jamstvo naše vdanosti in naše zvestobe, priča naše ljubezni in nase hvaležnost:, našega spoštovanja in našega češčenja Njegovih vrlin m kreposti.
V središču Slovenije, kakor ob meji v Mariboru, bo njegov spomenik žarišče vere, stanovitnosti in poguma za vse naše praznike veselja in žalosti, za vse naše zmage in pribežališče za vse naše bridkosti in stiske, za vsa naša ponižanja. Ko bo naš duh klonil in upadal, ko bos*a naš ponos in naše dostojanstvo omahovala in se šibrila, naj nas Njegov lik tolaž: in bodri, naj na« dviga in navdušuje. Spajajoč sedanjost z bodočnostjo, naj tudi pokolenjem, ki pridejo za nami, izpričuje zahvalnost našega spomina, Njegovo dejanje in Njegovo žrtev.
Naj bo studenec, ki nas bo krepil, luč, ki nam bo svetila, ognjišče, ki nas bo grelo. In vsem zoprnikom in zlohotnikom naj bo oznanilo in svarilo: Kralj je mrtev — Jugoslavija je ostala!
Sest Vet je poteklo od tega poziva, dolga doba je to, razmeroma številne nevšečnosti je moral mod tem premagati narod in odbor za postavitev spomenika, mnogo debat je bilo glede prostora, kjer naj bi spomenik stal, nepredvideni veliki dogodki v Evropi so se med tem odigrali, toda spomenik je le nastal fn jutri ga bomo slovesno odkril L Ob rojstnem dnevu našega ljubljenega mladega kralja Petra II., na dan, ko vstopa mladi kralj, sin Viteškega kralja, v leto svoje polnoletnosti, bo narod izpoinid svojo obljubo m odkril znamenje Njegove vere, da je skozi veke ista kri oplajaia prst od Triglava do Vardarja, znamenje Njegove najgloblje, najčistejše in najtrdnejše vere, ki se je razodel a v vsej veličini v poslednjih njegovih trenutkih z oporoko:  Čuvajte Jugoslavijo!
Sporočilo poznim rodovom
V juniju letos je bila vzidana v podstavek spomenika spominska listina. Besedilo je napisal pesnik Alojz Gradnik,, osnutek jc napravil inž. arh. Herman Hus.
Pesnik je z jedrnatimi besedami povedal, kakšna priča naj bo spomenik m spomin ska plošča poznim rodovom:
»V letu Gospodovim tisočde\>etsto in štiridesetem, v mesecu junij", smo položili v zavetje kamna to ploščo, ki naj sporoča poznim pokolenjem našega rodu, da je bil tega leta v srcu Slovenije, v beli Ljubljani, postavljen likovni spomenik Viteškemu kralju Aleksandru /., Zedmitelju z do bro\roljnimi prispevki vseh slojev sloven skega naroda kot znamenje njegove ljubezni in hvaležnosti in potrdilo njegove vo-Ije, da hoče ostati svoboden na sv*o;7 zemlji v kraljevini Jugoslaviji, združen s Hrvati in Srbi. Čuvajmo Jugoslavije!«
Iskanje primernega prostora
Inž. Herman Hus je povedal, kako jc bite treba iskati za spomenik primeren prostor v Ljubljani.
m je pričeto delo » poetov*«*
spomenika kralju Aleksandru I v Ljubljani, so iskali zanj najprimernejši prostor. Noben trg ni ostal neraziskan, v upanju, da je z večjo ali manjšo preureditvijo prime ren za kraljev lik. Veliko število laikov in
strokovnjakov je naprezalo svoje moči v napornem delu in ne brez uspeha. Skoda je le v tem, da se podobne naloge porajajo pri nas samo vsakega četrt ah pel stoletja. Naravno je. da je hotel biti vsak deležen časti s prispevanjem k rešitvi težavne naloge.
Zato se je razvila, sicer po nepotrebnem, ostra borba ki je mestoma presekala meje akademske spodobnosti. Dosegla je dramatične vrhunce v izpad "h, ki so se prenašali tudi na področje izven vpraša rja postavitve spomenika. Smo pač majhen narod, preveč deljen po mišljenjih, da bi mogli rešiti veliko nalogo z veliko šrrckogrudno potezo.
Zato je bilo potrebnih pet let in pogubno grozečih razmer izven meja naše domovine, da so se tabori pobotali in sprejeli rešitev, ki je ustrezala vsaj navidez vsem.
Prvotno je bila Zvezda torišče stremljenj, nato je posegel vmes Kongresni trg. katerega je kmalu zamenjal Južni trg. Nato namig na prostor pred univerzo ter vhod v Tivoli, k: je ostali s strani odbora za postavitev spomenika izbrano mesto. Med tem je magistrat vedno bolj pritiskal na Zvezdo v zvezi z Južnim tigom. pa je prišlo do kompromisa.
Zvezda ima osrednjo lego v mestu. Dotok ljudstva je sorazmerno velik Zato sodi spomenik v Zvezdi le v obm»čje Zvezde. Da pa je spomenik viden tudi iz do-tekajočih ulic Gradišča, Vegove in Gosposke ulice, je nujne potrebno čim večje izsekanje drevja. To pa tudi zato. da je okoli lika zadosti zraka in luči. ker bron oboje nujno potrebuje, da ne zamre v zelenju. Treba je skrbeti, da se plastika v bronu odraža al; na svetli fasad ali pa na nebu kot vase zaokrožena silhueta Kajti na zelenem ozadju ali temm fasadi je mogoča le plastika iz svetlega kamna Važno jc tudi to, da mora plastika gledati vedno na jug, da je mogoče opazovati tudi obe stranski lici v dobri razsvetljavi.
Odbor je razpisal konkurenco za načrte za najbolj^ prostor. V poštev so prišli prostori pred univerzo, spednji del Kongresnega trga, vhod v Tivoli m prostor pred Narodnim domom. Odbor se je najprej odločil za prostor pred kinom Matico na Kongresnem trgu, nato pa vherd v Tivoli. Razpisan je bil natečaj in namočilo za spomenik je dobil kipar Lojze D:>!mnr. Nastal jc zastoj, ko jc nato prof Pločnik predložil svoj načrt propilej v Zvezdi. V?a pripravljalna dela so zaradi tega za dve leti za stala.
Pri drugem natečaju za primeren prostor, je bil sprejet načrt regulacije vhi^da v Tivoli, ki ga jc izvršil inž. arh Herman Hus. V začetku lanskega leta so s kulisami preizkusili, kam bi spomenik najbolje spadal, ali v os BIei\vcisove ceste, ali v os pravoslavne cerkve. Žirija se je odločila za os pravoslavne cerkve. Mestna občina je nato opomnila, da je regulacija tega prostora zelo težavna, dovolila pa je postaviti spomenik na tem Prostoru provizerično. Po regulaciji Zvezde bi bil spomenik prestavljen v Zvezdo. Odbor je ugodil predlogu mestne občine in je prosil, naj sc ozna-
či natančno mesto v Zvezdi, kjer bi lahko spomenik stal. Nato je mestna občina začela regulirati Zvezdo, a ta regulacija je samo začasna. Odbor je nadaljeval delo, da bi bil spomenik postavljen m odkrit že na Vidov dan. Zaradi raznih neprilik so se dela zavlekla. Danes stoji spomenik na mestu, katerega je imel v svojem prvem načrtu inž. arh. Herman Hus.
Zakaj je bil izbran Dolinarjev osnutek
Odbor za pt«tavittv spomenika se je takoj v začetku odločil za likovni spomenik, zato so imali pri razpisu natečaja glavno besedo kiparji in ne arhitekti. Pri presojanju poslanih osnu:kov je odločala želja po plastičnem delu m ne po čisti arhitekturi. Nekateri poslani osnutki so bili arhitektonsko zelo lepi ;n zanimivi. Podstavek je bil zamišljen kolikor nv goče enostaven zaradi kontrasta, ki mora obstojati med samrm lik'>m in podstavkom. Žirija je izbrala Dolinarjev rsnutek tudi zaradi tega, ker je predstavljal kralja na konju. Kralj na konju najbolj izrazito predstavlja svojo moč in svoje dostojanstvo.
Prvotni načrt za podstavek ie bil brez reliefov, kasneje pa je žirija predlagala, naj se tudi podstavek okras* z reliefi, ki bi bili v ilustrativni zvezi z Likom Možna bi bila tudi okrasitev podstavka z grbi in napisi. Žirija sc je odločila za reliefe Tako krasita zdaj podstavek dva reliefa na levi in desni strani. Na sprednr strani podstavka je konzola za obe.šanie vencev. Tu sem bo odbor namestil kasneje za stalno pozlačen venec.
Vsa dela so bila razpisana no konkurenci. Slograd je dobil gradbena dela, tvrdka Ingramesion iz Beograda kamnoseška dela. livarna Voždovac v Beogradu pa livarska dela. Vodstvo gradnje je imel inž. arh. Herman Hus ki je tudi napravil načrt za podstavek spomenika.
Kipar Lojze Dolinar
Tvorec kraljevega snomenika kipar Loi-ze Dolinar ie bil rojen dne 19. aprila 1893 v Ljubljani. Prve nauke o kiparstvu je prejel pri prof. Repiču na tedanji obrtni šoli v Ljubljani. L. 1910. se ie vpisal na dunajsko umetniško akademijo, kjer je študiral pri prof. Millnerju. znanem dunajskem kiparju. Toda tam ni zdržal dolgo. Kmalu ga naidemo v Monakovem. kier št u dira pri znamenitem kiparju prof. Miil-leriu. Tu ga zateče vojna, v kateri ie bil osemnajst mesecev.
Po svetovni vojni se ie Dolinar vrnil v Ljubljano kier ie delal okoli 10 let. Med tem je napravil razna študijska potovanja v Pariz. Italijo in Ameriko. V Nevv Yorku je bil gost pri kiparki in znani o:sntel;ici Malvini Hofman. Niena gostoljubna vrata so bila na stežaj odprta zlasti slovan?ki*m umetnikom. Bila ie učenka slavnega francoskega kiparja Rodina v Parizu. Zanimivo ie. da ii ie Rodin po svoji smrti zapustil svoia naileosa dela.
Toda Loize Dolinar tudi v Amerki ni vzdržal, temveč se ie vrnil v Ljubljano. V nadaljnjih letih ie napravil osTomno zasebnih in javnih del. tako Krekov spome-
nik pri Sv. Križu, spomenik kralja Petra I. pred magistratom. Mojzesa, ki ie seda i na novi univerzitetni kniižnici. herme slovenskih glasbenikov pred Glasbeno matico, Napoleona na ilirskem spomeniku na Napoleonovem trgu. sv. Jurija na hiši Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti, bronasto žensko figuro na Nebotičniku, reliefe in fieure na Okrožnem uradu, snomen k Simonu Jenku v roisrni vasi pri Cerkljah, itd.
L. 1932. se ie Dolinar preselil iz Ljubljane v Beograd. Postavil si ie lasten atelie v profesorski koloniji v ulici Osmana D'i-kiča. Takoj prvo leto dela v prestolnici ie prejel prvo nagrado za spomenik padlim iiinakom na Kajmnkčalanu v Bitolju. Prejel je tudi naročilo za ta spomenik in temeljni kamen spomenika je položil še pokojni Aleksander I. Žal pa spomenik ni bil postavljen zaradi izrednih razmer. Leto dni nato ie postavil spomenik padlim študentom v Skop!ju, takoi nato Da mn-uM spomenik francoskemu oesniku Lamartinu v Beogradu.
V nadaljnjih letih je izklesal Se spomenike Ljubiše v Budvi, kralja Aleksandra I. za Visoko v Bosni, timpanon »Delo« za ministrstvo za promet v Beogradu. Je to velika kompozicija tri metre visoka tn vsebuje petnajst figur. Za Agrarno banko je napravil štiri velike reliefe, ki predstavljajo oranje, setev, žetev in trgatev. Prav v zadnjem času je napravil še dva manjša spomenika in to prvemu srbskemu novinarju in ministru za zunanje zrdeve Dimitriju Davidoviču in narodnemu budite-Iju dr. Svetislavu Kasapinoviču v Panfe-vu. Medtem pa je napravil še nepregledno vrsto portretov in drugih manjših in drobnih del.
Ze to samo suho naštevanje dela kiparja Lojzeta Dolinarja nam dokazuje, da je umetnik izrednih kvalitet z umetniškega in tehničnega stališča. Lojze Dolinar nam je ustvaril spomenik Viteškega kralja, ki ga bomo lahko pokazali s ponosom vsakemu tujcu. Spomenik ne bo v ponos samo tvorcu samemu, temveč nam vsem.
Kipar o svojem delu
— Poslal sem tri osnutke, ko jc bil razpisan natečaj za spomenik, nam je izjavil kipar. 2e od Petrovega spomenika, ki stoji pred Magistratom in katerega sem napravil 1. 1931., sem se bavil s študijem konja In z idejo za spomenik Viteškega kralja. Ko je bil razpisan natečaj, sem bil zaradi tega že pripravljen.
Ko sem dobil naročilo, sem napravil tretjinski model, katerega sem prenesel iz ateljeja v Beogradu v nalašč v ta namen zgrajeno 11 m visoko barr.ko. Začeli smo graditi armaturo iz lesa. Ilovico, katere smo porabili okoli 50.000 kg, sem dobil z Viča pri Ljubljani. Armaturo in mavec sem delal z dvema pomočnikoma, ilovico sem nanašal z navadnim delavcem. Ko je bil spomenik modeliran v glini, smo ga, vlili v mavec. Tako je bil negativ dogotovljen. Nato smo vhli mavec v pozitiv in livarna ga je prevzela ter ga razrezala v 54 kosov ter je vlila v bron posamezne dele. Bronaste stene lika so okoli 5 mm debele. Noge so debelejše, do enega cen-
Nadaljevanje na 4. strani
(Pred StO leti je bit hlcs^opo/cojtii Gralf v l»;**Irf|cm?
Kot regent je Viteški kralj prišel prvič v Ljubljano v soboto, dne 26. junija 1920. V nedeljo, dne 27. jnnija je regent šel med mladino tn je obiskal naše kulturne zavode. V ponedeljek na Vidov dan je bila velika parada, ie v zgodnjih urah so garnizijske Čete z gardo zasedle v polni bojni opremi cestni prostor med Bleivveisovo in Gospo-svetsko cesto Pred vladno palačo je regent zajahal čilega rjavca ter v lahnem diru zadlrjal proti čelnim četam gardne edlnice. Trije eskadroni konjenice so bili pod poveljstvom polkovnika Radivojeviča. Regent Aleksander je jahajoč pozdravil krepko kot planinski velikani stoječe čete: Pomori Bog, junaci! Iz krepkih grl junakov je zagrmelo* Bog Ti pomogao! Po končanem ogled« je bil defile na trgu pred Slonom. Defile je otvorila konjenica s IS fanfarami. Slika kaže regenta Aleksandra med fefifcgein,' Ob nJem so generaJtt m £ri strani odUcnU^ H m sRreailjali regente tudi na tefcggrffllnff S feftta&m M MM jpfefe *****
sve n
timetra. Livarna je porabila 6500 kg brona, Dne 8. decembra lani je komisija prevzela vlitje spomenika.
Po moji zamisli predstavlja lik kralja-vojaka in zmagovalca v triumfalnem pohodu. Narod mu je izročil žezlo, simbol svobode. Levi relief predstavlja >Mir< in ima tri skupine. Srednja simbolično kaže zedinjenje naroda, ljubezen do bližnjega in medsebojno spoznavanje in sporazumevanje. Leva skupina kaže novo življenje, desna pa razvoj dela.
Desni relief, ki je mnogo bolj razgiban, je »Vojna«. Simbolično je prikazano, da vojna zadene vse, moža in žene ter otroke, ne samo poedince.
★
Veličasten je bil sprejem Viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja. ko je pred 20 leti kot prestolonaslednik regent prišel prvič v Ljubljano.
Dne 22. junija 1920 je najprvo Zagreb sprejel regenta in mu izkazal vso svojo ljubezen in vdanost. Nepozabne so ostale med hrvatskim narodom regentove besede, ki jih je izrekel ob tej priliki »Hvala vam, bratje Hrvati«, se je glasila kralievska beseda. »Ponesite moj pozdrav v svoje hiše in zagotavljam vam, da bom stal z vami na braniku narodnih pravic, pa naj bo že proti komurkoli Vsi trije bratje skupno bcmo delali čudeže . .«
V soboto dne 26. junija je Ljubljana sprejela regenta. Piipraie za sprejem so bile skrbno opravljene Običajna nedeljska Šte\'ilka »Slovenskega Naroda« je izšla z zanimiiim gradivom o regentu in njegovi kraljevski hiši ter o pomenu bojev njegovih in njegovega očeta ter vseh Karadjor-diev za osvobojenje Srbov, Hrvatov in Slovencev.
»Ves teden je bilo po našem mestu nenavadno razpolcžcnje. je pisci kronist v posebni izdaji »Naroda« ki je izšla v nedeljo dne 27. junija 1920 Na ulicah in po lokalih, povsod samo pogovoti o tem, kako se pripraviti za slavnostne dni. kaj storiti, da bo Ljubljana kar naisijajneie pokazala tudi na zunaj, kako toplo čuti pomen zadnjih dni meseta junija 1920 Povsod so čistili in pospravljali, donašali zelenje, cvetje, rože, pletli vence, delati zastave . . .
Prišla je sobota in Ljubljana se fe d\i'g-nila. za\'edaioč sc, da se je okrasila dnevom primerno. Povsod plapolajo ponosno jugoslavenske zastave, vse hiše so okrašene z zelenjem in rožami .. Vsa Ljubljana Ot. tal do vrha *e je pripra\~ila na sprejem s\ojega princa Dolgo časa ga je Čakala. Slednjič je prišel. Sonce sije, vsa priroda dehti v polnem življenju Krasota okrog in okrog. Sredi te krasote pa naša Ljubljana, srce Slovenije.«
TRIUMFALEN SPREJEM Kmalu po 14 uri so se je'e vabti nepregledne množice po \Yrilsonovi (sedanji Tyr-ševi cesti) proti kolod\ oru Ob petih je strel na Gradu naznanil, da je dvorni vlak prispel do Zaloga. V vseh ljubljanskih cerkvah so zazvonili vsi zvonovi, z gradu so grmeli topovi ko je privozil dvorni vlak na ljubljansko postajo.
Iz vlaka je stopil z lahkimi koraki regent Aleksander. Naproti mu je hitel deželni predsednik dr. Janko Brejc in ga pozdravil ter mu želel dobrodošlico na slovenskih tleh.    Množica je navdušeno po-
Ko priđete te dni v Ljubljana na velesejem ali h odhritju spomenika — ne pozabite si tud. ogledati PRVI SIJAJNI RUSKI FILM
Peter Ve iki
(IleTp Be.iHKH)
v Kinu Matici
Tel. 22-41
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri.
zdravi jala regenta, kt se je raz^ovarjal z ministrom dr. Alberton Kramerjem in z ministrom Jožefom Gostinčarjem, s poverjeniki vlade in duhovščino s knezoškofom dr. Jegličem na čelu. Na peronu je pozdravil regenta poslanec Grufereuer v imenu koroških Slo\-encev.
Pred kolodvorom je regenta pozdravil župan dr. Ivan Ta\-čar Ponudit mu je kruha in soli. Regent se je zahvthi za prisrčen sprejem in stopil v voz z ministrom dr. Vesničem.
Triumfalen je bil sprevod od kolodvora v mesto. Regentov voz so spremilali Sokoli na konjih. Sledil je gardm esked^on, za njim pa \*ozovi s podpredsednikom skupščine dr. Ribafem, dr Brejcem, dr Korošcem, dr. Jegličem, dr. Krizmanom pox-erjenikom Remcem, dr. Drinko\-ičem, poverjenikom dr. Verstovškom, vojnim ministrom generalom Joi-ano\ićem. V sledečih vozovih so bili poverjenik Fon, dr Kukovec dr Ivan Tavčar, armijski komandant general lTasić, poverjenik dr. Gosar, minister dvora Janko-vičy general Smiljanić, admiral Koch, poverjenik Jan, general adjutant 7.eče\nč, poverjenik inž. Serrec, general Phverič. predsednik sodišča Kavčič general Maister, poverjenik ministra financ dt Ša\'m'k, polkovnik Trifuno\~ič dr Senekovč. komandant garde polkovnik Živković, san'tetni šef dr. Oražen. podpolkovnik Popovič, agrarni poverjenik dr. Lukan. ordonančni major Di-mitrijevič, načelnik dr. M>rn. adjutant vornega ministra in admirala Korha. itd.
Impozanten sprevod, ki je iiajal nad dve uri. je od sedme naprej gledal regent z balkona vladne palače na Bfei\veisovi cesti. Ves čas je stal na balkonu in se zanimal za vsako posamezno skupino Množica je neprestano vzklikala ;n pela slovensko in jugoslovensko himno.
Dan prihoda prestolonaslednika v Ljubljano ostane zapisan med najlepšimi dnevi v zgndo\nni slovenske prestolmce. je ugotovil kronist. Prihod regenta Aleksandra je bil triumfalen. Tako more sprejeti vladarja le narod, ki ga ljubi z vsem žarom narodne in državne ljubezni. Tako pozdra\>lja narod s\*ojega vladarja kot zmagoslavnega osvoboditelja iz tisočletne sužnosti.
ir
Po 20 letih odkriva Ljubljana Vitešk emu kraliu spomenik. Ni ga več med živimi Aleksandra L, a njegov duh žh-i, njegova stvaritev živi. njegova velika volja je v nas vseh, njegoi-e besede in njegova velika misel so pognale kali v naših srcih. Ob lepem spomeniku, mojstrovini kiparja Lojzeta Dolinarja, bo jutri Ljubljana ir z njo ves slovenski narod dokazal, da tudi Njegova kri, najdragocenejša, ki je bila prelita za svobodo Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1934, ni bila prelita zaman. Jutri bo slovenski narod dokazat, da Viteški kralj živi, kakor je živel pred 20 leti, ko ga je Ljubljana prvič sprejela.
DNEVNE VESTI
— Spremembe delovnega časa pogt, telegrafov in telefonov. Po novem pravilniku o delovnem času pošt, telegrafov in telefonov, ki je bil objavljen v službenih novinah štev. 195 od 26. avgusta 1940 in istega dne tudi stopil v veljavo, opozarja direkcija pešte, telegrafa in telefona občinstvo na sledeče spremembe: Ob nedeljah in praznikih, ki so kot taki priznani z zakonom, vrše pošte v prometu s strankami samo te službe: 1. sprejem pisemskih pcšiljk, 2. Izročanje časopisov, 3. izroča-»ie pisemskih pošiljk naročnikom poštnih pedalov, 4. telegrafsko in telefonsko službo v dosedanjem obsegu. Odpade torej blagajniška in paketska služba. Občinstvo v Ljubljani se še posebej opozarja na to, da poštne fllijalke v Ljubljani štev. 3, 4, 5, 6, 8 in 9 ob nedeljah in priznanih praznikih sploh ne poslujejo. V teh dnevih naj se občinstvo poslužuje glavne pošte, kolodvorske pošte in pošte VTI v Šiški. Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani.
— Zavarovanje delavcev in nameščencev v juniju. V juniju je bilo pri vseh Okrožnih uradih zavarovanih 760.990 delavcev in nameščencev, od teh 556.000 moških in 204.942 žensk. V primeri z majem se je število zavarovancev povišalo za 6423, v primeri z junijem lanskega leta pa za 9.729. Na področje dravske banovine je odpadlo v juniju 119.310 ali 15.68^ zavarovancev in se -ie niib štovilo v primeri z majem povečalo za 609. V dravski banovim je največ zavarovanih delavcev in nameščencev zaposlenih v tekstilni industriji, in sicer 17.479 ali 14.659e. Povprečna zavarovana mezda je znašala za vso državo 26.76 din in se je v primeri z junijem lanskega leta povečala za 2.81. Celokupna dnevna zavarovana mezda je znašala za vso državo v juniju 509.9 miliojnov proti 495.48 milijonov v maju odnosno 449.78 milijonov lani v juniju. Na področju dravske banovine je znašala povprečna zavarovana mezda 28.77, celokupna pa 85.82 milijonov.
— Seja odbora za revizijo kartelnih pogodb. Ob začetku prihodnjega tedna bo sklicana seja odbora za revizijo kartelnih pogodb. Odbor je bil ustanovljen lani v novembru in je imel doslej 3. seje. Na prihodnji seji se bo obravnavalo vprašanje dosedanjega zvišanja cen.
— V juliju so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah za 23 milijonov. Po podatkih Zveze jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani so narasle v juliju 1940. pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah vloge v tekočem računu za 15.7 milijona na 223,514.609 din, skupne vloge pa za 23.1 milij. na 987.199.206 din. Tudi število vlagateljev se je gibalo ugodno ter je naraslo število hran. knjižic pri 11, tekočih računov pri 4, skupno število vlagateljev papri 9 zavodih ter znaša sedaj 125.928. Povečanje vlog ni morda samo slučajen pojav pri eni ali drugi hranilnici, temveč je splošno, ker je naraslo stanje vlog na knjižice pri 18 zavodih, po tek. računih pri 13 zavodih, skupno stanje vlog pa pri 20 hranilnicah (oi 28, ki sprejemajo vloge). Po spomladanskem vznemirjenju vlagateljev dokazujejo te Številke znatno zboljšanje na denarnem trgu ter veliko zaupanja vlagateljev v hranilnice in v denarne zavode sploh.
— Tjdeleženci jutrišnjin Svečanost*, ki vstopajo v vlak na postajah med Mariborom in Ljubljano in ki radi prevelike frekvence ne bi uspeli, da pridejo z nočnimi vlaki, se morejo voziti tudi z rednim vlakom, ki odhaja iz Maribora ob 5.07 in prispe v Ljubljano ob 9.02 ter bodo z ozi-rom na podaljšan čas za prihajanje, na ta način pravočasno prišli v Ljubljano.
— Trgovsko učilisče »Christofov učni zavod« Ljubljana, Domobranska cesta 15. Ravnateljstvo razglaša: Redno vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj se vrši sedaj vsak dan dopoldne in popoldne. Pravica javnosti! (rodbinske doklade, vozne olajšave, veljavnost izpričeval). Podrobna pojasnila daje vodstvo osebno in pismeno. Na razpolago brezplačno novi ilustrirani prospekti. Največji trgovski učni zavod te vrste! Lastno moderno novo šolsko poslopje. Šolnina zmerna. (—)
— 2500 delavcev brez zaslužka. Znano gozdno industrijsko podjetje »Sipad« je ustavilo v torek obratovanje na žagah v Drvaru, Zavidoviču in čajniču. Tako je ostalo brez zaslužka 2.500 delavcev. Podjetje ne more izvažati lesa preko Atlantskega ln Sredozemskega morja in zato je bilo prisiljeno ustaviti obratovanje na treh velikih žagah.
— Zagreb dobi novo poštno poslopje. V soboto začno graditi v Zagrebu novo poštno poslopje, ki bo stalo pri kolodvoru. Zgrajeno bo v enem letu, opremljeno pa do avgusta 1942. Stroški bodo znašali okrog 25.000.000 din. Za mešanje betona so postavili 6 m visok stolp.
— Težkoce z uvozom farmacevts«ih sl-rovin. že dolgo se naša farmacevtska industrija bori s težkočami pri uvozu siro-vin. Težkoče so posebno velike odkar je uvoz farmacevtskih sirovin iz Francije in Švice skoraj povsem zastal. Naša farmacevtska industrija se je obrnila na ravnateljstvom za zunanjo trgovino, naj bi se to upoštevalo pri sklepanju trgovinskih pogodb. Farmacevtske sirovine naj bi dobivali deloma iz Rusije, deloma pa iz Nemčije.
— Reprezentativna razstava slovenskih slikarjev v Zagrebn. V Domu likovnih umetnikov v Zagrebu bo v nedeljo 8. t. m. otvorjena reprezentativna razstava slovenskih slikarjev. Razstavilo bo 12 naših slikarjev in sicer mlada umetniška generacija.
— Razpisana zdravniška 8hizba. Banska
uprava dravske banovine razpisuje službo zdravnika združene zdravstvene občine Fara pri Kostelu (okraj kočevski) v lastnosti banovinskega uradniškega pripravnika za VETI. pol. skupino. Prošnje je treba vložiti do 30. t. m. pri banski upravi.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno in toplo vreme. Včeraj je deževalo v Beogradu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 28. v Kumboru 26, v Sarajevu in Visu 25, v Zagrebu, Rabu in Dubrovniku 24. v Ljubljani 22.3, v Beogradu 22, v Mariboru 17.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 770.2, temperatura je znašala 15.
— številne nesreče. Ključavničar Peter Gostincar, zaposlen v kemični tovarni v Mostah, je včeraj vozil domov drva, pa je padel pod voz in se hudo poškodoval na glavi. — Na 51etnega delavčevega sinčka
Alojzija Muho je včeraj v Trstenjakovi ulici padla težka železna mreža in mu poškodovala levo nogo. — S kolesa je padla 181etna Marica Rižnar iz Huj pri Kranju in si nalomila kost leve noge. — 33Ietnega rudarja Franca Jermana iz Zagorja je v rovu stisnil vagonček za levo roko in mu zmečkal prste. — Posestnik Mihael Erja vec iz Stične na Dolenjskem je imel včera, opravka v hlevu, kjer mu je spodrsnilo da je padel pod kravo. Krava pa se je pre strašila in stopila Erjavcu na desno rame ter mu zlomila kost. — Delavec Janez Pančur. zaposlen v smodnišnici v Kamniku, je padel s kolesa in se pobil po glavi, — Služkinja Helena Kinkopf iz Križev pri Tržiču je včeraj nesla škaf vrelega luga. Kinkopfova je pačila in se polila z vrelo tekočino po vsem životu. — Hudo nesrečo je doživel tudi 421etni posestnik Fra^c &le-menčič iz Dolskega. Včeraj je prekmalu izstopil iz vlaka v Jevnici in padel na tla. Pobil se je po glavi ter po životu in i* 'e za la« manjkaio. da BJ pri'^i pod vlak.
— Momi in tatvine. V torek ponoči je bilo vlomljeno v trgovino Ivane Lukanc v Žiganji vasi pri Križah na Gorenjskem Vlomilci so odnesli več tobačnih izdelkov žepno moško uro s srebrno verižico in za 400 din drobiža. Skupna škoda znaša 3710 din. Vlomilci so najbrž cigani. — V Bereči vasi pri Dol. Suhoru so vlomilci obiskali trgovino Antonije Ivec. Odnesli so veliko raznega manufaktumega blaga. 20 konzerv sardin. 3 kg sira. 20 kg mila. siv dežni plašč in okoli 500 din drobiža. Vlomilci, ki so napravili tudi na roleti okrog 1000 din škode, so po vlomu pobegnili v Gorjance, kjer so v gozdu na tako zvanem Griču pustili nekaj razrezanega manufak-turnega blaga. Ivčeva je zaradi vloma oškodovana za 15.000 din. V spodnjem Porčiču je vlomil neki Alojz Geček pri posestniku Martinu Rajhu in mu odnesel zlato amerikansko uro, zlato verižico, par zlatih uhanov, zlat poročni prstan, lovsko dvocevko, samokres, nekaj perila, 5 kg masti in hleb črnega kruha. Orožniki zasledujejo tudi lTletnega Marija Kariša. ki je pristojen na Tolminsko. Fant se je po-ciganil in ga je vzela ciganka Angela Breščak celo za svojega. Oni dan se je mladi pociganjenec splazil v neko stanovanje na Količevem in ukradel Robertu Hirscheggerju ter Petru VVeilu dve 400 din vredni nalivni peresi. Zasledovani Kališ je ni~ke, šibke postave, kozav in potlačenega nosu.
ZDRAVILIŠČE
RADIS-THERMA
LAŠKO
Uspešno zdravljenje vseh vrst revmatičnih obolenj, gihta, ishiasa, ženskih bolezni, arterioskleroze itd.
ZNIŽANE PAVŠALNE CENE! Zahtevajte prospekte!
— Umrl zaradi poškodb. Včeraj smo poročali, da so iz Kamnika pripeljali v soij*^-no bolnico 381etnega tesarja ivaua Pirca. Pire je bil zaposlen v okolici Kamnika pri popravljanju strehe, s katere pa je padel in si zlomil hrbtenico, obenem pa dobil še druge notranje poškodbe, ki jim je že zvečer v bolnici podlegel.
— Nov grob. Včeraj je umrla v Ljubljani ga. Barbara Siard, vdova po pazniku. Pogreb bo jutri ob 17.45 z žal — kapele sv. Marije — k Sv. Križu. Fokcjmci blag spe min, žalujočim naše iskreno so-žalje.
— »Hustrov^ne sportske novosti« bodo izhajale dvakrat na teden. Največji športni list naše države »Ilustrovane sportske novosti« bodo izhajale odslej dvakrat na teden in sicer v torek zjutraj in v petek popoldne.
— Lov na medvede v Bosni. Na obeh straneh planine VlaŠiea v Bosni žive medvedje. Nekaj medvedov je prišlo v dolino do vasi. Napadli so živino, poleg tega pa delali škodo kmetom na polju, kjer so po-hrustali zlasti mnogo koruze. Te dni so kmetje priredili velik lov na medvede in Selim Delič je ustrelil dva velika kosmatinca.
— Prijet ubijalec. Orožniki v Biokovu pri Daruvaru so aretirali 551etnega kmeta Stevana Plavšiča, ki je 15. avgusta počakal v zasedi gozdarja Brodske imovne občine Tanasijo Demonja in ga ubil. Njegovo truplo je zavlekel v jarek, kjer so ga čez 10 dni našli. Pri ubijalcu so našli orožniki tudi nekatere gozdarju ukradene stvari.
— Smrtna nesrečn. Na cesti med vasjo Cetidlake in vasjo Ruževac blizu Križev-cev se je pripetila včeraj smrtna nesreča. Lastnik mlatilnice Imbro Medimorec se je vračal z mlatilnico z dela. Njegov sorodnik Pavao Medimorec je sedel na mlatil-nici. Kar se je mlatilnica prevrnila in ga pokopala pod seboj. Kmetje so mu priskočili na pomoč. Ko so pa mlatilnico dvignili je bil nesrečnež že mrtev. Strlo mu je lobanjo ter zlomilo roke in noge.
— Nesreča na morju. V torek se je pripetila v zalivu Boke Kotorske težka nesreča. Skupaj sta trčila parnik zetske plo-vitbe »Albanija« in jadrnica »Slavija« iz Rašišca na Korčuli. L'đarcc je bil tako hud. da se je jadrnica kmalu potopila. Posadko so rešili.
Iz Kranja
-— Kino Narodni dom prikazuje danes in jutri na praznik kr. roj. dne prekrasno francosko filmsko umetnino >Brlog greha« (Hotel du Nord).
— Kino šmartinskl dom v Straž»šču prikazuje od danes do ponedeljka slavni pevski par Jeannette Mac Don al d-ovo in Ed-dy Nelsona v glasbenem velefilmu »Pesem zlatega zapada«. Predstave: četrtek ob pol 9. zvečer, petek ob pol 5., tri četrt na 7. in 9. zvečer, sobota ob 7. in 9. zvečer. Nedelja ob pol 11. dopoldne in pol 3., tričetrt na 5., 7. in 9. zvečer. Ponedeljek ob pol 9. uri. zvečer.
Udeležencem odkritja spomenika kralju
Aleksandru
Prvotno določeni skrajni čas za prihod v Zvezdo in na Kongresni trg za skupine in posameznike )e podali' šan do 1(K do p. Po tej uri nihče ne bo mogel priti na slavnostni prostor.
Razvrstitev na Kongresnem trgu in v Zvezdi ter vsa navodila bodo objavljena v popoldanskih listih in v petek v jutranjih listih.
Iz Lfub^tte
Ljubljanske trgovce opozarjamo na velike svečanosti) ki bodo jutri ob odkritju spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Zedi-nitelju. — Prosimo jih, naj okrase svoje izložbe s kraljevimi slikami, da bo Ljubljana tudi na zunaj pokazala svečano razpoloženje
—I j G. ban dravske banovine bo sprejemal dne 6. septembra 1940 v banski palači po odkritju spomenika blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. okrog 11.45 poklonitve in čestitke zastopnikov oblastev, uradov in ustanov ter korpora-cij društev in zasebnikov ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II.
—lj Za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. je g. ban dravske banovine dr. Marko Natlačen obdaril s primernimi zneski nižje uslužbence kraljevske banske uprave v Ljubljani, ki imajo Šoloobvezne otroke, v skupnem znesku 25.000 din.
—lj Razpis gledališkega abonmaja za sezono 1940-41. Kakor bodo razvideli prijatelji gledališke umetnosti iz sporeda, ki ga je pripravila uprava Narodnega gledališča v Ljubljani za bodočo sezono, bodo imeli priložnost videti izbrana dela iz domače in tuje svetovne literature in glasbe. Opozarjamo na izredne ugodnosti, ki jih nudi abonma in na to. naj se interesenti čim preie priglasijo, ker imajo v tem primeru možnost večje izbere. Letošnja sezona obeta postati posebno zanimiva, tako glede sporeda, kakor tudi z ozirom na nekaj novo angažiranih moči. Priglase za abonma sprejemajo do 18. septembra v veži dramskega gledališča, vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure.
u— Vsi gojenci, ki so vpisani na šoli Glashene Matice ljubljanske, morajo priti v soboto 7. t. m. v Hubadovo pevsko dvorano v r slopju Glasbene Matice v Vegovi ulici k coločitvi urnika. Gojenci, ki so vpisani za klavir, naj pridejo točno ob 15., gojenci za violino ob 16. in gojenci za ostale predmete ob pol 17. Opozarjamo, da je vpis mogoč še danes v četrtek od 9. co 12. in od 15. do 17-, v soboto pa dopoldne. (—)
—lj Mali harmonikarji podmladka Jadranske straže iz Domžal prirede v petek 6 t. m. ob pol 16. na vrtu restavracije »Zvezda« jubilejni koncert z zelo lepim sporedom, z glasbenimi, rjevskimi ter plesnimi točkami. Zato ne zamudite te lepe prilike, kjer se vam bo predstavil eden najboljših zborov te vrste pri nas, ki ima že 24 nastopov za seboj. Pokažimo, da cenimo glasbo ter delo otrok na deželi. Zato vse na vrt »Zvez Te« v petek. Vstopnine ni. V primeru dežja se vrši koncert v nedeljo ob že določeni uri.
u— Uprava električne cestne železnice sporoča, da bodo v petek dopoldne vozili k Sv. Križu vozovi 4, vozovi proge 2 bodo vozili na krožni progi v Moste in vozovi proge 1 iz št. Vida in Šiške samo do Ajdovščine in ne do pošte kakor običajno.
u— Okrožni urad za zavarovanje delavcev sporoča, da zdravniki urada na državni praznik v petek v ambulatorijh urada ne ordinirajo. Za nujne slučaje naj se članstvo obrača na rajonske uradove zdravnike.
—lj Staršem šoloobveznih otrok pojasnjujemo, da smejo učitelji pač zahtevati od učencev enotne šolske zvezke in knjige, nikakor pa ni učiteljem dovoljeno, da v šoli omeriiajo ali celo določajo to ali ono trgovino, kjer morajo učenci kupovati šolske potrebščine. Učiteljstvo se mora skrbno izogibati vsake agitacije za to ali ono tvrdko in tudi ne sme prodajati šolskih potrebščin.
u— Dežt-iani, oglejte si prvi ruski film »Peter Veliki« v kinu Matici! Deželani. ki bodo prišli te dni v Ljubljano na velesejem in k odkritju spomenika kralja Aleksandra L, imajo zdaj najlepšo priliko, da si med drugim ogledajo tudi prvi in res prvovrstni ruski film »Peter Veliki«. O filmu samem se je že dosti poveličujoče-ga napisalo, zato bi bilo odveč ponavljati, da je film grandiozen dokument velike ruske filmske umetnosti. Eno je gotovo, da deželani ne bodo tako kmalu imeli priliko videti to edinstveno filmsko umetnino v svojih kinematografih in je zategadelj vsakomur priporočati, da si film >P e t e r Veliki« ogleda v Ljubljani v kinu Matici, kjer se predvaja film prvič v naši državi. Priporočamo, da si vsakdo že vnaprej zasigura potrebne vstopnice v pred-procaji pri blagajni kina Matice, ker je zanimanje za film še danes po 6 dneh predvajanja nezmanjšano ogromno! (—)
—lj Pozor pred žeparjl. Čeprav so ljudje opozorjeni, še vedno premalo pazijo na že-parje, ki so povsod, najbolj pa na velesej-mu pridno na delu. Tako je drzen žepar ukradel včeraj na velesejmu sodavičarju Emilu Moretu 5000 din vredno, dvokrovno zlato uro. Prav tako je žepar izmaknil na velesejmu Julki Fojkar iz ročne torbice rdečo denarnico, v kateri je imela nekaj nad 50 din. — V tramvaju pa je bil okra-den Andrej Drnovšek. Tat mu je izmaknil iz žepa telovnika 400 din vredno niklasto uro s pozlačeno verižico vred.
—lj Kolesa kradejo. Z dvorišča Pajkove gostilne na Linhartovi cesti je bilo ukradeno 1400 din vredno, rdeče pleskano kolo, znamke »Miffa« Ivanu Jovanu. — Z dvorišča Kačičeve gostilne na Tvrševi cesti je tat odpeljal 1000 din vredno, pokromano kolo neznane znamke Francu Držiču, ki je prišel v Ljubljano iz dunavske banovine.
— Izpred gostilne Stanko na Celovški cesti je neznan zlikovec odpeljal 700 din vredno kolo, znamke »Spirter« Ivanu Sušniku.
— V Komenskega ulici je bilo ukradeno 700 din vredno kolo znamke »Movve« Stanislavu Jenku. — Izpred Podobnikove trgovine v Rudniku pa je tat ukradel 1000 din vredno, modro pleskano kolo, neznane znamke Ivanu Mežnarju.
—lj Izgnana iz Ljubljane. Za dobo 3 let je Izgnan iz ljubljanskega policijskega okoliša 64-letni mizarski pomočnik Lovrenc Ovsenar. doma iz kamniškega okraja. Za dobo 5 let pa je Izgnan iz Ljubljane 35 letni Emil Omerza. ki je pristojen v Podsredo v brežiškem okraju.
$%q(etnica
KOLEDAR
DANES: četrtek, 5. septembra: Lavrencij, Just
JUTRI: Petek, 6. septembra: Kraljev rojstni dan
DANAŠNJE PRIREDITVE
KINO  MATICA:  Peter Veliki
KINO  SLOGA:  Prepovedana ljubezen
KINO  UNION:  Tovverskl krvnik
KINO  MOSTE:  Žena ustvarja zgodovino
PRIREDITVE  NA  DRŽAVNI PRAZNIK
KINEMATOGRAFI  ISTI SPORED KINO MOSTE: Orlakove roke in Poštarje va hči
DEŽURNE LEKARNE
ČETRTEK: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 41, Trnkoczv ded., Mestni trg 4, Ustar, Se-lenburgova ulica 7
PETEK: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murma-yer, Sv. Petra cesta 78
MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od četrtka od 8. zvečer do sobote do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Marijan A h č i n, Koryt-kova ulica 18., telefon št. 36-24.
Spored slavnostne akademije vojnih dobrovoljcev
Vstopnice za slavnostno akademijo, ki jo priredijo vojni dobrovoljci Freske organizacije v Ljubljani pod častnim pokroviteljstvom Odbora za postavitev spomenika v Ljubljani dne 5. t. m. ob pol 21. v opernem gledališču, sc dobijo v p red proda j i od 10. do poli 13. in od 15. do 17. pri dnevni blagajni v Operi Spored akademije je nastopni:
1. Pozdravni govor. Govori Josip J era s, predsednik Sreske organizacije vojnih dobrovoljcev v Ljubljani.
2. A. Lajovic: a) Begunka pri zibelki.
/. Pa\'čič: b) Kaj mi pravi ptiček ta?
— Poje gdčna Milica PoLajnarjeva, operna pevlca.
3. Oton Župančič: 11. oktobra 1934. — Recitira  Berger Marijan akademik.
4. Lik kralja Aleksandra L: Govori predsednik Zveze vojnih dobrovoljecv v Beogradu, polkovnik-invalid Lujo Lovrič.
5. Pavel Golia: Besede o materi iz igre »Dobrudža 1916«. — Predvaja Ivan Lcvar, član Drame.
Po I. delu kratek odmor.
6. H. Rabaud: Nočna procesija, simfonična slika. — Izvaja operni orkester.
7. P. Čajkovski: a) Arija Kneza Gremi-na iz opere »Evgenii Onjegin«.
5. Premrl: b) Znamenje. — Poje F. Lupša. operni pevec.
8. R. Pauhn: Tako je bilo. — Igrokaz iz življenja vojnih dobrovoljcev na solunski fronti — Izvajajo člani Drame: Cesar, Jan, Gregorin  in Poto<ax
9. Državna himna. Izvaja operni orkester.
Režiser: prof. O Šest. pevske in orkestralne točke vodi open i kapelnik A Nef-fat. Konec akademije bo okrog 22 ure Posebnih vabi' za akadem jc ni Vabljeni vsi in naj si vsak pravočasno pre&krbi vstopnico.
ŠAH
_ Brzotnrnir za prvenstvo septembra
bo v Centralnem šahovskem klubu danes ob pol 21. uri. Pred turnirjem bo odborova seja. CSK.
Mali harmonikarji
Podmladka Jadranske Straže, Domžale
priredijo v PETEK, dne 6. SEPTEMBRA t. 1. od pol 4. do 6. ure popoldni
na vrtu restavracije »Zvezda« KONCERT
z zelo zanimivim in pestrim sporedom — brez vstopnine.
V slučaju slabega vremena se bo vršil koncert ob istem časa v nedeljo 8. sept.
Ne zamudite prilike slišati KONCERT naših najnadarjenejših in najmlajših harmonikarjev!
8099
Jutri u L lih Jano na uelike svečanosti
organizacija
Ob jutrišnjem odkritju spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani
LJUBLJANA, 5. sepc
Danes
20. slavnostna fanfara iz ljubljanskega gradu, ob 20.30 slavnostna akademija dobrovoljcev v opernem gledališču.
Jutri
Ob 6. budnica po mestu: godba poštne organizacije po sledečih ulicah Sv. Jakoba trg — Stari trg — Mestni trg — Stritarjeva — Prešernova — Aleksandrova — Blei-weisova — Erjavčeva — Gradišče — Kongresni trg — Gosposka — Novi trg — Breg — St. Jakobski trg.
Godba:  Sokola I.  — Tabor:  Tabor — Vidovdanska — Komenskega — Dalmati- i nova — Tvrševa — Prešernova — Stritarjeva — Pred škofijo — Poljanska — Fug-nerjeva — Tabor.
Ob 8. bo policija izpraznila ves prostor na Kongresnem trgu, nakar bo zaprla dohode iz sledečih ulic: iz \Volfove uiice pri trgovini I. C. Maver, iz Gerberjevega stopnišča ob Hribarjevem nabrežju, iz Gledališke stolbe tudi ob Hribarjevem nabrežju, iz Kratke ulice, iz Gosposke ulice na vogalu Dvornega trga pri trgovini Cer-ne, iz Vegove uiice pri Feternelovi ulici, iz Gradišča pn dramskem gledališču, iz Scler.burgove ulice pn Knafljevi ulici. Od 8.30 do 10.00 zbiranje gostov, deputa-cij, organizacij itd. po sledečem razporedu:
DOHOD:
Po Wolfovi ulici naj prihajajo: Častni bataljon z godbo, gasilska zajednica izpred Mestnega dcma, Zveza fantovskih odsekov in dekliških krožkov z Resljeve ceste, Prosvetna zveza s Poljanskega nasipa. Udruženje rezervnih oficirjev z Mestnega trga, dobrovoljci iz Frančiškanske ulice, Legija Koroških in Maistrovih borcev s Cankarjevega nabrežja, Zveza rezervnih podofi-cirjev izpred Narodnega doma. Zveza bojevnikov, avtomobili in zastopniki obla-stev. deputacij itd. (z belimi izkaznicami).
PO GERBERJEVEM  STOPNIŠČU NAJ PRIHAJAJO:
Deške ljudske šole, pevci in vojaška godba 40. peš. polka in godba glasbenega društva  »Sloge«, westfalski otroci.
PO GLEDALIŠKI STOLBI:
Združene železnic, organizacije, organizacije poštarjev in vse ostale organizacije v skupinah, ki niso naštete drugod (kulturne, gospodarske, humanitarne itd.)
PO  GOSPOSKI ULICI  IMAJO DOHOD:
Sokolstvo ter akademiki in aakdemske starešinske organizacije.
PO  VEGOVI  ULICI  SE NAMESTE:
Meščanske, srednje, trgovske in učiteljske šole ter srednja tehnična šola.
PO GRADIŠČU IMAJO DOHOD:
Dekliške ljudske šole.
Občinstvo bo imelo dostop na slavnostni prostor, v kolikor ga ne bodo zavzele organizacije, šole itd., po Selenburgovi ulici, po Vegovi ulici in po Gosposki ulici. • Električna cestna železnica za časa zbi-ianja od 8.30 in za časa potekanja svečanosti ne bo v cžila na progi Knafljeve ulice do Dramskega gledališča.
Avtomobili bodo smeli pasirati zaporo v Wclfovi uLci samo, če bodo označeni z odborovo izkaznico na sprednji šipi.
Urejene skupine morajo strogo vpošte-vati cestni policijski red in korakati vedno po desni strani.
Vodniki civilnih manjših skupin se moraju izkazati pri zaporah z odborovimi izkaznicam; ker s*cer ne bodo mogle priti na slavnostni prostor. Zato naj vsaka taka skupina pravočasno dvigne potrebno izkaznico v od torovi pisarni v KazinL
Izkaznice
Za dostop na slavnostni prostor je izdal odbor sledeče izakznice:
1. Bele za dostop na ožji slavnostni prostor v Zvezdi in sicer:
z rdečo črto za skupine levo (Vzhodno) spomenika,
z modro črto za skupine desno (Zapadno) spomenika.
Rumene izkaznice (Chamois) za rezervne oficirje, dobrovoljce in župane.
Zelene izkaznice za vodnike manjših skupin in avtomobile.
Oranžne izkaznice za sodelujoče, novinarje, fotografe, filmske operaterje itd.
Znaki
Delovni odbor za odkritje in ožji odbor za postavitev spomenika nosijo na levem reverju suknje srebrni spominski znak z državno trobojnico, širši odbor znak brez trobojnice.
Reditelji imajo na levem rokavu bel trak s črko R in številko; skupinski reditelji poleg tega tudi trak v državnih barvah.
Fotografi in filmski operaterji, ki se smejo svobodno kretati po prostoru imajo spominski znak in šesteroogelni karton s črko »F« na prednji strani in odborovim pečatom na drugi strani.
Novinarji, ki se prav tako smejo neovirano kretati po prostoru imajo spominski znak in trak bele barve z rdečo črko »N«.
Razporeditev na ožjem slavnostnem prostoru
Pred spomeniko mstoji zastopnik Njeg. Vel. kralja.
Na desni strani spomenika (bele izkaznice z modro črto) se razporede' zastopniki civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti.
Zastopniki uradov in ustanov.
Zastopniki stanovskih korporacij in društev.
Zastopniki akademskih starešinstev.
Na levi strani spomenika (bele izkaznice z rdečo črto) se postavijo;
Odbor za postavitev spomenika.
Zastopniki bojevniških organizacij.
Zastopniki viteških organizacij.
Zastopniki narodno obrambnih, humanitarnih in karitativnih organizacij
Zastopniki prosvetnih in kulturnih društev.
Zastopniki akademskih društev.
Zastopniki glasbenih in nevkih društev.
Zastopniki športnih društev.
Ob južni trati na desni strani spomenika Stoje vojni dobrovoljci, za njimi rezervni oficirji v civilu,' Koroški In Maistrovi bor-
ci, rezervni pod oficirji in zveza bojevnikov.
Ob južni trati na levi strani spomenika
stoje aktivni in bivši župani slovenskih občin iz rumeno izkaznico). Pred njimi so westfalski otroci. Na trat: sami pa aktivni rezervni oficirji v uniformi.
Ob robu slavnostne ceste proti spomeniku se v dvoredih postavijo nosilci vencev in sicer zapadno v civilu, vzhodno v uniformi.
Zastave  in  prapori  stoje pred  in med
drogovi za vence po načelu, da so to samo zastave in prapori nadrejenih (savezov, zvez, žup, oblastnih uprav itd.) ne pa tudi podiejenih enot. Zastave teh so pri odgovarjajoči skupini.
20 zastav Prosvetne zveze se postavi na polovico ob desnem in levem krilu svoje skupine. Po zaključeni svečanosti odidejo vse zastave k svojim skupinam na Kongresnem trgu. ali kjer so te skupine pač že postavljene.
Narodne noše zavzamejo stezo ob Kongresnem trgu, t. j. od Filharmonije do Nunske cerkve Narodne noše naj se po možnosti pridružijo urejenim skupinam narodnih noš k;er bo posameznikom dovoljen prehod samo proti izkaznici.
Ljudske šole;
a) deške ljudske šole zavzamejo vso stezo vzhodne polovice Zvezde (event. tudi prapor) Vrstni red in razmestitev bo taka. kakor bodo prihajale šole in sicer počenši na diagonalni stezi zpred Filharmonije proti Wolfovi ulici
b) dekliške ljudske šole se bodo razmeščale. *ako kakor bodo pnhaiale in sicer počenši na diagonalno stezo, ki vodi od Uršulink proti Wolfovi ulici.
Razpored na Kongresnem trgu
(središče v osi spomenika)
osem metrov od vnanjega roba Zvezde je postavljen častni bataljon v predpisan: formaciji s polkovno zastavo in godbo, s čelom proti spomeniku Poikovna zastava je v osi spomenika.
Za častnim bataljonom se postavi zapadno in vzhodno osi slavnostnega prostora v skupni širini 25 m gasilska zajednica, sokolstvo vzhodno od njih, zveza fantovskih odsekov pa zapadno.
Zapadno od bataljona so postavljeni v globini enako močni častni oddelki z zastavo zveze fantovskih odsekov, gasilcev in Sokolov do spomenika sv. Trojice.
Vzhodno častnega bataljona so v razdalji 4 metrov od južnega vnanjega roba Zvezde razvrščene združene železničarske oiganizacije, organizacije poštarjev in ostale organizacije v skupinah, ki so prijavile svojo udeležbo in še niso naštete drugod, in sicer v vrstnem redu njih prihoda. To so kulturne, narodno obrambne, ženske, karitativne, stanovske, humanitarne, itd.
Po Vegovi ulici s čelom proti spomeniku sporedno z lekarno Bahovec se postavijo: vse meščanske srednje, trgovske in učiteljske šole. kukr,r tudi tehnična srednja šola Ra7vrstijo se od desnega krila z vrstnim redom kakor bodo prihajale.
Občinstvo: Ko bodo urejene vse skupine bo preostali prostor po navodilih rediteljev moglo rć.poiniti občinstvo, ki je dotlej prišlo le do zapor in sicer iz smeri Šelenburgove in Gosposke ulice.
Razhod
1. Se izprazni ožji slavnostni prostor. S tem v zvezi odpeljejo avtomobili po Wol-
fovi ulicL
2. Odkorakajo ljudske šole iz Zvezde.
a) na vzhodnem delu po Gerberjevem stopnišču na Hribarjevo nabrežje;
b) na zapadnem delu po Gradišču na EriavČevo cesto.
Hkrati se raziđe dijaštvo po Vegovi ulici proti Napoleonovemu trgu.
3. Častni bataljon z godbo odide v smeri proti Wolfovi ulici.
4. Vse ostale organizacije izpraznijo Čim hitreje Kongresni trg po odredbi in navodilih rediteljskega zbora, ki bodo dana po zvočnikih:
a) Sokoli odidej opo izpraznitvi Vegove ulice na Napoleonov trg k^er se raz;dejo;
b) gasilci odkorakaJo po Wo!fovi u'iei — Stritcrjevi ulici — Krekov trg kjer se raz-idejo;
c) zveza fantovskih odsekov :n dekT;?kib krožkov po Gosp^k- u'ici — Novem trgu
— Pod trančo na Cankarjevo nabrežje — razhod:
d) združeni železni t ril pr Wolfovi ulici
— Marijin trg — razhod.
e) organizacije poštarje« pc G^erta'iSkl stolbi na Hribarjevo nabrežje — razhod:
g) vse ostaTe ski—ne k =?o ^amc^čene na Kongresrem trgu se ra~ .^ejo na lice mesta. Toda tudi ti morajo v interesu reda in upostavitve prrsneta Hmpreje in najkrajšim potom da zapustijo K~^i?re«=-^ trg. Šele po pe""-»*n1 izpraznitvi Knrtfjra-snega trga se bo nanj pripustilo osta^ občinstvo.
RešMne posfr»fe bmlei r?>7rre^erne 'ole v kinu Matici, v 'ckarm Bahovec  pr Ur šulinkah in v veži Zvezde Pmef! te*a bosta poslovali dve krofu! ambulanti ReSUrd qv to bo na dvorišču realne gimnaz:*< v Vegovi ulici.
Poseka navr !Ua in o !re
1 VODJE SKUPIN. DELEGACIJ POSAMEZNIKI  IN SPLOH VSI UDELEŽENCI SE MORAJO BREZPOGOJNO POKORA VATI ODREDBA MIN NAVODILOM RE DITEL.ISTVA.
2. Delegacije in posamezr :ki z venci naj imajo pripravljen listek s točno označbo, kdo poklanja venec — naveden naj bo tudi kraj — in ta listek naj oddajo-pred položitvijo venca nadzorstvu, ki bo poslovalo pri polaganju vencev.
3. Delegacije in posamezniki, ki žele poslati vence na slavnostni prostor, naj jih pošljejo v času od 7.30 do 8. ure pred vhod v restavracijski vrst Zvezde, kjer jih bo reditelj čuval do prihoda delegacije na slavnostni prostor. Najkasneje do 10. ure morajo biti vsi venci prevzeti in uvrščeni na slavnostnem prostoru.
4. Posamezniki in delegacije, ki nameravajo uporabiti avtomobil za dovoz na
slavnostni prostor si morajo brezpogojno
preskrbeti označbeno izkaznico za avtomobil. Avtomobili brez te izkaznice bodo ustavljena pri zapori v Wolfovi ulici, nakar že zdaj opozarjamo.
5. Vodniki društev in organizacij, ki se udeleže odkritja v posebnih skupinah, morajo imeti izkaznice odbora, sicer ne bodo mogli na slavnostni prostor Te izkaznice si morajo vodniki skupin nemudoma preskrbeti v pisarni odbora Kongresni trg l-II •>Zvezda«. Izkaznic se ne bo pošiljalo.
6. Zastavonoše osrednjih društvenih enot, katerim je določeno mesto ob spomeniku, morajo priti na slavnostni prostor s svojo skupino odnosno delegacijo in odidejo šele po navodilih rediteljev k spomeniku. Zato se morajo prizadeti zastavonoše javi- , ti reditelju.
Slavnostni koncert
ob priliki odkritja spomenika kralja Aleksandra I. — 6. IX. 1940. ob 16. uri pred poslopjem Glasbene Matice.
Ponovno opozarjamo na veliki koncert, ki ga ljubljanska glasbena društva pripravljajo za slavnostni dan 6. IX. t L ob prilik: odkntja spomenika kr^ja Aleksandra I. Koncert te vrste bo za Ljubljano naravnost izreden dogodek. Spored bodo Lzvajala naša najodhčnejša gtasbena združenja v števiini zasedbi, tako Ljub.janska Filharmonija s 70 člani, ljubljanska pevska društva, tako ona. ki so včlanjena v j Hubadovi župi kot z večino vsa ostala pevska društva v mogočen zbor 300 pevk in pevcev. Ne samo glasbeno izobražen poslušalec, temveč tudi vsak ljubitelj glasbe bo prišel na svoj račun in to zlasti v drugem delu koncerta. V tem delu nastopajo v enotnem zboru tri naše odlične godbe in sicer: godba 40. pp. triglavskega, godba »Sloge« in godba 1. planinskega polka iz Škofje Loke s paradnim številom 120 godbenikov. Vsakega udeleženca bo gotovo zanmal ta del koncerta. 2e pogled na ta mogočni zbor. ki bo donel kakor iz enega vlit. bo veličasten. Uspeh te prireditve nam prorokujejo imena dirigentov, ki bodo koncert vodili: g. v. v. k. Ferdo Herzog. operni dirigent g. Anton Neffat, v. k. Lojze Smrekar, g. Heribert Svetel in g. Mirke Premelč. Vstopnice se dobe v preeprodaj. v prodajalni Glasbene Matice.
Vsem gasilskim Zupam in četam!
Ponovno pozivamo, da sc udeležite odkritja spomenika Viteškega kralja Aleksandra I. Zedmitelja dne 6. septembra t. I v , Ljubljani v čim večjem številu. Prinesite j s seboj  tudi  prapore.   Zbirališče:  ob 3/48. ; uri  pred  Mestnim   domom   (Krekov trg). | Bodite točni!    Obleka: svečana-temnomo-dra  ali   letna   delavna   (zelena) s čepico. Vodstvo prevzame gasilski inspektor tov. inž. Dolenc Franc.
Gasilstvo bo zastopala pri slavnosti deputacija zajednice, ki bo tudi položila v imenu vsega slovenskega gasilstva venec. Opozarjamo, da deputacije posameznih žup ali čet ne bodo pripuJičene na slavnostni prostor in bi tudi ne smele polagati vencev. Zato sc naj vsi gasilci zberejo na zbirališču, da odkorakajo skupno na slavnostni prostor. Opozarjamo, da je za gasilce v kroju, ki obiščejo veiesejem v skupinah  dovoljena  znižana vstopnina
Reditelji: Enako kakor ostale organizacije moramo tudi mi skrbeti za reditelje. Zbirališče ob 7 un pred Mestnim domom, kjer dobijo vsa potrebna navodila Vodja rediteljev tov Zupančič Alojz. Tov. čete iz Ljubljane in bližnje okolice naj obvezno pošljejo vsaj 3 do 5 rediteljev Obleka civilna z znakom
Tovariši!   Počastimo   dostoino spomin blagopokojnega kralja in oddolžimo sc mu s svojo udeležbo pri odkritju spomenika. Na pomoč!
Gasilska zajednica Dravske banovine
Vojni invalidi, ki se nde'ežiio ^dkritia spomenika kraliu Aleksn-d a I se birajo v petek 6 t. m ob 8.30 uri pred St. Peir->ko vojašnico.
Železnica- 25
Za sodelovanje pri svečanem odkritju spomenika Viteškemu kralju sporoča skupni odbor železniških strokovnih organizacij:
1. Odobrena je prosta vožnja vsem aktivnim železničarjem (G. D. štev   3292.40 z dne 31  VII  1940). Kot vozovnica velja žeL e?:t:macija.
2. Kakor že javljeno, se zberemo v petek 6.  t. m. ob 8. uri pred ljubljanskim glavnim kolodvorom (zbirališče ob vrtu kolodvorske restavracije).    Odhod najkasneje ib 3/4 na 9. po sledečem sporedu. Godba, ustave,   venec, oficielno  zastopstvo, sku-šna v   un formah  in ostali.   Sprevod bo renil po sledečih ulicah odnosno cestah.
Masar kova Mik isičeva. Marijin trg. ) v urni -^ps:t: Gledališka stolna Kongres-n* trg Vabljeni 50 vsi službe prosti železničarji la se u leleže d^'n Številno te na-rodne svečanosti in to ro m^žn^sti v uoi-form; Vib.ieni so tudi rodbinski člani in upok a -inci
Upoštevajte navodila vodstva in redite-Ijev T Ihcsl in n*» i vzorne jši red sta od-,;V? Želerr*'č^r;ev.
■nma! adbov Ec& 'drnženj- fmg nar žel ir brod        ievod'; kuriačev v'ni-->$pr«*m ha  p^-envk   oseh :    voz.  preglednikov in iruš'va žel upok
— Legffa fcoj      h M>roev >ub 'l^nstvo sen  fcn jevnlb  o- aniaacij, da se polr.o-'tev:lr.o  ud^eži   svečanega  odkrit ;a spomenika kralja Zedinitelja 6. septembra v Ljubljani. Udeležencem je dovoljena cetr-tinska vozi na na podlagi legitimacije, ki jo izda odbor za pc^ta'v .tev spomin* ka in na podlagi    železniškega    obrazca K 14. Legitimacije se dobe pri odboru, na razpolago so pa tudi pri vseh občinah. Člani Legije koroških borcev  in Zveze Maistrovih borcev se bo o zbirali med 8.30 in 9. dopoldne pred društvenim lokalom na Cankarjevem nabrežju 7 od ko er bo odlo! na I določen   prostor   točno  ot»  9. Priključitev I delegacije po odhodu ne bo mogoča. čls-n-• stvo naj bo po možnosti v temnih oblekah.
Vsak član naj ima društveni znak. Praporov ne nosite s seboj, ker se bomo udeležili slovesnosti pod praporom ljubljanske krajevne organizacije. Člani rezervni oficirji naj se priključijo v uniformah. Pre stav-rika Legij korcškJi borcev in Zveze Maistrovih borcev položita na spomenik skupen venec. Pridite, da se poklonimo spominu svojega prvega vrhovnega poveljnika!
— Društvo T8bor v Ljubljani poziva vse svoje člane, da se udeleže svečanosti odkritja kraljevega spomenika. Zbirališče je jutri na Trgru kralja Petra najkasneje io 9. ure. odkoder krenemo skupaj na Kongresni trg.
— Slavnostna akademija SreSke organizacije vojnih dobrovoljcev v Ljubljani bo na predvečer odkritja k.aijevega spomenika drevi ob 20.30 Prireditev se bo vršila v Operi. Akademijo bo otvoril predsednik Sreske organizacije vojnih dobio-voljeev g. Josip Jeras s pozdravnim nagovorom. Nato sledi akademija, na kateri 't odo aodelovali gge»: Milica Polajnarjeva, Berger Marjan. Lujo Lovrič, Ivan I^evar. operni orkester pod vodstvom dirigenta Antona Neffata. Fric Lup^a, Cesar. Jan, Gregorin in  Potokar.  Na sporedu so sa-
mospevi Lajovica. aPvčiča, premrla, operna arija, recitacije O. Zupančiča, simfonična sLka. dva govora, odlomek iz Golie-ve drame »Dobrudža 19l6c, pavilnov igrokaz: »Tako je bilo!« in eržavna himna. Akademijo je zrežiral prof. Osip Sest Začetek bo ob pol 21 uri Cene od 24 din navzdol. Vabljeni so vsi brez izjeme
_ Poziv športnikom. Vse športne organizacije in športnike pozivamo, da se udeleže odkritja spomenika kralju Aleksandru I. visokemu zaščitniku jugoslovanskega sporta. Slovenska športna Zveza.
SOKOLSTVU!
Zbor vsega članstva ob 8. url na telovašišču Ljubljanskega Sokcla v Tivoliju! Prosimo točnosti! ★
Rezervni oficirji se zberejo Jutri ob 3.30 pred mestnim 1 magistratom
ni iti p$S£i?sii vlaki
bodo vozili v peteft udeležence velUrih svečanosti iz vseh krajev Slovenije v Ljubljano
Občinstvo naj se brezpogojno poslužuje vlakov, ki 30 posebno odrejeni za prevoz udeležencev dne 6. septemura v Ljubljano Neizvedljivo je, da bi se vsakdo mogel peljati v času. kakor bi si želel. Ogromno število prijavljenih udeležencev stavlja železniški upravi težko vprašanje pravilne ga in rednega prevoza v sedanjih razmerah, ki se mora rešiti le z razumnim sodelovanjem udeležencev samih. Zato ponovno pozivamo vse, da se ravnajo po naslednjih navodilih in jih točno upoštevajo da ne pride do neljubih in nikomur koristnih niotenj.
Prihod v Ljubljano
Dolenjsko
Udeleženci vstopnih postaj proge Kar lovac   Kandija se vozijo z rednim vlakom ki odhaja tz Karlovca ob 4.06 ter prispe v Ljubljano ob 8.36.
Udeleženci proge St. Janž—Mirna se vozijo z rednim vlakom, ki odhaja iz St. Jan-ža ob 5.49 ter bodo v Trebnjem prikloplje ni k gornjemu vlaku.
Udeleženci proge Mirna peč—Lavrica potujejo z rednim vlakom, ki odhaja lz Novega mesta ob 4.27 in prispe v Ljubljano ob 6.50. Udeleženci lz Novega mesta potujejo 8 posebnim vlakom, ki odpelje lz Novega mesta ob 5. uri.
Udeleženci proge Kočevje— Predole se vozijo z rednim vlakom do Grosuplja ter naprej kot posebni vlak, ki odpelje s te postaje ob 6.04.
Gorenjsko
Udeleženci vstopnih postaj proge Bistrica Boh. jezero—Dobrova Vintgar, Rateče-Planica—Hrušica ter s postaje Kranj potujejo z rednim vlakom, ki odhaja lz Bistrice Boh. jezero ob 4.40 oziroma z rednim vlakom, ki odhaja iz Rateč-Planice ob 4.40.
Udeleženci z Jesenic ter proge od Jesenic do Sv. Jošta potujejo z rednim vlakom, ki odhaja z Jesenic ob 6.20: ta vlak nadaljuje iz Kranja vožnjo do Ljubljane— Šiška, kjer vsi potniki izstopijo.
Udeleženci proge Tržič—Kranj—St. Vid Vižmarje potujejo z rednim vlakom, ki odhaja iz Tržiča ob 5.25 ter prispe v Ljubljano ob 6.54.
Udeleženci vstopnih postaj proge Kamnik—Jezica se vozijo z rednima vlakoma, ki odhaiata Iz Kamnika mesto ob 5.42 oziroma ob 6.40.
Notranjsko
Udeleženci vstopnih postaj na progi Rakek—Notranje Gorice potujejo z rednim vlakom, kt odhaja iz Rakeka ob 5.50 ter prisne v Ljubljano ob 7. uri.
Udeleženci proge Vrhnika trg—Brezovica vključno potu ie jo z vlakom, ki odhaja iz Vrhn'ke-trga ob 6.10 in prispe v Ljubljano ob 6.46.
Štajersko
Udeleženci vstopnih postaj na prodrl Zagreb Radeče potujejo s posebnim vlakom, ki odnelie iz Zao-reba ob 2.15 ter prispe v Llrhtiino ob 5.10.
Udeleženci proge Prevalie—Limbuš po-tnipio dne 5. septembra z rednim vlakom, ki od^aia lz Prevalj ob 18.40 ter prispe v Maribor ob 20 35.
Udo^ž^rtci proge St. XIj—Pesnica potujejo dne 5   septembra z rednim vlakom.
1-«  rv1^'^^n   \7  St.  lija  ob 20.50.
Za udeležence iz Maribora ter nrikliuč-afll r>ron Prevnile- Maribor in SL TI j— *for*hor bo vozil popehnl vlak z odhodom "z Maribora <~>b 2 48 Poleg: teera vlaka bo posU lz M«Hbora še druRi posebni vlak z ^h/-^orn iz Maribora ob 3. uri. Ta vlak bo »mel postanek na vseh postajah In posta oit**«>> od Maribora do Pragerskeea Ker Ko tn rfruerl vlak v edavnem sprejemal pot--5ke s pro«?e. se prlnoroča udeležencem iz '^H^n  ria se poslužujejo prvega poseb-
TMoTr-jrvnrt vstopnih postaj prope Mur-^ka Sobota Ormož se vozilo z rednim v!a-zom  M odhaja Iz Murske Sobote ob 18 27
TTrVo*r.nH nropp fjomia Radprona—Krl-gevcl rri Ljutomeru se vozijo z rednim ..i„v~,-n   ki odhaja iz Gornje Radgone ob
\T*r>}r>ft>r\r) nro<re r^kovec—drkovce se tvijo s poeehnlm vlakom, ki odhaja lz ^->Vovca ob 2 40 ter ima postanek na vseh -^tr»-iah  in postajališčih  od Čakovca do Celja  Temu vlr»ku se priklopijo v Ormožu -.--i-nvl 7. udeleženci iz Ljutomera in pri-krjuenlb nrog. V ta vlak vstopajo tudi potki orore S*ov  Bistrica—Store. Udeleženci vstopnih postaj proge Velenje- Petrovce potujejo 5. t. m. z rednim vir kom do Celja, ki odhaja iz Velenja ob 23 33
Za udeležence iz Celja in priključne pro-ge iz Velenja vozi posebni vlak z odhodom iz Celja približne ob 4.30 Poleg tega bo orli 1 z Celja *c po bni vlak z odhodom iz Celja ob 4.53. V ta vlak vstopajo potniki iz Celja in proge do Zidanega mosta.
Udeleženci proge Zreče-Spodnje Laže ri Poličanah odpotujejo z vlakom ki odpelje dne 5 septembra iz Zreč ob 13 16 oziroma iz Konjic ob 17.47 ter imajo v Polj-
čanah zvezo na vlak štev. 525 za Ljubljano.
Udeleženci iz Slovenske Bistrice mesto imajo zadnjo direktno zvezo z vlakom, ki odpelje 5. septembra, iz te postaje ob i 815 ter ima v Slovenski Bistrici zvezo na vlak štev  525 za LjubLiano.
Udeleženci proge Rogatec — Šmarje pri Jelšah odpotujejo 6. septembra z vlakom, ki odhaja iz Rogatca ob 5.15.
Udeleženci proge Zidani most — Zalog potujejo z rednim vlakom, ki odhaja iz Zidanega mosta ob 5.55 in prispe v Ljubljano ob 7.19.
Ko objavljamo prednji razpored vlakov za slavnostno odkritje spomenika Viteškemu kralju, ponovno pozivamo vse udeležence, da se v čim večji meri poslužujejo le teh vlakov in le tako, kakor je navedeno, ker bodo vsi navedeni vlaki imeli dovoljno število vozov za prevoz vseh prijavljenih udeležencev.
Zaradi točnih odhodnih časov posebnih vlakov s posameznih postaj naj se občinstvo zanima pri onih postajah, kjer namerava vstopiti.
Vrnitev iz Ljubljane
Dolenjsko
Udeleženci proge Ljubljana — Novo mesto in Trebnje — St. Janž naj uporabijo redni vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 16.53 ln posebni vlak ki odpelje lz Ljubljane ob 17.40 in vc i do Novega mesta.
Udeleženci proge Kandija — Karlovac naj uporabijo redni vlak, ki odpelje iz Ljubljane ob 18.50.
Udeleženci proge Predole — Kočevje se vračajo iz Ljubljane s posebnim vlakom z odhodom iz Ljubljane ob 19.
Gorenjsko
Udeleženci proge Ljubljana — Kranj — Pižič uporabijo vlaka, ki odpeljeta iz Ljubljane ob 13.28 oziroma ob 17.25.
Povratniki proge Ljubljana — Jesenice in priključnih prog Bistrica Boh. jezero ter Rateče — Planica uporabijo vlake, ki odhajajo iz Ljubljane ob 15.40, 19.15 in 23.30.
Povratniki proge Ljubljana — Kamnik se vračajo z vlaki ob 16.10, 18.44 in 21.20.
Notranjsko
Udeleženci proge Ljubljana — Rakek naj uporabijo vlaka ob 18.29 in ob 23.25. Povratniki proge Ljubljana — Vrhnika se odpeljejo ob 19.10.
Štajersko
Za povratnike iz Maribora ter koroške in šentiljske proge bosta pripravljena ob 15. v postaji Ljubljana dva posebna vlaka. Opozarjamo občinstvo, da se v prvi vrsti poslužuje teh dveh vlakov, da ne bo pri kasnejših rednih vlakih prevelikega navala.
Povratniki proge Ljubljana — Celje in priključne proge za Velenje naj uporabijo vlak ob 18.15, ki vozi ta dan do Celja.
Povratniki proge Zidani most — Maribor ter priključne proge Grobelno — Rogatec naj uporabijo redni vlak ob 18.45 ter posebni vlak, ki bo odpeljal ob 19.15.
Za povratnike proge Zidam most — Zagreb odpelje iz Ljubljane ob 18. uri posebni vlak ter ob 19. uri redni osebni vlak. Opozarjamo, da prvolmenovani posebni vlak nima postanka na nobeni postaji do Zidanega mosta, drugi vlak pa ima postanek samo v Litiji.
Udeleženci proge Poljčane — Zreče, Slov. Bistrica mesto ter Ormož — Murska Sobota se morajo vrniti najkasneje z vlakom ob 13.30, ker s kasnejšimi vlaki ta dan nimajo več priključka.
Ker ne bo mogoče na postaji v Ljubljani upostaviti vseh vlakovnih garnitur za odhod s peronskih tirov, bodo gotovi vlaki odpeljali tudi iz skladiščnih tirov ob Masa-rvkovi cesti. Zaradi tega naj se vsakdo pozanima pri kolodvorskih uslužbencih za odhodni tir svojega vlaka. Organizacije, ki so prispele v Ljubljano v sklenjeni skupini, naj se tako po možnosti tudi vračajo.
Tuje ladje pred Nevv Yorkom
V newyorškem pristanišču je povzročila vojna čuden pojev. 250 trgovskih ladij, velikih in malih, počiva tu zaradi blokade in prekinjenega prometa med mnogimi pristanišči sveta. Na krovu teh ladij je okrog 2000 mornarjev, ki lahko ostanejo po ameriških zakonih na suhem 60 dni, potem jih pa morajo ameriške oblasti izgnati. Tu pa tam najamejo katero iz med teh ladij, zlasti ladje — tanke za prevoz med Texasom in New Yorkom. To so pa izjemni primeri, kajti tovora za prevažanje večinoma ni.
Ladje, ki patrulirajo ob obali, stražljo te v brezdelju čakajoče ladje, med katerimi sta tudi dva prekomorska orjaka in sicer angleška >Queen Blisabethc in francoska »Normandiec. TI, dve stojita skupaj in se vidita že od daleč, ker ata mnogo večji od drugih.
Prekletstvo leži na Belem domu
Ameriški prezidenti, izvoljeni v letih, ki so deljiva z 20, umirajo med svojo funkcijsko dobo
Skozi celih 100 let od leta 1S40 so umirali prezidentje Severnoameriških združenih držav v letih, ki se dado deliti z 20 v razdobju, na katero so bili Izvoljeni. Takih prezidentov je bilo pet in trije izmed njih so bili umorjeni. Zdaj se je pričela kampanja za prihodnje volitve prezidenta in to je obudilo spomin na skrivnostno usodo prejšnjih ameriških prezidentov. Bodoči ameriški prezi-dent bo namreč izvoljen leta 1940. Imeti mora zelo močne živce, kajti njegovo uradno razdobje leži v zagonetnem vsakih 20 let ponavljajočem se krogu smrtj ameriških prezidentov.
Z začetkom volilne kampanje v Ameriki, ki pomeni leta 1940 n,jen vrhunec, se je spomnil Wa-shington tistega zagonetnega usodnega zakona serije, po katerem je umrl med svojo funkcijsko dobo od leta 1840 vsak p rezident, izvoljen v tem razdobju Usodno leto volitev se je približalo in vsa
Amerika se vprašuje dali bodo bodoči ameriški prezidenti končali svojo funkcijsko dobo ne da bi ga zadela naravna ali nasilna smrt, ali pa postane tudi on žrtev prokletstva Belega doma. Verige zagonetnih smrti ameriških prezidentov ne more nihče pojasniti. Tudi spiritisti in okultisti, so si zaman prizadevali priti tej zagonetki do dna.
20 let
Harding
Prvi ameriški prezident, ki   je otvoril
skrivnostno razdobje smrti stanovalcev Belega doma, je bil VVilliam H. Harrison. Izvoljen pri polnem zdravju kot kandidat republikancev leta 1840 je Harrison nenadno umrl mesec dni po prevzemu prezi-dentskih poslov v aprilu 1841. Čeprav je bil krepak, robusten mož v najlepših letih in je prišla njegova smrt povsem nepričakovano, ni videl nihče v nji nič nenavadnega. Harrison si je    bil nakopal
pljučnico in nekaj dni je zadostovalot da ji je podlegel.
Čez 20 let leta 18G0 je bil izvoljen za ameriškega prezidenta Abraham Lincoln. Državljanska vojna je bila v polnem razmahu in Amerika se je delila v dva dela. Sever se je boril proti jugu za odpravo suženjstva. V "VVcishingtonu je bil prezident Lincoln, veliki LJncoln, čigar cilj je bil združiti Ameriko in dati sužnjem svobodo. Nujno uradno poročilo ga je poklicalo v Baltimoore. S svojim štabom je odhitel na kolodvor, kjer je vstopil v pripravljeni posebni vlak, ki je takoj odpeljal. V tre-
Koosevelt
nutku, ko je zapuščal vlak kolodvor, je pa pripeljal v drugem tiru na kolodvor drugI posebni vlak in sicer samo lokomotiva z enim vagonom, še med vožnjo je skočil nekdo iz njega in v zadnjem tre-
nutku je dohitel zadnji vagon prezidento-vega vlaka. Tekel je iz vagona v vagon,
dokler ni prispel do prezidentovega salonskega voza. Tu ga je premagala straža in zvezanega so odvedli pred prezidenta. Toda to ni bil noben bancit, noben morilec. Pred Lincolnom je stal Allan Pinker-ton, zasebni detektivt ki je bil izvedel, da se pripravlja na prezidenta atentat. Hitro se je odpeljal v VVashington, da bi prezidenta posvaril.
Prezident Lincoln je poslušal Pinkert.o-novo svarilo in atentat je bil preprečen. Lincoln je stopil iz vlaka pred Bal tim oo-rom. Še ne!.aj rninut vožnje pa bi bil zletel njegov posebni vlak v zrak. Tako je ušel prezident smrti, ni pa ušel svoji usodi. Prokletstvo 201etne periode smrti je že ležalo nad Belim domom. Nihče ni ničesar slutil, nikomur ni bilo znano usodno pro-
Lincoln
kletstvo, po katerem je bil obsojen leta 1860 izvoljeni prezident na smrt med svojo funkcijsko dobo. Tri leta je čakala neizprosna usoda na ugodno kriliko. končno je pa prišla. Med slavnostno predstavo v proslavo zmage in ustanovitve Severno-
ameriških združenih držav, ki se je udeležil Lincoln s prijatelji in člani vlade je bil ustreljen v loži Fordovega gledališča v VVashingtonu.
In zopet je minilo 20 let. Leta 1880 je bil za prezidenta izvoljen republikanec James A. Garfield, ki je bil med državljansko vojno general. Vest o usodnih primerih smrti ameriških p ntov je postala med Garfieldovo kampanjo javna tajna. Američani s iaj večjo napetostjo pričakovali, da se naseli Garfield v Belem domu. Nekaj tednov življenja v njem je zadostovalo, da se je novi prezident močno izpremenil. Naenkrat je postal nemiren in nervozen Po cele dneve je zanemarjal svoje dolžnosti in le nerad je govoril z ljudmi. Bil je na najboljši poti, da postane čudak. Po cele ure je presedel v svojem kabinetu in prisluškoval tajnim glasovom, prodirajočim k njemu iz ozračja. Nekega dne je vprašal enega izmed svojih tajnikov: Ali pride moje ime v zgodovino ?
Ali je Garfield slutil svojo smrt? Morda so ga vznemirjale govorice, da leži nad Belim domom prokletstvo. Tega nihče ne ve. Toda naslednjega dne je zadela Gar-fielda njegova usoda. Padel je kot žrtev svojega političnega nasprotnika.
Tedaj je postalo trezni in hladnokrvni Ameriki jasno. Nad Belim domom leži prokletstvo. Življenje vseh prezidentov, ki so bili in bodo izvoljeni v letih, deljivih z 20 je postalo odnosno postane žrtev tega prokletstva. Leta 1900 je dosegla napetost
in nervoznost višek. Za prezidenta je bil izvoljen »kralj wallstreetac Willliam Mc.
KLmlev in naselil se je v Belem domu. Njegova moč je bila neomejena. Njegova finančna sredstva ogromna. Hladnokrvno se je smejal svarilom svojih prijateljev in govoricam o prokletstvu. In vendar tudi on ni mogel uiti svoji usodi. Med po setom razstave v Buffalu je bil zaboden z bodalom in sicer točno leto dni po prevzemu prezidentskih poslov.
Leta 1920. je bil za ameriškega prezidenta izvoljen mirni tihi Harding. V Belem domu so se videli zaskrbljeni obrazi. Kakšna strašna usoda čaka novega prezidenta. ki prevzema svoje posle v letu. za-
popadenem zopet v zloglasnem krogu smrti? Harding se za te govorice ni zmenil, češ da so prazne čenče. Ni poslušal svarila svojih prijateljev, da bi odklonil izvolitev, ki mu prinese sigurno smrt. Mirni Harding se je ob teh prerokovanjih samo smehljal. Vse svoje moči je posvetil državi. Posrečilo se mu je rešiti Ameriko iz finančne in gospods rske zmede povojne dobe in privesti jo v kolikor toliko mirno pristanišče.
Tri leta po svoji izvolitvi je odpotoval
preutrujeni Harding s svojo soprogo na bolezensko potovanje. Hotel se je odpočiti. toda tu ga je zadela usoda. V avgustu 1923. je podlegel zastrupljenju z mesom S Harciingovo smrtjo se je doslej končala zagonetna 201etna perioda smrti ameriških prezidentov. Umrli so Harrison, Lincoln. Garfield, Mc. Kinlev in Harding. Zdaj pa zopet nastaja vprašanje ali res leži nad Belim domom ^rok-etstvo? To se bo poke zalo ra prezidentu, ki bo izvoljen letos Zelo verjetno je. da bo ta prezident sedanji prezident Roosevelt.
Knjige* &S§£gaf©č& ua£
22*000 £V€3kOV
Tako velik leksikon imajo Kitajci — Nekaj zanimivosti o kniigah
Snedene knjige — to ni tiskovna napaka Knjig niso vedno t'pka!; na papirju ali na pergamentu, nekoč za sprememb,   tudi na testo.   Taka   knjiga   je   bils   doslovno dobra, seveda v koliko*  ie bilo dobro testo Manj prijetno pa so se čuti!: mnogi pisate lji, ki so morali svoje knjige, čeprav tiskane, ne na testo, temveJ na soliden papir za kazen pojesti v 16 in 17. stoletj j se je pripetilo to večkrat. In to ie bi a najmilejša kazen, ki je megla  zadet-' knji»o in pisa telja. Drugače so pa obsoja!' knjige na iste kazni kakor ljudi   Ene so raztrgali dru«e zmetali v vodo, tretje sežgaii. četrte obesi li itd.
Drugo poglavje v zgodovini kr-n«; so ne prostovoljni komični sp si   V  vsakem stoletju so živeli  učenjak:   ki  s*> svojo modrost, ali to, kaT sc smair^b zanjo, izdaja li v ogromnih spis.h. Leta 175c se ie poja vito dva zvezka obsegajoče de'-c. 5 uar edina vsebina  je bil podrt ten opi* črni!n:ka shranjenega v muzeju v Portic;   Zelo originalno snov si je izbral nek- frankfurtski učenjak. V spisu, ki ga je ob'av:1 I 1620 obravnava  vprašanje,  ali  je  mogoče med
ljudi prištevati tudi žerske Krafka vseb: na njegove dolge knjige je sicer ta, da jt ženska sicer človek, da pa stoji globokr ped mofkim in da je treba temu primerne z njo tudi ravnati. V onih časih *o obrav navali učenjaki tudi druga peresa vpraša nja, kakor recimo, dali imai« bogovi bra de in podobno.
Zanimivi so biV tud' naslovi nekaterih knjig. Knjige iz 17. in 18 stotetia imajo pogosto do 200 besed obsegajoče naslove. To bi bila zdaj za nas že kr*»*Va povest Mnoge knjige so imele kaj čudno vezavo. P&atso, svila, aksamit 'n usnje so bih in so še običajen material. So pa tudi knjige, vezane v krokodilovo opićjc kaćio ali kožo morskega psa Da za vezavo nekaterih knjig so porabil? celo  oioveško kožo
Kakor drugod so tudi v svetu knjig orjaki in pritlikavci. Leta 1897 jc izšla knji ga v velikosti desetkrat 6 mm Obsegala je dotlej še neobjavljeno Galilejevo pismo. Treba je mnogo fantazije i-, spi-tnosti. da človek to knjižico drži v roki in čita. Pač pa :ma poštene strani največja knjiga na svetu  To je anatomski atlas, visok 190 cm
in širok skoraj 1 m. To deli*, Ki je zdaj spravljeno na Dunaju, je bilo natiskano v letih 1823 dc 1830 na Holandskem
Poleg takih poedtnh velikih knjig so med knjigami rudi oriaki po obsegu. Eden izmed njih je uradno poročilo o severnoameriški državljanski vojn; Ta knjiga obsega 130 zvezkov po lObO stran. Se večje so pa seveda kitajske knjige Kitajci imajo slovar. obsegajcC 5u20 z\ezkov in leksikon, obsegajoč nad 22 0OO zvezkov. Po obsegu bo pač to največja knjiga na svetu.
Grob sv. Cirila v Rimu
Za grob sv. Cirila v Rimu se zanimajo učenjaki že od leta 1S69, ko je slovaški krščanski svet praznoval tisočletnico njegove smrti. Prvo študijo o tem vprašanju je objavil tekrat moravski historiograf benediktinec Beda Dudik. Nedavno se je vrnil k temu problemu profesor starino-slovja na sofijski univerzi Bogdan Filov v reviji »Rodina«. Rezultate njegovega raziskavanja objavlja češki prof. Jcsef Pata v zadnjem zvezku »Revije narodnega muzeja«. Prof. Filov pravi, da ni dvoma o tem. da je bil sv. Ciril pokopan v baziliki Sv. KI o m en ta blizu Kolossea in sicer v prvotni klementski baziliki, zgrajeni že v če-
trtem stoletju in sicer najbrž na temeljih, poslopja, v katerem je živel nekoč Sv. Kle-ment. Pri izkopaninah te bazilike so naleteli na freske, katere so nekatere v zvezi s slovanskima blagovestnikoma Sv. Cirilom in Metodom. Ena predstavlja Sv. Cirila pred bizantinskim cesarjem Mihaelom III. pošiljajočim ga k Hazarom ali na Moravsko. Druga očividno oba brata kako klečita pred Kristusovim prestolom.
Največjega pomena za določitev groba Sv. Cirila je pa po mnenju prof. Filova velika freska pred vhodom v stari hram, predstavljajoča prenos zemskih ostankov nekega svetnika v Klementsko baziliko, do-čim so dosedanji raziskovalci večinoma domnevali, da gre za prenos ostankov Sv. Klementa sodi prof. iFlov na podlagi napisa da se prenašajo zemski ostanki iz Vatikana, da more iti samo za sv. Cirila. Sv. Ciril je bil prvotno pokopan v Vatikanu, od koder so prenesli njegove zemske ostanke na Metodovo prošnjo v baziliko Sv Klementa, kjer je bil najbrže pokopan v bližini glavnega oltarja. Pri izkopaninah v 60 letih preteklega stoletja so blizu glavnega oltarja res našli grobnico iz žgane opeke obloženo zunaj in znotraj z marmornatimi deščicami. Toda grobnica je bila prazna. Kaj se je zgodilo z zemskimi ostanki sv. Cirila še zdaj ni znano.
Podmornice v Rdečem morju
Samo Italijanom se je posrečilo premagati težke 3vire in spraviti podmornice v to morje
fJK
Težko si človek misli, kakšne težave ha ovire mora premagati podmornica v Rdečem morju. Prvi poskus uporabiti podmornice v tem morju se je izjalovil. Ljudem se je sicer posrečilo prenašati silno vročino, toda podmornice same niso vzdržale. Cevi v njih so eksplodirale, aparati so nehali delovati in neprestano je pretila nevarnost, da bi eksplodiran še torpedi. Po teh izkušnjah so zgradili podmornice pokrite s posebno kovino. In te podmornice ;o se obnesle. Vendar je pa še vedno življenje v podmornicah v Rdečem morju zelo težko in spominja na življenje v močno segretih kotlih.
Poveljnik neke italijanske podmornice, iu križari ob Rdečem morju že 11 mesecev, pripoveduje, da nastane največja nevarnost za pcKimornico, kadar je treba kaj popraviti na nji. V takem primeru se začno zbirati okrog podmornice lačni morski psi in mornarji morajo seči po strojnicah ali celo po topičih, da preženo te pošasti
in da lahko potapljači delajo. Druga velika težkoča je v preskrbi posadke, kajti večina živil se v podmornici zaradi silne
vročine pokvari. Celo pitna voda je že nekaj ur po solnčnem vzhodu neužitna. Ob eni popoldne doseže toplota vode skoraj 100 stopinj. Vsi deli podmornice se tako razbelijo, da sc jih človek ne sme dotakniti.
Za posadko teh podmornic je izdal Mus-solini posebno geslo, će je dal človek za svojo domovino vse kar ima, še vedno ni dal dovolj. Tudi Angleži so takoj po izbruhu vojne poskusili organizirati redno
patrolno službo podmornic, pa se jim tO zaradi silne vročine ni posrečilo. Poveljnik neke take podmornice je sporočil angleški admiraliteti: Tudi če bi podmornice mogle vzdržati to strašno vročino, je ne more vzdržati noben mornar na svetu. Tudi Francozi so poskusili spraviti v Rdeče morje podmornice, kar se jim pa prav tako kakor Angležem ni posrečilo.
Konec sveta vzrok odpovedi
Mladi Edvard Brant je imel dobro mesto v neki banki v Kansas City. Proti njegovemu delu ni imel ravnatelj nobenih pomislekov in tako je mož hitro napredoval. Brant je bil vzor korektnosti, kar je vodstvo banke visoko cenilo. Nihče pa ni vedel, da ima Brant skrivno fiksno idejo. Kakor ,e v banki hladno in trezno opravljal svoje delo. tako je bil pcln fantazije in romantike v svojem zasebnem življenju. Vte-pel si je bil v glavo, da bo 10. junija 1940 konec sveta.
Ker je skrajno korekten mož je odšel 14 dni pred koncem sveta k svojemu predstojniku in podal v predpisanem roku odpoved službe zaradi bližajočih se dogodkov. Ravnatelj je seveda hotel sprejeti odpoved kot šalo, ker n*! mogel verjeti, da bi tako marljivi uradnik kratkomalo- odpovedal službo. Toda z mirnimi besedami je Brant ravnatelju pojasnil, da mu narekuje dolžnost odpovedati službo vprav njegov smisel za korektnost. Ko je opravil svoje zadnje delo na pisalni mizi. je zapustil svoje mesto. Prišel je 10. junij, toda konca sveta ni bilo. Zdaj se je Brant zopet prijavil na svoje mesto. Ravnatelju je dejal, da se bo otresel vse fantazije tudi v svojem zasebnem življenju in bil je takoj sprejet.
---r—*■---'---r-r—   : -j-
Nemško- italijanski filmski teden
Od 1. do 8. t. m. je prirejen v Benetkah nemško-italiajnski filmski teden. Na sporedu niso samo izbrani filmi obeh držav, temveč tudi najboljši tuji filmi. Nemška filmska industrija prikazuje 6 filmov in sicer »Osvobojene roke«, »Materinska ljubezen«, »Poštar«, >-žid Suss*:, »Ples v operi« in »Pozor, sovražnik prisluškuje«. Poleg tega pa še kulturne filme »Iz zgodovine oddelka Florijana Gaierja«, »Alpske čete v napadu«, »Riž in les v mikadovi deželi«, ^Jesenska pesem«, »Hladnokrvno sorodstvo«, »Nemški tanki«, »Stratosferna ladja številka 1 starta«, »Moderni Ken-tauri«, »Streljanje in zadetek« ter »Mladina letaj«. Razen tega bodo prikazani še drugi dokumentarni in kulturni filmi, med njimi tudi »Ognjeni krst« in »Vojni pohod na Poljsko« ter nekaj zvočnih tednikov. Presenečenje je vzbudil film Veita Harlana o i židn Siissu«, v katerem nastopajo največji sodobni nemški filmski igralci Wer-ner Kraus, Heinrich George, Ferdinand Marian. Kristina Sdderbaum in Eugen Kldpfer.
Predsednik beneške Bienalle grof Volpi ie izjavil o filmskem tednu, da se je nemškim umetnikom posrečilo ustvariti epski film nove dobe. Filmskega tedna se udeležujejo tudi države, ki so z Nemčijo in Italijo v prijateljskih stikih.
Oanie) Lesueu?
182
ezni
J& o m m m
Pri tem se je menih ozrl na grofico, ki je za-drhtela. Menih je nadaljeval:
— Ce je kamen svetlejši, je to posledica solnčnih žarkov in zraka, na katerih je njegova prvotna barva obledela.
— Toda solnce in zrak sta gotovo vplivala tudi na površino drugega kamna, ki Je njegov odtenek tako žive barve, — je pripomnil Herve.
Te besede so malone zamrle na njegovih ustnah pod pogledom, s katerim ga je ošinil oče Eudoxios. Ta tako zgovorni pogled je vzbudil v njem misel, ob kateri je osupnil.
— Kaj? ... Vi bi mislili? — je nadaljeval.
— Sin moj, vi ste študirali geologijo, — je odgovoril menih. Poglejte tale kamen. Dam vam povečevalno steklo. Oglejte si dobro te kristale. Kaj =Tr.slitc, koliko let bi mo^li biti izpostavljeni učin-Uom svetlobe in vlage, ne da bi se izpremenili vsaj
na zunaj? Spomnite se, da so čez poletje tu vsako leto silni nalivi, ob katerih se skoraj vedno utrgajo oblaki.
— Prosim vas, — je vzkliknila grofica, — govorita vpričo mene jasneje Ta čas, ko bo moj sin proučeval vašo znanstveno teorijo, mi povejte oče, dali vaše mnenje kaj spreminja na tem, kar smo domnevali, da vidimo.
— Vse, gospa, vse more izpremeniti svoje lice in obliko. Odkar smo stopili v to dolino, so me presenetili nekateri znaki, ki jih proučujem in ki me vedno bolj utrjujejo v mojem naziranju. Ta »krvavi kamen« nasproti eucalipta se pred dvajsetimi leti najbrže ni videl. Pojavil se je šele, ko se ]e pod-sula zemlja. Edina rdeča lisa. ki je bila pred njim v tej dolini, je bila namreč tista, ki sem jo vam pravkar pokazal na steni, nad drevesom. V tem primeru bi bila črta, ki jo je treba zarisati med rdečim kamnom in tem drevesom navpična na smer doline, namesto sporedna. Njen konec bi se dotikal bočne stene ,ki jo vidite tam nasproti eucalipta, nikakor pa ne zadnje. Jama, ki jo vidimo pred seboj bi bila namreč ob strani doline, ne pa na njenem koncu.
— O bože moj! o bože moj! — je zamrmrala grofica v nekakšni hvaležni vnemi.
V nadah ne tako nagli Herve je dejal Eudoxiosu:
— Kaj mislite, da bi Mathias Gael ne bil opazil tega drugega »rdečega kamna«?
— Ali bi ga bili opazili sami? — je odgovoril menili — Ali vas ni motila podobnost prvega tako,
da niste niti opazili drugega, čigar barva bi bila obrnila nase vašo pozornost.
Gael je neizobražen mož. Kako naj bi bil odkril to, kar je prezrl izobraženec, kakor ste vi, da celo učenjak..   Vaš poklic namreč...
Herve se je zasmejal.
Jaz. ubogi učenjak! Po vašem mnenju bi torej Mathias ne bil tam doli ničesar odkril, oče!
— Ničesar! In kar me potrjuje v mojem mnenju je to. da je zemlja tam mnogo bolj razrita, kakor bi bilo potrebno to na točno označenem kraju. To je bilo zelo naporno delo.
Obnovil ga bo. Gael se vrne sem.
— Prehitimo ga, — je vzkliknila Gaetana. — Herve, zapovej svojim Indijancem, naj začno takoj razkopavati zemljo.
— Dovolite mi točno ugotoviti kraj, — je dejal menih.
Ko je bilo opravljeno običajno merjenje in zasajena prva lopata, so izmenjali trije prijatelji nekaj misli o tem, česar bi se mogli bati, če bi se lopov vrnil in jih napadel. Toda Gael se nedvomno ne vrne takoj. Gotovo bo zahteval od markiza de Valcora novih navodil. Čakal je najbrže v enem izmed bolivijskih mest, kjer je okušal sladkosti brezskrbnega življenja. Zdaj se mu ni mudilo. Saj je videl mladega grofa de Ferneusa, kako so ga Indijanci odnašali umirajočega v svoje beznice, polne smradu in okužene s tropično mrzlico. Čemu bi se ga torej bal?
Herve pa itak m vedel o skriti jami nič več od
njega, kajti mladi grof bi se moral omejiti na to, da bi mu sledil.
—Dva ali trije meseci so že minili, odkar so bili v tej dolini — je pripomnil Herve. Mathias je lahko dobil ta čas navodila od markiza.
— To bi bilo kaj čudno naključje, če bi se pojavil Gael tu prav danes, — je menila grofica.
— Naj bo že kakor koli — je pripomnil menih, — zastražili bomo sotesko, vodečo v dolino.
— Se ničesar ne bojite, mati? — je vprašal Herve in objel mater.
— Jaz, da bi se bala, — se je zasmejala grofica. Sin jo je gledal z nežnim ponosom. Bila je tako
lepa, tako pogumna in mladostna, v svojem lovskem kroju s kratkim krilom, s samokresom za pasom in s svojimi krasnimi svetlimi lasmi pod sivim klobukom, širokih krajcev. Indijanci so že razkopavali zemljo.
Njihovo delo pa ni bilo kaj prida napredovalo, ko so ga prekinili in skočili po svoje orožje. Zgoraj pri vhodu v sotesko so bili namreč zadoneli streli.
Večina Indijancev je bila oborožena samo z asa-gaji, loki in puščicami. Nekateri so pa znali streljati tudi s puškami in nosili so jih s seboj. Oče Eudoxios jih je zbral ter odhitel z njimi po dolini. Z odločnostjo in pogumom bivšega stotnika, dočim je bil Herve ves razburjen, ker ni vedel, ali naj plane naprej ali pa naj ostane pri svoji materi. Le ta je napravila konec njegovemu oklevanju s tem, da se je podala tja, od koder je pretila nevarnost. Nič bi je ne moglo zadržati. Sinu ni pre-ostajalo drugo nego slediti ji.
za sokolskim oraoorom
Ob spomenici zagorskega Sokola
Zagorje, 4. septembra Za svoj zlati jubilej, ob zaključku petdesetih let pionirskega dela sokolske miselnosti v črnem revirju, čigar vidna proslava bo, kakor že javljeno v nedeljo d. »eptembr«, je Sokolsko društvo Zagorje ob Savi izdalo obširno spomenico, ki jo je uredil ter vanjo mnogo prispeval sedanji prosvetar Jože Kalan. Na 60 straneh je tu zbranega v zgoščeni obliki toliko gradiva, iz katerega odseva tako mnogo opravljenega dela, ki ga je zagorsko Sokola tvo v dolgi dobi petdesetih let opravilo ramo ob rami, družno in požrtvovalno v najtežjih prilikah, da postaja ta spomenica eden izmed idejnih temeljev, iz katerega bodo srkale še pozne generacije. V lepi, neprisiljeni obliki je tu podano vse, kar bi utegnilo zanimati in posebej še vzpodbujati sredi najtežjih časov sokol-skega dela ter ima ta dokument prav radi tega Še prav posebno vzgojno vrednost. Kdor pa ima vpogled v težavno sokolsko delo, bo pa tudi med vrsticami preči tal še tisto, česar ni zapisanega, namreč: tisoče žrtvovanih ur v sejni dvorani, v telovadnici, na odru, neprestano borbo z okolico, razočaranja in nepopisno veselje ter ponos nad premaganimi ovirami, poleg tega še nešteto gmotnih Žrtev, da tudi izgube zdravja, življenja, žrtvovanega zaradi in za sokolsko idejo. Spomenica se kot prva tovrstna kronika bitja in nehanja naše doline postavlja na Čelo vsem tistim spisom in dokumentom, ki bodo morda Se kdaj govorili o življenju morda najbolj zanimivega rudarskega revirja pri nas. In končno pa naj bo spomenica res to, kar ji sporočajo na pot uvodne misli, ki se glase:
Ptica iz dalje
s premagane poti
k visokemu cilju leti,
skozi temine k soncu
smela jo nese perut:
Tako ta Spomenica
o delu in zmagah sokolskih za nami naj priča rodovom bodočim, — a bratje:
Z visine se ptica °zrL krepke je peruti r a z pni!
Spomenica ima obliko velike osmerke, tiskana je na lepem papirju ter prinaša na šestdesetih straneh množico raznovrstnega gradiva, ki ga dopolnjuje 53 fotografij ter faksimile pisma ožjega rojaka in soustanovitelja Sokolskega društva višjega voj. kapelnika v p. dr. Josipa čerina, s katerim je poklonil društvu koračnico »Za dom in rod!«, ki je v celoti reproducirana na straneh 52. in 53. ter jo bodo prvič izvajali v slavnostnih dneh. Na prvih straneh sta sliki kralja Petra II. in Viteškega kralja Aleksandra s posvetili, potem slede pisma E. L. Gangla, dr. Viktorja Mu mika, Jožeta Smertnika ter ideološka izpoved sedanjega staroste Lojzeta Ko len ca. Zgoščen oris Zagorja A. Adamiča, potem pa vrsta člankov prosvetarja Jožeta Kalana: Ustanovitev Zagorskega Sokola, Društveni prapor, Utrjevanje in razvoj sokolske postojanke, Sokolski dom, Bruštveno delovanje po otvoritvi Sokolskega doma leta 1914., Umrli načelnik brat Dragotin Kolenc, Med svetovno vojno, V svobodi, Naraščajski prapor. Umrli starešina Ferdo Poljšak, Prosvetno delo. Sokolska Petrova petletka. Društvo so vodili sledeči bratje in sestre: Polde Mrnuh je prispeval »Grob na Kajmakčalanu« v spomin bratu Juriju Jerinu, ki je tamkaj padel na srbski strani v sredini svetovne vojne, načelnik Klun France pa je prispeval »Tehnično delo po svetovni vojni«. Slikovno gradivo je bogato in sega prav V prve početke ustanovitve Sokola, Tu nr-jdemo sliko župnika Antona Berceta. soustanovitelja, sliko člana, že pokojnega župnika Ivana Vrhovnika, ostale slike kažejo stari društveni prapor, kumico prapora Marijo Medvedovo, najstarejšo skupino Članov v starih slikovitih krojih, šte-
vilne posnetke nastopov, odborov, telovadcev in telovadk, obeh domov, starešin, načelnikov in načelnic, priborjenih tekmovalnih daril, ter najnovejše posnetke celokupne uprave ter posameznih funkcionarjev obenem z grafikonom, ki prikazuje naraščanje članstva. K lepemu in pomembnemu delu, izišlemu v samozaložbi društva vse priznanje. Naroča se pri So-kolskem društvu Zagorje za ceno 25 din.
Jubilej Sokola v Radečah ~
Radeče. 4 septembra Brez posebnega hrupa in oznanH je rade-ški Sokol praznoval v nedeljo 301etnico svojega obstoja. Proslava je bila vseskozi na višku in je pokazala vso smotrno vzgojno sokolsko delo, ki jc v rokah naših marljivih vaditeljev in vodnikov. Pohvalno je omeniti, da se je pri proslavi očitovala velika sokolska disciplina in ljubezen do dela. Svojo požrtvovalnost so izkazali vsi oddelki. Vkii se, da radeski Sokol stalno napreduje, za kar zasluži javno priznanje in pohvalo. Kot posebnost je treba omeniti, da s: je društvo oskrbelo vse potrebno za otvoritev nrvega lutkovnega gledališča za male in odrasle ter da so biM igralci povsem na mestu, posrečeno izbrani ter v izvajanju na umetriski višini.
Spored proslave je obsegal dva dneva: soboto in nedeljo, kar ?e predstavljalo za Radeče pravi sokolski praznik. V soboto, na predvečer proslave je bilo s primernim nagovorom ervorjeno lutkovno gledališče, v nedeljo dopoldt.c pa so bile tekme naraščaja, zvečer pa je biLa telovadna akademija, pri kater- so domala nastopili vsi oddelki. Siedda je Spic&rjeva simbolična igra v štirih Slikah »K luči«, ki je nudila številnim gledalcem zelo veliko umetniškega užitka. O igri in igralcih spregovorimo na drugem mestu.
Pred otvoritvijo sokolske akademije je st:."osta br. Ferdo Laznik imel povodom 30-lern ce Sokola v Radečah lep govor o zgodovini društva in njegovih dosedanjih uspehih.
— Sokol I priredi v nedeljo S. t. m. za vse članstvo, naraščaj in deco celodnevni
pesi7.1 et v št. Jakob ob Savi. Odhod ob 9. uri iz letnega telovadišča na Taboru preko aerodroma, kjer si ogledamo polete aeroplanov. Za kosilo je preskrbljeno. Po-vratek iz št. Jakoba ob pol 18. url peš, ostali z avtobusom. Zdravo!
— Sokol Ljubljana-Vič obvešča svoje članstvo, naraščaj in deco, da se je 1. septembrom začela redna telovadba. Telovadni urnik ostane isti kakor lansko leto. Vse brate in sestre, ki do sedaj še ne posečajo redne telovadbe, pozivamo k redni udeležbi, da se dostojno pripravimo na jubilejne nastope v prihodnjem letu. Zdravo I
K. G. F.:
Dve možnosti
Moj prijatelj Ivan je v zadevah ljubezni nekam neroden in plah. In zato me vedno navdušeno pozdravi, ko mu odprem kot preizkušen mojster na tem polju okence v strategijo srca.
Bilo je nedavno, ko sva stala na hodniku Kolossea in je vzšlo solnce.
To mislim samo alegorično, kajti temu solncu je bilo šele devetnajst let in prišlo je skozi vrata.
Toda kakšno solnce!
Poplava kodrov okrog njene glave je žarela s pravim zlatim sijajem in nad njenim obrazkom je sedel koket-no nataknjen okrogel klobuček iz črne svile. Sploh je bil ta obrazek — kako naj opišem nekaj tako razkošnega?
Toda poskusiti hočem.
No torej, v sredini je sedel, gledano od zgoraj navzdol nosek, desno in levo od njega na vsaki strani po eno modro oko, počez pod njim pa rdeča usta — ne, vidim, da presega moje sile opisovati to; sicer pa podrobnosti itak niso tako važne. Toda kako so bile sestavljene!
Priznati moram, da kaj tako razkošnega še svoj živ dan nisem videl.
— Zapri usta! — sem dejal Ivanu, ki je ves omamljen upiral pogled v moje solnce. — Kaj misliš, da jo zanimajo zlate krone na tvojih zobeh?
— Ko... olosalna! — je dejal Ivan, Kadar je razburjen, začne vedno nekoliko jecljati.
— Da, sem pritrdil.
— Si.   ijajna! — je dejal Ivan.
— Da — sem pritrdil. Zdaj sta dve možnosti: ali jo osvojim, ali je ne osvojim.
— Dobro. Pokaži, kaj znaš. To bi bila tvoja mojstrovina.
— Dobro — sem dejal počaščen. — V tem primeru sta pa zopet dve možnosti: ali jo osvojim takoj, ali pa jo osvojim pozneje.
Ivan je samo žarel. Takoj! Toda kako hočeš storiti to? Ali jo ogovoriš?
— Ogovorim jo — sem dejal razočaran. Tako običajen predlog! Saj nismo na ulici. Kje pa smo vendar?
— V kinu — je odgovoril Tvan.
— Imenitno! No — a kaj je najznačilnejše za kino?
Ivan je napeto razmišljal. — Film.
V levem kotičku mojih ust je zaigral zaničljiv nasmeh.
— Vidim, da te božiček Amor še nikoli ni zadel. Pomni eno ,prijatelj: najznačilnejše za kino je tema. Če pa hočemo to izkoristiti, morava biti blizu najinega hrepenenja. Ugotoviva najprej, kje sedi. In govoreč to sem že stopal po žarečih stopinjah solnca. ki je bilo pravkar stopilo k blagajniškemu okencu.
Čez pet minut sem bil zopet pri Ivanu.
— Srečo imam — sem dejal z lahnim zmagoslavjem v glasu. — Vsi veliki osvajalci so imeli srečo. Ali veš, katero mesto je vzela? Sedež v loži. Seveda sem takoj pokupil vse druge sedeže v loži št. 3.
—Človek božji — je vzkliknil Ivan
— saj to je kup denarja!
— O kramarska duša — sem ga pokaral sočutno. Ti hočeš dobiviti bitke in pri tem štediti s strelivom?
— A zdaj? je vprašal Ivan, ko sva sedela na rdečem plišu. — Kaj hočeš storiti zdaj?
— Ah, — sem odgovoril, to je kaj enostavno: v boj pošljem svoj osebni čar.
— Imenitno! Kako pa storiš to?*
— Okolnost izkoristim, r.na in jaz sva sama v loži. Okrog naju je tema, njena nežna ročica leži na ograji. Tudi moji bonboni leže na ograji. Vzamem bonboni in slučajno se dotaknem njene roke. Zdaj sta zopet dve možnosti: bodisi da zadrhti ali pa ne zadrhti.
— Sijajno! — je dejal Ivan. — Re-civa, da zadrhti. Kaj pa potem?
— Potem bo nervozna.
— Aha! Kaj pa če ne zadrhti?
— Da! sem dejal. — V tem primeru sta zopet dve možnosti: bodisi, da ni nervozna, ali pa ponovi moje simpatije. Računaš lahko, da se bo zgodil drugi primer In tedaj bom poglobil svoj osebni čar. Ali v tem filmu streljajo?
— Da, — je odgovoril Ivan. — Če se ne motim, umore sredi filma več ljudi.
— Naravnost imenitno, — sem dejal.
— To je ugoden trenutek, da ji poljubim ročico V tem trenutku bo občinstvo gotovo zrlo na platno. Kdaj se pričenja to streljanje, praviš?
— Sredi filma.
— Imenitno! Imam torej petinštiri-
I00.9100 ko kromošria
lepo, odbrano, suho blago prejme v prihodnjih dneh
tvrdka A. VOLK, Ljubljana
RF.SLIEVA CESTA 24
Cena din 1.60 za kilogram
NAJLEPŠE ČTiVO!
Broširana knjiga: din 10.-Vezana knjiga   din 15.-
Raoljen, Kl&bund Raužjen. Thompson Majerfeua
Zgodbe brez groze Piotr-Rasputin
Črna volna Sivko
Rudarska balada
ZALOŽBA .CESTA
LJUBLJANA
KNAFUEVA ULICA 6
deset minut časa. da jo očaram. Čakaj no, kaj je pa to? — Rdeča zavesa lože se je zganila. Pojdi na svoje mesto — sem dejal — prihaja.
Nekdo je odgrnil zaveso in v ložo je stopila priletna dama. Mislim najdebe-lejša, kar sem jih kdaj videl. Sedla je kraj mene in sopihala je liki nadušljiv rx) vodni konj.
In šele za njo se je prikazalo solnce, moje dražestno devetnajstletno soince.
— Glej teta, — je dejala starejši dami — kako dobro mesto sem ti preskrbela. Od tod boš dobro videla. Dobro zabavo torej, po predstavi te pa počakam zunaj.
In so'nce je izginilo.
Sedel sem kakor okamenel. To je bila največja katastrofa, kar sem jih kdaj doživel. Kaj pa Ivan? On mi je nekaj šepetal na uho. Ali veste, kaj mi je dejal ta škodoželjni prijatelj?
— Zdaj sta zopet dve možnosti: ali je Šel tvoj denar k vragu, ali pa se odškoduješ na teti.
V Belo Krajino!
Ljubljana, 5. septembra.
2e jutri se lahko peljete z izkaznico društva Bela Krajina in železniško K 14 za četrtinsko voznino v Metliko na belokranjski praznik narodnih iger, ki bo dosegel svoj višek v nedeljo. Obetajo se lepi dnevi in splošno je zanimanje za prireditev Belih Kranjcev, ker prelepo je, preživeti lep dan v divni Beli Krajini, kjer bo človek srečal še toliko svojih znancev. Odpravljajo se tja oni, ki so v Beli Krajini že bili. odpravljajo oni, ki ai je še niso natančneje ogledali. In pri tej priliki bodo res spoznali našega človeka v današnjih dne hna prirejenih izletih in pri narodnih igrah njegovo in našo davnino.
Izkaznice, prospekte in pojasnila daje društvo Bela Krajina (Gradišče 14, tel. 39-31) in Putnik.
nam nudili prijeten umetniški večer. Radeče so oživele, kakor ob najslavnejših prilikah. Domala vse mesto je bilo pokonci, i
— Sokolska efektna loterija. Naše sokolsko društvo prireja efektno loterijo. Dobitki so prav primerni in dragoceni. Te dni so bile srečke razposlane širom naše domovine. Radeški Sokol naproša vsa bratska društva, da jih razpečajo med svojimi člani. Domaćini, pridno segajte po njih! Cena jim je po 3 din komad. Dobe se pri vseh naprednih trgovinah, zlasti pa pri g. Antonu Kosu. Cisti dobiček je namenjen novemu nedograjenemu sokolske-mu domu, t- j. nabavi novih parketnih tal in dograditvi galerije.
KINO MOSTE
Jutri ob 14.30, 17.30 in 20.30 misteriozni velefilm  o  blaznem kirurgu
Orlakove roke
Peter Lorre — Francis Drake
Po&tarjeva hči
Harrv Baur v francoski umetnini večnolepe ljubezni Pozor! Danes ob 20. uri brezplačno
reklamno predvajanje velefiima
»ŽENA USTVARJA ZGODOVINO«
Joan Cravvford —     Robert Tavlor! Vabljeni!
Iz Radeč
— Občinski sejem v Radečah. V ponedeljek smo imeli v Radečah občinski sejem, ki je bil izredno dobro obiskan. Kramarji so že na predvečer postavili stojnice, na katere so drugo jutro razstavili svoje prodajno blago. Prignane je bilo zelo veliko goveje živine vseh vrst. Kupčije so bile živahne, cene pa času primerne. Reje ni voli so bili od 7 do 8 din in še dražji. Slabše vrste pa od 5 do 7. Krave od 3.50 do 4.50. Mnogo jih je bilo pa s ceno kar počez. Enako so bila tudi teleta. Naši kmetje so bili s cenami kar zadovoljni, kar ni čuda, saj so dobili za par volov še enkrat več denarja kot pred letom dni! Njihova kupna moč je postala mnogo večja, kar vedo povedati vsi kramarji zlasti pa tudi domači trgovci in gostilničarji, ki so prodali mnogo pijače in jedače.
— Odprta noč in dan so groba vrata. V nedeljo smo pokopali na tukajšnjem župnem pokopališču 171etno gdč. MUijan-ko Knezovo, hčerko tukajšnjega avtopre-voznika Rudolfa Kneza. Pokojnica se je mudila nekaj dni v Zagrebu, kjer je nenadoma težko obolela. Starši so najprej prejeli brzojavko o njeni težki bolezni, uro nato pa o njeni smrti. Z avtofurgonom so jo pripeljali na njen dom v Radeče, kjer so jo številni domačini spremljali na njeni zadnji poti. Pokojnica je bila odločno naprednega mišljenja in po svojih starših vzgojena v sokolskem duhu. Naj v miru počiva! Vsem preostalim naše iskreno so-žalje!
— Promenadnl koncert. V ponedeljek je piredila ob 20. uri »železničarska godba Zidani most« promenadni koncert v Radečah. Godbeniki so se pod vodstvom svojega kapelnika zelo dobro izpopolnili in so
Z Jesenic
— Sokolsko društvo Jesenice proslavi rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. v četrtek 5. t. m. ob 20. v Sokolskem domu. Na sporedu ie govor brata starešine, pozdrav državni zastavi, čitanje savezne spomenice in deklamacije. Sodelujeta pevsko društvo »Sava* in sokolska godba na pihala. Proslava bo zaključena s himno Hej Slovani in s pesmijo >Le naprejc.
— Sokolsko društvo Jesenice se bo korporativno udeležilo slavnostnega odkritja spomenika blagopokojne ga Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Ljubljani. Za članstvo je udeležba v slavnostnem kroju, ostali v civilu z znakom. Odhod z vlakom ob 6.20 zjutraj. Bratje in sestre, vsi v zbor!
— Skrb za strokovno vzgojo kovinarskega naraščaja. Te dni je bilo sprejetih 30 vajencev v železarsko strokovno nadaljevalno šolo. Vsi sprejeti so absolvtrali meščansko šolo ali nekaj razredov srednjih šol. Med njimi so v večini sinovi dolgoletnih delavcev KID. Vseh prosilcev je bilo nad 100. Sprejeti so bili tisti, ki so pri sprejemnem izpitu dobili najboljšo oceno. Stalež vajenske šole je za sedaj poln.
— Delavska ulica je dobila novo lice. Te dni je bila v Delavski ulici popolnoma dovršena velika avtomobilska garaža KID in obenem lepo urejen prostor pred njo. Lična stavba je zelo poživila to doslej t^ko enolično ulico, ki je sedaj znatno razširjena, tako da je videti kakor majhen trg.
— ZvOčni kino Radio predvaja v četrtek m petek ob pol 9. uri zv. (na državni praznik tudi ob 3. uri pop.) velefilm *Ne-vidni neprijatelj« z Borisom Karlovom v glavni vlogi. Med dodatki angieški kulturni film in vojni tednik. Sledi »Usodna noč«
Inserirajte v „S1. Narodu44!
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave oeseda din 1.—
davek posebej.
ča pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko - Popustov za male oglase ne priznamo.
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE!
RAzno
IGHVOK
OROŽJE EN MUNICIJO
lovsko-sportne potrebščine in razne novosti, alarmno in zračno orožje brez dovoljenja pri-porova, orožarna Pastuovič — Zagreo. Jurišičeva ul. 1. Kat\. log din 5, priporočeno din 10.
2062
.llllItlKRIIIIIIIIVI
■ ■   r   «, -   .   ■   _ o
Posložite se
malih oglasov
v
»SloVc Neredu«
ki so oa jceoe )ši 1
FOTO AMATERJEM
razvija, kopira, povečava hitro n poceni foto-atelje MANCLNI, Ljubljana, Tržaška 83.    40. L.
MIZARSKE STROJE
vseh vrr% priznano prvovrstnih znamk »Telchert«, »Festo« itd., kakor tudi kakovostno strojno orodje, skobeljne nože, krožne in gaterske liste naročite najbolj ugodno na velesejmu. Specialna trgovina DOVŽAN IVAN, Ljubljana, Frančiškanska ul. 4, tel. 45-42.       38. L.
TRAJNO ONDULACIJO
v vseh modernih frizurah proti garanciji za ceno din 35 Vam napravi salon »PIRCc, Ljubljana, Florjanska 6. 2055
VAŽNO ZA VSAKEGA
Sedanji težki časi zahtevajo zdrave živce, zato pridite k nam ln pijte mleko, jogurt, smetanco. — Zajtrk, večerja, mlečna hrana. — Se priporoča mlekarna »Drama«. 2009
STAVBNA DELA
načrte, proračune ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje solidno in poceni
STAVBNO PODJETJE RUDOLF TEUCELJ
pri novi cerkvi v Šiški. 2075
Najmanjši znesek 8.— din Beseda 50 par. Davek posebej.
GOZDOVE
srednje in večje, vseh vrst. kupujemo. Ponudbe sprejemamo samo od lastnika gozda. Dubravka, Zagreb, ilica 11. 2070
PONUDITE RABLJENE VREČE
velike in male za moko, otrobe, sol, kavo, riž in sladkor firmi Adler Josip, Sombor.
2071
ŽELEZEN STE1>ILNIK emajliran dobro ohranjen kupim. — Ponudbe Mestni trg 13 v gostilni. 2073
hQUK
Beseda 50 par Davek posebej. NajmanjSi znesek 8.— din
začetniški. nadaljevalni in kon-verzacijski tečaji, dnevni in večerni. Beethovnova 9/1. 2066
IflFORnACUE
Beseda 1.— din. davek posebej. Najmanjši znesek 15.— din
V POJASNILO
Ni res, da bi mi katera moževa sestra posodila denar za hišo, res pa je, da sva njihove starše podpirala jaz in moj mož 19 let. To. kar 'mam, je moje in sem podedovala po starših in polbrgtu. Anica špunt, rojena Lesredič. 2072
Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tricikli. pnevmatike. — Ceniki franko!
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4
Najboljši vodnik po radijskem sveto je
„NAŠ VAL"
Sporedi evropskih postaj na vseh valovili, strokovni članki, roman, novela, novice z radijskega ln televizijskega sveta, filmski pregled,  nagradni  natečaj, smešnice.
Izhaja vsak petek ln je tudi lepo ilustrirani
UPRAVA: Ljubljana — Knaljeva ulica 5.
.................
Prispela je nova pošiljka prvovrstnega dalmatinskega vina. Vsako nedeljo in praznik koncert v novo preurejeni
RESTAVRACIJI »LL0YD«
Sv. Petra c 7
Lep senčnat vrt, vsak čas topla in mrzla jedila. — Za obilen obisk se priporoča VLADA NAZOR
OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIC
Makulaturu! papir
proda
uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica štev« 5
oioioioioionoBOHonc:
NATAKARICO
sprejmem takoj. Na pismene ponudbe ne odgovarjam. Kavarna »VESEL«, Ljubljana — Miklošičeva cesta, 2069
Mestni pogrebni zavod
Občina LJubljana
Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama, prababica in tašča, gospa
Siard Barbara
vdova po paznika
Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 6. t. m. ob % na 6. popoldne z žal — kapele sv. Marije — k Sv Križu.
LJUBLJANA, dne 5. septembra 1940.
Žalujoči družini SIARD — VALENČIČ
*
Izprehod med malimi žival icami
V ospredje stopa najbolj reja koncev, pa tudi perutnine — Razstava ^y*™fri
Reja malih živali je zlasti dandanes zelo važna v narodnem gospodarstvu. Na ljubljanskem velesejmu je tudi razstava malih domačih živali.
Ljubljana, 5. septembra Razstava, ki io je na letošnjem ljubljanskem velesejmu priredilo društvo Rejec maiih živali v Ljubljani, je bila skrbno pripravljena in bčno izvedena. Tako je razumljivo, da vzbuja razstava vsak dan izredno pozornost mnogih obiskovalcev ve-lesejma. ki ie letos sploh v splošnem zelo pester in vsestransko zanimiv.
Na letošnji razstavi malih živali morda ni toliko raznovrstnosti, da bi bila prenatrpana z najrazličnejšimi primerki iz pestrega sveta teh živali. S tem. da na razstavi prevladujejo živali važneiših pasem, je razstava pridobila na resnosti in stvarnosti. Seveda ie lahko reja malih živali tudi šport. Vendar ie reia važnejša v eosoo-darskem pogledu in še zlasti danes, ko življenje prinaša premnogotere skrbi, ki vse-boli tarejo zlasti malega človeka In mi smo gotovo narod maiih ljudi.
Predvsem stooa v osoredie reia kuncev, ki ie zlasti v mestu in njegovih periferijskih delih mnogo enostavnejša zlasti glede prehrane, nego reia kokoši ali golobov. In pri reii kuncev se zopet vseboli uveljavlja gojitev angorskih kuncev. Prav to opažamo rudi na razstavi.
Ze pri vhocki na razstavo opazimo najprej vrsto kletk z angorskimi kunci. Živali so lepo negovane in zlasti angorski skop-ljenec. ki je bil odlično ocenjen po strokovni komisiji, privlači liubitelie živali in poznavalce vrlin te kunčje pasme. — Ce si takoi za tem ogledamo še različne ored-mete. izdelane iz angora volne, ki iih razstavlja agilna Zelezničarska splošna gospodarska zadruga, tedai si lahko predstavlja tudi nestrokovnjak in povprečen opazovalec, kai lahko v gospodarskem pogledu Domeni smotrna reia angorskih kuncev. Iz angorske volne niso izdelane samo najrazličnejše pletenine, nego tudi dnini predmeti tako odlične kvalitete, da lahko v vsakem pogledu tekmujejo z vsakim tovrstnim domačim ali inozemskim bi a som iz katere koli druge tvarine. Barhent s primesjo angorske preje ie kakor mehak žamet. Volno ie blago, ki se lahko kot loden uporablja za športne obleke. Nežno, elastično m trpežno je usnie iz zajčje kože za rokavice, torbice in drugo manjše usnjeno galanterijsko blago. Odveč bi bilo omenjati vrline perila iz angora volne, ki že na prvi rjogled kaze. da ie tako perilo praktično, toplo in prav zelo trpežno. Izredno pozornost vzbujajo kompletna oblačila za dojenčke, ki so prav tako izdelana iz vsestransko uporabljive angorske volne. In to volno pridelujejo iz dlake angorskih kuncev. Zategadelj dlako teh kuncev dobro plačujejo ter se reia teh kuncev obrestuje. Razumljivo ie. da se zanimanje zanie vse boli širi in ima reja an gorskih kuncev še vedno najboljše izglede.
Nadalje so zastopane na razstavi vse druge gospodarske kunčje pasme. Tako so bas* v zadnjem času z bonsko odredbo uvrščeni med gospodarske pasme kuncev ov-nači in orjaki. Na razstavi so zastopani beli in sivi ovnar in cela vrsta belih m sivih orjafcov. Ocenjevalna komisija 3e bila stroga in ie >e redke primere ocenila odlično. To pot manjkajo izredni primeri uspešne rele orjaških kuncev, ker se teža razstavljenih živali giblje na normah in ne sega preko običajnih mer.
Med odlične kožiiharie spada i o tučft modri dunaičan. činčilec. srebrec. alaska in hermelin. Vse te vrste so na razstavi dobro zastopane.
Med perutnino nahajamo predvsem kokoši, katerih reia ie sploh naiboli razšir-iena. Le žal. da naidemo smotrne kokošje-reje le malo. Kokoši radi goie le tako mimogrede. Taka reja pa ie zlasti za rejce v mestu nepridobitna. V tem pogledu moramo še mnogo napredovati, kar nam pokaže tudi sama razstava. — Pri nas goiimo predvsem rjavo štaierko. ki ie nedvomno v primernih okoliščinah odlična kokoš. Ta vrsta ie tudi na razstavi zastopana v veliki meri Takoj za nio vidimo lepe kokošje družine roda i landk. ki ie nrirx>ročliiva najboli za rejce, ki ne razpolagalo z obširnim svetom. Lepe in težke kokoši so plimetke, ki so razstavljene v dveh kletkah. Nekakšna Dosebnost so srebrnice. ki so prav posebno mične živali. Te kokoši so pravi okras. So še Indijanke in pritlikavke. Pritlikavka ie izrecno športna kokoš za posebne liubitelie športne reje Je oa neverjetno, kolikšna iaica nese večkrat — in to zelo pridno — taka pritlikavka Ce bi nesle v takem sorazmerju velika iajca tudi kokoši orjaških pasem, tedai bi bila iajca na i man i še enkrat tolikšna kot so običajno.
Med perutnino dobimo na razstavi še labod ske gosi in domaČe race. Tudi reio te perutnine bo potrebno boli oosoeševati zlasti pa reio puranov, ki ie ori nas premalo upoštevana
Pač pa imamo ori nas odlične goiitelie golobov, kar vidimo tudi na razstavi. Od velikih florenrincev in maltešk'h golebov najrazličnejših vrst in barv. do izrazitih gospodarskih pasem: noievcev in ri rev cev ter športnih golobov kakor so navčki. bob-nariL noievci ali lastovičarii vse dobimo na razstavi ki ie v tem pogledu tudi prav posrečena Razstava v marsičem nazorno uči. da ie tudi reia golobov donosna go- i spodarska panoga, če io rejec pravilno izvaja.
r>a so zastopani tudi najmanjši, so prireditelji postavili vrsto kletk kanarčkov. V teh pa so prav izbrane ptičice. Poleg na-vadneiše rumene vrste se soreletavaio kanarčki žolte in bele barve, kar ie prav posebna redkost. Sicer vzgoie tu in tam kakega belega kanarčka, ki pa je slab pevec, medtem ko se rejec, ki na razstavi razstavlja prizadeva, da vzgoji bele kanarčke pevce, kar mu tudi znatno uspeva. Vzreia takih posebnih ptičkov pa ie zelo težavna. Le v redkem gnezdu se znaide bel m'adič. in tudi pri paru bele barve, te le redki mladič bel in le ta ie sposoben za nadaljnjo rejo za dosego belega rodu Ce pa se hoče poleff barve doseči še pevske vrline, tedaj je naloga še težavneiša.
Razstava ne bi bila popolna, če ne bi bili razstavljeni razni oraktični nredmeti. ki lajšajo uspešno rejo malih živali. Pri kokošicreii so neobhodni razni naoaialniki. avtomatični krmilniki in drugo. Nadalje so razstavljena razna krmila in semena. Poučna ie razstava zdravilnih pripomočkov za zdravljenje živali, ki iih noben re-iec ne more pogrešati. Važna so za reica tudi razna sredstva za konzerviranje. — Za rejca kuncev je razstavljena vzorna kunčnica. Razvidni so razni načrti za go-iobnjake. dalie zaklopna gnezda za kokoši in drugo. Posebno zanimivi so valilni aparati, ki so domač izdelek in zato tudi mnogo ceneiši. pri tem dq celo oraktičnejša. nego so mnogi drugi aparati.
Zveza društev »Mali gospodar« prikazuje strokovne liste in knjige. Str kovna literatura je številna, vendar ie tu še široko neobdelano polje.
Zadnje dni sta prišla na razstavo malih živali celo dva kitajska gosta. Minister dr, Svegel je poslal dva mična mlada pra kitajske pasme, ki ie pri nas še ne poznamo. Živali sta res neka i posebnega.
Naj bi razstava malih živali poglobila razumevanje za reio in na i bi i o razširila čim boli. Smotrna reia malih živali prinese lahko nov vir dohodkov in znatno pospeši narodno gospodarstvo.
Zanimivosti z velesejma
Motorne vozače bodo zanimala metoma kolesa NSU 600 cem 24 PS, z aerodinamično prikolico. Prikolica ima prožno os, ki ji daje odlično cestno lego in omogoča vožnjo brez tresljajev. Kolesarje zanimajo italijanska BIANCHI kolesa s svojo krasno obliko in prvovrstno izvedbo. Tudi nad kralj Peter uporablja že eno leto dvo-kok> te znamke. Razstavljeni BIANCHI
Nmpero model ima zavore nevidno vdelane v jekleni cevi okvirja. Pa Se druga kolesa so tu. Tako odlično in trpežno športno kolo PTJCH, ki je grajeno specialno za nase ceste In hribovite predele in ima prednosti, kot malokatera druga znamka. Zelo zanimivi modeli so razstavljeni tudi v oddelku PHAENOMEN. Tu so predvsem damski modeli, katerih barve in izvedba je že marsikatero obiskovalko velesejma pridobila za kolesarjenje. V poslovnem svetu vzbuja vehko pozornost zanimiva novost PHAENOMEN dobavno kolo, ki po svojih prednostih izredno dobro služi vsakemu trgovcu. Zanimanje vzbuja Phae-nomen nihalno kok>, ki omogoča zaradi gumijastih vzmeti v zadnjem kolesu prijetno vožnjo tudi po slabih cestah. V tem oddelku paviljona KJ« je razstavljenih preko 40 različnih modelov koles in 17 modelov motornih koles, poleg tega pa tudi odlična RIEMANN-ova razsvetljava. RIEMANN dinamo 6.5 in žaromet sta v Sloveniji zelo vpoštevana, ker omogočata kolesarju dobro razsvetljavo. Mimo tega so razstavljeni tudi RIEMA.NN-ovi žarometi za meglo In ovinke, ki sc preprečili že mnogo nesreč ob megli in so potrebni posebno v jesenskem in zimskem času.
Raznovrstne, pestro barvne igrače, reliefe, poprsja in glave za optike, manufakturne in modne trgovine, krojaške pupe, noge za razstavljanje nogav^, izložbena kepita in drugi predmeti v dovršeni izdelavi, podobni keramiki so razstavljeni v paviljonu >H«. Predmeti se izdelujejo v kalupih iz kaširanega papirja, pri čemer je važno lepilo. Ogla jeni in okrušeni predmeti se pobarvajo z nestrupenimi barvami, nato pa ličijo. Izdelki so elastični in >iezdrobljivi, zato prednjačijo pred inozemskimi. Cene so nizke in konkurenčne napram inozemskim. Največje zanimanje je za krojaške pupe, poprsja, glave, noge kopita in gugalne konje, ki so tako stabilni, da neso nad 100 kg težko osebo brez škode za igračo.
Sivinorejci naj si ogledajo v paviljonu »H* razstavljene posnemalnike, mlekarske transportne vrče, molzne žehtarje, cedile in obode za sir. Posebnost so enzen-berški žehtarji kot najpriporočnejša posoda pri molži.
Zahteve slovenskega kmetovalca so vpo-števane pri plugu, kakršni so razstavljeni v paviljonu »G«. Orjejo izvrstno, ker so urejeni aa različne lege njiv ter sestav zemlje. Plugi so treh vrst, za oranje težje, lažje in peščene zemlje. Plug je priročen, da se ga lahko naravna za vsako vrsto in lego zemlje. Nadomestne dele se lahko dobi in jih vsak sam zamenja Mimo plugov so razstavljeni tudi okopalni-ki, osipalniki in travnike brane domačega izdelka.
še nekaj o Žalah
Ljubljančane zelo zanima, čigave so prav za prav Žale
Ljubljana, 5. septembra Ljubljanske zale so zdaj odprte. Nekaterim so všeč, drugim ne, nekateri trde, da so preveč >od vseh. strani znešenec, drugI zopet, da je taka mešanica slogov in barak bolj primerna za sejmišče, kakor za Žale. Toda naš namen ni, da bi zdaj o tem razpravljali. Dosti zanimivejše je, kako so bile Zale otvorjene in kako tam dele prostor pokojnim ljubljanskim meščanom.
Prav zanimive so ugotovitve ob otvoritvi, da se bodo v kapelici naših prastaršev Adama m Eve poleg rimokatolikov lahko odpočili tudi pripadniki katerekoli druge vere. Ob tej kapelici se pojavlja najprej vprašanje, od kdaj sta sploh Adam in Eva postala svetnika, kakor so ju označili na sami kapelici, saj je vendar že iz svetega pisma znano, da sta bila zaradi greha — ker sta začela ves človeški rod — izgnana Iz raja. V Ljubljani so jima menda za izjemo na Žalah priznali svetništvo.
Važnejše vprašanje pri tej kapelici je vsekako to, da je edina, kjer se lahko odpočije jo pokojni ljubljanski meščani, ki niso bili rimokatoliške vere. Prav zanimivo bi bilo zlasti vedeti
kdo in koliko Je razen ljubljanskih
meščanov prispeval kaj za naie Zale in komu tedaj prav za prav
pripadajo.
Kolikor je znano iz časopisnih poročil in iz govorov, izrečenih ob otvoritvi žal, je ljubljanske Zale zgradila naša mestna občina z denarjem, ki ga prejema od svojih meščanov - davkoplačevalcev ne glede na njihovo versko pripadnost. Zale so tedaj zgradili ljubljanski meščani in so torej last mesta Ljubljane, nikakor pa se jih ne more polastiti ali prevladovati na njih katerakoli verska organizacija. Boleče ob otvoritvi je bilo že to,
da zal ni blagoslovila tudi pravoslavna duhovščina,
saj je znano, da število pripadnikov srbske pravoslavne vere med Slovenci naglo narašča, zelo veliko pa je že tudi v Ljubljani.
Vsi meščani mesta Ljubljane, ki so pravoslavne vere, plačujejo prav toliko davkov, kolikor pripadniki drugih ver. Nerazumljivo je potem, zakaj Je ljubljanska mestna občina za pripadnike srbske pravoslavne cerkve in drugih cerkva določila samo eno.
najskromnejšo kapelico, dočim je pripadnikom rimokatoliške cerkve, ki niso k Žalam prav nič več prispevali od drugih., namenjena cela. vrsta kapelic — od razkošni do najpreprostejših. Zakaj bi se n. pr. nr mogel ljubljanski meščan pravoslavne ver* pred svojo poslednjo potjo odpočiti v ka pelid slovanskih blagovestnikov Cirila ir Metoda?
Pripadniki drugih ver v Ljubljani so že vajeni, da jih naša mestna občina ob vsaki priliki podcenjuje, zapostavlja in smatra za manjvredne, čeprav tega pri davčnih
vprašanjih nikoli ne pokaže. Naša javnost se upravičeno izprašuje,
komu pripadajo naše Zale, našim meščanom   ali   posameznim verskim organizacijam? Ce je Zale zgradila ljubljanska mestna občina, tedaj morajo biti vse kapelice odprte vsem pokojnim meščanom mesta Ljubljane brez razlike na njihovo versko pripadnost. Saj menda na občini ne mislijo, da so pokojniki drugih veroizpovedi kužni, ki bi mogli  okužiti  katerokoli  drugo kapelico?
Predstavniki  vseh  drugih veroizpovedi, ki jim pripadajo Ljubljančani, bi morali pri mestni občini prav ostro posredovati, da ne bo več delala nobene razlike med   mrtvimi meščani,
ampak odprla vrata vseh kapelic na Žalah vsem našim meščanom, pa naj si bodo rimokatoliški, pravoslavni, starokatoliški ali pripadniki drugih krščanskih ver.
Ta naš članek ni naperjen proti nikomur, zahteva pa le enako pravico za vse meščane po smrti, kakor zahteva občina od vseh enako izpolnjevanje obvez in dolžnosti pred njihovo smrtjo. Ali naj se naposled zgodi, da bo v kapelici naših prastaršev Adama in Eve ležal rimokatolik, pravoslavni ali starokatolik, ki je prav tedaj umrl, pa bo moral čakati pred vrat-mi, da se mu rimokatolik umakne ali pa sploh ne bo mogel počivati na 2alah? Ali naj prihaja do takšnih mučnih scen in občutkov še tam, kjer najde ljubljanski meščan svoje poslednje pribežališče ?
Trdno smo prepričani, da bo ljubljanska mestna občina kot lastnica naših 2al takoj ln z vso odločnostjo odredila, da so vse kapelice na Žalah dostopne vsem ljubljanskim meščanom brez ozira na njihovo versko pripadnost. To ni le njena dolžnost, ampak tudi njen dolžni čut pietete do svojih meščanov, ki so mestu Ljubljani vse svoje življenje zvesto služili ln mu plačevali vse dajatve in davščine.
O cenah pogrebov in o ostalem bomo Še tudi o priliki izpregovorili.
Sokolski dom kralja
Aleksandra v Ljubljani
Dne 1. decembra bo otvorjena in izročena svojemu namena glavna dvorana v domu Sokola II
Ljubljana, 5. sept.
V okolju, ki je precej odmaknjeno od glavnega toka trnovskega vsakdanjega življenja, na prostoru nekdanje jahalnice za še danes stoječo Konjušnico, je v kratki dobi štirih let zrasel nov ponosen dom nacionalne misli, bodoče domovanje Sokola II. To naše delovno sokolsko društvo, ki si je neutrudno krčilo težavno pot iz ozkih razmer gostovanja po tujih telovadnicah k svojim prostorom, si je z njim postavilo varno zavetje, v katerem se bo šele moglo popolnoma razmahniti.
Stavba, ki že na prvi pogled učinkuje zelo mogočno in gospoduje nad vso bližnjo okolico, je v dolgi vrsti naših sokolskih domov v Ljubljani in po vsej Sloveniji tako po praktični izrabi zazidanega prostora, kakor tudi po estetični zunanjosti in po predvideni notranji opremi, nedvomno med prvimi. Ljubljana bo z domom Sokola II. dobila novo trdnjavo zdravega telesno vzgojnega dela in močno nacionalno kulturno žarišče, ki se bo moglo, upoštevajoč posebno socialno sestavo prebivalstva, s pridom uveljavljati v svojem obsežnem področju. Prav v tem pogledu pomeni novi sokolski dom neocen-ljivo glavnico, ki bo donašala obilne obresti, kajti vse doslej je tod okoli zaradi utesnjenosti vladalo precejšnje društveno in družabno mrtvilo. Zlasti napredna in nacionalna društva jugovzhodne Ljubljane se v veliki meri niso mogla razgibati, ker niso imela stalnega zavetišča za najnujnejše svoje potrebe. Tem potrebam bo mogel Sokol II. s svojimi krasnimi in številnimi prostori v novem domu ustreči v znatni  meri.   Pri   tem   se bo   tudi lastno
društveno delovanje lahko razmahnilo do možnega viška.
Ko sem si nedavno nedeljo ob priliki društvene prireditve v družbi z nekaterimi ljubeznivimi domačimi Sokoli ogledoval po enem letu napredek v gradnji in notranji opremi doma, nisem vedel, kaj naj bi bolj občudovali stavbo in njene odlike ali marljivost, skrb in ljubezen članov zanjo. Treba je namreč vedeti, da je društvo, ko se je lotilo naporne naloge, imelo na razpolago v gotovini le 30.000 din. Danes pa stoji stavba, katere vrednost ni mnogo pod 1 milijonom dinarjev. Kuluk članstva, prošnje za podpore na vse strani, pa stalne prireditve poleti in pozimi, v vsem tem je toliko trdne volje, truda in ljubezni, kakor jih je mogoče najti le pri ljudeh, ki so z vsem svojim srcem vdani svojim idealom. Menda nikjer ni zapisano do podrobnosti, kaj je posamezni član doprinesel za svoj dom, saj se je vsak žrtvoval po svojih močeh in sposobnostih, kjerkoli je bilo treba. Kakor pa so mi s hvaležnim priznanjem zaupali najbolj v delo posvečeni, ima levji delež zaslug pri vsem tem napornem delu neutrudni brat Ciril Stanič, ki je predsednik gradbenega odbora, tehnični vodja in avtor načrtov. Ta neumorni sokolski delavec, kakor bi si jih mnogo želeli po vsej naši domovini, je bil in je glavna gibalna sila. Naj nam ne zameri te javne ugotovitve njegovih zaslug, ker ne gre, da ne bi prav danes, ko je v vsem našem javnem življenju toliko napihnjene hvalisavosti, ne pokazali na tiste naše delavce, ki so res zaslužni, čeprav so skromni In takih priznanj ne marajo.
Kakor rečeno, Sokol IT. rd imel, ko 90 prvič zasadili lopate, zbranega denarja, ki je bil potreben za uresničenje celotnega lepega načrta novega doma. Zaradi tega je delo napredovalo v etapah, kakor so pač dotekala sredstva. Danes, ko je stavba pod streho in ko bo kmalu pripravljena glavna dvorana, je opravljenega že mnogo dela.
nom stoji na severnem koncu obsežnega prostora ob Svabičevi ulici. Prostor ob niem je za sokolsko mladino že sedaj privlačno telovadišče in igrišče. Ko so začeli, so ga morali ograditi in splanirati; nasadili so drevesa in ob ograji plezalke. Ze ta dela so veljala okoli 70.000 din. Zaradi prostranosti bo na tem igrišču prostora za vse vrste sokolske telovadbe; na niem bodo urejena igrišča za lahko atle-fiko in s časom tudi konališče. Tu so bile -ndnja leta že vse društvene javne prireditve.
Po načrtih je predvideno, da bo zazi--*"ana površina znašala 1300 kv. m. Za-—Vrat sta zazidani cea < e tretjini. VI--^Va tarna voda je prisilila graditelje, da morali zbetonirati visoko kletno zi-4ovie. To je seveda gradnjo močno podražilo, vendar pa je Sokol pridobil v kleti
lepe prostore, ki jih bo lahko koristno izrabil (strelišče, zavetišče pred letalskimi napadi itd.)
Pritličje se deli, v kolikor je dograjeno, v vhodni prizidek, glavno dvorano, malo dvorano in letno telovadnico. Po načrtu je določen še enak prizidek, kakor je že na severozapadni strani, tudi na jugovzhodni, kjer bo vhod za ženske z garderobami, umivalnicami in dr, stanovanji za hišnika in upravitelja ter prostori za zdravniške preglede in za gospodarja.
Iz vzhodnega trakta, kjer je veža urejena tako, da izključuje vsak prepih, in kjer so prostori za upravo, prhe, umivalnice in Čitalnico, prideš skozi avlo v glavno dvorano, ki je 7 m visoka, 24 m dolga in 14 m široka. Ta dvorana je sedaj v stadiju dovrševanja in bo 1. decembra letos slovesno predana svojemu namenu, ko bo Sokol II. preselil svoje telovadno delo iz realne timnazije v Vegovi ulici v svoje prostoru. Vsa notranja obdelava dvorane je iz hrastovine, kar jamči za potrebno trpežnost. 1 la bodo parketirana, stene delno cbložene z lesom, a strop tvorijo vezane plošče. Učinkovita dekoracija pa bodo z grafiti prof. Santlja na desni steni, simboliziran lik Jugoslavije, lika slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda na sprednji steni, kjer bo v sredi pod stropom visela tudi umetniška plaketa kralja Aleksandra I., kateremu je po najvišjem dovoljenju ves dom posvečen. Bronasta plaketa, ki je mojstrsko c*elo prof. Severja, je vredna blizu 10.00^ dinarjev. Umetnik jo je Sokolu II. iz naklonjenosti
daroval ter bo na ta način po njegovi zaslugi dvignjena ne samo notranjost dvorane, temveč bo vsem rodovom, ki se bodo vzgajali v tem domu stalno pred očmi velika osebnost kralja Zedinitelja. Zanimivi so zgrafiti prof. Santlja, ki jih bo na desni strani pet in je doslej izdelan že srednji. Ta predstavlja prizor ob Sveto-polkovi oporoki z znano, za Slovane tako tragično usodno resnico: V slogi je moč. Sosedna dva bosta posvečena Sokolom in Sokolicam, a krajna bosta spet opozar-jaal na dogodke naše slovenske zgodovine.
Veliko dvorano bo ločila od manjše, ki je devet metrov dolga in 14 m široka, lesena stena, ki jo bodo lahko v primeru potrebe umaknili, tako da bo vse ena dvorana, v kateri bo prostora za veliko množico.
Vzporedno z glavno dvorano ob izhodu na letno telovadišče so letos napredovala tudi dela za letno telovadno dvorano, ki je visoka 4.5 m in precej velika. Proti jugu bo zavarovana s stekleno steno. Ker je prostorna, bo služila poleg telovadnim namenom tudi lutkovnemu gledališču, ob večjih prireditvah pa tudi kot stranski prostor in morda garderoba. Iz te dvorane bo zgrajeno na letno telovadišče monumentalno stopnišče, ki bo učinkovito spajalo obe napravi v skladno enoto.
Iz vhodnega prostora vodijo stopnice na precej velik balkon glavne dvorane (25 kv. m), pod streho pa je tudi soba za pevsko društvo. Sicer je pa vse, kar je v I. nadstropju, šele v izdelovanju. Podstrešje je namreč zidano tako, da bodo pod njim z lahkoto pridobili mnogo prav lepih prostorov za stanovanja ali pa sobe za društvene potrebe.
Taka je približno slika načrtov in stanja gradnje doma Sokola II. Težko je z besedami bralcu vzbuditi silen vtisk, ki ga stavba zunaj in znotraj že danes napravi na ogledovalca. Pa tudi ta si kljub jasnosti načrtov ne more ustvariti povsem določne slike, kako bo delo izgledalo, ko bo. dovršeno. Končno ni to tako važno. Važno pa je, da raste počasi in sigurno na jugovzhodnem delu naše bele Ljubljane nova, močna postojanka sokolske misli. Čeprav agilni funkcionarji društvene uprave, ki ji požrtvovalno načeljuje starosta br. Vinko Kocjan, doslej niso imeli prevelike sreče, ko so potrkali za podpore na razna ljubljanska vrata, smo vendar prepričani, ker poznamo njih vdanost sokolski ideji, da bodo pri svojem naoornem delu vztrajali do konca. To so dolžni ne samo društvu, temveč tudi narodu in naši državi, katere aktiven sestavni del so.
Ko bo Sokol II. letos 1. decembra praznoval n-jjlepši dan v svojem obstoju, smo prepričani, da se bo z njim veselilo vse piebivalstvo njegovega delovnega okoliša, saj bo novi sok« Iski dom žarišče najple-menitejšega — telesne in duševne kulture in  neomajne d- movinske ljubezni.
tatara Fran. Jeran ti 'M »pravo m maeeat« dtei J*U OU» OratOČ Lgnbljaa
Z veličastnim spomenikom počastimo liralfeu spomin
Znamenje ljubezni in hvaležnosti naroda in potrdilo njegove volje, da hoče ostati svo boden na svoji zemlji
Iz brona vlit, postavljen na granit, tako stoji Tvoj lik pred nami. Z ljubeznijo obdan, živiš nam v srcih
še,
četudi je od onih težkih dni
že nekaj let za nami. *
Izprosi, da beseda naša bo kot bron
zveneč,
kadar bo o lepoti domovine pela, da bo ob delu vedra in vesela, da bo vsa čista kot dragulj blesteč. Izprosi, da bo volja naša trdna kot
granit.
kadar pravice doma bo branila; zvestoba naša da ne bo nikdar klonila, da bode naš značaj kot v kremen zbit.
Ivanka Kalinova
Ljubljana 5. septembra Pred šestimi leti, nekaj tednov po strašnem 9. oktobru, je odbor za postavitev spomenika Viteškemu kraiju Aleksandru I. Zedinkelju, pozval slovenski narcd, naj začne zbirati za spomenik velikemu kralju. Kraljeva zunanja podoba, vklesana v trdo gmoto marmorja in brona, naj bo znamenje zmage nad smrtjo, potrdilo m jamstvo naše vdanosti in nase zvestobe, priča naše ljubezni in naše hvaležnosti, našega spoštovanja in našega češcenja Njegovih vr-lki in kreposti.
V središču Slovenije, kakor cb meji v Mariboru, bo njegov spomenik ža' išče vere, stanovitnosti in poguma za vse na^e praznike veselja in žalosti, za vse naše zmage in pribežališče za vse naše bridkosti in stiske, za vsa naša ponižanja. Ko bo naš duh klonil in upadal, ko bos* a naš ponos in naše dostojanstvo omahovala in se šibila, naj nas Njegov lik tolaži m bodri, naj nas dviga in navdušuje. Spajajoč sedanjost z bodočnostjo, naj tudi pokolenjem, ki pridejo za nami, izpričuje zahvalnost našega spomina, Njegovo dejanje in Njegovo žrtev.
Naj bo studenec, ki nas bo krepil, luč, ki nam bo svetila, ognjišče, ki nas bo grelo. In vsem zoprnikom in zlohotnikom naj bo oznanik) in svarilo: Kralj je mrtev — Jugoslavija je ostala!
Šest let je poteklo od tega poziva, dolga doba je to, razmeroma številne nevšečnosti je moral med tem premagati narod in odbor za postavitev spomenika, mnogo debat je bilo glede prostora, kjer naj bi spomenik stal, nepredvideni veliki dogodki v Evropi so se med tem odigrali, toda spomenik jc le nastal in jutri ga bomo slovesno odkrili. Ob rojstnem dnevu našega ljubljenega mladega kralja Petra II., na dan, ko vstopa mladi kralj, sin Viteškega kralja, v leto svoje polnoletnosti, bo narod izpolnil svojo obljubo in odkril znamenje Njegove vere, da je skozi veke ista kri oplajala prst od Triglava do Vardarja, znamenje Njegove najgloblje, najčistejše in najtrdnejše vere, ki se je razodela v vsej veličini v poslednjih njegovih trenutkih z oporoko:   Čuvajte Jugoslavijo!
Sporočilo poznim rodovom
V juniju letos je bila vzidana v podstavek spomenika spominska listina. Besedilo je napisal pesnik Alojz Gradnik., osnutek je napravil inž. arh. Herman Hua.
Pesnik je z jedrnatimi besedami povedal, kakšna priča naj bo spomenik in spomin ska plošča poznim rodovom:
»V letu   Gospodovem   tisočdevetsto in štiridesetem, v mesecu junij", smo položili v za\-etje kamna to ploščo, ki naj sporo ča poznim pokolenjem našega rodu, da je bil tega leta v srcu Slo\-enije, v beli Ljubljani, postavljen likovni spomenik Viteške mu kralju Aleksandru /., Zedmitelju z do brovotjnimi  prispevki  vseh  slojev sloven skega naroda kot znamenje njegove ljubez j ni in hvaležnosti in potrdilo njegove vo lje, da hoče ostati svoboden na svoji zemlji v kraljevini Jugoslaviji, združen s Hrvati in Srbi. čuvajmo Jugoslavijo!*
Iskanje primernega prostora
Inž. Herman Hus je povedal, kako je bilo treba iskati za spomenik primeren prostor v Ljubljani.
Odkar bo jo pričelo delo za postavitev
spomenika kralju Aleksandru I. v Ljubljani, so iskali zanj najprimernejši prostor. Noben trg ni ostal neraziskan, v upanju, Ja je z večjo ali manjšo preureditvijo prime ren za kraljev lik. Veliko Število laikov in
strokovnjakov je naprezalo svoje moči v napornem delu in ne brez uspeha. Skoda je le v tem, da se podobne naloge porajajo pri nas samo vsakega četrt ah pcJ stoletja. Naravno je. da je hotel biti vspk deležen časti s prispevanjem k rešitvi težavne naloge.
Zato se je razvila, sicer po nepotrebnem, ostra borba, ki je mestoma presekala meje akademske spodobnosti. Dosegla ie dramatične vrhunce v izpadh, ki so se prenašali tudi na področje izve:? vprašarja postavitve spomenika. Smo pač majhen narcd, preveč deljen po mišljenjih, da bi mogli rešiti veliko nalogo z veliko šrrckogrudno potezo.
Zato je bilo potrebnih pet let in pogubno grozečih razmer izven meja naše domovine, da so se tabori pobotali in sprejeli rešitev, ki je ustrezala vsaj navidez vsem.
Prvotno je bila Zvezda torišče stremljenj, nato je posegel vmes Kongresni trg. katerega je kmalu zamenjal Južni trg. Nato namig na prostor pred univerzo ter vhod v Tivoli. k: je ostal s strani odbora za postavitev spomenika izbrano mesto. Med tem je magistrat vedno boli pritiskal na Zvezdo v zvezi z Južnim ti£om. pa je prišlo do kompromisa.
Zvezda ima osrednjo lego v mestu. Dotok ljudstva je sorazmerno velik Zato sodi spomenik v Zvezd5 ie v območje Zvezde. Da pa je spomenik viden tudi iz do-tekajočih ulic Gradišča, Vegove in Gosposke ulice, je nujne potrebno Čim večje izsekanje drevja. 1o pa tudi zato. da je okoli lika zadosti zraka in luči. ker bron oboje nujno potrebuje, da ne zamre v zelenju. Treba je skrbeti, da se plastika v
bronu odra Za ali na svetli fasad ali pa na nebu kot vase zaokrožena sfihue-ta   Kajti na
zelenem ozadju ali temni fasadi ie mogoča le plastika iz svetlega kamna, \ a/no ic tudi to, da mora plastika glodati vedno na jug, da je mogoče opazovati tudi obe stranski  lici  v   dobri   razsvet?iavi.
Odbor je razpisal konkurenco za načrte za najboljši prostor. V poštev so prišli prostori pred univerzo, spednji del Kongresnega trga, vhod v Tivoli m prostor pred NJarodnim donjom. Odbor se je najprej odločil za prostor pred kinom Matico
na Kongresnem trgu, nato pa vhod v Tivoli. Razpisan je bil natečaj in namočilo za spomenik je dobil kipar Lojze Dolinar. Nastal je zastoj, ko je nato pref Plečnik predložil svoj načrt propi le j v Zvezdi. Vsa pripravljalna dela so zarr.di tega za dve leti zastala.
Pri drugem natečaju za primeren prostor, je bil sprejet načrt regulacije vh>da v Ti-vrli, ki ga jc izvršil inž. arh Herman Hus. V začetku lanskega leta so s ku'isami preizkusili,, kam bi spomenik najbolje spadal, al: v os B'ei\veisove ceste, ali v os pravoslavne cerkve. Žirija se je odločila za os pravoslavne cerkve. Mestna občina je nato opomnila, da je regulacija tega prostora zelo težavna, dovolila pa je postaviti spomenik na tem prostoru provizorično. Po regti'aciji Zvezde bi bil spomenik prestavljen v Zvezdo. Odbor je ugodil predlogu mestne občine in jc prosil, naj sc ozna-
či natančno mesto v Zvezdi, kjer bi lahko spomenik stal Nato je mestna občina začela regulirati Zvezdo, fl ta regulacija je samo začasna. Odbor je nadaljeval delo. da bi bil spomenik postavljen m odkrit že na Vidov dan Zaradi raznih neprilik so se dela zaviekla. Danes stoji spomenik na mestu, katerega ie imel v svojem prvem načrtu mž. arh. Herman Hus.
Zakaj je bil izbran Dolinarjev osnutek
Odbor za pi«stavjttv spomenika se je takoj v aaeetku odločil za Jikovni spomenik, zato so imesli pri razpisu natečaja glavno besedo kiparji in ne arhitekti. Pri presojanju poslanih osnuckov je odk-čala želja po plastičnem delu m ne po čisti arhitekturi. Nekateri poslani osnutki so bili arhitektonsko zelo lepi *n zanimivi. Podstavek je bil zamišljen kolikor nv goče enostaven zaradi kontrasta, ki mora obstojati med samim likom in podstavkom. Žirija je izbrala Dolinarjev csnutek tudi zaradi tega. ker je predstavljal kralja n<» konju. Kralj na konju najbolj izrazito predstavlja svojo moč in svoje dostojanstvo.
Prvotni načrt za podstavek je bil brez reliefov, kasneje pa je žirija predlagala, naj se tudi podstavek okras- z reliefi ki bi bili v ilustrativni zvezi z likom Možna bi bila tudi okrasitev podstavka z grbi in napisi. Žirija se je odločila za reliefe Tako krasita zdaj podstavek dva reheia na Jevi in desni strani. Na sprednp strini podstavka je konzola za obešanje vencev. Tu sem bo odbor namestil kasneje za stalno pozlaćen venec.
Vsa dela so bila razpisana no konkurenci. Slo^rad je dobil gradbena dela, tvrdka
Ingrames-ion iz Beograda kamnoseška dela, livarna Vožciovac v Beogradu pa livarska dela.   Vodstvo  gradnje   je   imel   inž. arh.
Herman Hus ki je tudi napravil načrt za podstavek spomenika.
Kipar Lojjze DoHnar
Tvorec kraljevega spomenika kir>ar Lojze Dolinar ie bil rojen dne 19. aprila 1893 v Ljubljani.   Prve nauke o k oarstvu ie
r>reiel r>ri prof. Reoičii na tedanii obrtni soli v Liublinn:.    L. 1910. se ie vrvlsal na
dunajsko umetniško akademijo, kier ie študiral pri prof Millnerju. znanem dunajskem kiparju. Toda tam ni zdržal dolge. Kanalu ga naidemo v Monakovem. ki°r ^tviira pri znamenitem kiparju prof. Miil-leriu. Tu ga znteče vojna, v kateri ie bil csTmnaist mesecev.
Po svetovni vojni se ie Dolinar vrnil v Ljubljano, kier ie de'al okoli 10 let. Med tem ie napravil razna študijska potovania v Pariz. Italijo in Ameriko. V New Yorku ie bil gost ori k;parki in znani o:sateli?ci MaIvini Hofman. Niena gostoljubna vrata so bila na stežai odprta zlasti slovansk'm umetnikom. Bila ie učenka slavnega francoskega kioaria Rodina v Parizu. Zan;mivo ie. da ii ie Rodin oo svoii smrti zapustil svoia najlepša de^a
Toda Lojze Dolinar tudi v Ameriki ni vzdržal, temveč se ie vrnil v Liubliano. V nadaliniih letih ie napravil o<?rcmno zasebnih in iavnih del. tako Krekov spome-
nik pri Sv. Križu, snomenik kralja Petra I. pred magistratom. Mojzesa, ki ie sedai na novi univerzitetni knjižnici, herme slovenskih glasbenikov pred Glasbeno matico, Napoleona na ilirskem spomeniku na Napoleonovem trgu. sv Juriia na hiši Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti, bronasto žensko figuro na Nebotičniku, reliefe in figure na Okrožnem uradu, soomen k Simonu Jenku v roistni vasi pri Cerkljah, itd,
L. 1932. se ie Dolinar preselil iz Ljubljane v Beograd. Postavil si ie lasten atelie v profesorski koloniji v ulici Osma na D i-kiča Takoi prvo leto dela v orestolnici ie oreiel orvo nagrado za soomenik oadlim junakom na Kajmakčalsnu v Bitrlju. Prejel ie tudi naročilo za ta spomenik in temeljni kamen spomenika ie poležil še pokojni Aleksander I. Zal pa spomenic ni bil postavljen zaradi izrodnih razmer. Leto dni nato ie postavil spomenik naglim študentom v Skopiiu. takoi nato po mani spomenik francoskemu oesn'ku Lama rt inu v Beogradu.
V nadaljnjih lotih je izklesal še spomenike Ljubiže v Budvi, kralja Aleksandra I. za Visoko v Bosni, timparion >Dolo« za minististvo za promet v Beogradu. Je to velika kompozicija tri metre visoka in vsebuje petnajst figur. Za Agrarno banko je napravil štiri velike rcii.^e, ki predstavljajo oranje, setev, žetev in trgatev. Prav v zadnjem Času je n: pravil še dva manjša spomenika in to prvemu srbskemu novinarju in ministru za zurmnje zrdeve Dimitriju Davidovicu in narodnemu budite-Iju dr. Svetislavu Kasaninoviću v Pan^e-vu. Medtem pa je napravil še nepregledno vrsto portretov in drui?ih manjših m drobnih del.
že to samo suho naštevanie dela kiparja Lojzeta Dolina rja nam dokazuje, da ;e
umetnik izrednih kvalitet z umetnic ga in tehničnega stališča. Lojze Dolina? nam
je ustvaril spomenik Viteškega kralja, ki ga. bomo lahko pokarali s ponosom vsakemu tujcu. Spomenik ne bo v poi.js samo tvorcu samemu, temveč nam vsem,
Kigta? o svojem defu
— Poslal som tri osnutke, ko je bil razpisan natečaj za spomenik, nam je izjavil
kipar. 2e od Petrovega spomenika, ki pied   Magistratom   in   katerega   sem nn-
pravil 1. 1931., sem se bavil s Stud konja in z idejo za spomenik Vttedkega kralja. Ko je bil razpisan natečaj, sem bil zaradi tega že pripravljen.
Ko sem dobil naročilo, sem napravil tretjinski model, katerega sem prenesel iz ateljeja v Beogradu v nalašč v ta namen zgrajeno 11 m visoko barako. Začeli smo graditi armaturo iz lesa. Ilovico, katere smo porabili okoli 50.000 kg, sem dobil z Viča pri Ljubljani. Armaturo in mavec sem delal z dvema pomočnikoma, ilovico sem nanašal z navadnim delavcem. Ko je bU spomenik modeliran v glini, smo ga, vlili v mavec. Tako je bil negativ dogotovljen. Nato smo vlili mavec v pozitiv in livarna ga je prevzela ter ga razrezala v 54 kosov tsr je vlila v bron posamezne dele. Bronaste stene lika so okoli 5 mm debele. Noge so debelejše,  do enega cen-
Nadaljevanje na 4. strani
(Pred SC leti |e hil htašopotcojtii feral} v Hf&tblf
Kot regent je Viteški kralj prišel prvič v Ljubljano v soboto, dne 26. junija 1920. V nedeljo, dne 27. Junija je regent Sel med mladino in je obiskal naše kulturne zavode. V ponedeljek na Vidov dan je bila velika parada, že v zgodnjm urah so garnizijske čete z gardo zasedle v polni bojni opremi cestni prostor med Blehveisovo hi Gospo-svetsko cesto Pred vladno palačo je regent zajahal čilega rjavca ter v lahnem diru zadirjal proti čelnim četam gardne ediniee. Trije eskadroni konjenice so bili pod poveljstvom polkovnika Radivojeviča. Regent Aleksander je jahajoč pozdravil krepko kot planinski velikani stoječe čete: Pomozi Bog, junaci! Iz krepkih grl junakov je zagrmelo* Beg Ti pomogao! Po končanem ogledu je bil deJile na trgu pred Slonom. Defile je otvorila konjenica s 13 fanfarami. Slika kaže regenta Aleksandra med
tSirtm* 9P w*m m mmm* te gt stenj mmtm%'Jmt m m***+*      te m$ m mmšmmm eobofe a fatoteac* m atetea jgtefie jgfiBtefe i0**0^ _j
Revščina narašča v obmejnih krajih
Kaj vse ljudje prodajajo, da pridejo do denarja — Tatvine na polju itd«
Maribor, 2. septembra. Elementarnih nezgod polno letošnje leto tira nase kmetsko ljudstvo v obup, kakor ga že mnoga desetletja ne zaznamuje naSe podeželje. Višek pomanjkanja doživlja prav nase obmejno ljudstvo! Razen neštetih neurij so doprinesli in doprinašajo k temu obupnemu gospodarskemu stanju se razni drugi pojavi. Od teh je zlasti Škodljiv beg naših vaških delovnih sil v mesta, predvsem v Maribor, kar ima za posledico veliko pomanjkanje delavcev na kmetih. Delo nam zastaja, deloma se v naglici izvrši pomanjkljivo, zaradi zakasnelosti trpi razvoj in spravljanje poljskih in drugih sadežev, ki so povrh letos po večini zelo slabo obrodili.
žito je slabo obrodilo, krompir in repa že gnijeta in vendar "je bil le pridelek koruze, krompirja in fižola naš edini up v tem težkem letu. Kako srečni so tisti redki naši sosedi, ki so jim prizanesle povodenj in toča kakor tudi hude posledice, ki jih je v sadonosnikih in vinogradih zapustila ostra zima. »Lani mrzla, letos gladna zima,« tako prerokuje naš kmet že sedaj.
Spet moramo na tem mestu ožigosati pojav neštetih mešetarjev, pojav prekupče-valstva na vseh področjih in v vseh panogah in kar verjeti ne moremo, da vse to tako mirno gleda naša oblast, ki je bila na to že ponovno opozorjena s časopisnimi objavami! Se prej je odpustiti razna šuš-marstva, s katerimi si marsikdo vsaj z delom skuša kaj prislužiti ali z lastnim obrtnim delom prištediti plačila obrtnikom. Vendar se z raznimi ukrepi udarja pač po šušmarjih. ne pa po mešetarstvu in pre-kupčevalst vu!
že precej dolgo iščejo naši ljudje dohodke s prodajo starega železa ter so tako izpraznili svoje in žal tu in tam tudi tuje kote na podstrešjih, v kleteh, na dvoriščih itd. V nekaterih vaseh je vsaka tretja hiša imela kupčevalca starega železa.
Letošnji pridelek živinske krme, zlasti 5e otave je bil slab. Pri deževnem vremenu so vozili kmetje po veČini namesto užitne krme domov milo steblovje, kvečjemu uporabno za steljo. Slabo slamo, napadeno po
rji, je letos dalo vse naše žito. Toda sila kola lomi! Kmetje moramo, če hočemo priti vsaj do skromnih dohodkov, prodati pač, kar imamo, da se oblečemo za zimo in vsaj za silo branimo proti davčnim dražbam, ki so gluhe in slepe za naše letošnje gorje. Mariborčani se čudijo, koliko voz sena in slame vozimo naprodaj, ne vedo pa, da praznimo senike in bo uboga naša živina preko zime morala biti zadovoljna z blatno krmo, s prazno slamo. Prodajali bi drva, a smo sami brez njih in s strahom se vprašujemo, s čim si bomo kurili, s čim se greli pozimi.
Redko sadje namesto da bi ga prešali za sadjevec, prodajamo, četudi po letošnjih uimah po večini sploh ni namizne vrednosti, vendar ga prodajamo za drugo rabo. seve zato precej ceneje. Poznam soseda, ki svojo deco svari, naj pač pridno nabira sadje, vendar naj ga ne je, ker ga mora prodati in si kupiti moko za kruh, sol in drugo.
In kako štedi naš človek z vžigalicami! Ko kupi škatlico vžigalic, jih razpoloži po mizi ter eno za drugo z nožičem razkolje, razcepi na dvoje in tako ima dvakrat več vžigalic.
Kako je s soljo ? Ta je sedaj sicer kolikor toliko po ceni. Kljub temu je treba tudi z njo Štediti. Zato kupuje kmet ne živilsko, ampak živinsko sol, ki je še cenejša. S tem seve riskira svoje in svojih otrok zdravje.
Krušna moka, krušni zdrob je bil vsakdanja hrana našega revnega kmeta in delavca. Vendar te ni dobiti, ali pa je zaradi visoke cene kmet ne more kupiti. Zato namesto koruznega zdroba. ki je služil za žgance, kupi nekoliko cenejšo mehko koruzno moko, ki jo je poprej rabil za krmo svinjam.
Da ne pozabim, imamo na vaseh že pobirale cunj, papirja, stekla, gumija itd., pa tudi vedno več tatov tega blaga. Tako izginjajo iz hiš steklenice, obleke, čevlji i. dr., tatvine, ki jih doslej nismo poznali.
Vedno bolj pa se množe poljske tatvine, že zgodaj poleti smo ugotavljali, da nam je bil ponoči izkopan še negodni krompir,
kar se sedaj vedno v večji meri postavlja. Vedno bolj se praznijo tudi naše tižolovke, na katerih najdemo kar preko noči le liste in vitice — brez fižolovih mošnjic. Izginja že tudi vrtna zelenjad, preko noči imaš obrana sadna drevesa, celo kupi še nezmla-čenega ovsa se manjšajo, z vozov izginjajo deli in pritikline, redčijo se kupi drv v gozdovih in na domovih, v gozdovih je često nočna tema dala izginiti kar celo drevo in to ležeče pa tudi še stoječe itd. Deloma se tako ukradeno blago porabi doma, deloma prodaja dalje proč od prizadetih lastnikov, najrajši se seve spravlja v Maribor. Zato bi bilo umestno, uvesti v Mariboru in že med potjo strožjo kontrolo Izvora blaga, Id se donaša ali prevaža kamor koli. Toda kontrola naj se ne izvaja le z uvedbo lastniških potrdil, ki veljajo periodično za daljšo dobo, marveč z navedbo veljavnega Časa in množine blaga, ki ga zmore posameznik za trg, odpisovati pa bilo treba že prodano množino blaga.
K tatvinam naj Še omenim primer, ki vzbuja prav za prav občutek smešnosti, a je resničen. Nekje so krave dajale dokaj mleka. Z lepo »urejenim« prehodom so začele pešati in dajati vedno manj mleka. Krivdo zato je lastnik mirno pripisoval slabši, poblateni krmi in paši. Toda lepega dne zasači v hlevu tujo molziljo in — uganka slabe mlečnosti je bila rešena.
Na deželi se vedno bolj bojimo raznih meščanov z nahrbtniki. Tudi te bo treba kontrolirati. Oblast pa naj povrh organizira v podeželskih občinah dobro poslujoče poljske straže, seve oborožene ter v večjem številu, kajti prepričani smo, da bo borba za obstanek vedno težja.
Težko nam je pisati o teh obupnih pojavih in privoščili bi vsem kruha in vsega, toda smo sami trpini in stojimo pred hudo zimo. Naloga javnih cini*eljev .1**» zagotoviti ljudstvu že sedaj vso prehrano ter brezobzirno nastopiti proti vsem, Id tafno kopičijo blago — na račun poznejših vis?fh cen in s tem svojega židovskega obogate-nja. Prva skrb za zagotovitev prehrane in obleke pa bodi posvečena najbolj tmečrmu obmejnemu ljudstvu! M. V.
štuđentavska borza ima srečo
Realna gimnazija še vedno glavna borza god agonija — Zopet lepo vreme
— Dru*
Maribor, 4. septembra. Vsem drugim letos tako nenaklonjeni vremenski bog se je tudi danes, tretji dan študentovske borze in na 701etni spominski dan proglasa francoske republike zopet izkazal kot posebno dobrohotnega nasproti dijaštvu. Po snočnji nevihti je današnje jutro vstalo z zelo kislim obrazom, kakor da hoče nadaljevati z deževno periodo. Pa se je proti 9. uri nepričakovano zjasnilo in tako so zopet v polni sončni svetlobi odprli nadaljevanje glavne borze na Jugosl. trgu. (V realni gimnaziji je bilo danes vpisovanje v 3. in 4. razred.) Sicer je bilo že nekoliko manj dijaštva, vendar živahnost prvih dveh dni je ostala neizpremenjena, le kupčija se je razvijala še bolj stvarno in pregledno za ponudnike in nakupovalce, ti
slednji so danes prišli bolj do očitega izraza kakor prva dva dni, ko je glasna ponudba prevpila vse ostalo na borzi.
Cisto druga slika se je nudila na borzi pred klasično gimnazijo. Kazala je, da je glavna potreba po izmenjavi knjig že pokrita in da se omejuje le še na posamezne primere.
Pred meščansko šolo pa danes že ni bilo več govora o borzi, marveč le še o zadnjih njenih ostankih. Ko je pred to šolo stalo le še nekaj dijakov, je bil samo onstran istega poslopja se nahajajoči Jugoslov. trg še poln >borzijancev« in v najživahnejši kupčiji.
Jutri, v četrtek, ob priliki vpisovanja I. in II. razreda bo »slovesni« zaključek tudi 1 te glavne borze.
Nadlega in zalega komarjev
Njihova glavna legla so luže in staro pokopališče
Maribor, 4. septembra. Komarji so vsepovsod in vsakoletna prikazen, ampak tako nadležni, kakor so letos v Mariboru, že niso bili od enako mokrega poletja, kakor je letošnje. S tem smo že kar mimogrede povedali en vzrok in povod za izredno številnost letošnje komarjrve zalege. Pretežno mokro vreme je najboljši pospeševalec te nadlege in zalege. Leglo mariborskih komarjev pa je v številnih stoječih vodah, s katerimi se tudi sodobni Mariborčani ponašajo pod napačnim imenom: ribniki. V Mariboru in njegovi neposredni bližini je >ribnik« vsaka luža in mlakuža, umetno napravljena ali od narave podana. In takih »ribnikov« ima Maribor več ko preveč. Zdravju in lepemu licu bližnje okolice Maribora najbolj škodljiv in nepotreben pa je oni drugi ribnik mestne bližine in naselja, znanega pod imenom treh ribnikov. Kako zdravju škodljiv je ta drugi, žab in smrdečega blata prepojeni ribnik, se najbolje opazi pred spremembo vremena, ki iz te mlakuže uhajajo naravnost vzdušljivi in smrdljivi plini. Do zdaj
je razpolagala z njim Unionska pivovarna. Zdaj ko je prodala svojo posest (hišo in poslopja na Aleksandrovi cesti In v Raz-lagovi ulici), bi bil skrajni čas, da si ta prostor osvoji ali vinorejska šola, ki je deloma že izsušila bivši tretji, nad tem se nahajajoči ribnik ali pa mestna občina, ki že razpolaga s prvim ribnikom, ki je bil nedavno žal le za silo izčiščen.
še eno in neposredno za mesto samo še bolj nevarno leglo za komarje in za okuže-nje pospešujoči razni mrčes pa ima Maribor šele od novejšega časa: na starem pokopališču. Na večer tu ni treba nikogar več izganjati s pokopališča, ker ga prenadležni komarji preženejo ven. Tu je namreč veliko število le na pol zasutih, sicer odprtih grobnic, v katerih se ob ved-nem deževju nabira voda, zaradi česar so v njih kakor nalašč prava legla za ves mrčes, ki dobiva svoje življenjske pogoje v taki na pol gnilobi. Bati se je, da bo Mariboru prej ko sluti še žal. da se tako malo briga celo za taka legla okuženja, kakor je staro pokopališče.
MasrfKiirske In okoliške novice
— četni«! mariborskega okrožja! Udeležite se polnoštevilno odkritja spomenika blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. dne 6. t. m. v Ljubljani. Vse potrebne informacije dobite v društvenem lokalu ljubljanskega pododbora, Cesta 29. oktobra št. 17, kjer je istega dne ob 14. uri sestanek vsega članstva, čuvajmo Jugoslavijo!
— Med slikarskimi mojstri in pomočniki
se je včeraj na skupnem sestanku dosegel sporazum. Pomočniki so zahtevali, da se jim mezde zaradi draginje povišajo za 30 odstotkov. Na tako velik po višek pa mojstri, ki se morajo tudi sami boriti z nastalimi razmerami, niso mogli pristati. Da pa vendar pokažejo svojo dobro voljo, so pristali na povišanje urne mezde v vseh kategorijah za 50 par, kar so pomočniki po daljšem pogajanju sprejeli. Tako se je poravnal spor, ki bi utegnil zavzeti večji obseg in ogražati mirno obratovanje slikarskih in pleskarskih mojstrov. Mojstri so pristali na povišanje mezd, ker so pomočniki obljubili, da bodo ob moralni podpori mojstrov pomagali preganjati svoje tovariše, ki danes v veliki meri šušmarijo in s tem napravljajo ne le mojstrom, marveč tudi svojim redno zaposlenim tovarišem veliko škodo.
— Tujo smreko je potreboval za kolar-nlco. Z Bajgotcm pri Smartnem na Pohorju smo že ponovno imeli opravka. Vselej pa zaradi tatvin lesa in drv iz gozda veleposestnika Atemsa iz Slovenske Bistrice. To pot je gozdni čuvaj Jaka špenga prijavil, da je v gozdnem revirju posekana lepa, mlada smreka, vredna 150 din. Na sumu je bil tam najbliže stanujoči Matevž T. Ko je orožništvo iz Slovenske Bistrice na njegovem domu med drvmi iskalo to
so jo res našli* seveda že sežaga-
no. Osumljeni je izprva tajil, a izdal ga je njegov lastni sin, ki je izpovedal, da ga je oče nagovoril, naj on smreko podre, nakar sta jo oba zanesla domov. Na to izpoved ni bilo drugega izgovora kakor priznanje, češ da je smreko potreboval kot tram za popravilo kolarnice, bogatemu Atemsu se ena taka smreka ne pozna veliko.
— Strašno posurovelo trpinčenje živali in žene. LovrenčiČ Alojzija, žena posestnika Janeza iz Cagona pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je orožništvu prijavila svojega moža, ker tako strasno posurovelo trpinči ne le njo, marveč, če se ji posreči, da mu ubeži, se maščuje še nad njeno — tellco v hlevu. Po njej (telici) bije kar z gnojnimi vilami tako, da uboga žival zaradi strašnih muk skoči v jasli in tam od bolečin obleži. Nad to podivjanostjo se zgražajo seveda tudi sosedje že zaradi tega, ker morajo le prevečkrat poslušati, kako uboga žival od bolečin tuli. Mož je bil zaradi tega že večkrat ovaden, toda zato se ni prav nič poboljšal, marveč nasprotno, še poslabšal se je. Ker tako trpinčenje očitno diši že po sadizmu ali podobni bolezni, pričakujejo, da bo pristojna oblast morala kaj primernejšega ukreniti.
— Nasilen Sosed Iz Cogotincev. V hišo 68 let starega Jakoba Kosarja, posestnika v Cogotincih je prišel njegov sosed Frane Cof, 35 let stari želar, in brez posebnega vzroka začel starega moža obdelovati s pestmi po glavi, a s čevlji v noge. Komaj da je potem odšel, se je zopet povrnil in svoje delo nadaljeval tudi v navzočnost! med tem v hišo dospele Košarjeve sestre. Ker je prišla tudi ona v nevarnost izbruha Cofove podivjanosti, sta oba zbežala Iz hiše k sosedu BraČiču. To pa Cofu ni bilo všeč, sledil jima je in grozil z odprtim nožem. Drugi dan pa je Cof izginil, baje
na orožne vaje. Ko se vrne. bodo drugI nadaljevali posledice njegovega »prijateljstva« do soseda Košarja.
— Za 100 kg pretežki voli. Znani trgovec z živino iz okolice Sv. Lenarta v Slov. goricah je kupil par volov od kmeta iz sosednje vasi. Ko so vole na občinski tehtnici stehtali, je trgovec občinskega tajnika nagovarjal, da naj na potrdilo napiše 730 kg namesto 830 kg žive teže, kar je tajnik z ogorčenjem zavrnil. Zato pa je trgovec sam popravil uradno izkaznico za 100 kg manjše teže, na kateri je vztrajal tudi še na domu prodajalca. Ko pa se je le-ta napotil do občinskega tajnika, ga je trgovec dohitel in priznal svojo »zmoto« z izgovorom, da sta bila vola le zaradi prenasiče-nosti za 100 kg težja, kot bi bila normalno odnosno tako, kakor da sta se pogodila, namreč na lačno živino. Težko, če najde sodnika, ki mu bo to verjel.
— Izdane in črtane obrtne pravice. V mesecu avgustu 1940 je bilo izdanih 6, črtanih pa 13 obrtnih pravic. Izdane: Senica Ivan, krojač moških oblek, Franko-panova cesta 31; Lopuh Štefan, klepar, Tkalska ulica 5; Trgovska poslovalnica Kmetijske družbe, d. z o. z. v Ljubljani, podružnica trgovine z deželnimi in kmetijskimi pridelki ter izdelki, kmetijskimi živalskimi in zaščitnimi sredstvi, umetnimi gnojili, kmetijskimi stroji in orodjem ter drugimi kmetijskimi potrebščinami na drobno in debelo, Meljska cesta 12; Gai-ser Angela, branjarija v smislu § 19/3 obrtnega zakona, Pipuševa ulica 6; Schaf-halter Rajmund, podružnica obrta slaščičarjev, izdelovalcev keksov, sladoleda, kan-ditov, bonbonov. Koroška cesta 49; Onič Amalija* brivski In frizerski obrt, Meljska cesta 3; Rehar Ludo vik, brivec in frizer. Orožnova ulica 1. — črtane: TJhlcr Ljudevit, buffet, Aleksandrova cesta 13; Kopic Dragotin, trgovina z mešanim blagom na debelo in drobno, Aleksandrova ces. 77; Kralj Stanko, brivec in frizer, Meljska cesta 33; Cepi Karol, avtoizvošček, Tržaška cesta 22; Hergold Albert, avtoizvošček z 1 avtomobilom, Klavniška ulica 4; Rehar Matilda, brivski obrt, Tržaška cesta 63; Rehar Matilda, frizerski obrt, Tržaška cesta 63; Stropnik Edmund, mesar, Kneza Koclja ulica 24; Barfus Marija, predtiska-nje, ažuriranje, vezenje in robi jen je perila, Ulica lO.oktobra 4; žunko Alojz, krojač moških oblek. Frančiškanska ul. 21; Jun-ger Ivan, čevljar. Grajska ulica 2; Marin Cvetko, brivec. Orožnova ulica 2; Frigula Franc, mesar, Tržaška celta 1.
— O tem In onem. Razstava karikatur Remigija Bratuža bo odprta v nedeljo 8. t. m. v beli dvorani Sokolskega doma. Razstavljenih bo nad 100 izredno posrečenih karikatur mariborskih osebnosti. — Dober zaslužek dobijo fantje v starosti od 11. leta naprej. Vprašati na teniških igriščih ISSK Maribora v Čopovi ulici. — Poverjeništvo Udruženja Jug. glasbenih avtorjev se je preselilo iz dosedanjih prostorov v Kopališko ulico 11 (Glasbena matica). — Stavbna zadruga »Naš dom« ima drevi ob 20. pri Povodniku svoj sestanek. Vabljeni člani in tudi drugi interesenti. — Udeležence n. zborovanja slovenskih zgodovinarjev opozarjamo, da bo dne 7. septembra ob 9.30 čakal na postali Sv. Lovrenc na Dravskem polju prtljažni voz za Ptujsko goro. — 331etni delavec Jakob Holc se je pri hoji skozi gozd spod-taknil in si pri padcu zlomil desno nogo. Zdravi se v bolnici, kamor so pripeljali tudi 71etno posestnikov© hčerko Jožefo KmetČevo iz Cirkovc, ki jo je na cesti podrl neki kolesar.
— Konj skoro ubil človeka Pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah je neki konj Drcnil 501etnega viničarja Jakoba žmavca v glavo. Žmavc je obležal s težkimi poškodbami. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer si zdravniki prizadevajo, da bi mu rešili življenje.
— Sprejem gimnazijcev z v!S?m tečajnim izpitom v v. razred drž. učiteljske golo v Mariboru. Prošnje za sprejem, kol-kovane z desetdinarskim državnim kolkom, je treba poslati ali dati ravnateljstvu drž. učiteljišča v Mariboru do sobote 7. septembra. Priloge: krstni list. spričevalo o višjem tečajnem izpitu, kratek Življenjepis,  kolkovaji  b 4dinarskim  kolkom, in
nravstveno spričevalo, ako prosilec  (pro- i slika) ne prihaja naravnost s sole. Prosilci i ne sinejo biti ob vpisu stari nad 25 let in 4
ne smejo biti poročeni. Sprejetih bo 30 učencev in 10 učenk. Prednost imajo učenci (učenke), ki so letos napravili višji tečajni izpit. Vsi, ki bodo vlezli prošnje, naj se preustavjo ravnateljstvu v ponedeljek dne 9. t. m. ob osmih, kjer bodo dobili nadaljnja navodila!  — Ravnateljstvo.
— Opozc-nio avtomobilistom in motoci-Klistom, Opozarjamo vse avtomoblliste in motocikliste na II. 'belokranjski festival slovenskih narodnih običajev, ki se vrši v Metliki v nedeljo dne 8. septembra od 3. do 5. popoldne. Po prireditvi bo narodno slavje ob guslah, kolu, janjcu itd. Cesta preko Podplata, Podčetrtka, Sv. Petra pod. Svetimi gorami. Bizeljskega, Brežic, Kostanjevice in Novega mesta je v dobrem stanju ter nudi izredne pokrajinske lepote. Nadaljnje informacije in prospekti pri Putniku.
— Odbor Dijaške Kuhinje v Mariboru je
prejel od Društva slovenskih odvetniških in notarskih pripravnikov v Mariboru znesek 300 din v počastitev spomina tragično preminulega advokatskega pripravnika dr. Julija Gabrovška; Kreditna zadruga državnih uslužbencev pa je darovala Dijaški kuhinji 150 din mesto venca na grob svojega podpredsednika pokojnega dvorne ga svetnika dr. Josipa Kronvogla. Obema prijateljema revnega dijaštva iskrena hvala.
— Iz policijske kronike. Zidarskemu delavcu Ivanu Kodriču so iz sobe v nekem prenočišču na Vodnikovem trgu izginili škornii in drugi oredmeti v skuoni vrednosti okoli 500 din. — Viničariu Francu Četrtku iz Dobrenia ie neznan tat ukradel 800 din vredno obleko. — Iz dvorišča na Aleksandrovi cesti 12 ie neki zlikovec odnesel razno Derilo in trpi žena pekovskega pomočnika Marija Franc okoli 600 din škode.
— Nezavestnega moškega so našli v stranišču na Aleksandrovi cesti. Imel ie rano na glavi. Očividno ie padel na stopnicah in treščil z glavo na betonska tla Mariborski reševalci so moškega odoremili v bolnico, kier so ugotovili, da gre za 65-letnega berača Karla Lašiča.
— Napad. Ko se ie 171etni kmečki dninar Franc Šmid iz Kicaria proti večeru vračal domov, ga ie iz zasede napadel neznanec ter ga oobil s kolom na tla. Dobil je občutne poškodbe po glavi in rokah. Preoeliali so ga v bolnico, za napadalcem poizvedujejo orožniki.
— Nesreča nikdar ne počiva. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem poliu ie pada 9-letna vini carjeva hčerka Antoni ia Vuzen tako nesrečno s stola, da si ie zlomila levo nogo. — S strehe ie padel in si zlomil levico 21 letni delavec Ignac Kumer iz Slovenskih Konjic. — V Dupleku ie padla s kolesa 281etna posestnikova hči Antonija Šmigovc. ki se ie pri padcu hudo potolkla na glavi. — Pri Sv. Lovrencu na Pohorju ie padel s skednja 271etni kmečki dninar Leopold Fraternik. ki ie obležal z zlomljeno desnico in razbito čeljustjo. Vsi poškodovanci se zdravijo v bolnici.
— Policija išče 261etnesa ključavničarja državnih železnic Josipa Jerčiča. stanujo-čega na Spodnji Radvaniski cesti. Jerčič je pred dnevi odšel od doma. ter se do danes še ni vrnil. Njegova žena ie v skrbeh za njegovo usodo zadevo prijavila policiji.
— 15 in pol kg saharina je zaplenil stražnik na Grajskem trgu nekemu 451etnemu Francu M., stanujočemu v Dvoršakovi ulici. Možakar ie namreč v zgodnjih jutranjih urah hotel kovčeg s saharinom spraviti na 1 Modvor. pa ea ie mož postave, še pravočasno opazil in ga aretiral. Kazen bo precej občutna.
— Sokolsko društvo Maribor II - Pobrežje poziva vse svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži si a vnesti kraljevega rojstnega dne. Zbirališče v četrtek zjutraj ob 4.30 na letnem telovadišču, zvečer ob 20. pri kresu na letnem telovad'šču in v petek ob 10. uri i stota m za odhod v Maribor.
— Lešnikova šahovska simultanka, ki se je vršila predsnočnjim pri »Orlu« se je končala s sledečimi rezultati; Lešnik je dobil 16 partij, 2 sta se končali rernis, eno pa ie izgubil.
— Rdeči petelin na dežeH. V Socdniem Lovcu pri Središču ob Dravi ie v gospodarskem poslopju Ivana Veingerla izbruhnil požar, ki ie uničil s4avbo do tal. Škoda znaša okoli 30.000 din. Preiskava ie ugotovila, da ie ogenj podtaknia zlrbna r<~ka.
— V tajni razpravi je mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča vČerai dopoldne obsodil 30letnega posestn:ka Aloiziia Horvata iz Janžekovskega vrha na leto dni in 6 mesecev robiie ter na izgubo rastnih državljanskih pravic za dobo 3 let. ker se ie pregrešil proti členu 3 zakona o zaščiti države. Lani v nov-^mbru in letos v aprilu ie namreč po raznih krajih propasiral neko tuio ideio.
— Nočno lekanrško službo imata tekoči teden Mina fi ko v a lekarna pri Orlu na Glavnem trgu 12. tel. 25-85. ter Remsova lekarna pri Sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32.
— Mestno kopališče v Kopališki ulici bo iutri v petek 6. septembra ves dan zaprto.
— Družabni večer priredijo aktivni in rezervni častniki mariborske ga-nizije v čast rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II.. jutri dne 6. t, m. ob 21. v veliki dvorani Sokolskesa doma. Vabljeni prijatelji in znanci aktivnih in rezervnih častnikov. Posebnih vabil ne bo. obleka večerna. p^bor.
— Iz pisarne mari bor. vojnega okrožja. Dne 6 seotembra ob 8. uri bo v stolnici služba božja, ki se io morajo udeležiti vsi gg. rezervni častniki in vojaški uradniki v svečani službeni obleki (čizme in ešarna).
— Mariborske brivnice In frizerski saloni bodo na kraljev rojstni dan ves dan zaprti, v četrtek 5. t. m. pa odprti do 20. ure z opoldanskim odmorom.
— Borza dela v Mariboru ootrebule milno 150 pomožnih delavcev (kopačev). Interesenti nai se iaviio med uradnimi urami pri Borzi dela v Gregorčičevi uMci.
— Težo kruha so ugotavljali organi mestnega tržnega nadzorstva pred par dnevi. Cuiemo. da ie bil eden izmed pekov kaznovan z globo 1000 din. ker so pri tehtanju ugotovili, da ie prodMal lažii kruh. kot pa bi ga bil moral. — Kruh bi st>loh morali peči samo v komadih po 1 ali pol. oziroma četrt kilograma karti ni veliko kon-zumentov. ki bi vedeli, koliko mora tehtati štruca kruha, ki stane 4 ali 5 din. Mestno tržno nadzorstvo pa tudi nima časa. da bi vsak dan obletalo vse pekarne in trgovine ter stehtalo ves kruh. ki pride na trg.
(Del. pol.) „ _ _
— Konske dirke na Cvenu p*l Ljutomeru. Jesenske konjske dirke se bodo vršile v nedeljo, dne 8. "septembra t. L ob pol 15. uri na cvenskem dirkališču. Prijavljenih je 23 kenj za kasažke in 6 konj za galop-ske dirke, med temi tudi 2 iz Zagreba ln eden iz Sv. Lenarta. Nekatere dirke bodo gledalcem nudile obilo sportskega užitka. Ljubitelji konj, napravite prvi jesenski iz-
let na Mursko polje. Tudi Putnikov avto-kar iz Maribora bo vozil izletnike k dirkam. Iz Ljutomera bo vozil po potrebi od hotela Zavratnik avtobus med 13. in pol 15. uro na dirkališče.
— M°teno žegnanje v K<>čnem. V Sat-lerjevi gostilni v Kočnem, občina Laporja, pri Slov. Bistrici, so imeli ob priliki žeg-nanja polno gostov. Pa pride 171etni fant iz Laporja in začne izzivati z >auf biks! ven, kdor ima korajžo!« Korajže je bilo sicer dovolj, ampak še več pameti, da se zaradi enega mladega razbori teža ne izplača motiti veselo razpoloženje. To je našega junaka se bolj razjezilo. Začel je goste bombardirati s kamenjem. K sreči ni nikogar zadel. Red je napravil najprej gostilničar sam, a potem so razgrajača dobili v roke orožniki iz Pragerskega, napram katerim se je fant izgovarjal na popolno pijanost vsled preveč zaužite šmar-nice. Ta izgovor pa ga jie bo rešil, da bo pomnil, kdaj je motil sicer tako lepo žegnanje v Kočnem.
— G^tllničar, ki razgraja v svoji gostimi, V teh nemirnih časih imajo gostil-nioarji vse povsod po deželi dovolj opravka, da delajo ali vzpdržujejo red in mir v svoji gostilni. Nekje tam blizu Prevalja pa živi gostilničar in trgovec, na katerega je žena ljubosumna, da se bolj ko zanjo, zanima za dekleta iz Črne. Na ta račun si ga mož privošči več kot ga prenese ali bi ga smel z gosti zaposleni gostilničar prenesti. In v takem položaju se je te dni tako daleč spozabil, da je zlora-beč svojo moškest v pričo gostov vpil m razgrajal tako daleč, da je njegova žena morala klicati na pomoč graničarje, ker pa teh ni bilo, je moralo red napraviti orožništvo iz Mežice. Moža čaka med drugim tudi pregon zaradi nedostojnega vedenja.
— Ne kupuj živine brez potnega list* ln ži^nozdravnišKe preiskave. Orožništvo pri Sv. Barbari v Slov. goricah je dognalo, da se mesarjem prodaja živina, zlasti telički in krave kar tako brez potnega lista in brez prejšnje preiskave po živino-zdravniku ali živinoogledniku. Istotako tudi, da mesarji skušajo na razne načine pokriti take kupčije. Eni kot drugi — največ iz Dogoš in Sp. Dupleka — se bodo morali zaradi teh prestopkov zagovarjati.
— če sin drži % drugič oženjeno materjo. V Mali Zimici, občina Koren, se je vdova Gole vdrugič omežila s Pavlom Merčnikom. S priženitvijo posestva je priženil tudi 171etnega sina Franceta, ki je v prepirih med materjo in očmom najraje potegnil z materjo. To pa je očima zelo jezilo. Te dni je prišel v noči vinjen domov in se je po prepiru z ženo podal oborožen z lopato na hlev, kjer je sin že spal. Gole pa ni čakal, da očim preizkuša lopato nad njun, marveč mu jo je izrul iz rok. pa je nekako v silobranu on lopnil svojega očma. Namesto da bi bil Merč-nik mimo vtaknil, kar je nepotrebno iskal, zahteva, da gre ta domača zadeva Še — naprej .. .
— Zdravnis\kQ dežurno službo za nujno pomoč Članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega zdravnika v petek dne 6. septembra na kraljev rojstni dan gosp. dr. Turin Ivan, Maribor, Linhartova 12, v nedeljo dne 8. t. m. pa g. dr. Horvat MIR rti n, Maribor, splošna bolnica, kirurgični oddelek, Tržaška cesta št. 13.
— Iz kaznilnlške *lužbe. V mariborsko kaznilnico sta bila premeščena paznika Rebernak Franc iz Sremske Mltrovice ter Horžen Ivan iz Stare Gradiške. Iz Maribora pa so premeščeni pazniki Podgo-relec Josip ln Ciglar Josip v kaznilnico v Stari Gradiški. Smiljan Urban v kaznilnico v Lepoglav ter Kocijan Mate k okrožnemu sodišču v Belovaru. Na novo je bil postavljen za paznika Podkubovšek Jožef, delavec iz Loč,
V svarilo trgovcem
Maribor. 2. septembra
V zadnlem času preDlavliaio mariborsko okolico potniki raznih tvrdk in ponujajo blago ne le podeželskim trgovcem, marveč tudi posameznim osebam po hišah. Nekateri imajo pri sebi poleg vzorcev tudi že kar blago, ki ga prodajaio ali pa vsaj ponujajo — torei tudi krošnjarija. Ker se je izkazalo, da večina takih potnikov (agentov) ta posel izvršuje brez oredpisaneea dovoljenja in se zadovoljujejo le s pooblastili dotičnih tvrdk. orožništvo posveča še posebno pozornost vsem takim pojavom. Tako je te dni neka arožniška stanica v Slov. goricah zalotila znanega potnika iz Maribora, ki je imel celo kapico ponudb seboj od nekaterih vzorcev tudi že kar blago, ni se pa mogel izkazati s za trg. potniku posebej predpisanim dovolilom.
Najbrže bodo imele nevšečnosti rudi vso tiste tvTdke. ki v ta namen izdajajo samo svoja pooblastila ali še celo le vzorce in naročilnice. Da to slednie poverilo ne zadostuje, je pokazal šele pred kratkim izvršeni tragični slučaj samomora sicer v Mariboru znanega zastopnika veletrgovine, kateremu so tudi drugod previdni trpovci osebno zaupali večje vso*e na račun dobave blaga, ki ga pa niso sprejeli. Ta slednie omenjeni slučai le baš v tei kritični dobi še tem boli vpoštevania vreden, ker se zunaj po vaseh ponuja tudi živilsko bla^o. ki ga pa dejansko ni mogoče dobaviti in sicer baš ne potom takih agentur.
Iz Celja
—c Pododbor UROIR v Celju poziva svoje člane, da se z rodbinami udeleže družabnega večera, ki pa priredijo oficirji celjske garniziie v petek 6. t. m oh 21. v proslavo rojstnega dne Nj. Vel kralia Petra II. v Oficirskem domu na Dečkovem trgu. Obleka za dame promenad na, za gospode temna.
—c Sokolsko društvo Celje matica odpotuje k slavnostnemu odkritju spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedmite-lju v Ljubi iani v petek 6. t. m zjutraj s prvim posebnim vlakom, ki bo odhajal iz Celja ob 4.30. Zbor udeležencev društva bo ob 4. pred celjskim kolodvorom
—c Prijavite zaloge pšenične moke! Mestno poglavarstvo v Celju poz va izdelovalce kruha, trgovce, posrednike za moko ter pridelovalce in predelovalce pšenice, da prijavijo zaloge pšenične moke po čl. 20 uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom nafkasneie v soboto 7. t. m. pri mestnem tržnem nadzorstvu.
—C Nogometna tekma ze prvenstvo 1. razreda se bo pričela v neddljo 8. t. m. ob 16. na igrišču pri »Skalni kleti« med celjskimi Atletiki in SK Celj em To srečanje bo gotovo napeto in zanimivo.