OD PRTI NOVI ŠOLSKI PROSTORI Skrb za najmlajše in njihovo šolanje je ena najvažnejših družbenih falog. Da pa ni ta skrb v naši občini porinjena na stranski tir, so dokaz le-°*nji rezultati — spomladi odprt vrtec v Dragomerju in zadnjo nedeljo v ePtembru odprt prizidek k soli Ivana Cankarja. Prizidek pa je pravza-rav prerasel ime »prizidek«, saj je v bistvu večji kot stari objekt; v njem 'a-je tuđi zaklonišče za 400 otrok. ^0 je drugi objekt iz programa sa-1oPrispevka za gradnjo šol in vzgoj-'°varstvenih zavodov v naši občini. l6dvomno so se izpolnila prićako-sija v zvezi s tem, kaj naj novi šol-Prostori pomenijo pri postopnem j^ianju perece problematike šol- lri prostorov v občini. Z novim sl°rn sole je pridobljenih 1277 ad. m površine za pouk, 501 kvad. 'pomožne površine in 628 kvad. m °dnikov. Skupaj torej 2406 kvad. m platne površine. To pomeni — ru9ače povedano — 14 novih ra-1 ectov Za yišjo stopnjo pouka z JSerr|i pripadajočimi kabineti in po-|°bnimi prostori, kar omogoča orga-'2acijo vseh šolskih dejavnosti po aJsodobnejših metodah. To so prvi Ss sodobni šolski prostori v naši ob-ni> ki nedvomno pomenijo prelo- denar zbrale samoupravne interesne skupnosti občine, ki so ga prispevale za nekaj opreme. Na kratko preglejmo tuđi delo, ki je bilo pri tem objektu opravljeno. Že januarja 1976 je tedanji upravni odbor sklada za gradnjo šol in VVZ pregledal osnutek projektne naloge. Ugotovili so, da je potrebno dobiti zazidalni nacrt in druge osnove pri urejanju zemljišča, na katerem zdaj stoji šola. Na naslednji seji, junija 1976. leta, je odbor sklepal o treh ponudbah za izdelavo načrtov. Ven-dar se nišo dokončno odločili. Na seji v oktobru 1976, koje bilo ugotovlje-no, da bo zaradi novih predpisov potrebno zgraditi tuđi zaklonišče. Tedaj so se dokončno odločili. Do novembra 1977 . leta se je vlekla izdelava potrebne tehnične dokumentacije. ''avnostni govornik ob otvoritvi novih šolskih prostorov bil predsednik občinske skupščine Vladimir Mejač. odpravljena. Izvršni odbor Skupščine sklada je prav zdaj pred velikimi nalogami in intenzivno išče možnosti in poti, ki bi čimprej pripeljale do ure-sničevanja vsega pred leti postavlje-nega programa. Res se je ta spremi-njal, toda spreminjale so se tuđi ra-zmere v naši občini. To moramo ve-deti za nazaj in morda tuđi za naprej. Pri tem se moramo sfiroti tuđi kaj naučiti. Ob delu pri objektu, ki ga danes odpiramo, se je pokazalo, da ne smemo biti omahljivi. Seveda pa moramo biti tuđi ustrezno organizirani. Največja napaka bi bilo pasivno opazovanje, kaj bo naredil Izvršni odbor sklada. Pri uresničevanju na-daljnjega programa moramo vsi so-delovati, svoj delež mora prispevati vsak del naše občinske skupnosti. Mnogo bolj kot dpslej morajo sode-lovati krajevne skupnosti preko gradbenih odborov, kar med drugim zahteva tuđi novi statut sklada. Do-slednejši moramo biti do izvajalcev gradbenih del. Za to pa je treba več kot samo pripravljenost volonterjev, treba je zagotoviti strokovno delo. Za to pomembno sestavino »odrinjeni« denar se vedno obrestuje. Tuđi to se je izkazalo pri graditvi te sole,« je poudaril predsednik Skupščine Skupno s prizidkom so od-prli tuđi večnamenski objekt, ki s telovađnico predstavlja zaokroženo pro-storsko celoto za izvaja nje vzgojno izobraževalnega del a. V tem poslopju je našla svoj prostor tuđi knjižnica, ki je tuđi po-memben dejavnik izobra-ževanja. Del objekt pa je namenjen trgovski dejavnosti IUV, ki si je z lastnimi sredstvi zagotovila te prostore. sklada za gradnjo šol in vrtcev ob otvoritvi. Na veliki družbenopolitični manifestaciji ob otvoritvi prizidka k soli, večnamenske dvorane in za-klonišča — manifestacije se je udeležilo okrog 1000 občanov — je zbranim spregovoril predsednik občinske skupščine Vladimir Mejač. Orisal je pomen in nujnost gradnje objektov, ki so pogoj za dober izo-braževalni proces in poudaril, da se je izvajanje programa izgradnje šol in vzgojnovarstvenih zavodov začelo hitreje premikati. »Kljub razrešitvi problemov, ki so zavirali izvajanje programa, pa bo dokončna realizacija zahtevala še veliko truda. Predvsem gre tu za finančna sredstva, saj bo potrebno za realizacijo celotnega programa cea 191 milijonov novih dinarjev, ki naj bi jih postopoma zbrali do leta 1985. Seveda pa pri tem računamo na družbeno pomoć, ki naj bi bila v odobravanju kreditov za posamezne objekte. Vse objekte pa moramo dograditi v predviđenih rokih tuđi zaradi povećanja števila otrok. Predvi-devamo, da bo do leta 1985 naj-manj 400 otrok več, kot danes, ko jih je okrog 2000. Prav tako pa se bo povećalo tuđi število predšol-skih otrok. Vključevanje predšol-skih otrok v varstvo pa je predvsem odvisno od razpoložljivih kapacitet, ki so se v preteklem ob-dobju znatno povećale, vendar pa kljub temu ostaja še vedno pre-cejšnje število otrok, ki jim var-stva ni mogoče zagotoviti. Reši-tev je torej v dosledni realizaciji programa,« je med drugim dejal predsednik občinske skupščine Vladimir Mejač. Na družbenopolitični manifestaciji ob otvoritvi prizidka k soli Ivana Cankarja, večnamenskega objekta in prvega sodobnega zaklonišča v občini, ki je bila višek vseh aktivnosti ob akciji NNNP, se je zbralo okrog tisoč občanov. NNNP - uspeh S široko družbenopolitično manifestacijo ob otvoritvi prizidka k soli Ivana Cankarja in večnamenskega objekta ter tuđi prvega sodobnega zaklonišča v občini je dosegla svoj višek akcija Nič nas ne srne presenetiti. To je bil višek vseh aktivnosti, ki so bile dan prej, to je 29. septembra, izvedena na vseh ravneh. Torej v krajevnih skup-nostih, TOZD, SIS, ki so na osnovi do-ločenih načrtovanih predpostavk v obrambne in samozaščitne namene, izvajali in preverjali usposobljenost subjektov obrambnovarnostnega in samozaščitnega sistema. Na tem širokem shodu, ki se gaje udeležilo okrog tisoč občanov, je predsednik občinske skupščine Vladimir Mejač v slavnostnem govoru poudaril, da je pre-verjanje in usposabljanje za obrambno varnostne naloge potekalo vse leto in je poleg moralnopolitičnih vrednot in krepitve zavesti delovnih ljudi in občanov prispe-valo tuđi k nadaljnjemu poglabljanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter njenemu nadaljnjemu podružbljanju. Akcijo v tem smislu je vodila SZDL, ki je posvetila vso pozornost še boljšemu načrtovanju vsebine nalog, u-sposabljanju in preverjanju doseženih uspehov, in to tako na področju obrambno zaščitnih nalog, kot tuđi dopolnjevanju obrambnih in samozaščitnih aktivnosti. Vsa aktivnost SZDL je bila usmerjena v to, da postane ljudska obramba in druž- bena samozaščita sestavina vsakda-njega ravnanja pri delu vsakega izmed nas in skupek pravic in odgovornosti, ki jih uresničujemo na delovnem mestu in v kraju bivanja v vseh organiziranih oblikah družbenega življenja. S tem bo dosežena usposobljenost občanov za opravljanje nalog ob morebitni agresiji, naravnih ne-srečah in drugih nepredviđenih dogodkih. Ko je predsednik občinske skupščine ocenjeval akcijo, ki je potekala prejšnji dan, je dejal: »Naši delovni Ijudje in ob-čani šo se zavzeto vključili v vsa prizade-vanja, saj vedno bolj prihajajo do spoz-nanja, da prav razvijanje ljudske obrambe in družbene samozaščite utr-juje moč in enotnost vseh narodovin narodnosti Jugoslavije, ki je prav tako eden od pogojev notranje stabilizacije in naše neodvisnosti. In prav včerajšnje vaje v občini nas prepričujejo v upravičenost te trditve. Ob obiskih v TOZD in KS smo opazili veliko razgibanost. Skupine in po-samezniki so izvajali naloge z vso re-snostjo in odgovornostjo ter pri tem pokazali veliko znanja in izurjenosti. Še po-sebej pa je razveseljivo, da smo v tej množici sodelujočih opazili veliko mladine, ki je z veseljem in ponosom izvrše-vala naloge. Če pa upoštevamo še šol-sko mladino, je ta ugotovitev neprecen-Ijive vrednosti, saj kaže kontinuiteta naše revolucije.« Več o akciji na 3., 4. in 5. strani Na Vrhniki je 11. septembra je kot gost Partizanskoga pev-skega zbora gostovat kvalite-ten pevski zbor »Inter nos«, ki danes zmore in pokaže petje na najvišji ravni. K nam so prišli iz Schina ob Geulu. To je mestece z izredno lepo lego v enem najprijetnejših okrajev južnega dela province Lim-burg na Nizozemskem. Znano je po obilici naravnih lepot, miru in nenazadnje tuđi po izvrstnem pevskem zboru »Inter nos«, Ta večer je bil prav gotovo ponoven dokaz mednarod-nega prijateljskoga sodelo-vanja in politike miru sociali-stične Jugoslavije. Z zborom je prišel tuđi župan Gilisen in na sprejemu, ki ga je priredil predsednik občinske skupščine Vladimir Mejač, so bili navezani prijateljski stiki med obema mestoma. LETO V«. ŠTEV1LKA56 OKTOBER 1979 n'°o pri zagotavljanju ustreznih de-Vn'h razmer vsemu šolskemu ko-ektivu. 'lt n'odveč navesti še nekaj , t6v'lk o vrednosti te naložbe, če- 'fi i .So P°datki le začasni. Vsa ,a'ožba skupaj je po sklepanih PSodbah vredna 39,4000.000 ,''"■ Od tega velja novi prizidek p>789.000 din, to je 58 odstot-°5V' preureditev starega dela r*36.000 din, instalacije ''»SO.ooo din, oprema 3,886.000 i n 'n 830.000 din strokovni nad-Cr- Že pri graditvi tega objekta je k ° Potrebno združevati denar. ib ' dve treti'ni denaria ie bil° < ranega z občinskim samopri- !*evkom (26,917.000 din), ostalo ,f de|no bančni kredit, delno pa so Še vedno ni bila narejena lokacijska dokumentacija, ki je bila naročena že aprila 1977. leta. To pa je zadrževalo izdajo lokacijskega dovoljenja ter dokončanje glavnega projekta, ki ga je delal Igradov Projekt biro. Čez zimo so bili dokumenti pripravljeni in konec marca 1978. leta je upravni odbor dobil projekt in začele so se priprave na graditev. Gradbena in obrtniška dela so poverili Igradu. Potem je hitro steklo — kljub manj-šim težavam — in pričakovanja so se izpolnila. »Danes je šola kljub vsem težavam, ki so nastopile in jih je bilo treba prebresti, otipljiva stvarnost. Lahko smo zadovoljni, saj je lepa pridobi-tev, ki jo je nedvomno bolj vesela šolska mladina. Vedeti pa moramo, da je s tem zadrega le manjša, ne pa *■ Krajevna organizacija ZZB NOV vabi vse * občane h komemoraciji ob spomeniku na Drči, i- 1- novembra ob 9. uri NAŠ ČASOPIS OKTOBER1 2. SEJA OK SZDL Na drugi seji občinske konference SZDL, ki je bila 26. septembra so obravnavali Smernice za pripravo plana občine za obdobje 1981—1985 ter družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini. Razprava o smernicah je pokazala, da javna obravnava v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnosti in na ob-činski ravni dobro poteka. Priprava planov je zahtevna naloga, zato je bil eden od skle-pov konference, da je treba zlasti krajevnim skupnostim nuditi strokovno pomoč v obliki seminarjev, posvetov ali delovnih se-stankov. To pomoč bodo nudili delavci občinskih upravnih organov in izvršnega sveta. Z ozirom na enotni postopek sprejemanja smernic, ki je bil dogovorjen na republiški ravni pa so pozvali vse nosilce raz-prav, da se zato še posebno angažirajo in pripombe ter pred-loge pravočasno posredujejo izvršnemu svetu. Ta jih bo strokovno ovrednotil, medsebojno uskladil in pripravil spreme-njeno oziroma dopotjnjeno besedilo smernic. Delegati so precej pozornosti posvetili osnutku družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini. Ena od bistvenih ugotovitev je bila, da je potrebno pripraviti seznam prioritetnih nalog na področju kadrovske problematike. Opozorili pa so, da se morajo kadrovske službe na vseh ravneh močneje prizadevati za pridobitev zlasti strokovnih ka-drov, ki odhajajo na delo izven občine. PREDSEDNIK OK SZDL O PROGRAMU DELA Naloge predsedstva in organom Na peti seji predsedstva občinske konference SZDL 10. oktobra so bili imenovani člani svetov in koordinacijskih odborov pri predsedstvu OK SZDL. Predsedstvo je verificiralo sklepe in stališča s seje konference, ki je bila 26. septembra, tekla je razprava o gradivu za sejo DPZ. Naj-večjo pozornost pa so člani predsedstva posvetili programu dela občinske konference SZDL in njenim organom do konca letošnjega leta. Zaprosili smo predsednika občinske konference SZDL Janeza Pečarja, da nam na kratko opiše naloge predsedstva in tuđi ostalih organov. »Izhajajoč iz akcijskega programa ZK v občini, so bila že na volilni kon- ferenci sprejeta nekatera stališča, na osnovi katerih naj bi predsedstvo občinske konference izdelalo program dela predsedstva in ostalih organov. Ena od osnovnih nalog, ki predstavlja tuđi osnovno delovanje SZDL v občini, je seveda ustrezno organiziranje. Danes smo imenovali neka-tere organe predsedstva, ki bodo s svojim delovanjem omogočili kolikor toliko solidno osnovo za delo predsedstva in konference. Seveda bo treba poskrbeti, da bodo ti organi re-snično delovali, ne tako kot v prete-klem obdobju, ko se nekarteri nišo niti sestali. Mislim, da bo zato treba zao: striti odgovornost vseh delegatov, V krajevnih skupnostih potekajo obiski in razgovori predstavnikov občinskih družbenopolitičnih organi-zacij in občinske skupščine z vodstvi krajevne samouprave, delegacij, DPO in društev. To je ena pomembnejših akcij občinske konference SZDL, saj bo le s poznavanjem razmer na terenu možno celovitejše delo. Fotografija je s takega obiska v Dragomeru. 60-LETNICASKOJ V letošnjem letu praznujemo 60. obletnico SKOJ-a. Obletnlco leta, ki pomeni pomembno prelomnico v boju mladih, ki so stali vedno v prvih vrstah v boju zoper fašistične zavojevalce in njihove hlapce. Mladi so bili brez pri-mere požrtvovalni pri graditvi svoje svobodne, samoupravne socialistične in neuvrščene Jugoslavije. Z veliko Ijubeznijo, z besedami, izgovor-jenimi iz srca, je tovariš Tito dejal: »Ko gredo v boj Ijudje, vojska, ki jo je formirala država, odrasli Ijudje, tedaj je to njihova dolžnost do domovine, tedaj je to dolg vsakega državljana in rodoljuba. Toda, ko gredo brez mobilizacije, prosto-voljno, v boj otroci, stari dvanajst, štirinajst, petnajst in šestnajst let, vedoč, da bodo v boju padli, tedaj je to več kot dolg do domovine, tedaj je to nadčloveško junaštvo mladih ljudi, ki se žrtvujejo, čeprav nišo še niti začeli živeti — da bi bila njihova pokoljenja srečna«. Junaštvo in revolucionarno delo naše mladine v boju in v celotnem delu organiziranoga delovskega razreda so v vsakem pogledu vspodbuda za sedanje in prihod-nje delo mlade generacije. Pomemben je bil prispevek mladine pri obnovi in izgradnji svobodne države in pri njenem trudu, da brez vzorca zgradi družbo socialističnega samoupravljanja, skupnost svobodnih in ena-kopravnih narodov in narodnosti. Torej: minilo je 60 let boja in dela mladih, prav te dni pa poteka leto dni od X. kongresa ZSMS-, ki je sprejel nova in jasna načela in smernice dela mladih, poudarili pa so ugotovitev, da se je družbena situacija in klima v našem naprednem revolucio-narnem mladinskem gibanju odločilno premaknila v smer oblikovanja široke demokratične fronte kot ustvarjalne vodilne sile znotraj SZDL inZK. Ta ugotovitev velja tuđi za obdobje po kongresu, ponovno pa smo se srečali z že starimi in večkrat pc-novljenimi problemi; ko se mladi v posa-meznih sredinah ne zavedajo pomena in vloge.ki naj bi jo imela mladina, organizirana znotraj Zveze socialistične mladine kot družbenopolitične organizacije. Tako imamo še vedno veliko število mladih, ki jih osnovne organizacije s svojimi programi in delom nišo uspele pritegniti v svoje vrste, preveč je mladih »funkcionarjev« na vseh nivojih, ki se zadovoljijo s posameznimi akcijami, ki skoraj ne spadajo več v delovanje ZSMS, saj imamo za te dejavnosti specializirane organizacije (društva) ali pa so sicer prizadevni aktivisti ZSMS v svojih akcijah osamljeni. Zato bo v tem trenutku potrebno več pozornosti posvetiti kadrovski krepitvi mladinskih organizacij in njenih vodstev. Mladi ne smemo dovoliti, da bi po vseh zaslugah in priznanjih, ki jih imamo, v tem trenutku postal problem, namesto go-nilna sila v nadaljnji izgradnji naše družbe. Naša mladina je bila in mora biti tuđi v prihodnje vredna Titovih besed: »Ljudstvo, ki ima takšno mladino, ni treba, da se boji za svojo prihodnost.« R. G. RAZMERJE MED DELAVCI IN SAMOSTOJNIMI OBRTNIKI Nova kolektivna pogodba Republiški odbor sindikata delavcev obrti Slovenije in Zveza obrtnih združenj Slovenije sta dala v javno razpravo osnutek nove kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki. Osnutek nove kolektivne pogodbe, ki je nastal na temeljih nove pozitivne zakonodaje po novi ustavi in zakonu o združenom delu, upošteva specifičnosti delovnih razmerij na področju samostojnega osebnega dela sploh in v našte-tih dejavnostih ter dosedanje pozitivne izkušnje, ureja pravice delavcev do sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge pravice, ki jim, ustrezno pravicam delavcev v združenom delu, zagotav-Ijajo materialno in socialno varnost; ureja obveznosti delavcev za pridobivanje pravic na podlagi dela ter preprečuje, da bi si delovni Ijudje, ki uporabljajo do-polnilno delo drugih, prilaščali rezultate tujega dela. Osnova osnutka nove kolektivne pogodbe je veljavna kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki, sklenjena leta 1975 ter spremenjeno in dopolnjeno v letih 1976, 1977 in 1978. Ohranjena so vsa tista določila veljavne kolektivne pogodbe, ki so preverjena z novimi predpisi in s prakso. V celoti nova oziroma bistveno vsebinsko spremenjena ali dograje-na, so naslednja posamezna poglavja ali deli v posameznih poglavjih osnutka: — v II. poglavju so pogoji za zaposlovanje delavcev, da se tuđi na področju, ki ga zajema ta kolektivna pogodba, zagotovi uresničevanje pravice vseh delovnih ljudi do dela, zavaravanje zaposlitve, spremljanje družbenih potreb po kadrih ter poklicno usmerjanje in priprave za zaposlitev delovnih ljudi, ki iščejo delo. Analogno uporabo določb zakona o delovnih razmerjih, ki veljajo za organizacije združenega dela glede objavljanja prostih del in opravil in pogojev za izbiro med prijavljenimi kandidati, pa narekuje zakon o delovnih razmerjih, ki nalaga kolektivni pogodbi obveznost, da določa način zagotavljanja dela de-lavcem, katerih delo postane odveč zaradi trajnejšega zmanjšanja obsega dela oziroma poslovanja ali zaradi prenehanja dejavnosti nosilca samostoj- nega osebnega dela. — Poskusno delo je opredeljeno v celoti na novo. — Varstvo pri delu je prav tako v celoti dograjeno. Poudarek je naprganizi-ranem in programiranem delovanju na tem področju v obrtnih združenjih in zvezi obrtnih združenj v sodelovanju s pristojnimi drugimi organizacijami in skupnostmi ter s pomočjo skladov za izobraževanjedelavcevob delu. Predviđena so dela, ki štejejo za dele v posebnih pogojih. Za taka dela je predviđen tuđi daljši odmor med delom, upoštevani pa so posebni delovni pogoji tuđi pri letnem dopustu in najnižjem osebnem dohodku. Predviđena so tuđi dela, ki se jih ne srne naložiti ženski in mlađemu delavcu, posebne so določbe glede nočnega dela, varstva materinstva, zagotavljanja nege majhnih otrok ter var-stva mladine in invalidov. — Neposredno v javni razpravi pa naj bi se oblikovale določbe o položaju delavcev po 130. členu obrtnega zakona, t.j. delavcev, ki delajo v obratovalnici obrtnika, ki neposredno ali po zadrugi združujejo svoje delo in delovna sredstva z organizacijo združenega dela v odnosih trajnejšega sodelovanja. Glede oblikovanja osebnega dohodka delavca so v 44. in 45. členu osnutka ponu-jene v javno razpravo nespremenjene določbe 41. in 42. člena veljavne kolektivne pogodbe (v povezavi s posameznimi drugimi člani veljavne pogodbe), da razprava razčisti morebitna vprašanja glede sistema delavčevega osebnega dohodka v neposredni odvisnosti od s kolektivno pogodbo opredeljenega dohodka obratovalnice. V osnutku ni več določb o najvišjem osebnem dohodku delavcev. Pripombe in predlogi, ki jih bodo oblikovali delavci — v svojih osnovnih organizacijah zveze sindikatov bodo posredovalni republiškemu odboru sindikata delavcev obrti Slovenije, ki bo skupno z repu blisko sindikalno konferenco delavcev v individualnom sektorju vse te pripombe upošteval v usklajevalnem postopku za pripravo predloga nove kolektivne pogodbe. predvsem članov ZK, ki v ten organih delujejo. Nekateri teh organov že de-lujejo, kot KO za kadrovska vprašanja, KO za LO in DS in KO za spremljanje in koordiniranje javne razprave v stanovanjskem gospodarstvu. Le uspešno delovanje teh organov nam bo omogočilo, da borno nacrtani program dela uspešno izvedli. Še v tem mesecu bi morali napraviti analizo stanja na področju LO in DS ter oceniti akcijo »NNNP«, ki smo jo politično vodili. Analizo naj bi pripravil KO za LO inDS. Naslednja naloga je vključevanje SZDL v javno razpravo o planu obrtne dejavnosti, ki naj bi v nasled-njem srednjeročnem programu imelo večjo vlogo v ustvarjanju družbenega proizvoda občine. V to razpravo bo treba vključiti vse KO SZDL, KS in druge zainteresirane dejavnike glede na potrebe in pro-storske plane. Pomembno je tuđi organiziranje potrošniških svetov in konstituiranje konference na ravni občine. Veliko občanov ni zadovoljnih s preskrbo, slišimo delegatska vprašanja, ven-dar se stanje bistveno ne izboljša zato je potrebno potrošniškim svetom na tem področju nameniti večjo vlogo in s tem ustvariti pogoje za drugačno reševanje problematike. Ena od nalog, ki izhaja še iz prejšnjega mandatnega obdobja, je izobraževanje delegatov. V lan-skem letu je bilo organizirano za vodje delegacije in s tem bi bilo treba nadaljevati. KO za družbeno izobraževanje bi moral pripraviti nacrt izobraževanja. Pri tem bi morali upoštevati pripombe, ki so jih imeli delegati ob sedanjih obi-skih v KS. 2 ■iuHHihanii iliiliiiiiiiiiiBK Predsednik občinske ko"! rence SZDL Janez Pecar: = »Poskrbeti moramo za resni* delovanje vseh organov« = Ob koncu leta bo republišk8 lilna konferenca SZDL glede nal budo tov. Tita o kolektivnem vod' ter prizadevanjih za hitrejše ur8i čevanje in razvoj demokratičnih nosov v naši socialistični sa"* pravni družbi, pripravila usW* materiale in dokumente, o ka" borno morali izvesti široko javn"1 pravo tako v SZDL kot tuđi v on DPO v občini. Razpravljali W^\ vsebini in metodah dela. Prav te1! prave bodo tuđi izhodišča za <*! nadaljnje družbenopolitično deH Naslednja naloga, ki pa jo H verjetno težko opravili v nač^Jk nem obdobju, je vprašanje &,'{ delovanja družbenih organiza"! | društev na področju občine. P°* [ namu, ki je bil napravljen lansK"" i je registriranih v občini 6 obći"s j zvez ter 51 raznih društev, 38 Pj: po novem zakonu o društvih ntSp \ jelo ustreznih samoupravnih a^ \ nišo bila več registrirana. Pa ti** k teh, ki so opravila potrebe f°rrn^ sti, jih veliko iz raznovrstnih vz^'s ne deluje. \ W Posebna naloga v naši«*1] obdobju naj bi bila organi^ informativne službe v olj Ugotavlja se, da »Naš časop^j celoti ne odigra te vloge, ker r<° izhaja, potrebne so dalji*! prave in zato informacija ni •* kovita. Treba bo razmisliti«J gačnih oblikah, ki bi zagot«"1 boljše in predvsem pravog informiranje bodisi o delu v skupščine DPS ali SIS itd- , Ena od nalog bi bila izdelavA j liže delovanja SIS družbenih ^'i nosti v občini — stališča del^p delegatskoga sistema, kot tud' strokovnih služb. .1 Iz razgovora, ki ga je of^P predsednik skupščine DPS, B"^ prenekateri problemi, predvs^J da bi bilo za nekatere SIS ob pfl i njih volitvah potrebno voliti P°s i delegacije, ker sedaj menijo, d i radi preobilice materialov, ki jin J gacije dobivajo, tuđi včasih "'j SIS hkrati, ne morejo ustrezfl0! tivno delovati. ,J Danes smo med drugim tud1 j novali svet za ohranjenje in f&j nje tradicij NOB in spomeniš^.j stvo. Tega organa doslej ni bil"'i moral svoj program izdelati od1 j Ijev. Pričakujem, da bo j ustrezno pomoč od občinske^ bora ZB, ki ima na tem podro« ločene izkušnje. J Zadnja naloga — poleg f*JJ? nja tekočih zadev. seveda —'^ izdelava analize obiskov Pc L jevnih organizacijah oziroifl*! iz katere bodo že po sedanjl \1 izhajale mnoge od nalog, " I jih že navedel. 1 KRAJEVNA KONFERENCA SZDL VRHNjj^ Nova pravila li i Izvršni odbor krajevne konference SZDL Vrhnika je pripra I osnutek pravil krajevne organizacije SZDL Vrhnika. O njin "Jj! temeljito razpravljal še izvršni odbor, nato pa bodo v ]®\t obravnavi. Predvidevajo, da bodo pravila sprejeli na konfet ci, ki bo predvidoma v mesecu novembru. Sedaj pa poteka javna obravnava osnutka plana obrtne » javnosti do leta 1985. Predsednik krajevne konference Slv nam je povedal, da jo organizirajo v skladu z navodili obfiinfj J skupščine in da bodo poskušali čim več krajanov pritegf'M razpravi in prisluhniti njihovim mnenjem. To velja tako za P'.1 vila krajevne organizacije SZDL kot za osnutek plana °"%) dejavnosti, za katerega bo javna razprava zaključena ko^i oktobra. J fgQBERi979 NAŠ ČASOPIS Ekipa pri reševanju topografskih in taktičnih nalog. Predsednik komisije za vzgojo in izobraževanje pri OK ZRVS Ivan Kavčič je prisotnim spregovoril o na-menuin poteku tekmovanja. V mesecu septembru je bila naša glavna aktivnost akcija »Nič nas ne sme presenetiti«. Sklicana je bila seja predsedstva na ka- Ieri so bili vsi predsedniki KO ZRVS. Glavna tema obravnave je jj>»a, kako KO ZRVS in posamezni člani ZRVS sodelujejo v akciji NNP, po KS, na terenu. Ugotovitve so bile pozitivne, saj je bil v I J'seh KS in drugih organizacijah vključen v akcijo večji del članstva Na seji smo se dogovorili, da dne 30. 9.1979 organiziramo ob- 'nsko orientacijsko tekmovanje v sklopu akcije NNNP. To nam je tuai uspelo. Ekipe so bile 3 članske iz vsake KO ZRVS in dve ekipi Za zaključek orientacijsko tekmovanje ZSMS, katereje pripravila OKZSMS. Vtej akciji sosodelovali: OK ■ ZZB NOV in bivši kurirji iz NOV. ? Cilj je bil na TV 17, to je na kraju, kjer so imeli kurirji med vojno £ svojo točko, ki je sedaj spominsko obeležje. Po končanem tekmo- J vanju je bilo tovariško srečanje in razglasitev rezultatov. Najboljša s ekipa je prejela prehodni pokal, najboljši posamezniki pa diplome. £ Prireditve so se udeležili vsi predstavniki občinskih in družbe- J nopolitičnih organizacij, zaključku pa je prisostvoval tuđi naš rojak, 0 nosilec spomenice 1941 Voljč Nače. Tako smo svečano zaključili £ akcijo NNNP. FRANC KRAJNC + m bombnem napadu so učenci hitro zapustili solo in odšli na varno mesto vsodobno urejenonovozaklonišče, Cj|. "ajmlajši so se aktivno vklju- ikh akcijo- Vsi "čenci obeh vrhni- ■n osnovnih šol so obdelali navo- a "n ukrepe civilne zaščite v slu- 'u potresa, požara in letalskega UsPada" Umiki a s vodil akcijo. * Enote civilne zaščite, narodne zašćiW { ostali občani so nato izvedli vajo na treh Knj jih z različnimi predpostavkami. , I Na ostrem ovinku na cesti proti SmreW bila težka prometna nesreća in enote P^ pomoći so preizkusile svoje znanje. |(| Ob potresu se je porušla stara stavb8' .» hiše so reševali ljudi in imetje. Izbruhn^j, tuđi požar na kozolcu, ki gaje dobro pripra a Ijena gasilska enota hitro zadušila. . t Blatna Brezovica > j Že zgodaj zjutraj'so začeli z akcijo. K12 D.: Desetnice 5eb°U T, čudaki /^c D.: Si videl ' ^evodi, i Vu to0'!1^61^ L-: Gospa Parkingtonova ■— Noč v Bomba- Gor1Sl° j£ deŽevJe Hand?n f-r LeP°tni kirurg Herr f V Stolpu He °n ^" ^atanov zeleni otok ^^sse H.: Narcis in Zlatoust M»i^,ass ^-: Shakespeare 5 fjor i, speci agent W r R-: Everest Voiar^cd J" .R" Rok°P>s iz Xanaduja ' Vn« Viharni otok v °nnegut K.: Sirene s Titana S^vatskem jeziku: ^- Kako se uči ljubav STRAN 8 OKTOBER 1979 NAS CASft Gradnja sole Log — Dragomer in prizidka k soli Borovnica Po programu gradenj šolskih in vzgojnovarstvenih objektov v občini Vrhnika sta predviđeni gradnji šol Log — Dragomer in prizidka k soli Borovnica. Zgradili pa so že VVZ Dragomer in prizidek k soli Ivan Cankar. Gradnja sole Log — Dragomer je z lokacijskim dovoljenjem locirana na prostih površinah med naseljema Log — Mole In Dragomer, v Borovnici pa bodo zgradili prizidek k obstoječemu šolskemu poslopju. Izdelana projekta sledita projektnim nalogam, ki ju je pripravila Republiška izobraževalna skupnost na podlagi znanih po-treb po pridobitvi novih šolskih in spremljajočih prostorov. PROJEKT SOLE LOG — DRAGOMER LOKACIJA Objekt bo lociran na zemljišču pare. št. 662, 596/2, 596/7, 603/2, 596/5, 596/1, 1367/1, 1366/4, 620/2 k. o. Log. Smer slemena ostrešja nad prostori za razredno in predmetno stopnjo ter nad malo telovadnico je VZHOD—ZAHOD, sleme ostrešja nad veliko telovadnico in kotlovnico pa poteka v smeri SEVER—JUG. Orientacija učilnic je strogo SEVER—JUG, karjeodvisnood namembnosti. Na vzhodni strani se objekt sole približa osi regionalne ceste Ljubljana—Postojna na 75 m. Na zahodni strani šol-skega objekta se oddaljenost od osi regionalne ceste poveća na 150 m. Na sevemi strani objekta poteka ob hribu lokalna cesta, ki povezuje naselje LOG in DRAGOMER. Iz te lokalne ceste so tuđi glavni dostopi do šolskega objekta, to je do razredne in predmetne stopnje ter do kuhinjskoga dvorišča. Za učence, ki bodo uporabljali javni avtobusni promet, bo na mestu, kjer se šol-ski objekt najboij približa regionalni cesti, urejeno avtobusno postajališče. Na severni strani šolskega objekta bo ob telovadnici avtomo-bilsko parkirišče. Ob dostopnih poteh do razredne in predmetne stopnje je možno urediti kole-sarnice. Na severni strani od regionalne ceste, pod hribom, proti naselju DRAGOMER, je prostor za šolske zunanje športne naprave, ki jih bodo uporabljali tuđi občani za rekreacijo. Tuđi sam šolski objekt ne bo namenjen strogo pouku šoloobveznih otrok, služil bo občanom okoli-ških krajevnih skupnosti za izo-braževalne namene. ARHITEKTONSKA ZASNOVA Osnovna delitev šolskih prostorov je: trakt za predmetno stopnjo (10 učilnic), telovadnica z vzporednimi prostori, uprava in šolska kuhinja z vzporednimi prostori. Vsaka stopnja ima svoje zaklonišče za 200 oseb. Na peti seji 10. oktobra je predsedstvo občinske konfe-renće SZDL imenovalo člane Izdajateljskega sveta Našega časopisa: Mejač Vladimir (predsednik), Curk Vida, Grabeljšek Branko, Gram-povčan Marjan, Kogoj Vesna, Lenaršič Matija, Leskovec Janez, Nikolič Niko, Odar Janez, Pecar Janez, Petelin Franc, Skubuc Stane i Su-sman Jakob. Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — Ureja uredniški odbor: Drago Debeljak, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Peter Petkovšek, Jože Sojer, Janez Pecar, Jakob Susman, Richard Beuerman, Andrej Kra-ševec, Ivan Žitko (tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: 50110-678-41016 — Telefonska številka uredništva 70-325 — Tisk: Tiskarna ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oprošcen prometnega davka. šolska stavba je zasnovana tako, da jo je možno graditi po fazah. Prva faza naj bi bila predmetna stopnja, uprava, telovadnica z vzporednimi prostori, kuhinja z vzporednimi prostori, eno zaklonišče za 200 oseb, večna-menski prostor ter dve učilnici za razredno stopnjo, kar je potrebno iz konstruktivnih razlo-gov. V drugi fazi bi zgradili še šest učilnic za razredno stopnjo, tri kabinete, sanitarije ter še eno zaklonišče za 200 oseb. V tretji fazi bi bilo možno zgra-diti še štiri učilnice za razredno stopnjo, s cimer bi bila šola kompletna osemletka za dvanajst učilnic razredne stopnje ter dvanajst učilnic predmetne stopnje, z vsemi spremljajočimi prostori. PROJEKT PRIZIDKA K SOLI BOROVNICA Prizidek k soli v Borovnici se navezuje na vzhodno fasado obstoječe sole in se razprostira po površini vzhodno med solo, pokopališčem in tovarno. S svojim šolskim traktom šega prav na sedanje šolsko igrišče. Zaradi tega in bodoče razširitve šolskega trakta bo igrišče dobilo novo lokacijo. ZASNOVA: Prizidek je zasnovan tako rekoč iz treh objektov: večna-menskega objekta, telovadnice in trakta učilnic (10 učilnic). Osrednji je večnamenski objekt, nanj pa se poleg omenjenih navezuje še objekt obstoječe sole. Vhodi so organizirani v dveh nivojih. Za šolarje je predviđen vhod v pritlični del objekta, kjer so prostori zaklonišča izrabljeni kot garderoba, medtem ko je vhod v I. nadstropje bolj namenjen nešolarjem. . Istemu konceptu sledi tuđi funkcionalna razporeditev prostorov. Tako je osrednji večnamenski prostor, ki povezuje oba šolska trakta, upravni del, kuhinjo in malo telovadnico, ki se lahko izkoristi tuđi kot oder. Kuhinja ima kapaciteto 720 učencevin 200 predšolskih otrok iz bližnjega VVZ. Poleg kuhinje je še učilnica za gospodinjski pouk, ki naj bi bil namenjen tuđi izvenšolskim obiskovalcem. Mala telovadnica se s stopniš-čem povezuje z garderobami pri veliki telovadnici. Velika telovadnica stoji tako, da jo lahko nem&teno uporabljajo zunanji koristniki. Zaradi visoke talne vode je zaklonišče praktično na nivoju terena. Tako je mogoča njegova dvonamenska uporaba. Učilniški trakt ima v pritličju nanizane učilnice okrog osrednjega prostora knjižnice, ki se lahko s pomičnimi stenami spremeni v manjšo predavalni-co. Sicer pa je osrednji prostor opremljen z dvema atrijema. Na sugestijo uporabnika ima, vsaka učilnica svoj kabinet, učilnica za fiziko in kemijo po dva. Glede na bodočo povečavo sole na 720 učencev je bila že v tej fazi projektirana učilnica za tehnični pouk v končni velikosti. KONSTRUKCIJA Posamezni objekti se zaradi svoje funkcionalne raznolikosti tuđi konstrukcijsko razlikujejo. Učilniški trakt je konstrukcijsko zasnovan iz prečnih nosilnih ar-miranobetonskih zidov, ki so protipotresno ojačani in nosijo stropno konstrukcijo iz »super« votlakov dimenzije 40 + 10 cm. Stresno konstrukcijo predstav-Ijajo vzdolžni lepljeni leseni no-silci. Nanje so položeni špirovci in na letve kritine. Večnamenski objekt ima v pritličju zaklonišče, ki je dimenzionirano tako na pritisk kot na radiacijo. Sicer pa bo vsa ostala konstrukcija stala na armirano-betonskih stebrih, ki nosijo lepljene lesene nosilce, maksi-malnega razpona cea 19,0 m, pri čemer so tuđi vmesne lege na razmakih cea. 3m lepljene. Telovadnica je od večnamen-skega objekta diletirana, sicer pa nisijo lepljene nosilce armirano-betonski stebri, ki so v pritličju povezani z armiranobetonsko steno. Zaradi izbrane lepljene lesene konstrukcije so tuđi stropi lahko leseni s toplotno izolacijo in plo-čevinsto kritino. Glede na nove predpise o toplotni zaščiti in na energetsko krizo nasploh so posebno pozornost posvetili toplotni zaščiti. Poleg 10 cm debele plasti tervola je izbrana so-dobna termoizolacijska kritina TRIMO mg (S= 50 mm). ADAPTACIJA STAREGA OBJEKTA Zaradi funkcionalne povezave in zaradi spremembe namembnosti prostorov bo treba na ob-stoječem objektu opraviti nekaj rušitvenih in adaptacijskih del. Tako bo zaradi nove povezave med objekti treba spremeniti namembnost sedanje učilnice v pritličju. Del prostora se pregradi z opečnim zidom debeline 12 cm. Rušiti bo treba dol fasade, kjer bo zgrajen priključek, treba bo tuđi razširiti vhod v hodnik. Sedanji vhod v isto solo, ki ima nadstrešek, bo treba preurediti tako, da se odstrani nadstrešek in namesto zasteklenih sten vgradi okna in položi plastični tlak. Ta prostor naj se poveže z obema sedanjima učilnicama v pritličju tako, da se prebije no-silne stene in vgradi dvoje vrat. Prostore bo treba še preslikati. Zunanja ureditev je obravna-vana v posebnem nacrtu. V okviru tega nacrta so urejena igrišča in dostopi k objektu. POGLED V ZGODOVINO ŠOLSTVA NA VRHNIKI Otvoritev novega šolskega poslopja je bil za vse nas velik praznik. Čeprav mu pravimo prizidek, Vrhnika z njim dobiva po površini največji šolski objekt v občini. To pa je hkrati tuđi pri-ložnost za pogled v zgodovino vrhniškega šolstva. Začetki sole na Vrhniki segajo že v čaše Marije Terezije. S poukom je bilo takrat težko, saj ni bilo niti učiteljev niti prostorov. Mladino so poučevali cerkovniki ali drugi priložnostni pismeni Iju-dje, ki so bili tedaj dokaj redki. Ivan Cankar nam v crtici Tičkov Grega opisuje takega učitelja. »Ob tistem času je živel na Vrhniki, pod klancem, učeni Tičkov Grega. Živel je, kakor živi kamen na ledini. Kar je pomnil, je videl eno samo izbo, iz katere so ga.ob toplih dneh prenesli na klop pred hišo, da je pomežiknil soncu. Pohabljen je bil od rojstva in se ni mogel ganiti. Izba, v kateri je živel Tičkov Grega, je bila zelo nizka, dokaj prostorna in čedno pobeljena. V kotu je bilo razpelo, pod razpe-lom je visel molek, dmgače so bile stene prazne. Sredi izbe je stala dolga rhiza, ki je sezala skoraj od duri do okna, okrog miže so se vrstile klopi. Miza je pričala, da je slonelo na nji že obilo komolcev, klopi pa so bile tako oguljene in obdrgnjene, da so se svetile, kakor z mastjo politike. Ker ta bela izba je bila šola in Tičkov Grega je bil učitelj. Kadar ni bilo vreme preveč lepo, pa tuđi ne preveč grdo, tako, da je bil otrok v napoto doma in na cesti, seje nabralo vtej soli nekaj nedoraslih paglavcev, skoraj še samosrajčnikov. Prišli so pona-vadi bosi in razoglavi, s seboj so prinesli tablice za pisanje in po deset prstov namesto računice. Sodobni kabineti za sodoben pouk v novih šolskih prostorih Grega je držal v roki šibo, ki je bila tako neznansko dolga, da je segel z njo brez težavev sleherni kot in ćelo skozi odprto okno, č.e se je prikazal tam hudoben obraz, ki se je šolarjem pačil in jim kazal jezik. Prvi šoiski prostori so bili v današnji »stari soli« v Hribu. Naredili so jih leta 1852 iz stare mežnarije. Ob koncu stoletja je postala pretesna, saj je lahko sprejela le okoli 500 učencev, kar 200 pa jih je ostalo brez pouka. Začeti so razmišljati o gradnji nove sole. Tedanji župan Gabrijel Jelov-šek si je zelo prizadeval, da bi Vrhnika dobila kar najlepšo in moderno solo. Ćelo v okolici Dunaja si je ogledal več šol, da bi lahko svetoval, kakšno naj bi bilo novo šolsko poslopje. Občinski in šolski odbor sta sklenila, da bo nova šola stala sredi trga blizu sodnije. Tako so nevede odtrgali šolsko delo kontroli cerkve, saj so odločili, da bo šolsko poslopje stalo proč od cerkve. V začetku 1904. leta je bila šola zgrajena. Vrhniški šolarji so se vselili v enega najmoder-nejših hramov učenosti na Slovenskem. Kronist je zapisal: Dne 30. januarja so pričeli s poukom v sedanji stavbi. To so gledali otroci prvega razreda visoke hodnike, tople prijazne nove učilnice z visokimi okni brez peči, ko so prišli v novo r solo. Marsikdo se je »izgubil« v tej veliki zgradbi in je koračil kar v podstrešje, ker ni vedel, v kate-rem nadstropju je učilnica njego-vega razreda. Res, težko so se navadili najmlajši na to veliko stavbo, a so jo vzljubili, saj je | pouk v njenih učilnicah vse lepše zvenel, kot v prejšnjih zaduhlih sobah stare sole. Tuđi šolski zvonec je pel vse lepše kot v stari soli in j:h je vabilk pouku. Leta so i tekla in tisoče mladih si je bistrilo duha in si pripravljalo pot v življenje v trdni šolski zgradbi, ki je | prestala kar 2 svetovni vojni. V lr^fl!fff5H3l' Do 5. novembra bo v organizacijah združene^8 dela javna razprava o spremembah in dopo!nitval| dogovora o osnovan družbenega plana občine Vrh? nika za obdobje 1976—1980. Gre za dopolnit# glede problemov na področju šolstva in otroškeg^ varstva, ki zahtevajo od nosilcev družbenoekonorflf skega razvoja hitrejše reševanje problemov, zlas's prostorskih. Reševanje teh problemov je odvisno o< finančnih sredstev. Iz sprememb izhaja, da borno poleg že zgrajenil1 objektov (vrtca v Dragomeru in prizidka k OS Ivan3 Cankarja) do konca leta 1981 po prvotnih sprememf bah in dopolnitvah dogovora končali izgradnjo preo* viđenih objektov po sprejetem programu. Sedarf spremembe že upoštevajo nekatere rešitve, ki so b* sprejete na IO Sklada za gradnjo šolskih in vzgojne varstvenih objektov. Te rešitve se nanašajo precN' sem na možnosti ureditve oddelkov otroškega vaf/ stva v prostorih nove sole v Borovnici. Zato sef predviđena izgradnja vrtca v Borovnici premaknila'2 leta 1981 v leto 1983. Navedena rešitev temelji $ ugotovljenih potrebah po varstvu predšolskih oV$ če upoštevamo sedanje in predviđene kapacitete, ^ bo zgrajen vrtec na Bregu in nekaj oddelkov v n^ soli. Predlagane so tuđi sprememge kapacitet izgra* nje vrtca na Vrhniki zaradi prevelikega števila v org^ nizirano varstvo odklonjenih otrok. (209 odklonjef11' otrok v letu 1979). Zato je za povećanje kapacitet nujno zbrati $ datna sredstva. Sedanji predlog sprememb in dop0' nitev bo, če ga borno sprejeli, delavce v OZD in skup nostih, da v svoje planske dokumente vnesejo še ov veznosti od 1. julija 1983 do 31. decembra 1985P prispevni stopnji (1,65%). zadnji je sovražnik 'a$tk vse šolarje in se nas^jU Takoj po prihodu so Ital'J*d vso šolsko dokumentacij0ij( stole. Pouk se je nadalje^ soli, pri Grabenčanovi J°y Hribskem potoku in v <# ,; Cankarjevem domu. Tefl"^,) primerni prostori so bili oPrj! starimi mizami in stoli, ki s°> ; dili Ijudje. J Učenci višjih razredov so) učiti italijanščine. Prisila &A jim ni šla v račun. ltalijanslwjj lja so zmerjali s polentarj8^ je bil fašist in ni hotel sprega besedioe slovensko. Kaj P j' psovka, pa je vseeno ved*' je grozil ćelo s pištolo. j Pouknibilreden,kotjes*j po več mesecev ga ni bilo. "^ so ga imeli največ štiri ure- ^ učitelji, simpatizerji OF, sf> j zapor. Po kapitulaciji ltalii8v Nemci in s solo se ni P^J stveno spremenilo, dokle', ? nili tuđi ti. Začela se je s01 ■ bodni Jugoslaviji. Po osvoboditvi se je Vrt','" večala in število učencev F, ŠoIe je postala pretesna ^ bilo misliti še na eno. P°° ^ prizadevanju šolskega ' Staneta Volka in gradberw(, je bila 4. septembra 1960-'?,' nova šola, ki je bila teoa^ vsem Vrhničanom, Družb* vedala, kako pomemt>nj ložba v šolanje mlađeg" V štedila ne z denarjem n«*J Ni čudno, da je bilo razPi med učenci tako, kot gfJT! šolskem glasilu »Enal9 »Ponosno stoji novo P ^ Tržaški cesti. Vse beloFj vse čisto in pripravljeno, oj |! in se usedemo v šolsK% daleč dan, ko bo prvič zaP* novi soli. Vedno bližjinarri.^ večjo nestrpnostjo ga 1^rj) borno vsi iz srca-zapel|: jf. naši domovini biti mlad--'j in se učiti, se pripravljati n ; sodelovati v skupnem °e čas nas vseh!« i $ Učenci so ob otvori j»' « storov 30. septembra oe\]J »Podobni občutki n«' a tuđi sedaj, ko vstop^V nove, moderno opre1? f niče. Veseli smo ]ir> V vsem, ki ste na kakrS^f pripomogli, da se bO^J ljali na življenje indeiov s prostorih.«