Poštnina plačana v ffotovtni Leto LXXn.. šl sreda 1939 Cena Din i.— SLOVENSKI izjiaja vshk dan popoldne izvzemSi nedelje in praznike. — Inseratl do 80 petit vrsi a Oin 2 do 100 vrsi s l>in 2 50 od 100 do 300 vrst a Din 3. već ji inserati petit vista Uid 4 Popust pc dogovoru inseratiJ davek posebej — »Slovenski Narod< veli« meai>čno v Jugoslaviji Din 12 za Inozemstvo Din 25 - Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva oliea Štev. 5 Telefon: 31-22. 31 23. 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Fostna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 samostojne češke Češka u okuirii uelike nemčife Do usodne odlo- * Hitler Danas lasede nemška vojska vso češko in Moravsko -čltve je prišlo po konferenci prezidenta dr. Kache pri Hitlerja obljubil Čehom avtonomijo v okviru velike Nemčije BEBLIN, 15. marca. Davi oh 6. so imele vse nemške raiijsl:e postaje, ki jim je tella priključena tudi postaja v Gdansku in vse prekomorske postaje, posebno oddajo. Govoril je minister za propagando dr. Gobbels, ki je izjavil, da po nalogu svojega vrhovnega vodje državnega kancelarja Hitlerja objavlja naslednje važne politične vesti: Med vodjo rajna in prezidentom CešhoslovašUe republike dr. Hacho je bil shlenjen naslednji sporazum: Fiihrer in Kancelar je v navzočnosti zunanjega ministra Ribbentropa sprejel prezidenta Hacho in čednega zunanjega ministra Chvalhovsftega na njuno želto v han-celarjevi palači v Berlinu. Ta sestaneh je bil sMican zaradi do&odhov v zadnjem času. Na dosedmjem če shem ozemlju je postal položaj zelo resen in po obojestranshi proučitvi na obeh straneh je bilo doseženo popolno soglasje v tem, da je cilj vseaa truda zasiguranje miru, reda in varnosti v tem delu Evrope. Če*ho%lovašhi predsednih je izjav'l, da tudi on služi temu cilju in da se hončno doseže popvln mir, polaga us** zadevah ki «e rana^v'o na č?-:ki dol dosedanje češkoslovaške reimbJffce Razgo-vt se je nar»a«al pr.-^v^m na novo ure- Hfov «'dr»r«a:^\- med Češko in Nemčijo. Nemški peli lični kro«ri /.j:tr uiiej.i da je »rezident Hacha sklenil predirati Hitlerju ureditev položaja nemške narodne manjšine na Čp«k<»s!o\ ;«škem tako, da M se v S-rngi ustanovilo posebno ministrstvo za nemške zadeve. BERLIN, 15. marca. Armadi je naslovil Hitler naslednji proglas: Vojaki nemške armade! Češkoslovaška je v razkroju Na Češkem in Moravskem divja najstrašnejši teror. S 15 marcem 1939. bodo zaradi tega oddelki nemške armade in zračne vojske vkorakali v Češko, da zaščitijo življenje vsega prebivalstva. Pozivam vsakega nemškega vojaka, da se napram prebivalstvu zasedenega ozemlja ne smatra za sovražnika, temveč samo za nosilca nemške volje nemškega naroda in da prihaja samo z? to, da na tem ozemlju vzpostavi mir in red. Če bi kjerkoli nastal odpor ali upor, ga je treba brezobzirno in z vsemi sredstvi zadušiti. Zavedajte se. d? vi kot repreze&tahti velike Nemčije stopate na češka tla. Fiihrer in vrhovni poveljnik armade ADOLF HITLER Nemška vojska koraka na češko in Moravsko PRAGA, 15. marca. Praška vlada je po radiu prebivalstvo opozorila, da danes vkorakajo nemške čete v Češko in Moravsko in da naj prebivalstvo povsod ohrani red in mir Praški radio je zjutraj pozival prebivalstvo, naj ohrani mir in na] se napram nemškemu vojaštvu vede korektno in disciplinirano. PRAGA, 15 marca. Prve nemške čete so vkorakale že snoči in so zavzele Moravsko Ostravo, Mystek in Frvdek Z okupacijo teh krajev je Češka izgubila svojo mejo napram Poljski V Moravsko Ostravo so vkorakale motorizirane nemške čete v dveh kolonah V mesto Kolkov pred Moravsko Ostravo je prispelo 100 tankov. Snoči so Nemci v Moravski Ostravi že zasedli prostore divizije in orožniške nostaie Prehod iz Moravske Os trave v Svvkov je dosedaj normalen Na progi Prerov—Moravska Ostrava je polno vlakov z nemškim vojaštvom Hi w8,?2B prsi na nem Proglasitev samostojne slovaške države S*^vaški parlament je včeraj proglasil odcepitev Slovaške od češke in Moravske H! 2F II J BERLIN, 15 marca Po sporazumu, ki je bil podpisan med preziden-tom Češkoslovaške republike dr. Hacho in kancelarjem Hitlerjem, je Hitler izdal na nemški narod naslednjo proklamacijo, ki jo je tudi prečita! dr. Gobbels ob 6 zjutraj po radiu, prenašale so jo pa tudi vse nemške postaje ob 7. zjutraj. P R U K L A A C i J A Nemškemu narodu' Potem ko je bila šele pred nekaj meseci Nemčija prisiljena, da v zaščito svojih rojakov žive in v strnjenih naselbin-h nastopi proti ten rističnemu režimu ČSR, je v zadnjih tednih zopet opažati take pojave. V prostoru kjer je toliko narodnosti, je postalo to nevzdržno, in so vladale neznosne razmere. Kot reakcija proti temu napadu na svobodo so se te dni uprli narodi in se ločili od Prage. Češkoslovaška je prenehala eksistirati. Od nedelje dalje je bila Češkoslovaška torišče divjih ekscesov, ki so spet zahtevali več žrtev, žal pa so bili med padlimi Nemci. Vsako uro se množe klici prizadetih na pomoč. Iz krajev nemških otokov, ki jih je Nemčija lani velikodušno pustila Češki so se začele valitireke beguncev, ki so se oropam pre-mošenja zatekali v Nemčijo Nadaljevanje takih razmer mora povzročit: popc-len razkroj v ozemlju, na katerem je Nemčija življenjsko mteresirana, na ozemlju, ki je tisočletja pripadalo Nemčiji. Da to preprečimo in da omogočimo mirno sožitje v tem življenjskem prostoru sem sklenil, da danes pošljem nemške čete na CeSko in Moravsko Naš? čete bodo razorožile teroristične tolpe in tudi čete. ki jim krijejo hrbet, ter vzele pod svoje varstvo življenje vseh ogroženih in tako ustvarile pogoje za BRATISLAVA, 15. marca. d. Slovaški deželni zbor, ki se je sestal včeraj dopoldne, .ie pror'asil samostojno slovaško re-pvMiko. Se;a deželnega zhora je trajala tri ure. ob 13.30 pa je propagandni minister nove slovaške vlade Mach sporočil po radiu, da je parlament sklenil ločitev Slovaške od Češke in Moravske ter ustanovitev necdvisre slovaške države. Obenem je bila tud: objavljena sestava nove slovaške vlado. Kova slovaška vlada je sestavljena tako-ls: predsednik vlade dr. Jože Tiso; podoresednik dr. Tuka; notranji mnister in minister za socialno politiko Karel Sidor; zunanji min ster Durčanskv; finančni minister Pružfnsky; gospodarski min 'ster Madricki; vojni min ster Cajplos (?); prosvetni minister Sivak; pravosodni minister Fritz; prometni m 'mster St3no; šef propagande Mach. Predsednik parlamenta ostane .Martin Sp*«L Takoj po seji je predsednik nove slovaške republike, ki je obenem prevzel tudi predsedstvo slovaške vlade msgr. Tiso poslal kaneelarju Hitlerju brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za podporo slovaškemu narodu, ter prosi Nemčijo, naj ostane rašeitniea svobodne slovaške države ter ji nudi vso potrebno pomoč. SV.vaŠki parlament se bo zopet sestal v kakh 14 dneh, ko bo izvolil definitivnega poglavarja nove države. Na svoji včerajšnji seji je Izglasoval tudi zakon o neodvisnosti slovaške države, kl predstavlja začasno ustavo. In ki vsebuje naslednje do-lvčbc; Čl 1 Slovaška pokrajina se proglaša za neodvisno slovaško državo. Slovaški poVra-jinski zbor se pretvori v zakonodajni zbor slovaške države. Cl 2 Do objave ustave slovaške države je vsa izvršilna oblast v rokah vlade, ki jo imenuje parlament. Čl 3 Vsi zakoni, ukazi in ostali ukrepi ostanejo v veljavi s spremembami, ki izhajajo iz duha o neodvisnosti slovaške države. Čl 4 Vlada se pooblašča, da ukrene vse potrebno za ohranitev reda in varnosti državnih interesov. Cl 5 Ta zakon stopi v veljavo z današnjim dnem, v idila pa ima nalogo, da ga izvrši. Vtis v Ljubljani Ljubljanu, 15. marca. Vest, da zaseda ncm'ka vojska Cc:ko, sc je davi naglo raznesla tudi po Ljubljani, saj w> mnogi v pričakovanju novih dogodkov že na vse zgodaj čakali pri rad i oa para tih in čuli CobbeJ-sove izjave. Ko je ob pol desetih izšla posebna iz-daja »Slovenskega Naroda«, ki je prvi objavi! senzacionalne zgodovinske dogodke, so se ljudje po ulicah Icgt trgali za njo in je bila h'>tro razprodana. Tragična usoda, ki je zadela eeškoslm-aško republiko, je zbudila med ljubljanskim prebivalstvom mnogo sočustvovanja s češkim naro dom. Curih. 15. marca. Beograd 10.—, Pariz 11.66. London 20.615. New York 430.75, Bruselj 74—, Milan 23.14, Amsterdam 233.40 Berlin 176.45, Praga 15.—- Varšava 83.—, Bukarešta 3.38. Nemška vojska 1 v Brnu in Pragi PRAGA, 15. marca. br. Nemška vojska je ob 8. zjutraj vkorakala v Brno. Nt koliko pred 10. so prve nemške čete prispele v Prago, ob 10. dopoldne pa je češka vlada izdala poziv prebivalstvu, naj povsod ohrani mir in red ter naj hladnokrvno sprejema nemške čete, ki bodo zasedle vso Češko. Praga, 15 marca. w. V Pragi vlada popoln mir. Prebivalstvo je konsternirano. Vse je na ulicah Radijske postaje, ki **o že od zgodnjih ur v obratu, oddajajo ne. prestano po zvočnikih, razmeščenih po glavnih okrajih me>sta, navodila prebivalstvu kako naj se v interesu češke stvari mirno zadrži. Posebej pozivajo poštarje, železničarje In delavstvo, naj zastavijo vse svoje sile, da 8c bo promet neovirano razvijal. Vsake četrt ure se čujejo pozivi, naj nihče ne zadržuje nenifke vojske^ da se ne bi povzročili incidenti, ki bi mogli češkemu narodu le se bolj škoditi. Posebno opozarjajo prebivalstvo pred provokatorji. Na glavnih železniških progah je ves civilni promet prekinjen. Od severa in juga prihajajo vedno novi transporti nemškega vojaštva, topništva, oklopnih avtomobilov in strojniških oddelkov. Doslej se nikjer ni bilo zadržano ;n ni prišlo niti do manjših incidentov. Nemške zastave na češkem Praga, 15 marca. Ministrstvo narodne obrambe je davi po radiu pozvalo češko prebivalstvo v zasedenem ozemlju Ceske in Moravske naj ohrani mirno kri in naj strogo pazj na to, da ne pride donobonlh incidentov. Opozorile so prebivalstvo, da pripravljajo eNmcJ na Češkem In Moravskem nemški vojski svečan sprejem tn da bodo vihrale na njihovih hišah nemške državno zastave s kljukastim križem. Ministrstvo poziva prebivalstvo .naj ostane strogo disciplinirano in naj spoštuje nemško državno zastavo, da ne bo nikjer kršen red in mir. Pouka prost dan Praga, 15. marca. Po radiu Je bilo razglašeno tudi vsem šolskim vodstvom, oči* tel jem in staršem, da je danes prost dan In naj se šolska mladina In dijaštvo zbere na določenih krajih pri v korakanju nemške vojske in naj jo pozdravi. Vološin pobegnil v Romunijo PRAGA, 15. marca. AA. Snoči je izflo tole uradno poročilo: Po ustavi določeno razmerje med Prago in Karpatsko Ukrajino je prenehalo in Praga ni več dolina braniti meje te dežele. VARŠAVA. 15. marca. AA (Reuter) Poročajo, da so izvršene priprave, da se madžarske In poljske čete srečajo danes dopoldne v Siinnki na meji Karpatske Ukrajine. CHUST. 15. marca, c. Msgr. Vol o* in Je včeraj popoldne sestavil vlado samostojno Karpatske t krajine in imenoval za zunanjega ministra bivšega ministra Revaja, M pa se trenutno mudi v Nemčiji, ponoči pa je morala nova karpatsko-ukrajinska vlada s msgr. Vološinom na čelu pobegniti preko rumunske meje pred prodirajočimi madžarskimi četami. BUDIMPEŠTA. 15. marca. AA. (MTTV. Po nekem poročilu iz Chusta so se snoči pripetili težki spopadi med prebivalstvom mesta in gardisti predsednika vlade Volo-Šina. Mnogo ljudi je bilo nevarno ranjenih. Ranjen je bil tndi sam Vološin, U Jo zbežal proti Rumuniji. Češko vojaStvo j€ pasivno in se umika iz Karpatske Ukrajine Prebivalstvo je brez obrambe in beži v neredu proti Rumuniji in Poljski. Rumunija bo zaščitila svoje rojake VARŠAVA, 15. marca. c. Zunanji minister Beek se Je snoči sestal s poslanikoma Madžarske in Rumunije. Rumunija namerava zasesti oni del Karpatske Ukrajine, V kateri Je v večini rumunske prebivalstvo« r Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sreda. 15. marca 1939 Stev. ft] Maribor, 15. marca V Gradiščo se je pripetil lani 7. novembra žalosten dogodek, ki je zahteval življenje 24 letnega Ivana Milošiča. Njegova smrt je posledica sovražnosti, ki se poraja včasih na našem podeželju iz prav malenkostnega vzroka. Pokojnega Ivana Milošiča je namreč pregovoril neki Ivan Petrovič, — bilo je 7. nov. — da bi mu šel pomagat pretepat, posestniškega sina Franca Kozla, ki ga sovraži zaradi nekega dekleta. Milošič in Petrovič sta se oborožila s koli ter poiskala Franca Kozla, ki je bil ta dan pri posetmku Bratušku v Gradišču. Kozla sta poklicala iz hiše. Ko se je pojavil na hišnih vratih sta Milošič in Petrovič planila nanj ter ga 9 koli pobila na tla. Na Kozlo-ve klice na pomoč sta prišla iz hiše domači 26-letru sin Jakob Bratušek in 28-letnl delavec Viktor Orlač ter nekateri drugi delavci. Napadalca sta pobegnila. Petrovič je v divjem begu kmalu izginil, dočim je Milošič zbfžal za hišo proti vinogradu. Bratušek in Orlač pa sta ga kmalu dohitela in mu vzela kol, nakar sta ga s koli tako premikastila, da je obležal. Z zadnjimi močmi se je Milošič privlekel domov. Ko so ga hoteli domačini naslednji dan zbuditi, pa je bil Milošič mrtev. Sodna obdukcija je dognala, da je imel poškodovano lobanjo in da je umrl na posledicah udarca s topim predmetom radi od-trpnjenja možganov. Orožniki so Bratuška in Orlača aretirali. Priznala sta, da sta premikastila pokojnega Ivana Milošiča. In tako sta oba danes dopoldne sedela na zatožni klopi v razprav-ni dvorani št. 53 tukajšnjega okrožnega sodišča, kjer sta se morala zagovarjati pred malim kazenskim senatom radi zločinstva uboja. Oba sta se tudi danes zagovarjala kakor v preisavi. Dejala sta, da nista imela namena Milošiča usmrtiti, ampak sta ga hotela samo kaznovati za napad na Kozla. Še žalostnejši primer, kakor je opisani, pa se je pripetil v noči na 4. januar 1939 v Jurovcih, kjer je neki mladenič v besne -sti zaklal lastnega brata ter težko poškodoval svojega prijatelja. Dogodek, ki .le zbujal ogorčenje in vznemirjenje v vsej tamošnji oKolici, se je odigral p-i posestniku Penu v Jurovcih. Kritično ii*0 je namreč prišlo k Penu kjer so kuhali žganje, več fantov, ki so se ore je ude'ežili pevske vaje za praznik Sv. Trsh ki al k v. Pri Penu so fantje najpreje odpeli nekaj pesmi, potem pa so bili pogoščeni z žganjem. Gospodar je medtem kgii k poč:i.vU Pr«;d tem je prosil fant^ naj bodo sedai t;hi Nekaj časa je bil zar?s mir, potem pa je prišel posesniški sin Ivan šterbal zopet peti. Ko so mu dejali, naj bo vendar tiho, pa se je šterbal tako razburil, da je fante ozmerjal in zagrozil, da bo vsakogar zaklal, ki bi ga ne pustil pri miru. To svojo grožnjo je podkrepil s tem, da je izvlekel iz suknje dolg kuhinjski nož. V naslednjem trenutku pa je že tudi zamahnil nož proti hrbtu svojega prijatelja Spahovca. Fantje so takoj planili na Sterbala ter mu skušali odvzeti nož. Toda to se jim ni posrečilo, šterbal je kakor besen planil proti svojemu bratu, ki ga je hotel miriti. Z vso silo je bratu zasadil nož najprej v levo stran prsi. nato pa še v vrat, tako da se je nesrečni brat zgrudil na tla in obležal v mlaki krvi. Toda to mu se ni bilo dovolj. Ko mu je tovariš Franc Hliš očital, • kaj je napravil, pa je podivjani šterbal tudj njemu zasadil nož v prsi, roke in hrbet, tako da se je tudi Hliš zgrudil na tla in obležal v mlaki krvi. Ostali fantje bilo jih je še 4, pa so Ivana sterbala končno razorožili. Jožef šterbal je kmalu zaLem izdihnil radi izkrvavijenja, težko poškodovanega Franca Hliša pa so odpre mili v bolnico, kjer se je zdravnikom posrečilo, da so mu rešili življenje. Na kraj tragičnega dogodka so kmalu prispeli tudi orožniki, ki so Ivana Sterbala Rog. Slatina, 13. marca Včeraj popoldne se je zbralo v Rogiški Slatini iz sreza Smarje-Roga-tec nad 200 Maistrovih borcev. Dosedanje poverjeni- štvo je vodil priljubljeni Maistrov borec šol. upravitelj g. štefancijoza Tone, ki je otvoril zborovanje in se poklonil najprej spominu viteškega kralja Aleksandra I. ho generala Maistra ter vseh padlih borcev za naše ujedinjenje in nato podal Izjavo vdanosti našemu kralju Petru II. in kraljevskemu domu. Pozdravil je zastopnike Legije koroških borcev, tov. Metaniča za solunske dobrovoljce, ravnatelja zdravilišča Ivana Gračnerja in delegate Zveze iz Maribora. Izčrpno je poročal o zgodovinskih dneh prevratne dobe v Mariboru. Na mizi pa je bil znak čina prvega slovenskega generala, ki ga je poklonil Maister tov. štefancijozi V imenu Zveze je sporočil pozdrave zborovalcem tov. Cvirn. tov. Luknar je podal kratek historijat Zveze in njenega Novo mesto, 14. marca Kaz^anci mariborske moške kaznilnice so bili lani 23. junija na delu na nekem travniku pri Sv. Miklavžu blizu Hoč. Med temi je bil tudi 26-letni Leopold Zavrl, pristojen v občino Dole pri Litiji, ki je v mariborski kaznilnici prestajal 7 let robije zaradi zločinstva razbojništva in tatvine. Ker se je Zavrlu nudila ugodna prilika, je pobegnil z dela in šel preko Pohorja do Oplotnice, kjer je dobil pri nekem Žagarju staro ponošeno obleko, v katero se je preoblekel, jetniško pa vrgel proč. Mahnil jo je proti Litiji. Med potjo pa je izterjaval denar od svojih starih dolžnikov za prodano ukradeno blago in se tako preživljal deloma s tem denarjem, deloma pa tudi s prosjačenjem. Begunec je prišel meseca avg~usta tudi v Mekinje, kjer se je oglasil pri Jeriču Jožetu, pri katerem je že pozimi leta 1934, bil gostoljubno sprejet in je tam ostal vse popoldne. Ko je pri tem brskal po starih časopisih kakor da bi hotel brati, je našel delavsko knjižico Jerič Marije, katero je neopaženo spravil v žep. Kmalu se je od Jeričevih poslovil. Delavsko knjižico Jerič Marije je takoj prena-redd tako, da je krstno ime Marija spremenil v Martin. Popravil je tudi rojstno letnico za 1910 in zabeležil poklic — delavec. Tako je prišel do potrebne listine, ker je bil brez dokumentov. Olajšano pa mu je bilo tudi s to pridobitvijo beračenje in dobivanje prenočišč, ker se je pri kmetih lahko legitimiral. Lani zadnje dni avgusta je prišel begunec tudi na M.rno, kjer se je seznanil s SladiČem Antonom, kjer je tudi ostal. Sladiču je pomagal pri delu in v kratkem sta si postala zaupna prijatelja. Ko je begunec Zavrl spoznal, da mu od strani Sladica ne preti nobena nevarnost, da bi ga izdal orožnikom, se je napotil v vas Okrog. Ko je prišel do hiše Ajdišček Neže in opazil, da ni nikogar doma. hiša pa da je dobro zaklenjena, je našel na zadnji strani hiše slabo steno, skopal v zi.l luknjo in se splazil v zaklenjeno hišo. Iz omare je ukradel tri m črnega ^kamgar-na« 1 žensko srajco, visoke čevlje, otročje majco in 9 kg suhih gob. Po tem plenu je zapustil hišo, skozi isto odprtino v zidu. nakar je nesel vse te ukradene predmete k Slađiču. Njemu je tudi begunec povedal, kako je dospel do njih. Zavrl si je pridržal od tega plena le žensko majco in pa suhe gobe, katere je pozneie prodal trgovcu Ko-vačiču Leopoldu na Mirni. Ostale predmete pa je podaril. Ko je Sladic spoznal Zavrla tudi s te strani, je začel praviti, da se lhako dobi denar pri Kova čiču Leopoldu na Stanu. Sladica pa drzni rokomavh Za- aretirali in prepeljali v zapore mariborske jetnišnice. Pri zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom je šterbal svoj zločin priznal, izgovarjal pa se je, češ. da je bil vinjen. Ko so mu pa očitali, zakaj je vzel k pevski vaji s seboj dolg kuhinjski nož, pa je dejal, da je to storil za vsak slučaj, če bi ga kdo napadel. Epilog tega pokolja je bil danes dopol-•Jne pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Razprava proti Ivanu šterbalu, ki je bila tajna, ob zaključku poročila še traja. namena, ki naj bo šo vedno kljub dosedanjim zahtevam gojenje in očuvanje starega tovarištva lajšanje bede potrebnim borcem, preskrba poštenega zaslužka, kar je zlasti dolžnost občin in oblasti. Sledilo je jedrnato poročilo Zvezine^a tajnika tov. Cimermana. Po poročilih o dosedanjem delu povei-jeništva. ki se pretvori v odsek, je bil izvoljen s prisrčnim odobravanjem za piv i. sednika ravnatelj zdravilišča tov. Gračnei Ivan. za podpredsednika šol. upravitelj tov Štefancijoza Tone*. Odborniki: tov. Lapuh Smole. Avguštin Fink Hernans. Žerak. Kos. Vodušek. skorc. župevc. Herman. Kmšič in Kamenšek Številna udeležba in novi oibor jamčita, da bo ta postojanka Maistiovcev ena najmočnejših in tovariško najbo-; delavnil Za Lep sprejem in gostoljubnost, ki sta je bila deležna tov Luknar in Cimerman pri Sv. Križu pri ljubeznivi Verkovi mamici. pa še posebna zahvala vrl ni takoi ubogal, temveč je za nekaj dni izginil od njega in se potikal po vaseh v okolici Mirne Dne 3. septembra pa je Zavrl prišel v vas Drenovec. Ko je opazil da pri Pavlinu Rudolfu ni nikogar doma, je vlomil skozi okno v sobo in se splazil v hišo. Pobral je črno obleko, moški klobuk, športni plašč, dvoje moške hlače, nekaj moškega perila, ženske čevlje ter denarnico z 20 din gotov .ne. Hišo je zapustil =kozi vezna vrata. Od tega plena je med potjo prodal neka i obleke, nekaj pa podaril. Ostalo pa je prinesel k Sladiču. Ob tej priliki ga je Sladic ponovno opozoril na hišo Kovačiča Leopolda in še na hišo Bev-ca Franca v Drenovcu češ. da se tudi tu lahko nekaj dobi. Na to prigovarjanje je Zavrl v resnici šel dne 21. sept. v Stan h Kovačiču Leopoldu, ki je bil ravno tisti dan s celotno družino zaposlen pri otavi. Zavrl je izrezal šipo v oknu, nato okno odprl in se splazil v sobo. Z dletom je vlomil v dve omari in skozi okno odnesel din 1.250 gotovine zlato moško uro z verižico gramofon s 14 ploščami, sivo moško obleko, površnik. 4 rjuhe in stroj za striženje las. Ves ta bogati plen je begunec Zavrl zopet prinesel k Sladiču, pri katerem je spravil tudi din 198. Gramofon pa je prodal nekemu kmetu za din 110. obleko za din 100 nekaj je pa šlo tudi tako iz njegovih radodarnih rok. Ostalo pa so mu kasneje vzeli orožniki. Dne 13. =;ept je Zavrl zagrešil vlom tudi pri Bevcu Francu, kateremu je odnesel črno moško obleko, dva telovnika, spodnje perilo, amerikansko nalivno peio, 2 usnja ti denarnici z 480 din gotovine, nato še srebrno verižico za uro in moško kolo. Vseh teh ukradenih predmetov oa Zavrl ni prinesel več k Sladiču. ker so ga že iskali orožniki in š-e spričo tega fant ni počutil v tamošnjem Igraju varnega. Ves plen je nesel v skedenj v vasi Potok, kjer pa je bil zopet presenečen po orožnikih, katerim je moral prepustiti del plena, predvsem še denarnico z din 1400 gotovine. Ker ni imel potem več ienarja, je šel ponovno k Siadču, pri katerem je imel spravljenih še din 50. Potem se je begunec Zavrl potepal po štajerskem in ga je pot zanesla celo do Mežice. Od tod se je vrnil ponovno na Dolenjsko in prišel končno na Vinji vrh. kjer so ga prijeli kmečki fantje, ki so begunca izročili orožnikom v št. Vidu pri Stični. Zavrl se je moral zaradi teh tatvin nagovarjati pred novomeškim okrožnim sodiščem, ki ga je obsodilo na 3 leta robije in izgubo častnih pravic za dobo 5 let. Njegov pajdaš Sladic je bil pa obsojen na 3 mesece zapora. odsekov. Narodno obrambni odsek prireja predavanja, ki zelo lepo uspevajo. Razni referenti vodijo tekme, kjer si mladina v plemeniti borbi uri telo in duha. Kakor lani, tako namerava prirediti tudi letos akademijo in sicer v Sokolskem domu, ki je zlasti mladini v ponos in spodbudo. Skrbno so izbrali in izve/bali svoje točke, tako da bo prireditev na vse strani na dostojni višini. Upajmo, da bodo Sokoli in prijatelji lokolstva razumeli in cenili nature naraščaja ter napolnili prihodnji teden Sokolski dom do zadnjega kotička in izkazali s tem mladini ?asluženo priznanje. Zdravo! — V Ljudski univerzi predava jutri viriiv. prof. dr. Mirko Deanovič iz Zagreba o Danteju in njegovi poeziji V petek predava isti predavatelj s n »močjo krasnih skioptičnih slik o Dantejevi Božanski komediji. — Mariborski gledališki igralci gostujejo v Dolnji Lendavi. V soboto 18 marca uprizorijo mariborski gledaiiikl igralci v Sokolskem domu v Dolnji Lendavi znano čustveno veseloigro »Pesem s cest««. Kakor je Lendava sprejela mariborsko ale-dališče že lani s prisrčnim zanosom tako bo nedvomno tudi v soboto naoolnila Sokolski dom do zadnjega kotička. — Vinarska podružnica v ifai bnru. Re^l ni občni zbor Vinarsko podružnice v Mariboru je v soboto 25 marca ob rol 10 uri dopoldne v Vinarski in sadiar.-ki Soli, Po :>bčnern zboru bo prodavanie prof Pe-čovnika o sedanjem stanui viničarske^a vprašanja. Kor je to predavanje sa Vsakega vinogradnika zelo važno je dolžnost vsakega člana, da se udeleži občnega zbora. — Razstava slik i»i grafik bo od !!> da 26 marca v beli dvorani Snkol-keaa ' h ma Razstavlja meščansko Šolski učitelj Zlatko Zei Razstavljenih bo 39 do 40 del Otvoritev razstave bo v nedeljo 19 mnr-ra ob 10 tiri. — Čigavi sta kolesi? Gostilničar Alojzij Dolinšek ie našol v gostilniški ve:-] na Koroški cesti kolo, ki je bilo že doli časa v veži Izročil ga je policiji Delavka Helena Stanogn pa ie našla v v o* i svojega stanovanja v Tvorniški ulici Crao pleskano kolo z evidenčno številko 2-124 195 Lastnika dobita kolegi labko na poTciji. — Razne-dr-ibne. Od doma i gnil IR-lrfni brivski Vfl ^.\?c Jo>of Vengerl 12 Krčevine Star.'i so njecov nobeg naznanili noliciji, ki sedaj poizvedb io '/a mladeničem. — V P'^trici pri Rv^ab le padla no stopnicab 73-lotna ^nseVmicn Mariia Franceš in si nri padcu prebila desno koleno Prenelja1! so io v bolnico. — Skla« cn'ščnik Tvan Cetin iz T'-djnnve ulice 16 si ie pri pndrn zlomil des^o r.o^o Tudi nje-rer»oljnti v bolnico — T evo nogo oa si ie zlomil nri oarlcu 50-Wn! železničar Franc Rad^k'č iz Studence'- Zatekel se le v bolnico. — S stavbnega o^ra je padel v globino 5 metrov 34-lrtni delavec Adam Simon Iz R"?ke cesto 17. zaposlen pri neki novi zgradbi na Tržaški cesti Ponesrečeni Adam se ie pri padcu težko poškodo- al na glavi in so cja reševalci nezavestnega odpremili v tok. bolnico. Mariborsko gledališče Sreda 15. marca, ob 20. uri: Krali Edip*. Prireditev drž. klasične gimnazije Četrtek 16. marca, ob 20. uri: >Pygrna- lion«. Red C ★ Prihodnja glasbena novost v marlb. gledališču. Mariborska opora pridno študira Millockerjevo komično opero »Dijak prosjak«, ki si je že po krstni predstavi leta 1881 prodorno osvojila tudi večje svetovne odre. Izpred obrtnega sodišča NEVREDEN SIA7ŽBODAVĆEVEGA ZAUPANJA Kleparski pomočnik je iztoževal odškodnino za 14-dnevno odpovedno dobo, ker ga je mojster brez odpovedi odp 1 Sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo bs sledečih razlogov: Po § 239 št 2 obrt z. sme službodavec brez odpovedi odpustiti službojemnika, če ta kaj stori s Čimer postane službodavčevega zaupanja nevreden. Pri razpravi se je ugotovilo, da sta bila pomočnik in vajenec po mojstrovem naročilu zaposlena pri neki stavbi s pleskanjem strehe. Pomočnik se je brez mojstrove vednosti dogovoril s sosedom, da bo temu pobarval del njegove strehe in sicer kakor pravi po »fajeramtu« Do izvršitve tega dela pa ni prišlo, ker je mojster popreje zvedel za pomnčnikovo namero in ga je takoj odpustil. Sodišče je smatralo, da je bilo to po-močnikovo postopanje takšno, da ie pomočnik postal službodavčevega zaupanja nevreden: zato je bil odpust brez odpovedi v smislu § 239 št. 2 obrt. zak. opravičen. Prizivno sodišče je potrdilo to sodbo. CE OBRTNI POMOČNIK ZANEMARJA SVOJO SLTZRO Kleparski pomočnik je iztc zeval odškodnino za nadurno delo in za 14-dnevno odpovedno dobo. V tožbi je trdil, da ie v kleparski obrti po kolektivni pogodbi dopusten samo 8 urni delovnik, dočim je on redno delal po 10 ur, za kar je dobil sicer normalno plačo, za ostali 2 uri na dan mu gre tedaj 50°'n povišek; v ostalem pa ga je mojster odpustil brez odpovedi in brez razloga. Pomočnik je tožbo izgubil. Razlogi: Ugotovilo se je, da v kleparski stroki s!o7be-no razmerje ni urejeno s kolektivno pogodbo, tedaj je pomočnik smel biti zaposlen po 10 ur na dan, za kar je dobil tudi normalno plačo. Glede odpusta: 2e 13 dan po nastopu je pomočnik prišel 1 uro prepozno na delo, pa vendar je za to uro tudi zahteval mezdo, za kar ga je mojster pokaral: en teden potem je izostal kar cele 3 dni brez opravičenega razloga. Naslednjo soboto mu je mojster odpovedal službo za 14 dni, pnh^dnii ponedeljek pa je pomočnik zopet zamudil 1 uro. Nato je sledil odoust. Scd'Žče je smatralo, da 1e bil ta odpust onravičen; po §239 št. 3 obr. z. sme namreč delodafalec brez odpovedi odnustiti službojemnika. če ta brez odobritve ali po zakonu prignanega zadržka zapnsti delo ali svoje dolžnosti ne vrši.. SEDANJA MODA Gospa se vrne domov. Mož jo začudeno pogleda in vpraša: Kaj se je pa zgodilo dušica? Zakaj imaš nad levim očesom ob-Už? žena se zasmeje rekoč: — Saj to ni obliž, to je moj novi klobuk. 10 let pravde za obmejni Kozjak Kdo bo zmagal — zasebna ali javna korist? Maribor. 14. marca (samoimr-iv:ir*l mKlnctin In t.-»A*i Maribor, 14. marca ^daj. ko m praznujejo že jubileji petletnice pasje razstave, ima vendar pravico na jubilej rudi že deseto leto tekoča pravda, pa čeprav gre pri tej pravdi od vsega Kozjaka samo /a dva km razdrapanc ceste v samotnem jarku pod Sv. Križem. Je pa ravno teh dveh km usoda tako povezana vsaj s prometno usodo v?,ega Kozjaka, da zasluži, da si jo natančneje ogledamo. Na cesti 5v. Vrban—Sv. Križ 6e pod svetoJcriškim klancem levo proti ju0 — do-CcvoriK, da zahtevajo od občine, naj to .erabo proglasi za oočinslco cesto, torej naj se kakor ostali (nesporni) del grabe tudi ta (Perkov) del enostavno razlasti Pcrko bi bil morda s tem zadovoljen, če bi bilo gotovo, da bo tod krenila nova (okrajna) cesta Brc^trniea—Sv. Kriz. Ker pa je to vprašanj« tedaj ob začetku gradnje te ceste še »viselo«, in se Perko ni hotel spora7nimcti z občino Sv. Križ, je ta stvar postala 1. 1929 sporna pred pristojno (samoupravno) oblastjo. In tedaj se je vnel zaradi teh dveh km hud boj, začenši od •sreske^a nadelstva, preko banske uprave, gradb. ministrstva, tja do drž. siveta. Vse te ustanove so priznile občini pravico razlastitve in prevzem te grabe v občinsko ce-s-to. Slo jc le še za neko izpopolnitev. Sele 1. 1934 je bilo to prvo poglavje v prid občine odločeno tudi s tem. da je Perkov zastopnik občino obvestil, da prevzame izterjanje nastalih stroškov v znesku blizu 1500 din. ObCm pa tega računa ni hotela priznati, odnosno bi bda 5c pred tem na to pripravljena le pod gotovim pogojem, do katerega pa sploh ni prišlo. Medtem je bilo tudi vpra.š\anjc okrajne o/ banovinske ceste Brotimca—Sv. Križ dejansko rešeno s tem. da je bil načrt uporabe te sporne 2rabe dokončno — pokopan Najbrž je bilo to povod, da se je navidezno že pokopana pravda zaradi teh dveh km naenkrat — to se pravi nad tri leta pozneje — zopet pričela. To pot pred maribor- skam sodiščem. Kot tožnik nastopa posestnik teh dveh km z zahtevo povnrtve stroškov iz prvega postopanja pri upravmh oblasteh Prvotna zaatopntkorva zahteva se je podvojila, po zneie pa se več kot podvojila — narasla jena preko 7(M)0 din (sporna vrednost s pravi co za viijo sod. stopnjo) Dejanski stroški pa so med tem gotovo narasli se više. kaj ti 17. marca t 1.. se pravda ki je bila tud na vseh stopnjah obravnavana, zopet nadaljuje od kraja, to je pn okrajnem sodišču kot deveta, ab celo že kot deseta pravda. Medtem pa io našli toženci na občini neki važen dotlej pogrešani dokument, od katerega pričakujejo dokončno odločitev te pravde Kdo bo zmaga! ali javni ali zasebni interes, o tem bomo poročali po obravnavi. Mi smo se kot opazovalci omejili zgolj na dejanski stan m t© le v toliko, kolikor .se nam tO zdi za razumevanje izida te pravde priporočljivo. Sokolski oder na Teztsem V nedelje je uprizoril priljubi]!eito veseloigro „Pri belem kronjičku" Tezno, 14. marca Naš marljn režiser or. Cotič Vojko je bil v nedeljo pri uprizoritvi veseloigre ^Pri belem konjičku* deležen skromnega, a tem prisrčnejšega priznanja. Kljub svoji mladosti — šteje komaj dvajset pomladi — je tc nedeljo že 50. dokazal svoje igralske sposobnosti na našem odru, Tudi njegov začetek je bil v naslovni igri. Zaradi svoje vztrajnosti na domačem odru ter posečanja diletantskih tečajev se je povzpel do odličnega igTalca in režiserja. Tudi v nedeljo so v njegovi režiji doprinesli diletanti vse. kar je mogoče zahtevati na podeželskih primitivriih odrih. Pri izbiri vlog je imel tudi tokrat srečno roko: gostilničarka Meta fCotič Vera), natakar 2an (br. Ule). veleti žec Bucek (br. Vojko Cotič,), Amalija (Mikulič Micka), Tilka (Luknar Milijanca), dr. Kovač (br. zivko), Makso Jerina (br. Maroti Miro), dr. Koprivar (bi Turel Bruno), Minka (s. Gornik Micka) Zaletel (br Maroti Boby>. Olga (s. Gornik) berač Tine (br. Vertač-nik\ natakni Peter (br. Kozina Drago). pikolo (br Kovačič Emil), turist (br. Se-lin.šek Franjo), popotnik (br. Vertačnik Lojze). Pepca (s. Poš Pavla), kuharica (s. Cotičeva Slavka), Matevž (br. Kranjc Viktor), hlapec (Topolovec, Čelan), Rezi-ka (s. Klunec). Rozika pismonoša (s. Fer-lež Zofka), uslužbenec (br. Kustek). Kazen Bučka fbr. CJotic Vojko) so bili prav posebno dobri Meta (Cotič Vera), dr. Ko- privar (br. Bruno Turel), Jerina (br. Maroti Miro), dr. Kovač (br. Zivko) in Tilka (Luknar Miljana) ki sta se izkazala kot dobra pevca ter Minka (9. Gornikova). Tudi vsi drugi so se potrudili, da je bilo občinstvo prav zadovoljno in je nagradilo igralce z burnim ploskanjem. Po uprizoritvi so se sestali diletanti v posebni sobi gostilne br. Bariča. kjer je prejel med prisrčnimi ovacijami br Vojko kot zaslužen režiser in igralec v spomin na svoj 50. nastop šopek rdečih nageljnov. Kakor čuiemo. se bo igra na splošno željo ponovila. Tezensk: sokolski diletantski družini, zlasti še režiserju, pa k uspehu čestitamo. Zdravo! Naloge delavske žene Zanimivo predavanje gospe Angele Vodetove pod okriljem tezenske „Vzajemnosti44 Tezno. 11. marca V petek zvečer je predavala pod okriljem teznske >Vzajemnosti* v Feličevi dvorani znana pobornica za ženska vprašanja gospa Angela Vod eto va. Predavanja se je udeležilo lepo število poslušalcev obojega spola ki so z vidnim zanimanjem sledili razmotri vanj eni o nalogah žene delavke, kar je zlasti za naš delavski kraj posebne važnosti, saj mora tudi žena mati pomagati vzdrževati svoj dom. ker je zaslužek oCeta prepičel V boljših CaSih je preživljal družino mož. dandanes pa ie nujnost in potreba iskanja dela za delavsko ženo. Tudj dobi žena prej in laže zaposlitev, ker je cenejša delovna moč. žena delavka pa se vendar premalo zanima za strokovne organizacije, enakopravnost (zaupnice) in vse javno življenje. Mož naj uvaja ženo v javno življenje, žena naj vzgaja deco za delavski stan in skrbi za njeno izobrazbo, žena ne sme odvračati moža od javnega življenja m naj se tudi sama javno udej-stvuje. Predavateljica se je izrekla za žensko volilno pravico in tajne volitve, žena v parlamentu bi se zavzemala zlati za zidanje bolnic in hiralnic, katerih bi bilo več kakor športnih stadionov. Predavateljica je bila deležna prisrčne pohvale Tezenski »Vzajemnosti«, ki vrši med našimi delavskimi sloji veliko kulturno nalogo s predavanji, ki izobražujejo naš delavski stan in so mu prava potreba duševna hrana pa bo-Ji izrečena v imenu prisotnih najlepša zahvala. Brata zaklal, prijatelfa nevarno ranil Dva uboja pred mariborskim malim kazenskim senatom Pobegli kaznenec Zavrl &?eđ novomeškim sodiščem Iz mariborske kaznilnice je pobegnil, v Novem mestu pa je bil obsojen na 3 leta robije Mariborska In okoliške novice — Zanimanje za letalstvo se je v zadnjih letih v Mariboru spet poživilo. Tc ne velja le za jadralno letalstvo, ki se je kra sno razvilo, ampak tudi za motorno letalstvo. Tukajšnja Naša krila« priredijo v svrho nadaljenje propagande tečaj za motorne pilote. Tečaj bo v doglednem času in bo brezplačen. Zanimanci naj se zgla-sijo pri g. Fr. Pivki v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11. — Nočno lekarnško službo ima tek. teden Maver jeva lekarna v Gosposki in Vau-potova na Aleksandrovi cesti. — Mrtvaški zvon. V Mejni ulici 36 je umrla Gabriela Gol. žena zvaničnikn žel., stara 45 let. V lpavčevi ulici 2b na Pobrežju je preminul dijak Dragotin Ipa-vec. star 15 let. Žalujočim naše globoke sožalje! — Zaključek matermskejra tečaja bo drevi ob 20. v Ljudski univerzi. Predava ga. J.Levstikova o temi: Tvoja govorica, mati. otroku svetinja!« — Zveza Maistrovih borcev vabi vse one borce, ki so se v prevratni dobi pod vrhovnim poveljstvom generala R. Maistra borili za osvoboditev naše severne meje na ustanovni občni zber odseka Zveze Maistrovih borcev, ki se bo vršil v nedeljo 19. t. m. po rani sv. maši v hiši Konšeka pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Istega dne t. j. v nedeljo 19. t. m. ob 10. dopolcln? se vrši ustanovni občni zbor odseka Zveze Maistrovih borcev v Križniški dvorani — Križnlškega reda pri Veliki Nedelji. Na obeh ustanovnih Občnih zborih bodo poročali delegati centralnega odbora Zveze Maistrovih borcev iz Maribora o vseh še ne rešenih vpl -šanjih zlasti o priznanju dobrovoljstvn — Sokolska župa Maribor. V času 27. 2. do 9. 3. 1939 se je vršil v Sokol si eni domu Sok. društva Maribor matica župni j prednjaškj tečaj, katerega se je udeležilo 1 39 bratov in sester iz 26 edinic. Tečajniki so prisostvovali 49 praktičnim in 45 teoretičnim uram. Razend tega so tečajniki hospitovali 3 krat v raznih oddelkih Sok. društva Maribor matice. Priredil se je tudi večer streljanja Kot nadaljevanje tega tečaja se je vršil 10. in 11 3. prosvetni tečaj z 18. urami. Tega tečaja se je udeležilo 47 bratov in sester V tečajih je predavalo in vadilo 26 predavateljev, odnosno vaditeljev Uspeh je bil prav zadovoljiv in upati je, da bodo udeleženci prav uspešno delovali v svojih edinicah, utrjevali in širili sokolsko idejo. Zdravo! — Mestno poglavarstvo v Mariboru kot obrtno oblastvo prve stopnje razpisuje na podstavi § 93 obrtnega zakona in § 7 pravilnika za izvrševanje dimnikarskega obrta z dne 9. novembra 1932, Službeni list 728 91 ex 1932 prosto mesto dimnikarskega mojstra za V. dimnikarski ometalni okoliš v Mariboru. Prošnje, opremljene s predpisanimi listinami po § 95 obrtnega zakona in izpolnjene na predpisani tiskovini, je vlagati pri mestnem poglavarstvu v Mariboru do 15. aprila 1939. Pozneje vložene prošnje se ne bodo upoštevale. — Iz Studencev. Do nada^nega je razglašen v studenški občini strog pasji zapor. — Razstava Cernigoj—Cara. Od 24. do 31. t. m. bo v muzejskih prostorih razstava tržaških umetnikov Černigoja in Ca-raja. Za razstavo je živahno zammanje. — Iz matičnega Sokola. Sokolsko društvo Maribor matica ima že drugo leto poseben naraščalski odsek, ki je budno na straži severne meje in ki je vnet v delu kolske ideale Odsek vodi pod skrb-ic veščim svetovaistvom staroste br. dr. Forna7arča nara^čamik br. Beg. Pomaga mu odbor, ki je izbran iz najboljših mladih moči in ki je razdeljen na več Maistrovi borci so zborovali Nad aoo jih je bilo v nedeljo na zborovanju v Rogaški Slatini