Uspehi gospodarjenja DELAJMO PREUDARNO IN NAČRTNO NOVEMBER V vetru jesenskem gozdovi šumijo, mogočno odmeva glas iz gora, prelepa in draga si domovina, prostrana svobodna do tvojih meja. Sedaj so tihe krvave poljane, kjer tebe kalila sta jeklo in kri, z žitom že zdavnaj so posejane, a jeklo se v plavžih ponovno kali. Ponosna je nate naša mladina, ponosen je nate delavski rod, nam vsem tako draga si domovina, da v srcih si naših kot diven zaklad, za našo svobodo, zate domovina, gremo, če bo treba ponovno v napad. Osmi kongres Zveze sindikatov Slovenije je končal svoje delo s sprejetjem sklepov in drugih dokumentov, ki nam kažejo jasno pot, kaj morajo v bodoče storiti naši sindikati, da se bo v naši samoupravni družbi uresničilo vse tisto o čemer so razpravljali delavci v predkongresni dejavnosti, kakor tudi vse kar smotrno načrtuje naša samoupravna družba na podlagi ustavnih določil in programa ZKJ. O predkongresni dejavnosti smo v naših prejšnjih številkah mnogo pisali in tudi o tem kaj bo kongres obravnaval in kakšne sklepe mora sprejeti, če hočemo, da bo sodobni upravljalec postal tisto v naši samoupravni družbi kar mora po ustavi dejansko biti. Kongres je res sprejel sklepe katerih uresničitev pomeni velikanski korak naprej v našem samoukravljanju in našem gospodarstvu nasploh. Sklepe osmega kongresa ni dovolj le objavljati, saj so bili objavljeni v številnih naših časopisih in komentirani po radiu in televiziji, temveč jih je treba načrtno u-vajati v življenje, kajti od njihove uresničitve je tudi pri nas v naši organizaciji združenega dela in v posameznih TOZD odvisen naš gospodarski napredek in boljši družbeni standard. Na kongresu je bilo mnogo razprav o produktivnosti dela in dohodku tako, da je v sklepih povedano, da naraščanje osebnega in družbenega standarda je predvsem odvisno od rezultatov dela. Zaradi tega bo dejavnost sindikatov u-smerjena v razvijanje vseh oblik povečevanja produktivnosti osebnega in celotnega družbenega dela, ker je to edina stvarna podlaga za povečanje dohodka. Iz tega izhaja, da se bo moral naš sindikat zavzemati za uresničitev plana, ki ga bodo sprejeli de- Delegati na osmem kongresu Zveze sindikatov Slovenije v Celju lavci po posameznih TOZD in plana za celotno podjetje. Sedaj, ko se pripravlja gospodarski plan za leto 1975, mora naš sindikat organizirati vsestransko javno razpravo v posameznih TOZD tako, da bodo delavci v vseh delovnih skupinah vedeli kaj in kako nameravamo proizvajati v bodočem letu in da se bodo o planu proizvodnje tudi konkretno dogovorili. (Nadaljevanje na 2. strani) O našem gospodarjenju v prvem polletju letošnjega leta smo precej obširno pisali in opozorili na ugotovitve o bodočem gospodarjenju v letošnjem letu, ki so jih na sejah sprejeli delavski sveti TOZD in delavski svet podjetja. Tako je bil na podlagi zaključkov poslovnega poročila za prvo polletje spremenjen gospodarski plan za leto 1974. Spre-programi za proizvodnjo. Razpon med količinsko in vrednostno proizvodnjo pa so prinesle višje cene proizvodov v letošnjem letu kakor tudi boljši asortiman naših proizvodov. Podatki o prodaji na domačem trgu kažejo, da so višje cene emajlirane posode vplivale na to, da se je povpraševanje nekoliko zmanjšalo, pri čemer pa je treba upošte- *'•»4» 4n^0 ssm Leto 27. Celje - skladišče D-Per 214/1974 1119740228,11 O*» Z ¿4 c. '2r. n« r A COBISS © GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE Iz poročila o gospodarjenju v obdobju januar—september, ki ga je obravnaval delavski svet in delavski sveti TOZD je razvidno, da smo dosegli 99 % količinske proizvodnje, vrednostne proizvodnje pa 102 %. Če primerjamo to proizvodnjo z lanskim letom smo v tej primerjavi dosegli 108 % količinske proizvodnje in 151 % vrednostne. Plan izvoza je bil dosežen le 78 % po količini, po vrednosti pa 90 %. Če hočemo izboljšati stanje v našem izvozu, moramo imeti hitro pripravljene izdelke za vsa naročila. Poleg tega moramo ohraniti na trgu renome naše dobre kvalitete kajti računati moramo na konkurenco nekaterih inozemskih tovarn, ki jih povečanje cen pri plo- čevini ni mnogo prizadelo, kar ima za posledico ponujanje izdelkov za nekatere artikle, po znatno nižjih cenah od naših. Kot je razvidno iz poročila je bila oskrbljenost z materialom doslej še kar zadovoljiva, čeprav še vedno primanjkuje nekaj vrst materialov. Kazno je, da nam domače železarne dobavljajo mnogo manj materiala kot ga potrebujemo. Cene materialov pa so v zadnjih devetih mesecih letošnjega leta silno poraščale tako, da so sedaj že v večini primerov na svetovni ravni, značilen zelo visok uvoz. Ta pojav V letošnjih devetih mesecih je značilen zelo visok uvoz. Ta pojav re pripisati dejstvu, da na domačem tržišču ne moremo dobiti nekaterih materialov in smo jih prisiljeni uvažati. Za devet mesec tekočega leta je bilo za planirano proizvodnjo porabljeno 94 % stroškov. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta so stroški porasli za 38 %, količinska proizvodnja pa je višja za 8%. V mesecu juliju je bil izvršen proračun prispevkov na izplačane osebne dohodke v letu 1974. Prispevki, ki se obračunajo na neto osebni dohodek, so se zmanjšali od prejšnjih 51,17% na 41,42%. Znatno pa so se povečali prispevki, ki se plačujejo iz dohodka, (Nadaljevanje na 2. strani) 2 -------—-------------- DELAJMO PREUDARNO IN NAČRTNO (Nadaljevanje s 1. strani) Jasen in nedvoumen dogovor delavstva kako in kaj bomo proizvajali v letu 1975 nam bo odprl tudi jasnejšo perspektivo delitve dohodka in konkretno obvezal vsakega posameznika, da opravi na svojem delovnem mestu dobro in kvalitetno določeno količino dela za katero mora prejeti tudi določen osebni dohodek po dejansko opravljenem delu. V sklepih kongresa je zapisano: »Sindikati bomo vključeni v organizirano delo pri razvijanju sistemov nagrajevanja v temeljnih organizacijah združenega dela. S tem bodo preseženi mnogi problemi, ki jih povzročajo zastarele metode merjenja rezultatov dela, zakaj te ne vzpodbujajo boljšega dela kvalificiranih delavcev in organizatorjev proizvodnje.« Za naše razmere je že zdavnaj znano, da sedanji sistem delitve o-sebnega dohodka ni zaradi svoje zastarelosti in zapletenosti vzpodbuden za večjo produktivnost dela. Pri tem sistemu so najbolj prizadete tiste strukture kvalificiranih delavcev, ki imajo ali bi morale i-meti največji vpliv pri organizaciji proizvodnje. Raznovrstni dodatki ki na takoimenovano obračunsko postavko in drugi dodatki, ki so se nakopičili v dolgoletnem zastarelem sistemu delitve osebnega dohodka so vnesli v naše nagrajevanje po dejanskem delu taka nesorazmerja, ki so najbolj prizadela dober in zanesljiv kvalificiran kader od katerega je marsikaj odvisno v organizaciji procesa proizvodnje. Tako nagrajevanje po delu pa je bila v preteklosti posledica odhajanja tega dragocenega kadra v druga podjetja ali celo v inozemstvo. Naša sindikalna organizacija bo morala v bodoče vztrajati na tem, da se čimprej uvede nov sistem nagrajevanja, ki bo dejansko nagrajeval delavca po njegovem opravljenem in ovrednotenem delu, pri čemer pa se bo morala ostro zoperstaviti težnjam po uravnilovki, ki izhajajo zlasti od tistih skupin ali posameznikov, ki skrivajo svojo nedelavnost z raznim besedičenjem in natolcevanjem o boju za delavske pravice, da bi se tako pokazali kot »borci« za take pravice, sami pa še nadalje vedrili v senci med tem, ko ogromna večina delavcev izpolnjuje svoje delovne obveznosti in s tem ustvarja pogoje za nadaljnjo pospešeno gospodarsko rast podjetja. Edino pravilen in pravičen samoupravni dogovor o delitvi osebnega dohodka za katerega se mora naša sindikalna organizacija z vsemi silami zavzemati bo izključil iz samoupravnega sistema brezdelneže in lenuhe, ki sedaj tu pa tam še lahko ribarijo v kalnem. Pravilnik o organizaciji podjetja in sistemizaciji delovnih mest, ki smo ga objavili v eni zadnjih številk Emajlirca je dosegel vsakega posameznika v TOZD. Ta pravilnik je velikega pomena za nadaljnjo izpopolnitev organizacije dela in samoupravnega sistema v skladu z ustavo in zakoni. Če je osnutek vsaj delno seznanjen tako, da ve kaj se s tem hoče doseči in se tudi mora doseči in če je sindikalna organizacija organizirala temeljito razpravo o tem po posameznih TOZD, potem bo ta osnutek po- stal resničnost, ki bo sprejemljiva za vse, predvsem pa akt po katerem se bo treba ravnati, ko ga bo kolektiv sprejel. Pričakovati je, da bo po tem dogovoru, ki je bistvenega pomena za večjo produktivnost dela postopoma vsklajena organizacija dela v vseh TOZD. Sodeč po dosedanjih razpravah o tem tako važnem dokumentu, prevladuje dokajšnja neodločnost skupin ali posameznikov, 'pri vskla-jevanju nekaterih pripomb ali predlogov kar pa zavlačuje dokončen dogovor o tem aktu in to na škodo celotne delovne skupnosti. Sindikalna organizacija mora skupno z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami zavzeti jasno stališče do problematike pri dokončnem sprejetju tega akta in ne sme dopustiti zavlačevanja, ki bi bilo lahko škodljivo za smotrn razvoj zastavljenega samoupravnega sistema v TOZD in podjetju kot celoti. V sklepih osmega kongresa je zapisano, da bodo sindikati na vseh ravneh svoje organiziranosti Predlog osnutka statuta ZSJ določa, da sindikat v svojem boju za enotne interese delavskega razreda, za samoupravni socialistični razvoj družbe osredotoča svoje politične akcije na uveljavljanje in valorizacijo dela kot osnove družbenoekonomskega položaja delavcev in uveljavljanje enakega polo- (Nadaljevanje s 1. strani) vsled česar so se zakonske obveznosti povišale za 61 %. Novi prispevki iz dohodka, ki se plačujejo na osebne dohodke so: 1. 1,35 % za valorizacijo pokojnin — osnova je poslovni sklad zmanjšan za zneske vplačanega posojila nerazvitim republikam in za prispevek skupnih rezerv gospodarskih organizacij. 2 8,14 % republiška izobraževalna skupnost SRS. 3. 1,80 % raziskovalna skupnost SRS — za oba prispevka je osnova obračun davka iz dohodka. Povečal se je tudi dodatni davek za invalidsko zavarovanje od 1,76 % na 2,79 % in prispevek za nesreče pri delu od 0,30 % na 0,80 %. Tudi ta dva prispevka se plačujeta iz dohodka. Za obdobje I—IX 1974 je značilna še vedno močna fluktuacija delovne sile, saj je prekinilo delovno razmerje 442 oseb, na novo pa se je zaposlilo 494 oseb. Fluktuacija v primerjavi z lanskim enakim obdobjem delno upada in znaša razlika pri vstopu 14 oseb, pri izstopu pa 73 oseb. Največjo fluktu-acijo je opaziti pri mlajši moški delovni sili. s politično mobilizacijo vseh nosilcev načrtovanja delovali tako, da bodo delavci v združenem delu osnovni nosilci načrtovanja. Težili bodo k družbeno najbolj ustreznemu izkoriščanju kapacitet in zagotavljanju takega postopka sprejemanja načrtov, da bodo sprejeti šele po javni razpravi delavcev v temeljni organizaciji združenega dela. Kot je že rečeno, je sedaj v razpravi družbeni plan podjetja za leto 1975. Predlog tega plana bodo morale naše TOZD temeljito proučiti in ga tudi sprejeti. Ko pa bo plan sprejet, ga je treba brezpogojno izvajati. Znano je, da smo bili še nedolgo tega v težavnem položaju in da ima velik delež pri sanaciji našega gospodarskega stanja sedanje vodstvo podjetja, zlasti glavni direktor Miro Jančigaj, ki je že nekajkrat napovedal zelo optimistično nadaljnji razvoj našega gospodarstva. Ta optimizem pa izhaja iz županja v nadaljnji razvoj našega samoupravljanja, ki se je zlasti žaja delavcev vseh dejavnosti združenega dela; na povezovanje materialne proizvodnje z drugimi delovnimi področji ter postavljanje odvisnosti vseh teh področij od stopnje razvoja materialne proizvodnje; na graditev dohodkovnih odnosov in obvladovanje delavskega razreda z možnostmi prido- Podatki za obdobje I-IX 1974 nam izkazujejo ugoden finančni rezultat kot tudi ostalih pokazateljev. Tudi delitveno razmerje skladi : osebni dohodki se je bistveno spremenilo v korist skladov in znaša sedaj 77 : 23. Tudi procent porabljenih sredstev v celotnem dohodku se je glede na obdobje I-VI 1974 izboljšal v korist dohodka. V strukturi porabljenih sredstev se pa zmanjšuje material, glede na obdobje I-VI 1974. Celotni dohodek se je povečal za 48 %, dohodek pa za 84 %, na leto 1973. Močno so se povečale tudi zakonske obveznosti in to za 83 %, vsled novih proizvodov, ki se plačujejo iz dohodka, ker je dohodek višji, se tudi prispevki absolutno povišajo. Kot je razvidno iz poslovnega poročila so dani pogoji za dosego letnega plana. Zlasti zadnji mesec bo treba malo bolj zavihati rokave pa bo šlo. Obenem pa se bo treba temeljito pripraviti za prihodnje leto tako, da bo zastavljen plan dosežen že v začetku leta in ne bo med letom nobenih zaostankov. zadnje leto okrepilo in se še krepi. Po sprejetju raznih samoupravnih aktov, morajo naši sindikati v svojih programih dela sestavljenih na podlagi sklepov osmega kongresa, storiti še mnogo na področju osveščanja delavstva, da bo čim bolj spoznalo velik in odločujoč pomen načrtnega in smotrnega gospodarskega planiranja in uresničevanja gospodarskega plana. Kongres bo obravnaval tudi druga važna vprašanja zlasti naloge sindikatov na področju razvijanja samoupravnih proizvodnih odnosov. Na kongresu bodo posvetili mnogo pozornosti temu, da bodo delavci resnični nosilci vseh odločitev v novem organiziranju delovnih organizacij. Na kongresu bo nedvomno razprava o minulem delu, lahko pa že sedaj rečemo, da se bomo morali pri nagrajevanju minulega dela vsi zavzemati zato, da bo delež njegovega osebnega dohodka odvisen predvsem od uspešnosti in obsega vlaganj v razširjene materialne osnove združenega dela. bivanja in delitve dohodka v celoti; na uveljavljanje socialistične delitve po delu in rezultatih dela ter razvijanje razredne socialistične solidarnosti; na graditev TOZD in razvoj neposrednega samoupravljanja; na izpopolnjevanje sistema samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja; na graditev delegatskega sistema in temeljnih organizacij, združenega dela ter na delovanje tega sistema v skladu z interesi, zahtevami in potrebami delavskega razreda. Zaščita in dvig življenjske ravni delavcev ter borba za premagovanje socialnih razlik ter izenačevanje pogojev družbenoekonomske in socialne varnosti kot tudi boj za enake pogoje pridobivanja izobrazbe so prav tako pomemben del politične akcije sindikatov, ki poleg naštetih pa tudi drugih nalog določa način delovanja in oblike organiziranja sindikatov. Kar se tiče volitev delegatov, trajanja mandata in izmenljivosti funkcionarjev predvideva predlog osnutka statuta volitev vseh organov sindikatov in Zveze sindikatov, tajno glasovanje, največ štiriletni mandat in omejitev ponovne izvolitve za funkcionarje, ki profesionalno opravljajo izvršilno funkcijo v organu sindikata ali Zveze sindikatov. Menimo, da ta omejitev naj (možnost izvolitve na isto funkcijo največ dvakrat zaporedoma) bi ne zadevala sindikalnih aktivistov, ki svojo funkcijo opravljajo volontersko in katere članstvo želi voliti več kot dvakrat. Osnovna organizacija sindikata je dobila največji pomen, kar je razvidno iz vsebinske obdelave, iz števila členov, ki urejajo odnose v osnovni organizaciji sindikata in po obsegu, ki ga ima v osnutku statuta. Izhajali smo od splošno sprejetega stališča, da je osnovna organizacija sindikata najpomembnejši dejavnik konstituiranja in u-veljavljajna političnih stališč celotne organizacije, da so naloge os-(Nadaljevanje na 3. strani ) USPEHI GOSPODARJENJA BLIŽA SE 8. KONGRES ZSJ Decembra se bo začel 8. kongres ZSJ za katerega lahko rečemo, da bo sodeč po dosedanjih pripravah eden najbolj delavnih in najbrž tudi najuspešnejših kongresov. Kongres so predvidevali že v letu 1972, toda v tem času so nastajale velike spremembe in koraki naprej v naši družbi, kar je zahtevalo boljšo pripravljenost kongresa in prilagoditev novim razmeram. BOLJE PREPREČITI KAKOR ZDRAVITI Čeprav je bilo glede varstva pri delu mnogo storjenega, ne moremo biti zadovoljni z obstoječim stanjem. Mnogo še čaka na rešitev, zlasti pa je treba veliko storiti v zvezi z usklajevanjem tehnoloških postopkov z veljavnimi zakonskimi predpisi in glede izdelave programov ekoloških pogojev dela v emajlirnici. PREDSEDNIK CK ZKS MED NAMI Dne 14. novembra se je mudil v Celju Franc Popit, predsednik ZKS. Poleg Železarne Store in nekaterih drugih podjetij je obiskal tudi nas in se pogovarjal s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in člani sveta ZKS o aktualnih družbenopolitičnih in gospodarskih vprašanjih. Tovariš Popit se je na sestanku zanimal zlasti za gospodarsko in politično stanje v našem podjetju in za naš nadaljnji gospodarski razvoj kakor tudi za mnenje delavcev o samoupravni interesni skupnosti. Izčrpna razprava je pokazala, da se je naše podjetje izveklo iz najhujših težav in da je na dobri poti za uspešnost bodočega gospodarskega razvoja. V zvezi s tem je tovariš Popit izrazil zadovoljstvo, da smo se izvlekli iz najhujših težav in da se je tudi politična situacija v podjetju konsolidirala ter zlasti zato, da je politično vodstvo in vodstvo podjetja enotno, kar je osnova za nadaljnji uspeh. Tovariš Popit je zlasti poudaril, da se morajo delavci še bolj kot doslej zavzeti za uveljavljanje nove ustave, uveljavljanje vsebinskega dela TOZD in močnejšega povezovanja TOZD v vseh integracijskih procesih. &S8&. sako Tpfc Franc Popit med razgovorom z našimi sodelavci BLIŽA SE VIII. (Nadaljevanje z 2. strani) novne organizacije sindikata hkrati tudi naloge organizacije sindikata in Zveze sindikatov v celoti in da mora celotna dejavnost sindikata izvirati iz aktivnosti osnovnih organizacij sindikata in se vanje vračati. Zaradi takšnega položaja osnovne organizacije sindikata smo morali njene naloge dokaj izčrpno razložiti in tako dati podlago za vsebinsko usmeritev vseh drugih oblik na ravneh organiziranosti. Druga pomembna značilnost osnovne organizacije sindikata, pri kateri se vztraja v predlogu osnutka, je izražena v zahtevi, da deluje v temeljni organizaciji združenega dela ne le kot nosilka skupnih interesov delavcev, ki jih združuje, temveč tudi kot nosilka interesov delavskega razreda v celoti. Da bi se jasneje razmejila vloga osnovne organizacije sindikata in organov upravljanja, zlasti pa zbora delovnih ljudi, je poudarjeno, da osnovna organizacija sindikata uveljavlja svojo politično aktivnost s tem, ko sproža reševanje pomembnih vprašanj za delavce, daje politično usmeritev in politične odgovore na takšna vprašanja, u-stvarja določeno javno mnenje in pomaga, da se delavci na zboru delovnih ljudi kvalificirano opredeljujejo za določene rešitve. Nejasnosti in tavanja nekaterih delovnih organizacij so narekovali potrebo, da se tudi v statutu opozori na specifičnost aktivnosti sindikata v odnosu do najširših organov samoupravljanja. V zvezi z načinom organiziranja osnovne organizacije sindikata prinaša predlog osnutka statuta vrsto novosti v primerjavi z veljavnim KONGRES ZSJ statutom. To so predvsem konstituiranje osnovnih organizacij sindikata v temeljnih organizacijah združenega dela v samoupravnih delovnih skupnostih, možnost oblikovanja več osnovnih organizacij sindikata v eni TOZD, ki ima dele locirane na raznih mestih, možnost ustanovitve podružnice in drugih oblik delovanja v velikih osnovnih organizacijah sindikata in dr. Vse te organizacijske spremembe naj omogočijo uveljavljanje nove vloge osnovne organizacije sindikata v temeljni in drugih odganizacijah združenega dela ter v družbenopolitičnih skupnostih. Poleg osnovne organizacije sindikata govori peto poglavje o organizaciji sindikata v delovni organizaciji in sestavljeni organizaciji združenega dela, o organizaciji Zveze sindikatov v občini, v medobčinski skupnosti, v pokrajini, republiki in federaciji. Šele od smotrno ustvarjenega dohodka bo odvisna uresničitev lepih načrtov, ki jih imamo tako na področju tehnološkega razvoja podjetja, kakor tudi glede osebnih dohodkov in drugih dobrin, ki izhajajo iz uspešno opravljenega dela. Naš kolektiv zmore marsikaj kar je dokazal v preteklosti, zlasti pa zmore zagotoviti svojo bodočnost ob dosedaj dokazanem uspešnem gospodarskem delovanju vodstva podjetja in samoupravnih organov pri čemer je bila izredno pomembna uspešna družbena dejavnost vseh družbenopolitičnih organizacij v podjetju. Ta dejavnost pa se mora še nadalje krepiti tako, da bo zajela vsakega samoupravljavca. ej Glede številnih poškodb na delu in na poti z dela ter na delo je treba ponovno povedati, da so naj-češči vzroki delovnih in prometnih nezgod neupoštevanje varnostnih predpisov, nered, nepravilen odnos do dela in nekulturno vedenje, zlasti v prometu. Moramo se zavedati, da je bolj koristno preprečevati nesreče pri delu in v prometu kot pa zdraviti čestokrat tragične posledice lastne nepremišljenosti ali malomarnosti. Prepričan sem, da želijo vsi ostati zdravi in za delo sposobni in prav zato ne smemo dopustiti posameznikom, da s svojo nedisciplino, neredom in malomarnim ter neodgovornim odnosom do dela in z nerganjem povzročajo škodo večini, ki želi ustvarjalno delovati v svoje in družbeno dobro. Posameznik ne more storiti vsega za boljše življenjske razmere vseh, vsi pa smo v stanju izvršiti vse kar je v naše dobro in si moramo prizadevati ter se zavedati odgovornosti za naš jutrišnji lepši dan. K razmišljanju in odgovarjajočemu ukrepanju nas silijo številne poškodbe na delu in v prometu. V TOZD posode je bilo v mesecu oktobru prijavljenih 14 poškodb, ki so terjale bolniški stalež. Od tega je bilo 12 poškodovanih na delu, dva pa sta se poškodovala na poti na delo. Zaradi poškodb pri delu je bolovalo 8 moških in 4 ženske, dva moška pa sta bila poškodovana na poti na delo. V mesecu oktobru je bilo tudi 214 malih poškodb na delu in tri poškodbe na poti na delo. V času januar-oktober so bili poškodovani 102 delayca, od tega na delu 84 lažje in eden težje, 17 delavcev pa se je poškodovalo na poti na delo ali z dela. Na delu se je poškodovalo 64 moških in 21 žensk, na poti z dela in na delo pa se je poškodovalo 7 moških in 10 žensk. V istem obdobju je bilo v obratni ambulanti prve pomoči prijavljenih tudi 1.817 manjših poškodb pri delu in 41 poškodb na poti na delo in z dela, ki pa niso imele za posledico bolniški stalež. Največ delavcev se je poškodovalo v starosti od 30 do 40 let in do 18 let starosti. Tretja ura delovnega časa predstavlja največjo nevarnost za poškodbe, prav tako pa tudi pot na delo in z dela. Naj-češče se poškodujejo delavci do enega leta delovnih izkušenj. Teh je ena tretjina od poškodovanih. Delavci z nad 30 let delovnih izkušenj pa se sploh ne poškodujejo. Take ugotovitve nas opozarjajo, da je potrebno delavcem v tretji uri delovnega časa posvečati več pozornosti. Prav tako moramo posvečati večjo skrb in pozornost novincem, ki se največkrat poškodujejo. Torej ne pozabimo! Vsi si moramo prizadevati za lepši jutri. Vlado Pratnemer OBETA SE NAM DOBRA OSKRBA S PLINOM Poslovni odbor je na 12. redni seji dne 12. oktobra razpravljal o pristopu v poslovno skupnost za izgradnjo plinovodnega omrežja v SRS. Sprejel je stališče, da se taka skupnost ustanovi in se o tem sklene sporazum ter svoje stališče in predlog sklepa posredoval delavskim svetom TOZD in delavskemu svetu podjetja, ki naj o tem dokončno odločijo. V našem listu smo v letošnjem letu že pisali o problematiki plinske oskrbe v SRS vendar ne bo odveč, če naše bralce o tem še enkrat malo bolj obširno seznanimo. Poraba plina je v svetu zadnjih nekaj let znatno porasla. In to ne samo zaradi vse večje porabe energije nasploh, temveč zaradi prednosti, ki jih ima plin kot energetski vir (čistost, enostavna uporaba, velike zaloge). Zaloge plina so po predvidevanjih strokovnjakov tudi najtrajnejše (izvzemši seveda hidro in jedrsko energijo). Evropa se je na izkoriščanje plinskih nahajališč, ki so žal od centrov porabe zelo oddaljena, že pripravila in je prepredena z mrežo plinovodov. Tako je tudi za nas že skrajni čas, da zgradimo svoje plinsko omrežje, ki ga lahko priklopimo na evropski plinovod TAG (Francija, Avstrija, Češkoslovaška, Sovjetska zveza). V ta namen so bile na pobudo Petrola izdelane obširne študije o slovenskem plinskem omrežju in porabnikih plina, ki bi se nanj priklopili. Predvideno omrežje poteka od Jesenic do Lendave mimo vseh centrov porabe plinske energije s posameznimi odcepi, do večjih potrošnikov. Priklop sistema je možen (predviden) na več mestih (St. Paul—Slov. Gradec, Wildon— Maribor, Tržič (Monfalcone)—Gorica), večji odcep pa je predviden še za napajanje hrvaškega sistema preko Slovenije. Omrežje bo dimenzionirano glede na predvidene porabe plina in seveda z ozirom na pogodbo o dobavi, sklenjeno s Sovjetsko zvezo. (V letu 1980 približno 1350 milij. Nm3). Povezava severnega dela omrežja z Anhovim (ki je v prvi fazi priklopljeno direktno s Tržičem), bo kapaciteta omrežja znatno povečana. (Nadaljevanje na 4. strani) Pomemben strokovni seminar emajlircev Tretjega oktobra dopoldne se je začčl strokovni seminar za emajlirce, keramike in steklarje iz vse Jugoslavije v sejni dvorani delavskega sveta. Seminar je bil pod pokroviteljstvom EMO Celje, organizator pa Združenje emajlircev Jugoslavije, ki proslavlja letošnje leto desetletnico delovanja tako, da je ta seminar združen s to obletnico in osemdesetletnico tovarne. emajlircev Jugoslavije, ki so se je udeležili vsi člani. Skupščina je bila v svečanem razpoloženju kot je to običajno ob takih jubilejih, v govoru pa je bila prikazana bogata razvojna pot združenja v desetih letih njegovega delovanja. Referat o delu združenja je prebral njegov sekretar tov. Friedman iz Zagreba. Zadnji dan seminarja je bil svečan sprejem za vse udeležen- Emajlirci na strokovnem seminarju Seminarja so se udeležili poleg domačih strokovnjakov tudi nekateri priznani strokovnjaki iz tujine. V začetku seminarja je udeležence pozdravil glavni direktor Miro Jančigaj in jim zaželel veliko uspeha pri delu. Na semniarju se je zvrstilo o-krog trideset strokovnih referatov. V prvem referatu je dipl. inž. Silva Koklič nazorno prikazala razvojno pot tehnologije v EMO od ustanovitve pred osemdesetimi leti do danes. Vsi referati so bili zelo stvarni in ne predolgi tako, da je ostalo udeležencem dovolj časa za strokovno razpravo, ki je bila na zelo visoki ravni, saj so bila podrobno osvetljena nekatera vprašanja ne le iz emajlne industrije temveč tudi iz keramike in steklarstva. Razveseljivo je, da so se seminarja udeležili poleg naših strokovnih delavcev tudi strokovnjaki iz drugih tovarn ZP Iskra. ce seminarja. Tudi na tem sprejemu je bilo čutiti živahen utrip prizadevanja za napredek emajlne, keramične in steklarske industrije. Izmenjanih je bilo mnogo mnenj in bogatih izkušenj. Ker je bila v času seminarja v Celju znamenita zlatarska razstava in sejem obrti je bil čas seminarja prirejen tako, da so si udeleženci lahko tudi to ogledali. Poleg tega, so si ogledali celjski muzej, celjski grad in druge znamenitosti. Strokovni seminar je sodeč po vsem kar je bilo povedanega in po razpoloženju udeležencev popolnoma uspel in marsikatera novost zaznana na seminarju bo mnogo koristila pri strokovnem delu v številnih podjetjih. KLUB LIKOVNIKOV AMATERJEV ZP ISKRA Slikarstvo je likovna umetnost, v kateri podajamo stvarno življenje, ki nas obdaja, odajamo pa z njim tudi naše osebne poglede na svet in posamezne dogodke v njem. Slikarstvo pa, ki uporablja samo »lepe« stvari, brez večjega duševnega občutja in brez kakršnih posebnih plemenitih ciljev, je navadna obrt, ki se lahko izrodi in postane kič. Iskrine razstave ob prazniku Dneva borca — dneva Iskre v Kranju, Horjulu, Sežani in Celju, so pokazale, da imamo talentirane likovne amaterje, ki se po kvaliteti in tematiki, odnosno slogu, razlikujejo. Te razstave so bile nepopolne — niso razstavljali vsi likovniki na vseh razstavah. Zato je nujno potrebno organizirati klub likovnikov — amaterjev Iskre, ki bi poleg organizacijskega dela pomagal tudi v izpopolnitvi svojih članov. Klub bi moral imeti mentorja, akademsko izobraženega človeka, člana našega kolektiva. Vodstvo in mentor kluba bi imeli nalogo organizirati razstave, vršiti selekcijo del, ki so namenjena za razstavo, organizirati srečanja likovnikov — amaterjev, na katerih bi bila predavanja o umetnosti .in tehnologiji, razprava in tovariška medsebojna kritika. Iskrena in dobronamerna kritika posameznikov bi pomagala avtorjem pri nadaljnjem delu. Gotovo je v tovarni EMO več likovnikov — amaterjev, ki se iz različnih vzrokov ne pojavljajo na razstavah. Razstava je za ne-nekatere nekaj posebnega — skromni in negotovi s strahom gledajo nanjo in tako ostanejo anonimni, ali pa celo nehajo slikati. Škoda, da na ta način usahne talent. Interne razstave in ostalo delo kluba bi tudi take aktiviralo in s tem dalo takim možnost, da svoj prosti čas izkoristijo čim koristneje. Tovarna bi lahko organizirala kolonijo likovnikov — amaterjev ZP Iskre. Kolonija bi trajala teden dni. Vsak udeleženec te kolonije podari organizatorju določeno število del. Vladimir Logar je dal koristno idejo naj bi v jeseni organizirali razstavo v Ljubljanski galeriji in tako pokazali, kaj delajo člani ZP Iskre v prostem času. Prosim vse likovnike — amaterje in ostale, ki želijo postati člani tega kluba, naj mi sporočijo svoje želje, pripombe in predloge, ali pa napišejo članek v ta časopis. Moj naslov je: Ivan Razboršek — Marketing, Služba za raziskavo tržišča, Ljubljana, Trdinova 3, telefon (061) 315-544. Ivan Razboršek Z ZADNJE SEJE DS Seja delavskega sveta je bila 20. novembra. Ker je bila redakcija za časopis že zaključena nam ni bilo mogoče posredovati sklepov in komentarja o tej seji. Delavski svet je obravnaval poročilo o gospodarjenju v preteklih devetih mesecih, predlog plana za leto 1975, osnutek statuta podjetja, ki smo ga v našem listu že objavili in ga je tako sprejel vsak član kolektiva, sprejel je pravilnik o medsebojnih razmerjih delavcev, pravilnik o samoupravni delavski kontroli ter obravnaval še nekatera druga gospodarska vprašanja. Obeta se nam dobra oskrba s plinom Silva Koklič V času seminarja so si udeleženci ogledali proizvodne procese v naši tovarni in tovarni gospodinjske opreme GORENJE v Velenju. V četrtek dne 3. 10. 1974 je bila tudi letna skupščina Združenja (Nadaljevanje s 3. strani) Za realizacijo tega projekta so po predračunih potrebna sredstva v višini 704 mili j. din. Zaradi vse ostrejšega vprašanja energetske oskrbe v SRS, se iščejo novi viri energije. Poslovno združenje za energetiko je pripravilo predlog rešitve tega vprašanja tako, da se SRS poveže v evropsko omrežje plinovodov in si s tem zagotovi plin kot energetski vir. Konkretno bi se naj v SRS dovajal plin po plinovodu TAG, ki teče iz SZ, ČSSR in Avstrije v Italijo. Za to pa je seveda potrebno zgraditi ustrezno plinovodno omrežje in ostale spremljajoče objekte. Investicija bi se naj izvajala v okviru podjetja PETROL Ljubljana in v njegovem okviru posebej ustanovljene posebne TOZD. Za izvedbo tega investicijskega projekta je pripravljen predlog posebnega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v skupno naložbo za realizacijo programa gazifikacije v SRS. Sporazum zgoraj predvideva, da bi se sredstva za naložbo pridobila tako, da bi zainteresirane delovne organizacije združile za to potrebna sredstva. Predvideva se, da bo naložba stala 704 milij. N-din. Jasno je, da podpisnice vseh teh sredstev same ne bodo mogle zbrati. Podpisnice bi naj zbrale denarnih sredstev 150 milij. N-din, družba bi prispevala 100 milij. N-din, blagovnih kreditov bi bilo najetih 120 milij. N-din, posojilo INE bi znašalo 140 milij. N-din, ostali finančni krediti pa bi bili 194 milij. N-din. Podpisane delovne organizacije oziroma podpisnice samoupravnega sporazuma bi z naložbo upravljale prek posebnega samoupravnega organa, skupščine. Podpisnice bi imele pravico parti-cipirati na doseženem dohodku temeljne organizacije, v okviru katere bi se gospodarilo z zgrajenim plinovodnim omrežjem. Naše podjetje bi bilo pri skupni investiciji glede na količine plina udeleženo v investicijo približno 2 %. Konkretno pomeni za podjetje to finančno obveznost 4,465.000 N-din. Znesek bi bilo potrebno plačati v 4 polletnih obrokih do 1. 9. 1976. S pristopom na projektirano plinsko omrežje se bo energetska oskrba zelo izboljšala. Dosedanji zastareli plinski generatorji bodo odstranjeni in marsikaj se bo dalo preurediti v procesu proizvodne tako, da se bo uporabljal plin kot ceneni energetski vir. Po plinskem omrežju se danes oskrbujejo že mnoge države v Evropi in kot se predvideva bo tudi pri nas ta energetski vir cenejši od dosedanjih. Vsi ti razlogi nas prepričujejo, da je nujno potrebno skleniti predlagani samoupravni sporazum, o čemer pa kot že rečeno, bodo dokončno odločili delavski sveti TOZD in končno delavski svet podjetja. ■ —1 ELEX IOZD SISTEM IN METODE DELA DS TOZD Ob prehodu našega samoupravljanja na višjo stopnjo, ki jo določa ustava, se nam že samo od sebe vsiljuje vprašanje, kako naj delavski sveti TOZD uveljavijo svoj sistem in metode dela, kajti dosedanje metode podedovane po svetih delovnih enot ne ustrezajo več osnovnim ciljem našega ustavnega samoupravnega sistema. Vsebina dela delavskega sveta TOZD se ne more omejevati le na seje, temveč se mora delavski svet aktivno ukvarjati z gospodarsko problematiko v TOZD tudi izven sej. Seja delavskega sveta TOZD je le ena izmed odločujočih oblik njegovega dela in njegove odločitve so veljavne le v okviru sklepov, ki jih sprejme na sejah. Seje delavskega sveta TOZD zahtevajo temeljito pripravo, vendar sodeč po sedanji dejavnosti je taka priprava pred sejo nekoliko zanemarjena. Sistem in metode dela delavskega sveta TOZD nimajo samo ozkega tehničnega pomena, temveč mnogo širši družbenopolitični značaj. Dobro pripravljene in opravljene seje lahko močno vplivajo na demokratične in vzpodbudne odnose med delavskim svetom TOZD in delovnimi skupinami, kar je še posebej pomembno v današnjem uveljavljanju delegatskega sistema. Priprave in potek seje delavskega sveta TOZD urejajo po nekaterih naših TOZD njihovi statuti ali posebni poslovniki za delo delavskih svetov TOZD. Vendar moramo priznati, da v vseh naših TOZD še ni v tem pogledu urejeno tako, kot bi moralo biti. Delegati delavskih svetov nimajo statuta ali poslovnika in če so ga imeli ali ga imajo, ga v večini primerov premalo preštudirajo. Isto bi 'lahko trdili celo za same predsednike delavskih svetov TOZD. Za temeljito pripravo sej delavskega sveta TOZD je odgovoren predsednik delavskega sveta. Prav tako je odgovoren tudi za sklic seje. Ta odgovornost pa ni majhna, če upoštevamo, da mora predsednik delavskega sveta opravljati svojo dolžnost poleg svojega rednega dela na svojem delovnem mestu, s problematiko samoupravljanja pa se mora ukvarjati večji-del v prostem času. Ne bo odveč če povemo, da mora biti predsednik delavskega sveta TOZD temeljito razgledan v problematiki gospodarjenja TOZD, ker lahko le tako odločilno vpliva na metodično in dobro pripravo seje delavskega sveta. Ni odveč, če predsednik delavskega sveta prisostvuje sejam poslovnega odbora TOZD, kadar se na njih razpravljajo važna gospodarska vprašanja, kajti tako se podrobneje seznani z gospodarsko problematiko, katero bo moral obravnavati delavski svet in o njej tudi sklepati. Glede raznih mnenj v zvezi s problematiko, ki bo obravnavana na seji delavskega sveta pa je prav, če se predsednik posvetuje tudi z delegati posameznih skupin delavcev, ki bodo nedvomno v veliko pomoč pri pripravah za sklicevanje sej. Nedvomno je predsednik delavskega sveta TOZD, zlasti v večjih TOZD, močno obremenjen, čeprav sam o ničemer ne odloča pa je vendarle odgovoren, da bo delavski svet TOZD kot celota na sejah čim bolj aktiven. Vsak delegat namreč pričakuje od predsednika, da bo seja kar se da dobro pripravljena. Če bodo delegati dobro informirani o problematiki gospodarjenja v TOZD, tedaj bo delo predsednika delavskega sveta lažje in bolj uspešno. Naloga predsednika delavskega sveta TOZD kot vidimo ni lahka in je na moč odgovorna. Predpogoj, da jo bo izpolnil pa je, da so mu dane dejanske možnosti ne glede na njegove pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz statuta TOZD. Predsednikom delavskih svetov TOZD je lahko v veliko pomoč sekretar organov upravljanja, ki je funkcionalno in strukturno vezan na vse organe samoupravljanja. Pomoč sekretarja organov upravljanja se odraža zlasti v pravni obliki, lahko pa tudi na administra-tivno-tehničnem področju. Lahko rečemo, da sekretariat organov upravljanja lahko mnogo stori za samoupravljanje, pri čemer pa je bistvo to, da dela zares za organe samoupravljanja in se ne izrodi v nekak administrativni podaljšek operativnih organov podjetja. Priprave za seje delavskega sveta TOZD lahko razdelimo v več faz. Čeprav vsebujejo poslovniki podrobnejša določila o pripravah ne bo odveč, če navedemo nekaj važnejših faz. Te so: — zbiranje predlogov za dnevni red seje delavskega sveta, — obdelava predlogov, — priprava gradiva in izdelava predloga dnevnega reda, — priprava prostora, čas, vabila za sejo in podobno, — osebna priprava posameznih referentov na seji DS, — osebna priprava predsednika DS itd. Zbiranje predlogov je lahko organizirano na več načinov. Način zbiranja predlogov določajo tudi statuti TOZD in poslovniki DS TOZD. Dober pa bi bil stalen način zbiranja predlogov z rednimi občasnimi sestanki delegatov DS TOZD z delovnimi skupinami ter sestanki delegatov DS TOZD po posameznih obratih. Tako redno sestajanje nedvomno mnogo pripomore k izboljšanju vsebine dela DS TOZD. Pomembno vlogo pri zbiranju predlogov za seje DS TOZD imajo nedvomno direktorji TOZD in njihovi strokovni sodelavci. Ta vloga vsebuje zlasti strokovno obdelavo materiala, ki bo obravnavan na sejah DS TOZD. Po naši dosedanji praksi imajo DS TOZD seje običajno konec meseca, tako da pregledajo gospodarjenje v preteklem mesecu in sprejmejo gospodarske naloge za naslednji mesec. Praksa tudi kaže, da so seje glede na važnost problematike sicer pripravljene, vendar ne dovolj skrbno in natančno. Točke dnevnega reda so skoraj vedno iste. Običajno so to le delitev presežka TZOD in operativni plan za prihodnji mesec. Vemo pa, da zajema TOZD mnogo širšo gospodarsko in drugo problematiko za katero je pristojen, da o njej sklepa DS TOZD. V novih pogojih dejavnosti TOZD bomo morali temu vprašanju posvečati večjo skrb in odgovornost. Skoraj pri vseh organih samoupravljanja, razen nekaterih izjem tako pri nas kot drugod, so zapisniki sej poglavje zase. O tem vse premalo vedo tako predsedniki DS TOZD kakor tudi tisti, ki jih pišejo. Splošno znano pravilo je, da mora biti oseba, ki piše zapisnik inteligentna in mora dobro poznati slovnico. Poleg tega mora biti dobro seznanjena z materijo, ki bo na seji obravnavana. Tako kot zapisnikar pa mora poznati tehnična pravila o pisanju zapisnika tudi oseba, ki sejo vodi ali v našem primeru, predsednik DS TOZD. Poznamo tri vrste zapisnikov: — stenografski zapisnik, v katerega se piše vse kar se govori in po vrstnem redu kakor se govori, zapisnik pa se sestavi takoj ali najkasneje do konca seje; — redni ali pravi zapisnik, v katerega se vnaša jedro govora in sklepi; — lakonski ali skrajšani zapisnik, v katerega se vnašajo samo sklepi. Stenografski zapisnik piše več stenografov, ki se običajno menjajo vsakih 10 minut. Taki zapisniki se pišejo na raznih konferencah in kongresih. Tudi redni ali pravi zapisnik pišejo stenografi in le redko se ga lahko sestavi brez stenografije. Za pisanje vsakega od treh zapisnikov pa velja, da mora poznati tisti, ki ga piše: — gradivo o katerem se razpravlja, — krajšanje gradiva zapisnika, — vse osnovne elemente zapisnika. Vse tri vrste zapisnika se dele na tri dele: — uvod ali glava zapisnika, — razdelitev po dnevnem redu, — konec zapisnika. Pred pisanjem zapisnika se izvr-še predpriprave, ki jih delimo v tri faze: — sestavljanje predloga dnevnega reda in sklic seje, — dostavljanje pismenega gradiva delegatom DS TOZD in drugim osebam, ki bodo prisotne na seji, — tehnične priprave za sejo. Tehnične priprave vsake seje obsegajo: — posle, ki jih mora opraviti predsednik, — posle, ki jih opravi zapisnikar, — ostali tehnični posli v zvezi s sejo. Tehnični posli predsednika so: — pregled, če so priprave za sejo v redu izvršene, — navodila zapisnikarju za njegovo delo na seji in po njej, — pregled vprašanj na katera je treba dati odgovore na seji, — samopriprava za sejo v zvezi z morebitnimi vprašanji po referatih, ki bodo dani na seji, — priprava predlogov za sklepe, ki jih bo treba formulirati na seji in diktirati zapisnikarju v zapisnik. Tehnični posli zapisnikarja so: — ureditev prostora za sejo, — priprava beležk, svinčnikov, pepelnikov in podobno, — kakšen zapisnik se piše na seji, — priprava seznama udeležencev seje, da se lahko ugotovi kdo je na seji prisoten in kdo ni, kdo je govoril in kdo ni, — študij materiala za sejo, da lažje sledi razpravi na seji in beleži njen potek. To so le nekateri drobci v zvezi z zapisnikom, ki jih moramo upoštevati, če hočemo imeti količkaj kvalitetno sestavljen zapisnik. V naši praksi zapisnikarje vse premalo upoštevamo, čeprav malokdo piše rad zapisnik. DS TOZD pa morajo imeti odrejenega zapisnikarja, ki mora biti sposoben pisati zapisnik. Prav tako morajo vedeti osnovna pravila zapisnika tudi predsedniki DS TOZD. Ne bi bilo odveč, če bi za predsednike DS TOZD organizirali tečaje, na katerih bi se seznanili z načinom vodenja sej in drugimi potrebnimi strokovnimi opravili v zvezi s sistemom in metodami dela samoupravnih organov. Prav tako ne bi bil odveč poseben strokovni tečaj za zapisnikarje. ej SPREMEMBE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA Delavski svet je na zadnji seji obravnaval nekatere spremembe samoupravnega sporazuma o združevanju v EMO. Gre predvsem za male spremembe, ki zadevajo poslovanje podjetja, vendar je samoupravnemu sporazumu dodano novo poglavje, ki ga v celoti objavljamo. To poglavje se nanaša na delovanje družbenopolitičnih organizacij v podjetju. Za 81. čl. se doda novo poglavje: DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE V podjetju delujejo naslednje družbenopolitične organizacije, kot sestavni del samoupravnega sistema: — sindikalna organizacija — organizacija ZKS — organizacija ZB NOV — organizacija ZM V TOZD in skupnih službah so delavci povezani v osnovnih organizacijah navedenih družbenopolitičnih organizacij. Delo osnovnih organizacij koordinira družbenopolitična organizacija na nivoju podjetja, ki tudi predstavlja tako organizirane delavce navzven. Naloga posameznih družbenopolitičnih organizacij na nivoju podjetja je tudi povezovanje in medsebojno sodelovanje teh organizacij samih pri reševanju vseh skupnih vprašanj. TOZD so dolžne vsestransko zagotavljati delo družbenopolitičnih organizacij na nivoju podjetja. Podrobno urejajo delovanje družbenopolitičnih organizacij njihova lastna pravila ter statuti TOZD (oz. splošna pravila skupnih služb). 6 Entajpiec* Priznanje prizadevnim članom društva LT Društvo LT EMO žanje vsa leta njegovega obstoja lepe uspehe na raznih področjih njegove dejavnosti. Tudi v letošnjem letu je doseglo društvo in posamezni člani take uspehe, ki jih je vredno zabeležiti. V okviru društva delu foto kino klub, ki ga društvo vsestransko podpira. Član tega kluba Stanko Jošt je prejel na Vlil. medklubskem festivalu i. kategorije v Ljutomeru 1. nagrado za igrani film »Gosli« in 1. nagrado Vse družbenopolitične organizacije so se močno zavzele za hitro in učinkovito pomoč prizadetim zaradi potresa na kozjanskem območju. Večina delavcev se je udeležila dela že dve prosti soboti. Akciji za pomoč pa se je pridružilo tudi društvo LT EMO, ki je v okviru svojih možnosti razumelo potrebe prizadetih ob potresu na Kozjanskem in jim priskočilo na pomoč s tem, da je dvajsetim prizadetim, ki so bili razporejeni v III. in IV. skupino Naši sodelavci v Kruševcu so proslavljali 80-letnico podjetja na relo svečan način. Značilno za to proslavo, katere so se udeležili naši predstavniki in predstavniki občine Kruševac je izredno delovno in tovariško vzdušje. Proslava je bila vezana na bogat kulturni program, ki ga je izvajalo amatersko društvo iz Štor. Uprizorili so. predstavo »Veronika Dese-niška«, katere so se udeležili vsi naši sodelavci iz obrata v Kruševcu in člani njihovih družin. Poleg teh pa so se udeležili predstave tudi predstavniki občine Kruševac in predstavniki družbenopolitičnih organizacij v Kruševcu. Predstava je bila 18. oktobra, naslednji dan pa je bil v obratu družabni večer. Na družabnem večeru so govorili delavcem glavni direktor Miro Jančigaj in predstavniki občine Član tega kluba Branko Leskošek je dosegel 1. mesto na republiškem prvenstvu v penjačih, 3. mesto na državnem prvenstvu v jadrilicah, 3. mesto na evropskem prvenstvu v jadrilicah in tako osvojil prehodni pokal za memo- poškodovanih stanovanj razdelilo 50.000 din (5 starih milijonov), s čimer je želelo ublažiti povzročeno škodo in takoj pomagati, da bi oškodovanci čim hitreje uredili svoja stanovanja. Vsakemu posamezniku je bila izstavljena naročilnica za nakup potrebnega gradbenega materiala, katerega pri obnovi stanovanj ne-obhodno potrebuje. S to humano akcijo je društvo LT EMO ponovno potrdilo svojo humano tradicijo dajanja pomoči potrebnim. Kruševac, o zgodovinskem razvoju podjetja zlasti o delavskem gibanju pa je govoril predsednik sindikalne organizacije Jože Oštir. Zanimiv in spodbuden je bil zlasti govor glavnega direktorja, ki je delavcem nakazal bodoči razvoj tega obrata. Proslavljanje 80-letnice podjetja v Kruševcu se je odvijalo v znamenju bratstva in edinstva naših narodov in je imelo zaradi tega še poseben pomen. Letos delajo v Kruševcu s polno paro in so zaposlili tudi nekaj novih delavcev. V septembru so u-vedli četrto izmeno in povečali proizvodnjo za 60%. Za prihodnje leto imajo zelo vzpodbuden plan, ki ga bodo prav gotovo uresničili saj planirane količine izdelkov že sedaj dosegajo. uspehe. Zasedel je 3. mesto na pionirskem republiškem tekmovanju z jadrilicami in 4. mesto na tekmovanju za prehodni pokal za memorial »Vladimirja Kocjančiča«. Marjan Klenovšek je dosegel 3. mesto na republiškem prvenstvu v kategoriji gumenjakov. Glede na uspehe posameznikov in skupne uspehe je klub modelarjev dosegel 1. mesto v tekmovanjih in tako prejel prehodni pokal za memorial »Vladimirja Kocjančiča« v trajno last, ker je žel najboljše uspehe v zadnjih treh letih. Člani radio-kluba so prav tako zelo prizadevni, saj so v letošnjem letu na republiškem tekmovanju za pokal SRS dosegli 3. mesto in 7. mesto v tekmovanju za pokal Jugoslavije. Zelo pestra in značilna je dejavnost kluba za podvodno dejavnost. Njegova dejavnost ima tudi svoj pomen glede na dejavnost v splošnem ljudskem odporu. Deset članov tega kluba je po dolgem in napornem treningu in učenju opravilo izpite za I. kategorijo avtonomnih potapljačev. Izpite so opravili v Piranu pred komisijo republiške potapljaške zveze. Upravni odbor društva LT EMO je vse te svoje uspešne člane povabil na malo svečanost in jim podelil posebna priznanja za njihovo požrtvovalno delo v društvu LT. ej Zelo priporočljivo je, da bi taki humani akciji sledile tudi akcije drugih društev ZP Iskra in tudi kolektivi ZP Iskra, saj je ta košček naše slovenske zemlje, ki je med najbolj nerazvitimi doletela še katastrofa potresa, ki je tamkajšnje prebivalstvo še bolj osiromašila. E. Jejčič Lep izlet Letošnje poletje sem bila z vašimi upokojenci na izletu. Avtobus je vozil Vid Blatnik, izlet pa je organiziral tovariš Majerič iz Trnovelj. Peljali smo se skozi Podčetrtek na Svete gore, kjer smo si ogledali zgodovinski muzej, ki je izredno zanimiv. Najbolj nas je zanimala razstava o kmečkih uporih ter razne zanimive izkopanine. Zelo nas je zanimal muzej NOB. Med raznimi spomini sem videla velik robec, na katerem je bilo več imen, med njimi pa sem prečitala naslednji stavek: »Slovenka sem, Slovenka čem ostati!« Podpisane so Mojca in Elica. Ta stavek se mi je vtisnil globoko v spomin. Iz Brežic nas je vodila pot skozi Belo krajino v Ribnico, Ljubljano, Trojane in Vransko, kjer smo se malo odpočili. Zelo sem hvaležna, ker mi je bilo omogočeno, da sem šla na ta izlet in vse prav lepo pozdravljam. Andrijana Gorič vnukinja Leben Karla Lep uspeh celjskih kino , -~oL- amaterjev | DLT O10/i Na gradu pri Železnih dvereh v Ljutomeru je bil 21. in 22. septembra 1974 že VIII. medklubski festival amaterskega filma Jugoslavije, kjer so po odločitvi žirije imenovane od UU FKK »Prlekija film« predvajali 26 filmov od 55 prijavljenih. Celjski amaterji so prejeli na njem kar dve prvi nagradi in to za igrani film »Gosli« in za dokumentarni film »Vsi na kolo za zdravo telo«. Podelitve nagrad se je udeležil tudi avtor obeh filmov Stanko Jošt, za sodelovanje na festivalu pa je FKK LT EMO prejel tudi priznanje. VIII. medklubski festival amaterskega filma v Ljutomeru je bil prirejen v počastitev dr. Karla Grosmana, prvega kino amaterja na območju SR Slovenije in o-stalih pomembnih obletnic, ki jih v letošnjem letu proslavlja foto kino zveza Slovenije. Fotokino zveza Slovenije proslavlja letošnje leto srebrni jubilej — petindvajsetletnico delovanja. V njej so združeni vsi fotoamaterji naše republike. Slovenski fotoamaterji pa proslavljajo letošnje leto štiridesetletnico prve mednarodne razstave umetniške fotografije, ki je ponesla ime slovenske umetniške fotografije po vsem svetu. S to se je še bolj utrdila takrat že dolgoletna tradicija slovenske fotografije in potrjevala njene kvalitete. Tradicija slovenske umetniške fotografije ni zamrla niti med drugo svetovno vojno. V štiriletni osvobodilni borbi so slovenski fotografi prispevali pomemben delež k dokumentiranju naše narodnoosvobodilne borbe. Za enega od viškov dokumentarne fotografije iz narodnoosvobodilne vojne štejemo razstave fotografij znamenitega partizanskega fotografa Jožeta Petka, ki je pred tridesetimi leti na osvobojenem ozemlju v Gornjem gradu in Ljubnem priredil razstavo umetniških fotografij, posnetih med legendarnim pohodom Štirinajste divizije. Pred petinosemdesetimi leti je začela delovati v Sloveniji prva slovenska foto kino amaterska organizacija »Klub amaterjev fotografov« v Ljubljani. To pa pomeni, da letos fotokino zveza Slovenije z vso upravičenostjo proslavlja petinosemdesetletnico organiziranega delovanja slovenskega fotoamaterstva. Društvo LT EMO že vsa leta po vojni močno podpira prizadevne celjske kinoamaterje, ki so pokazali že v preteklosti zelo lepe uspehe. Tudi sedanji uspeh je plod njihovega prizadevanja in vztrajnosti. E. Jejčič Člani kluba za podvodno dejavnost LT EMO za igrani dokumentarni film »Vsi rial »Vladimirja Kocjančiča«, na kolesa«. Foto kino klub pa je Branko je tudi član državne re-prejel na tem festivalu prizna- prezentance Jugoslavije, nje za uspešno delo. Najmlajši član modelarskega Zelo vidne uspehe so dosegli kluba Sinjo Zarič je prav tako tudi člani modelarskega kluba, dosegel na tem področju odlične Pomoč društva LT EMO prizadetim ob potresu Proslavljali so Kulturni kotiček Ce zdaj narava spi samotna, spomladi v vsem sijaju vstala bg bohotna Mama Ze dolgo nisem slišala tvoj glas, saj veš, da sem se poročila, od tebe sem se oddaljila, g v duši nosim tvoj nasmeh in nežen tvoj pogled. Spomin nate nikoli ne izgine, še vedno čutim tvojo nežno dlan, ki boža moje lice, z menoj živi spomin vsak dan. Prošnja V srcu čutim cvet globokih korenin in ves prevzet te čakam, čakam, da sežem ti v mehko dlan. Kot sonce je ljubezen, ki odhaja v noč in spet, ko pride dan zasveti bolj žareče. GLOBUS Produktivnost del se v našem gospodarstvu sicer povečuje, letos v osmih mesecih v industriji za o-koli 6 odstotkov, v zadnjih treh letih za 4 odstotke letno, kljub temu pa še močno zaostajamo za doseženo produktivnostjo v razvitih državah. Razlike med panogami in organizacijami so zelo očitne, le izjeme pa so tiste organizacije, ki so dosegle ali celo presegle povprečno produktivnost v razvitih državah. Mnogo je še notranjih rezerv, saj nekateri izračuni opozarjajo, da so zmogljivosti povprečno izkoriščene le s 60 odstotki. (Po G. Vestniku). S samoupravnimi sporazumi smo sicer odpravili nedopustne razlike med osebnimi dohodki, ki niso bile zasnovane na rezultatih dela, marveč na monopolnem položaju posamezne dejavnosti, a hkrati smo skoraj povsem opustili kriterije za resnično vrednotenje dela. Najmanjši napredek pri delitvi osebnih dohodkov je čutiti v samih delovnih kolektivih. Sporazumi o delitvi dohodka so v kolektivih naj- večkrat le prepisi republiških sporazumov o delitvi. (Po D. Enotnosti). V Sloveniji pičla polovica družin vzdržuje 85 odstotkov vseh otrok. Bremena torej niso enakomerno porazdeljena. Račun kaže, da se stroški za predšolskega otroka gibljejo pri 1.000,00 din mesečno, če pa upoštevamo še stroške za varstvo ali za šolarja moramo prišteti še 500,00 din do 600,00 din mesečno. Otroški dodatek pa sedaj prejema manj kot polovica slovenskih družin. V družinah kjer dohodek na družinskega člana ne presega 700,00 din mesečno in dobivajo najvišji dodatek, z njim pokrivajo le 30 odstotkov materialnih stroškov za otroka. (Po Delu). Zaradi velikih razlik v možnostih za življenje so se začele obsežne selitve aktivnega prebivalstva z obmejnih območij v večja središča, ki še danes niso končane. Zaradi njih so med najbolj prizadetimi območji Tolminsko, Kras in skoraj celotna severovzhodna Slovenija. Tako so se spričo spremenjene strukture prebivalstva obmejne skupnosti znašle ne le pred težavnejšimi razvojnimi problemi v primerjavi s tistimi, ki jim je bila tekoča ekonomska politika naklonjena, marveč tudi pred zaostrenimi socialnimi in drugimi družbenimi zadregami, za katere je bilo v republiki kaj malo posluha. (Po Delu). Udeleženci strokovnega seminarja emajlircev (članek na 4. strani) Težko dočakala sem dan, ko sinek mi je rekel prvič mama, lepo bilo bi s teboj, če bila tudi ti bi z nama. Nas sedem je bilo otrok, s teboj smo bili mama, težko mi je sedaj, ko si na starost sama. Jelka Škrober Zato ne reci ne, če te povabim v sanjavi svet kjer jadra so razpeta. Ti si moj cvet na osameli gredi, ozri se tja v valove, ki nosijo ti moj pozdrav. Ne reci ne, če te povabim tja, kjer sonce vzhaja, saj noč izbriše nam spomin, če pa ne moreš, ne oziraj se nazaj, saj tam so v razvalinah sanje sreče. Naše društvo LT EMO skrbi za vzgojo mladega rodu. Vežbe na gocart vozilih Sinú 8------------ KRIŽANKA sestava in risba: 1. J. UČENKA SNOV ZA PREJO DO •DNA! TRAM v KOZOLCU NAJV. VRH PIRINE-'JEV \ L L 0 ' % ■ ; • (' - j AVSTRIJA ZMAGA PRI ŠAHU UČITELJ ETIKE POKRAJINA V ! BiH UDELEŽ ALKE IGRALKA ROZIN # r HUD vihar ALKOHOL PIJAČA (Z KORALNI 01 uK ŽITNA BOLEZEN PRIPR. ZA ZA VASOVANJE ČAR0- VNIK MOČAN PRIJEM SAMSTV0 ANTON DERMOTA PREBIVAL. ATIKE PRAŠEK ZA LASE ČAS MED VOJNAMA VRSTA SLEZA VEČNO MESTO AZIJSKI POLOSEL ZLATKO T0MICIC 100 m2-INDUSTR. MESTO V NDR IGRA VPRAŠANJ IN 0DG0V. GOVORNIK ANGL. PL. MERA VSAJE- NJE REKA V ŠVICI ŽILA ODVODNI CA ' IT. KAMION karenina SLOVAN. BOGINJA ŽETVE |o jB 3Ä MUSLIM. SODNIK OGRAJEN PROSTOR junak V TROJI KALIJ REKA SKOZI MUNCHE.N J ► UPI Program za teden domačega filma v Celju 15. decembra 1974 KALA Kino Union: 12. decembra 1974 POMLADNI VETER 13. decembra 1974 KAPETAN MIKULA MALI 14. decembra 1974 DERVIS IN SMRT 15. decembra 1974 PASTIRCI 16. decembra 1974 DEPS 17. decembra 1974 LET MRTVE PTICE 18. decembra 1974 ČUDOVITI PRAH Kino Metropol: 12. decembra 1974 NA SVOJI ZEMLJI 13. decembra 1974 DOLINA MIRU Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk enkrat mesečno v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga komisija za informacije in tisk. Glavni in odgovorni urednik Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (St. 421-1/72 z dne 22/5-1973). Tisk in klišeji AERO Celje. 14. decembra 1974 9. KROG 15. decembra 1974 BALADA O TROBENTI IN OBLAKU 16. decembra 1974 NE JOČI PETER 17. decembra 1974 AMANDUS 18. decembra 1974 TISTEGA LEPEGA DNE Kino Dom: 12. decembra 1974 KEKEC 13. decembra 1974 SREČNO KEKEC 14. decembra 1974 KEKČEVE UKANE OGLASI Zelo ugodno prodam sedem mesecev starega psa, nemškega ovč-jaka. Interesenti naj se zglase na naslov: Ivan Cater, Ulica Frankolovskih žrtev št. 14 — Hudinja. Ugodno prodam dobro ohranjene sanke. Naslov: D. Jejčič, Pokopališka 2 — Celje. Naprodaj je pomivalni stroj, nov še pakiran firme Zanusi Končar za 3.800 din. Informacije na naslov: Jonez Počevski, zidarska delavnica. 16. decembra 1974 TI LOVIŠ (ob 16. in 18. uri) 16. decembra 1974 SONČNI KRIK (ob 20. uri) 17. decembra 1974 VESNA 18. decembra 1974 NE ČAKAJ NA MAJ V repertoarju so možne še nekatere spremembe. Poleg napovedanih filmov, si bodo gledalci ogledali še revije kratkih slovenskih filmov in več turistično-športnih filmov. Obe slovenski noviteti, Pomladni veter in Čudoviti prah, bosta po premieri v rednem programu kinematografov. Določena možnost obstaja, da bo v času TDF tudi premiera Klopčičevega filma STRAH. Sprejeli so statut V ponedeljek dne 18. novembra je bil zbor delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Gaber j e— Hudinja. Obravnavali in sprejeli so statut krajevne skupnosti ter o-snutek financiranja krajevne skupnosti v letu 1975. Določili so tudi kandidate za organe krajevne skupnosti ter obravnavali predlog o zaščitenih kmetijah. Obravnavali so tudi sporazum o ustanovitvi sa moupravnih interesnih skupnosti. Po končanem zboru je bila kandidacijska konferenca za sestavo in sprejem kandidature za volitve delegatov splošne delegacije za samoupravne interesne skupnosti. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše žene in mame ELIZABETE GRAJŽL se najtopleje zahvaljujemo vsem delavcem iz TOZD skupne službe in TOZD kontejnerji za veliko razumevanje ob žalostnem dogodku ter darovane vence in cvetje. Iskrena hvala vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči mož Peter, sinova Ivan in Stanko ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega dragega moža PREVOLNIK VENCESLAVA se prav iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence in cvetje. Za veliko pozornost iskrena zahvala sindikalni organizaciji EMO ter zdravnikoma dr. Lamovcu in dr. Resi-novičevi. Žalujoča žena Štefka in sin z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega očeta MISLOVIČ FRANCA se najtopleje zahvaljujem sodelavcem kleparskega oddelka ter sindikalni organi-zaciji za denarno pomoč. Globoko užaloščena hči Mislovič Rozika ZAHVALA Ob nenadni smrti drage mame ŽELE Marije se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem obrata odpreskov in avto-koles in lakirnici ter godbi na pihala EMO. Posebna hvala za poklonjeni venec vsem tistim, ki so jo spremili na zadnji poti. hčerka Rozika Doberšek z družino in ostalo sorodstvo OBVESTILO Industrijska prodajalna EMO na Mariborski cesti obvešča člane kolektiva, da bo zaradi letnega obračuna zaključila vse komisijske liste za posodo in radiatorje do 20. 12. 1974. Po tem datumu ne bo mogoče dobiti nobenega komada več iz podjetja v prodajalno. Obenem obvešča naslednje člane kolektiva naj dvignejo pakete do navedenega datuma: Guzej Marjan (773), Pušnik Vida (4265), Kuzman Slava (698), Odložek Stanko (311), Vehovar Franc (269), Božič Jožica (4265), Rozman Terezija (269) in Podjavor-šek Andrej (614).