»vx««ii p^deljek, _ Aettkeg« 20, L »adstrop* |Ahu »e a« Prof. F. Ptrtt. t j Z*a§a za mesec Za inoMJnstvo »« zjutraj. Ovsdniitvoi otica ^»ačiška t pošali?: v'|r»M * it 11-37. rtiB«^!: v Trsiti, ¥ sredo It novtmbra 1925, EDINOST Posamezna številka 20 cent. Letnik Posamezne številke v Trttu m okolici po 20 cent. — Oglasi »« rainnajo ▼ firokosti ene kohsoe (72 mm.) — Oglasi trfovcer in obrtnikov mm po 80 cent-osmrtnic«, zahvale, poslanic* in vabila po L 1.90, ogla« daancnik aavods* mm po L 2.—. Mafi oglasi po 30 cent. b—da. najmanj pa L 3.— naročnina in reklamacije se poSilfajo iakJfoCno opravi Edhorfi, v Trst«, iAi i sv. Frančiška Asiskaga Jt«v. 20- L nad. — Tafefoa aredniitva in uprave ti-51. Min5s««rN^Bene$ o panslavizmu k Beaeš, ki je v ca^i apcto^«« Popolarl zapustilo Aosntln bavi Kaj pnm «Cretnona Nuova* o popotenh Delavska zbornic« ▼ M»m razpuščena Prodava kraljevega rojenega dne v Km« ^^ RIM, 10. Senat se sestane v soboto in pokazalo dobrih uspehov. Vedno, posebno pa na mednarodnih konferencah so naši zastopniki bili v intimnih stikih z zastopniki kalije, kajti obe državi imata velik in-da se med n^rma obstoječi dobri Poskušen atentat na romunskega kralla Boj med komunist: in policijo — Vsi zarotniki aretirani v, Zadn* številki revije «Slovansk* bo ^^^^ približno 14 dni, da odobri Pfehled* s problemom panslavizma, predložene zakonske nacrte, ki jish je že se je poy»v4jcrf v zgodovinskem razvoj m KKJt>briki zibormca. Kratko zasedanje ,se-kako se poja vbja danes. I>r. Beneš označuje nata -e v zvezi z londonsko konferenc©, la v svojec članku pred vsem filološke, ver- bo j decembra ratificirala locarnski ga-ske in kulturne strani slovanskega proble- rancijski pakt. Na tej konferenci bo zasto-ma v kolikor so se dotikale ali se dotikajo | pal julijo najbrž ministrski predsednik slovanske vkupnosti. Glav-no patnjo pa po- Mussolini. V London ga bo spremljal Srn-x._. strani tega liJ(ia Mu sso linije v povratek vi Rim je dolo- čen za 4. decembra. «Idea Nazionale* zatrjuje, da je ta vest še preuranjena. Včeraj je zaključil svoja dela vrhovni svet popolarske stranke, ki se je izrekel za odcepitev popolarske parlamentarne skupine cd aventincev in za p-ovratek v zbornico, kjer bodo popolari branili program svoje stranke. Vrhovni svet popolarske stranke se je nadalje bavii z usodo strankinega dnevnika «11 Popolo» ter je sklenil napeti vse sile, da se ta list ohrani pri življenju. RIM, 10. Fašistovski listi zvračajo na opozicijske stranke vso odgovornost za atentat, ki ga je nameraval izvršiti na Mus-solimja bivši poslanec Zanfboni. Na piko so vzeli posebno pepolarsko stranko, ker je njen pristaš, urednik Sturzovega glaisMa «Popolo->. Quaglia soudeležen pri nameravanem atentatu na Mussoiinija. Fašist ovčka «Cremona Nuova> pravi: Kaj naj si misli ljudstvo o papolarih, ki pošiljajo kralju ud-anostne brzojavke, medtem ko je še vsem v spominu zlohotno delovanje po~ p»lanskih vocKtetjev Donatija in Sturza. Vesti, da nameravajo republikanci zapustili Aventin, so popdnoma neosnovane. Tozadevno je tajništvo republikanske stranke izdalo danes nastopno cbvestSo: Z ozirom na vesti, ki so jih objavili nekateri dnevniki c nadaljnjem postoroanrju republikanske stranke, moramo naglasiti, da nima republikanska stranka nfkakega razloga, da bi izpremenila dosedamje postopanje. Kakor poročajo iz V/ashingtona, so ame-ški delegati predložili načelniku rtaliian- nih pnzorov s BUKAREŠT, 10. (Izv.) Kralj Ferdinand je davi odpotoval v Galac, odkoder je odrtimi s svojo jahto v ustje Donave na lov. strani opozicije. Posebnoj Za to potovanje so bile izdane obširne var- Med Ninčićem govorom je prišlo do bur sveca v tem članku politični stram vprašanja. Prvi. praktični m konkretni program poetičnega panslavizma je formuliran na ru-^ki strani in to cd poznanega naravo-slove* N 1 Danile v skega. čvgar politične študije SO izšle 1. 1871 v knjigi pod naslovom Rusija in Evropa . Knjiga je izzvala vel ko za limar.je ter je popularizirala politične načrte, ki so jih po pravici oznacalr za ruski oanslavizem. Od tega časa ye knjiga v kregih protivnikov slovanskega gibanja sploh veljala kakor nekak katekizem in biblija panslavizma. Damlevski* si je slovanske države predstavljal v vse-slovanski zvezi ped vodstvom Ri^ije. Moc te zveze naj bi se razlegala tudi na del srednje Evrope, kakor tudi na ves Balkan. Drugi veliki teoretik panslavizma je bil general R. P. Fadjejev, ki ie v knjigi, ^am v letu 1870, zastopal mnenje, da Kusija mora postati naslednica Turčije in Avstrije ter prevzeti dolžnost zaščite vsega slovanskega sveta. Zgodovina slovarskega gibanja in panslavizma se po letu 1871. navezuje na važne politične dogodke. Največ pristašev v srednji in južni Evropi je imel panslavizem cd leta 1877—1878, ko se je Rti-: »a borila za osvoboditev .balkanskin Sle v a nov. Berlinski kongres in polnejša poUi'ka carske vlade sta povzročila razu-nfivo opadanje. V tem času je rusko slo anorilsivo trdi izgubilo poslednje sledi liberalizma in demekmtizma ter je oficijelno šlo z ruskim reakcionarnim režimom proti Poljski ter se izražalo za rusifikacijo panrusizem. Na koncu stoletja je bila Ru?'ja po mednarodnih odnosa jih že prisi-Hena k vzdržljivosti in nnru. Nade nekaterih slovanskih činitelje v, da s kakim delovanjem ali kriza pridobijo zopet kaj za Slova,nstvo, so bile neosnovane. Pri tem je zanimivo, da je slovansko gibanje v teh Ier^i miru bilo v malih slovanskih narodih večje nego v Rusiji. Zmagujoči demokratski režim pa je obenem ojačil in nanovo izrs*a! tudi stare spore med slovanskimi narodi. V tem času so — poleg na^ovezo-vanja na stare metode v se slovanske agitacije — nastali tudi prvi poizkusi za čist realizem v slovanskem gibanju, ki prihaja danes v prclitiki slovanskih narodov do tako markantne ga izraza. Na koncu ^devetnajstega stoletja pa vse do leta 1905. prehaja težišče slovanskega gibanja sploh na rrs^ijše slovarje narode, ker se oficijelna Rusija in ruska javnost iz razlogov notranje in vnanje politike umikata v rezervo, a deloma obračata večjo pažnjo azijskim problemom. V tem času se pripravlja tudi slovanske politično gibanje, ki dobiva ime neoslavizem. Ta podaje realistično razumevano Slovanstvo, ki se naslanja na Pakckega in Havlička. Do leta 1905. ni oanslavizem rešil ničesar, rvojih cilfev ni dosegel nikjer, a politično se vobre ni irtc<£el uporabiti v konkretnih obH-kah. Končno je postal istoveten z ruskim šovinizmom in kakor tak se je kazal škodljivega za vse: za Rusijo, za Slovane, za E vropo in svet. Dasi je bil politično in za prakso v veHki meri fantazija, so vendar nasprotniki Slovanstva znali geslo panslavizma politično izkoriščata-! in zlorabljati, tako začeli po nedeljskih dogodkih aretirani akadenvki štrajkati z gladom, kar pa je ravnateljstvo policije že za-nikak>. VršUe so se seje vseh dijaških klubov, na katerih je bilo sklenjeno, da se začne jutri stavka vseh akademikov radi dejstva, ker policija noče izpustiti aretiranih dijakov. Rektor univerze je popoldne interveniral pri velikem županu za izpustitev aretiranih dijakov. Vel. župan pa je izjavil, da ne more v tem oztru ničesar ukreniti, to pa radi stališča Ninčiča in po včerajšnji konferenci ministra Maksimoviča z ministrom Pavlom Radićem. V Zagrebu se splošno govori, da bosta odstavljena poficijfiki načelnik in veliki župan dr. Treščec, ker sta se premalo pobrigala za preprečitev nedeljskih demonstracij. Zvečer je došla iz Beograda vest, da je bil po sklepu nocojšnje seje ministrskega sveta zagrebški veliki župan upokojen. Vlada je še sklenila dati jugoslovenskemu poslaniku v Rimu, Antonijeviču, nalog, da izrazi italijanski vlacfe radi zagrebških dogodkov obžalovanje jugosiovenske vlade. nostne odredbe V neki gostilni ob Donavi je bila medtem odkrita tajna skupina komunistov. Policija je hotela aretirati člane te sumljive družbe, a ti-le so se ji postavili v bran, radi česar je prišlo do pravega boja med obema srtraoicMna, med katerim je bilo ve4 policistov in komunistovi ranjenih. Policija je dognala, da je šlo tu za zaroto proti kralja Ferdinandu m da je baž ta tajna skupina v Galaco hotela izvršiti nanj atentat. Komunisti! so rabili v svojem boju proti policiji tudi ročne granate. Ali na lice mesta je bilo takoj odposlano vojaštvo, kateremu se je posrečilo aretirati vsa tolpo zarotnikov. Za železniško zvezo Slovenije z morjem BEOGRAD, 10. V Beograd je prispela velika deputacija gospodarskih zastopnikov, da intervenira pri merodajnih činite Trgovinska pogajanja med Čehoslovaško in Jugoslavijo PRAGA, 10. Po uspeli zaključitvi trgovinskih pogajanj med Čehoslovaško in Bel- Ijih za čimprejšnjo izgotovitev programa, gijo se bodo v kratkem pričela pogajanja ki naj bi vezal Slovenijo z morjem. 'V tej deputaciji se nahajajo med drugimi: doktor Šuklje, Fr. Šuklje, dr. Sajovic, Kajfež, za zaključite v trgovinske pogodbe z Jugoslavijo in Nemčijo. Do teh pogajanj pride šele po parlamentarnih volitvah, v vsakem Leitgeb in sušaški župan Kučić. Deputacija slučaju pa že letos. Pogajanja z Jugoslavijo je tekom današnjega dne obiskala vse Se morajo odgoditi na drugo polovico no-kkflbe. Jutri' jo bo sprejel ministrski pred- vembra, ker obnavlja jugoslovenska dele-sednik Pašić, nato pa železniški minister! gacija pogajanja za zaključitev trgovmske Radojevič. 22 mrtvih v M^ldu pri trčenju dveh tramvajev pogodbe z Madžarsko, ki so bila ze enkrat prekinjena. V pristojnih čehosicva-ških krogih se povspešeno pripravlja potrebno gradivo, tako za pogajanja z Jugoslavijo, kakor tudi za pogajanja z Nemčijo. MADRID, 10. Sinoči ob 20. uri se je na . . . .. eni najobljudenejših ulic mesta pokvarila i Glede na trgovinska pogajanja z Madzar-pri nekem tramvaju, ki je bil poln ljudi in;sko še ni sklenjeno, ali se bodo obnovila je vozil z veliko brzino, zavora, radi česar: še tekom letošnjega leta. Tozadevna po- je tramvaj skočil s tira ter trčil pri tem v drug tramvaj, ki je vozil v nasprotni smeri. Dvajset oseb je bil-o na mestu mrtvih. Veliko število jih je hik> ranjenih: petdeset ljudi je bilo prenesenih v bližnjo bolnišnico; od teh je 15 v življenjski nevarnosti. Grška zunanja politika gajanja bodo zelo otežkočena, ker ponuja Madžarska samo 5 do 10,^ popusta pri carinskih taksah in samo izjemno 20 Boji v Siriji PARIZ, 10. Painleve in Briand sta v komisiji za vnanje zadeve poročala o položaju v Siriji. Painleve je poročal o francoskih riški rke delegacije Volpiju konkretne predloge za amortizacijo italijanskega dolga. Ti predlogi so mnogo ugodneja-od onih, ki jih je Amerika stavila Belaji in Angliji. Ameriška delegacija je Ie v gotovih mejah upoštevala italijansko plačilno zmožnost MILAN, 10. S prefekt ovim dekretom je bila včeraj ra-zpuščena dlelavska zbornica v Milanu. Upravo zbornice prevzame prefekt umi komisar. Radi krize v občinskem svetu, ki so jo izzvali fašisti, je danes predpo-ldne celokupni občinski svet podal ostavko. Odstopil je tudi mestni župan Mangiagatti. Fašisti zahtevale, da mora biti občinski svet sestavljen izključno iz fašistov ali pa rz filofašistov. Verjetno je, da bo senator Mangiagalli zopet potrjen za župana. Ministrski predsednik Mussolini bo jutri ob priliki kraljevega rojstnega dne kot začasni vojni minister pregledal čete rimske garnizije. Po defiliranju čet bo Mussolini odlikoval znanega letalca podpolkovnika De Pinedo z viteškim križcem savojskega vojaškega reda, ki mu ga je podelil kralj gla»som naredbe z dne 9. t. m. Na čast diplomatskemu zboru pa bo Mussolini priredil slavnosten oebed. imiićivi^ iiiave v Narodni skupščini Stroga obsodba zagrebških dogodkov - Veliki župan m policijska načelnik odstavljena Štrajk na univerzah v Zagrebu m ▼ Ljubljani Zadoščenje italijanski vladi BEOGRAD, 10. (Izv.) Za današnjo skupščinsko sejo je vladalo velikansko zanimanje v tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih, kakor tudi med občinstvom. Navad množice na skupščino je bil ogromen, vendar je policija pustila na galerijo le majhno število ljudi. Z veliko napetostjo se je pričakoval govor zunanjega ministra Ninčiča o tržaških dogodkih. Minister Ninčič je glede interpelacij poslancev Žerjava in Pivka ter Jugo slovenskega kluba izvajal, da mu je znan napad na uredništvo in tiskarno «Edinosti* v Trstu in je povdaiil, da nima možnosti, da bi uradno interveniral pri italijanski vladi. Nobeno načelo mednarodnega prava in nobena (mednarodna pogodba; da (mu ne dajata pravice k posredovanju. Kajti nobena neodvisna država ne more kaki drug? državi dovoliti, da bi ta jemala v zaščito lastne državljane dotične države. Ako bi bilo drugače in ako bi se vršile take intervencije, bi bili izključeni ne samo prijateljski, temveč v obče vsi normalni od noša ji med posameznimi državami. Nikakor ni dvoma, da so vsi ti dogodki v Trstu zelo neprijetni, vendar je pa treba obžalovati tudi dogodke, ki so se pripetili v nedeljo v Zagrebu. Vročekrvna mladina presoja dogodke zelo naglo, ne da bi se pri tem ozirala na morebitne posledice svojega postopanja. Ju^osJovenško ljudstvo želi miru s svojimi sosedi Naš hrabri narod ni mkoii nikogar izzival, zato so vsi oni, ks stremijo po tem, da bi nas vpletli v kak neprijeten položaj, pokazali napačno pot. Kajti na kraljeviSna Italijo nas vežejo veliki interesi in prijateljska pogodba. Doslej m bilo slučaja, v katerem bi diplomatsko sodelovanje obeh vlad ne bilo Tozadevna brzojavka je bila takoj od po-1 politika Grške tudi v bodoče ostala miro la v Rim. Minister Ninčić je po seji izgubah. O okolnostih odpoklica generala ATENE, 10. Zunanji minister Rufos je Saraiia ni hotel nič povedati. Rekel je le, izjavil zastopnikom tiska, da bo zunanja da se Sarail v Sirijo ne bo več vrnil. Na opazko nekega komunističnega poslanca, izjavil, da bodo vsi krivci zagrebških incidentov kaznovani. Zunanji minister Ninčič je bil danes dvakrat sprejet na dvoru, nakar ga je zvečer posetil italijanski poslanik gen. Bodrero. LJUBLJANA, 10. (IzV.) Akademski klub «Orjuna» je sklenil proglasiti tridnevno protestno stavko radi tržaških dogodkov. Za jutri so napovedane seje še ostalih dijaških klubov, ki bodo najbrže sledili zgledu akademikov-orjunašev, tako da se pričakuje splošna stavka na ljubljanski univerzi. Finančni načrti francoske vlsde na proočevaafu strokovnjakov . PARIZ, 10. Včeraj je finančna komisija ves dan proučevala nove vladne načrte za .zboljšanje francoskih financ. Na sestanku kartelistov od manoie sobote je bila sprejeta resolucija, ki poziva finančnega ministra, da doloći k svojemu načrtu važne spremembe, posebou pa da obdači na bolj ne^josreden načm pridobljeno preroo-ženje, kar bi občutno ofcježik) vladni načrt. Finančna komisija je včeraj pod predsedstvom Malvyja nadaljevala proučevanje načrta za finančno ohncivo, katerega je predložila vlada. Na začetku sestanke je Fallieres zahteval, da se zasliši ministrski predsednik o določbah načrta, katere se tičejo usta-'novitve in poslovanja amortizacijske blagajne. Nato je Bokaneski predložil krit;ka vladnih predlogov ter opozoril na njih nedostatke. Govoril je o denarni krizi in nastopil proti grcažnfi inflacije, ki jo vsebuje vladni načrt. Nato je bil zatsfišan Painleve, nakar se ;e komisija razšla. Prevladuje mnenje, da bodo vladni načrti za zboljšanje financ po pojasnilih ministrskega predsednika lahko služili zat podlago nadaljnjim razpravijanjem. Komisija je po seji izdala komunike, v katerem se izreka proti vsaki inflaciji ter izraža svoje prepričali je, da ge more frank rešiti le s stvarno garancijo vseh sil produkcije in vseh obHk bogastva. Komisija poziva še vlado, da spremeni svoj načrt v smislu teh načeL Resolucija je bila sprejeta s 17 glasovi proti 14. Dva člana komisije sta se vzdržala glasovanja. Racfićev vstop v vlado BEOGRAD, 10. člani vodstva Radlćeve stranke izjavljajo, da je vstop Stjepana Radića v vlado gotova stvar m da se ima izvršiti po sprejetju invalidskega zakona. Ko bo invalidski zakon v Narodni skupščini sprejet, bo sedanji minister socijalne politike Milan Simonoivić podal ostavko in bo na njegovo mesto imenovan Stjepan Radić. _ V se slovanska zveza nc vinarjev PRAGA, 10. «V£islovausky svaz no vinar u», katerega pravila so bila nedavno tega potrjena, ae v najkrajšem času zopet ustanovi. Vabijo ae vsa slovanska novinarska društva, da ae, v kolikor tega do sedaj še niso storila, čim najpreje priglase na naslov predsednika saveza g. Josipa Hoiečka v «Spolku českych žurnalistu», Praha L, Skofepka č. 7. — Letos se baje namerava sk lira ti vseslovenski novinarski kongres in sicer v Pragi povodom vsesk>-vantskega sokofckega zleta meseca julija. Pri tej priliki se bo vršil ustanovni občni zbor «Všeslovanskćho svaza novinaru«. ljubna. Grčija se resno trudi, da izpolni nai bi Francija Sirijo zapustila, je Briand živahno protestiral proti temu, da bi — obveznosti, ki jih je prevzela z mirovnimi]pu^^ai LC"jU' sc ' ' ' ^ ! rrancifja odrekla svojemu manoatu. Končno pogodbami. Grška stremi za tem, da ohra- -e več pc>slancev protestiralo, zakaj vlada ni z vsemi državami, zlasti pa s svojimi ne pojasni položaja v Siriji javno, sosedi dobre odnošaje in da jih čim bolj' LONDON, 10. Vstaši oblegajo mesto izpopolni. [Horns, 120 km severno od Damaska. DNEVNE VESTI Rojstni dan Bj. S. Im'Iu Danes 11- novembra obhaja vsa. Italija obletnico rojstva Nj. V. kralja Viktorja Emanuela III., ki stopa z današnjim dnem v 57. leto svojega življenja. Vsa Italija je letos proslavila tudi petindvaijsetletnlca [vladanja sedanjega vladarja Italije. Kakor povodom te poslednje obletnice, ki -je padla na 29. junija t 1., tako se tudi pov.odc«n rojstnega dne kralja Viktorja Emanue'a III. pridružuje naše ljudstvo državljanskemu stice v zavesti, da tolmačimo duševno stan;e veselju vsega prebivalstva Italije. Naše j vseh Italijanov v Trstu. Sodijo naj naša deja-ljudstvo, ki je s pošteno voljo sprejelo nase 0,3 v Rimu- ne pa * Ljubljani.» vse obveznosti, ki izvirajo iz njegovega Vse to, kar navaja PopoLo di Trieste« v novega ckžavnopravnega položaja, globo-! opravičbo napada na naprave -Edinosti*, je ko umeva in cerri pomen visoke vladarjeve i P.lsaBO v oč,lttl ^""»o, ki polteno mi- naloge. Zgodovina nove Italije bo prištevala sedanjega vladarja Italije med one, ve. Re sničen ali neresničen, se je razširil gla« o demonstraciji v Liuhljani, žalovi za našega konzula. Govor Radičev, čigar pristali tvortjej del jugosiovenske vlade, 9e je čiial in je bil komentiran gotovo ne v ugodnem zmislu. Vest o porušitvi zavetršča, ki nosi ime našega juna-šk ega m nepozabnega brarta Ruggero Tlmeus — katero vest smo mi priobčili še le včeraj, da ne bi razburjali d-uhov bila znana v mestu in je razpalila duhove. Napad na finančne stražnike v Bistrici, je bil .kaplja, ki je povzročila, da je preik'pela kupa naše potrpežljivosti. Prevladuje nas srd. Napisali smo te vr- sli, ne more na naš list ali naše vodstvo, valiti odgovornost za dogodke, ki se odigravajo onkraj meje. Mi smo odgovorni le za to, kar delamo in pišemo mi sami! «Popolo» naj nam navede le en sLuča!, ko bi bili mi ščuvali naše ljudstvo k neza/kon;tim dejanjem bodi na škodo italijanskega prebivalstva, bodi proti dT?avnim organom. Ali pa da bi bili celo odobravali na-Danes povodom kraljevega rojstnega dne meravani atenlat na ministrskega predsednika! se bo vršila na trgu Unita parada vseh čet j Ne more. Nasprotno: posl. Wilfan je nemudo-tukajšmrje posadke kakor tudi prostovoljske nra v brzojavki ministrskemu predsedniku iz-milice za državno varnost. Čete predstavi ' 1 ~ ki sc i'c nalogo vršili z uspehom v času velikih in za vse človeštvo pomembnih in odločilnih dogodkov. poveljniku armadnega zbora generalu Vac-cari-ju divizijski poveljnik general Puglie-se. Začetek parade ob 10. uri predpoldne. Naš odgovor Včeraj smo priobčili izjavo, ki jo ie poslal tukašn;i Tu&osilovetrsikii ^generalni konzul U14-karšnjim listom z ozirom na demonstracije v Ljubi.ani, omenili pripombe lista «Popolo d'i Trieste» ter »priobčvli konzulov odgovor na te pripombe. V svojdh pripombah e nagi a šal «Popolo di Trieste», da «Ed--zadevajo njega najgloblja čustva, skupine, ki polo* tudi uvaži»je, če hoče ostati zvest svt>-90 š'e preko meje. Tu dostavlja «Popolo"*: a škoda in oč^jo varnost padata na nas in ju spreemnmo». Sled: polemika z ljubljanskim «Jutrom «Alibi — tako pravi — ki ga «Jutro» hoče ustvariti za mirne Slovence, je nevel;aven m lažnjiv. Ko 90 nas današnji improvizirani prija-tel i zapustili in smo biLi ponovno 9amt, so se mirni Slovenci, rtadejaroč se naše bližnje smrti« podali na Aventin, ae udeleževali komplotov, ki jili organizirajo Italijana proti Italtanom. Poslanec Besednjak (in ves tisk je govorJ o tem) je bil v prvi vrsti udeležen v ostudni komediji, uprizorjeni okoli trup4a Matteottrljevega. Brez jim lastnim Izvajanjem — degenerirale v pojave preiti italijanski državi in dejania proti nje znakom! _ Hvaležnost, kje si I Pišejo nam pod gornjim naslovom: Mrtvih duš dan je bil lep jesenski dan in aato me je zvabil v prijazne Barkovlje, da obiščem na tamošnjem pokopališču grobove svojcev in tudi grobove ratujkih prijateljev. Pokopališče je bilo res prav lepo osnaženo in vsi grobovi so bili posuti z jesenskim cvetjem. človeku se je zdelo, da se nahaja na vrt«, vsakega moralnega pomisleka so bili (SIoven-. kjer na gosto cveto raznobarvne krizanteme. ci) prvi, ki so rapustili Avenfan., ko ok. Dragotina Martelanca, bivšega ustanovil / ^EDINOST, V Trsta, dne 11. novembra 1925. t<4a in več1 »tnega predsedn^a pevskega dru- na? porotirki gJede Bisina zanikajo vprašanie mc-b-ilu g. Majeria iz Lož pri Vipavi njegov jm' Kakor ZemIjo Luna, tako ; ofekrožu;eio Siva -Adrm?*. Zatopfcen v globoke misli ^em .sokrivde pri umoru gostihričarke Del Monte;;Evgen in odvetnik dr. Foraftzaofe iz Gorice! tudi Jupitra trabanti, Že 7. januarja 1610 ie potrdijo na; le vprašanje ropa. j proti Ajdovščini. Nenadoma *o ugasnile na Galileo Gafclei, ko je prvič z daljnogledom Odv. Po.ifrucci je zahteval, na5 porotniki iz- \ avtomobilu vae ktči, iako da je imel g. Majer, opazoval Jupitrovo površje, odkril tri tra reče' < zdru^^e podpiran ih naravno labko tudi kažeš.» že naslednjega dne zapusti sanatorij, ko mu je Drugi, popolnoma zaverovani v tedaj spfco^no bila priznane nauke niso hoteB niti gledati skozi ker da Jurcich teh zločinov ni izvršil Med sp!oŠno pozornostjo je nato dobil besedo odv, Matosel-Loriani, ki je s podrobnimi izva anji izpodfcr al trditve državnega pravdni-ka glede odgovornosti Collaricha; zahteval ;e, na porotniki priznajo zani duševno manj vrednost splošne olajševa1ne okolščine. Po kratkem odmoru je povzel besedo odv. Poillucci, namestn-ak rad: nerazpoloženja od- Tako se je zgodilo s spomen kom pok. žup- šotnega odv, Zennara, branitelj zlatarja Nor- egova dru^e neznatne praske nika Černeta. .Moral je izginiti iznad njegovega groba ker se mkdo ni pobrigal, da bi se plačala erccn:ena taksa. Sramotno e za barkovl;ansko cerkev, ker se ni prav nič pobrigala, da bi spomenik še stal na svojem mestu, Cemu ima cerkev cerkven- odbor?? In vi probujeni Barkovliani, ste-li pozabili na svojega narodnega župnika, ki se je z veliko vnemo potegoval za stare pravice našega jez&a v cerkvi in izven nje? Ali bi se med Bark o vi a ni res ne mo^ei nabrati, enkrat vsakih deset let, oni potrebni znesek, ki bi omogoči!, da bi ostal spomenik trajno na svojem da. Dokazoval je, da je Nordio nedolžen, zato je zahteval zanj oprostilno razsodbo. Nato je predsednik prekinil razpravo, ki se bo nadalevala v četrtek. daljnogled, češ da o Jupitrovih trabantib n nikjer govora v knjigah velikega Aristotela. In kar ni v Aristotelu, tudi ne more biti na . t . . ~ , nebu. Zaman jih je GalUei pregovarjal, da Ari- pril1 ki svatbe gdčne Josiptne Furlan stotel pač ni 5e ^^ d^^eda. Z logik« je nabralo med svati L - in z eksorcicajami so izkušaii odoraviti obrite DAROVI — o in Ivana Dolharja se je MEBURANA soba se otftda odličnem« gospo-576 ČEVLJARSKI pomočnik. dbbaro izučvn, rm rti*a dela iSče sKvžbe. najsraj* v nrestu. Stanislav Slokar, pri Stančiču, Beipei»c »t, 67, ____ 1513 BABICA, artonziraoa sprejema noseče. Govo ri slovensko. Slavec, ria GKrlia 29. 64 mest« in bi pričal potomcem, da tam počivajo, 60—100 lir. Kupčija z živijo srednje dobra. Stanki moža kremenitega značaja in velikega i ^jrav se ^ Ie ™aio Prodalo. Vzrok tiči v tem, kubitelia našega naroda"? ,da se snuje v Trstu nova uredDa preskrbova- Oi ti grda, črna nehvaležnost! n> mesta z mlekom. Prihodnji tržoi dan se Iz tržaške pokrajine — Iz Sežane 8. 11. 1925. Na trg v Sežano je bilo prignanih dne 22. 10. t. 1. 997 glav ži-^ ^ ^ ^ ^^ v aa vine, in s-cer: 459 giav goveje živine. Cena vo-*2, vel ki oče L i, Meula in Trampuš L 2, gosp- besa^ videt Fuparove trabante^ lom od 430 L do 470 za stot. žive teže. Teleta Radetič L 3, najdenih 55 cent. Skupaj L 103.55 .Trtnitr^vU, traKant« od 700—750 lir za stot žive teže. Konji domači od 1600 L do 4000 glava. Prašički 5—7-tedenski Obiskovalec grobov. — Preiskava radi o?msto5en*a ~Edšnosti>>. Tuka-jšnje varnostno oblastvo ie uvedlo radi opustošenja našega uredništva in tiskarne preiskavo, Pred včerajšnjim in včeraj je bilo zaslišano na komisarijatu v ulici Luigi Ricci št. 3 vse osob;e, ki se e nahajalo ob času napa-c'a v uredništvu in tiskarni. Preiskava se nadaljuje. vrši 12. 11. t. L — Iz Postojne. Poročila sta se dne 7. t, m. brat Vladimir Paternost, načelnik telovad. društva v Postojni z načelnioo istega društva s sestro Malči Ambrožič^evo. Poročenca sta ena narali so se telovadci in v tem dejstvu viden dokaz, da je tu resna vo- j telovadke, pevci, tamburaši, vsu so se J a, da se sličnim izgredom napravi enkrat za J nadosioneje posloviti od prel^ubdh jim narod-vselej konec. : n h vzgojaMiev. Predsednika telovadnega m — Nalezljive bolezni v našem mestu. V času ! pevskega društva sta imela primerne nagovore od 31. 10. do 7. 11. 1925 so bili v našem mestujna novoporočence, ki so jima rosile oči ob iz-clcdeči slučo i nalezl:iv:h borzni: davica 6, bran'h besedah, ki so prihajale iz hvaležnih škrla'ica 4. trebušni legar 15. naratifus 1. — src. Na povabilo slavljencev se je nato vršil Umrl 4. trebušni legar 15. paratifus 1. — fe ena oseba na trebušnem legarju. src. Na sestanek na načelnikovem demu. k er se nas je zbralo telovadcev in telovrdk, pevcev in Društvena vesli ________ 'Čitalnica«. Opozarjajo se nogometaši, da j pevAi m tamburaški koncert, mlad-na pa je se vrši popoldanska trenaža vsako sredo in '.posvetila par trenutkov bogirr- <-terpsihon»f pe.ek od 2 do 4 na igrišču «Adri;e» pooenši z j saj drugače itak nima prdike rajati, bjjam * današnjim dnevom. — Načelništvo. vse zabranjeno B:1 ^ lep večerl Od^čnemu, i zavednemu mlademu parčku pa kličemo: ot>i-J„ ! F5r»fi bIa«os-k>vi Hobi mlajši Lojzek L 2. Meuia še L 2. Kovačič še L J da ^"ČlavTi^ v^se^M F^t^- m sicer 50 L za Dijaško Martico ki 53.55 za cšolsko društvo.® (Denar za D. M. hrani Sol. društvo.) Kokošar Peter-Grahovo |L 2.60 preplačilo od knjige «Moč preteklosti» za «Šolsko društvo'*. Vsem cenjenim darovalcem srčna hvala! Znanost in umetnost JUPITER V zadnjem času je gotovo vsak izmed črtate Ije v opazil takoj po Solnčnem zahodu na ju-žozili «3nem delu neba dve svetli zvesdi, ki med seboj tekmujeta glede sijaja in ki od daleč prekašata s svojim bleščem vse ostale zvezde Odkritje Jupitrovih trabantov pa je imelo tudi veliko važnost za naše znanje o svetlob^ Na podlagi opazovanja mrkov Jupitrovih Še neka?j časa imate na raizpofc&go, da» pr>edkjJžite pnošnje za pr-edu^me na škodo pri stavoaii. Vsi ti in orii ki so že sklervii? spremljevalcev se je prvič ugotovilo, da po- konkordate, naj se obrnejo za pojesnaia io trebuje tudi svetloba časa, da gre iz ene točke ^^— —— — -do druge in že leta 1667. je Olaf Roemer tako precej natančno določil s"vetlofcmo hitrost. Leta 1892. so odkrili peti trabant, leta 1904. Šestega, leto kasneje sedmega in 1906. osmega in ob izšbruhu svetovne vojne čisto slučajno devetega. L. C. Borzna porofila* DEVIZE: Trst, 10. nov Amsterdam od 1009.— do 102» — Belgija ed 112 — do 114 —; Pariz 100 — do 100.66 LoatUn od 121,70 do 122.— ; New York od 25.— do 25.20; Španija o i 352 — do 362.— : Švic» od na nebu. Solncu bližja je Venera, ki je sedaj j 483.-- do 4SS.— ; Atene od ^2.75 do 33 7»; Berlin od do 6*6.— ; Bakaroit od 11.50 do 12.— Pru«« od 74.25 do 74.7R: Ogrska od t*.OH46 do O.U«56; Dnnaj od —.1150 do —.360; Za^rob od 4*60 do 45.—. Be»©€yske obvesnlce 68.—. VALUTE: . .. v , v . . ,. Trst; 10 novembra. Avstrijske kroa« od 0.03460 in Venero največja. ec o Veneri bomo P^b; do 0.0860; dinarji od 4i.-do 14.75; dolaiji od 24.9; v kratkem, ko se bo kazala v svojem najvećem do ^ novci ^ ^ frank0T od do „ sijaju na nebu. Danes si hočemo ogledali Ju- fUMt štetliag od 121 50 do 122.—, vidna kot Večernica. Druge zvezda pa je ve likan Jupiter. Izmed osmih velikik otrok Sokica, katerim pr.pade tuci Zemlja, je Veaera edina njena sestra, kajti edino ona noei pole^ Zemlje žensko ime. Resnično je tu sliĆcost med Zemljo hitro rešitev na (759) Davida Soban — Gorica Corso Vlit. Eman. IIL, SL 28 II ti plačuje alojzu pem mm ean&ns« 2 prvo nadstropje Pazite na naslov! Pnztte na nnvsfc* Ei tržaškega ii^ilesila Jo sreče, zado^'olrstv^! Bo^ blagoslovi nam idealni duši slovanski! Živela! Pevsko društvo «Pos:otia?> ye o pri!; ki — Tri nezgode pri delu. Sinoči okoli 23.30 so se v tovarni olja pri Sv. Andreju Ponesre-\ ^ k , na tuk ^^^ pri ^inb'iT tVrV'5" raZ€n Cne'£- Sv Lazarh, n.sle^e ragrobnice: «Beati mor- zadobili hudih poškodb, rrva nesreča se je . X , . - ___«t» orv- _ . j j fi ■ j . ' tu:». O, Gospod, tn večno lepo «v>greo se po- prtpet,la v otrjielku za k.er se je iz ne- j ^ P '' ^ ^^^ vsako oko. znanih vzrokov utrgala v eriga, na kateri ,e i da se ^ zbo.r jako pomnožil ter «sel m^enocer, k.er ^ta bila zaposlena ^so seTočke p paPre' ___ Vesti z Soriškega padel z višine kakih 3 metrov na tla, pri čemer j si je Cttrci zlonrl kosti v ko'kti. dočim je Piaz^ ■ zolo zadobil le lahke poškodbe po prsih. Skoro ' , , istočasno ie 29-1 etni težak V ijem Cimitan, sta-1 — Vojaška parada. Daue®, »a kraljev nuoč v ulici Navali št. 46 prišel pri delu po; rojstni dan, se bo vršila ob 10.45 na 6on-nesreei z desno roko med zobasto kolesje sti-l škem Kcrzu velika vojaška parada, katere skalnice, ki mu ie zrrečkrjlo kazalec. Vsi trije sc U{Jeleži vsa goriška vojaška po®a 1 _ T • ^ n il a o k« cO ■ t ______ «" _ y _ ____J_- - A a iln Y%£> nilo prošnjo odv. Matosel-Lorianija, da bi se •eaanji proces proti Coliarichu prekinil in na-, dal eval pied drugim sodnim stolom. Branitelji, predvsem seveda odvetnaka Maiosel-Loriani in Cerleaiifca, 30 napeli vse svoje govorniške tile, da bi prepričali porotnike, da je Collarich duševno abnormalen človek in kot tak le deloma odg c voren za svoja krvava ziodejstva. Državni pravdnik pa je od svoje strani vztra-pai pri trditvi, da je Collarich popolnoma pri cdravi pameti in da se je zavedal svojih delanj. Pri včerajšnji razpravi so branitelji navajali nove ugovore proti predlogom državnega prav cinika, Odv. Stelani, ki je prvi dobil besedo, je dokazoval da so kazni, ki jih je državni pravdnik predlagal za obtožence Neffat, De Ro&si, Czemy in Pontelli, zelo pretirane. Posebno Cz?erny ni zagrešil takih zločinov, da bi zaslužil dosmrtno ječo; zato da morajo porotniki zanikati vprašanje premišljenega posku-šanega umora. Odv, Benussi, zagovornik Btsina, jc iz avil, da vztraja glede svojega varovanca pri tem, kar je omenil v svojem zagovoru; zahteval je, toda vreme ^e še vedno grozeče in ne obeta še skorajšnje spremembe na lepo, radi česar je še vedne grozeča tudi nevarnost povodnji, katere varuj nas, o Gospod! — Goriški pod prefekt v Kala na Grahovem. Goriški podprefekt se je podal na pogorišče v Kalu na Grahovem, kjer se je osebno prepričal o višini po požaru povh zročene škode, ki je ogromna- Ker so po-gorelci zavarovani le za neznatne zneske, je poslal vlad? natančno porOčilo o katastrofi s prošnjo, da priskoči vlada na pomoč težko prizadetim družinam. — Planinsko društvo v Gotici naznanja vsem članom, ki še nimajo izkaznic, da so na razpolago vsakemu pri tov. tajniku. Kdor je še nima, naj to nemudoma dvigne. — Odbor — Avtomobilu* nezgoda, V pond-eljek ob 2. uri zjutraj, se je pripetila na cesti med Bajto in Ajševico »težka avtomobilska nezgoda ki pa takrat na srečo ni imela običajnih težkih posledic. Ob tej uri sta se vračala v avto- urah, __ j Zemlja »e je, kakor znano, radi vrtenja okoli lastne osi oploščila ob tečajih, ne sicer veliko, vsekakor pa za 43 kilometrov, tako da je'pre-mer, ki gre skozi tečaja, za eno tristot^no krajši kakor premer ob ravniku. Pri Jupitru je razlika neprimerno večia ter znaša celih desettisoč kilometrov. Odkar so izumili daljnogled, je poleg Solnca in Lune Jupiter najbolj opazovana in proučevana zvezda. Od nobenega planeta nimamo tako jasnih slik kakor od Jupitra. Tudi Jupitra obdaja kakor Zemljo in Venero zračna plast in gosti oblaki krijejo njegovo površje. To se da sklepati iz dejstva, da odlbiie Jupoter več nego šest desetin So lačne svetlobe, ki pada nanj. Luna, ki je ne obdaja zračna plast, od-2>ije samo dobro desetino vse od Solnca sprejete svetlobe. Že z navadnim boMim daljnogledom vidimo na Jupitru nekake Črte, ki gredo vzporedno j z ravnikom. Ravnik sam krije precej širok j svetlejši pas, ki g« tvorijo nedvomno debele ; pTast: oblakov. Proti tečajema se vrstijo tem- J ne^e proge rjavkaste barve. Bržkone vidimo, tuka skozi manj goste oblake na globlje zračne plasti. Razun tega so odkrili na Jupitrovem; površju tudi velike pege. tako leta 1878.! ogromno rdečo ovalno peg», ki je nad 30,000 . kilometrov do'ga m 15.000 kilometrov široka ; Verjetno je, da so te pege ostanki ogromnih j izbruhov iz notranjosti še ne docela ohlajenega planeta. Učenjaki menijo, da se naha a j Jupiter sedaj v taki razvojni stopnji, v kakršni | je bila Zemlja še predno so na njej lahko na- j stale rastline in živali. zaloga vina, žganja in likerjev Listjro ivjei.a leta 187H Trst, Via S. T. Kldias G, telefon 2-36 Vodno « zalo j i in po cenah izven vsAke konkurence ; pristen istrski tropinovec, kraški brirrjevec, kranjski slivovec. Lastni Izetolki: šumeča vina kot šampanjec, šumeči istrski refošk, Lacrima Cristl in druga. Spol«MI«»»«»«iH'; • J i izvršuje vsa tiskarska deta v najmodernojem stilu kakor : • tudi v večbarvnem tisku. F? zp 'aga z najmodernejimi stroji, | ° ——— ■ ■ ■ ■ . . • črkami, Lynotype. stereoi^pijo ter rotacijskim strotem. : ; Vsa naročita se izvršujejo točno m po zmarnih cenah. I im««m»nmtwwnw««t Ulica S. Francesco d'Assisi 20 PODLISTEK E. PHL1LTPS OPFENHEIM: ta im\ gsspoda Mm M Prevel France Rob ns je obstal za trenutek, Cotal je za se-boi Crawshayevo navzočnost in čutil tudi silo sicer mehko izgovorjenega ukaza. «Ne tratite časa, prosim va«! Storiie, kar sem vam rekel.» Rotnns je ubogal. V manj nego četrtini ure je izročii Crawshayu drugi Hstek papiga. Crawshay -ga ie vtaknil v iep. «S tem ie najin posel končam*, je rekel. ^-Ztiai pa poglejmo, če se ie spominjam, kako je tak aparat izvoljen.» Sklonil se je nad instrument, odstrani nek^j vžigalnikov, odvil par vifaltov in kooćoo'^tak-nil v svoj žep majhen kteI mehanizma. Potem se je obrnil k Robinsu. _ . . «Aparat je zdaj pokvarjen ra efcdbo. P®^ bova marata od tu, ker nameravam zaideniti kabino.* Robins si ie do z?daj že opomogel. Bil ie miren mladenič, globoko vdrtih oči, gosuh las in tako slabotnega stasa, da je uniiorroa ta kore-koč visela na njem. *Vi ste tisti mož. ki je dospel na parnik s hidroplanom in se obnašal pozneje tako, kakor da ;e največji tepec, kaj ne?» *Da jaz sem tisti" je prirnal Crawshay, Kako ste odkrili to?» Crawrfiay je dvignil obrvi. <;Obžalujem,» je odvrnil, «da je to zadeva, s katero ne morem u tešit-: vaše radovednosti.* «In kako ste dospeli sem?» . «S pomoč o dvomeča kl^ča, ki sem ga doOU pri blagainiku. Skril sem se na vašem f^"-pred katerim se potegnil zavese. Jako -udoOen poštenjak imate. Vsekakor boste svoio spajm-co morali zdaj zamenjat: z drtigo.» < Kaj se bo zgodilo meni?- ie vprašai mladi mož. _ , . . -Najbrž nič skrainega. Mi ste pametni dovolj, da ste se podaf: položaju, kakršen je bi!. Ce bi pa falsificirali eno samo besedo v oni brzoiavki, bi bil vaš konec malce nenaden m odšM bi tja, kamor ste si že zaslužili s »vojim «Mof kovčeg in vse moje stvari so t-u.» Crawshay je položil roko na njegovo ranao z oblastno kreinjo. .Torej boste za enkrat morali biti brez n|.rt,» je odvrnil mrzio. «Ven!» Mladenič se je obrnil na peti m brez besedice izginil. c«webay se ?e ozrl še enkrat na razkosani aparat, skrbtio zak-lenil vrata za seboj in odšel za Ro4>insom na krov. Sivo, oblač-cw> jutro vstalo in jezni oblaki so ie sipalJ gost d«ž proti strani parnika. Poiskal je za-vetaje m postal nekaj b-pov, diha e močni, siani zrak. Kljub svoennu uspehu se ^e počutrl zelo pobitega. Kar je mogei videti preko sivo mase vode, e bilo vse piarco, nikjer not*-nega znamenja o kaki drugi iadpi. Toda tam. daleč na v »hodnem obzorju so se gromjtdile ogromne mase zloobetajočih obW«>». Nena-, doma je zadooe! glas in g* poaadravii. — Bil je kapitaa, ki je prihajal po stopnicah mo-»tič4ca. -Pofdrte z meno*, bova poprfa v mofi kabmji vsak po čašo kave, gospod Crawshay», ga je( povabil. Crawshay se je nenadoma zopet počutil ^ Nrego<*a potrtost jft pretekom življenjem. Zdaj greste lat'ko kamor svetu resničnih dogodkov. Nrego*a potrtost tf vas je vol^a, zjutraj se pa javite pri kapitan«, i izginila. Saj p« ie v prvem boju popornanuT nntem ko bom iaz spregovoril z njim nekaj; rmatfai in sei e ie oWikov«4a v nriegovem umu potem ko bom jaz sprejo besed. nekaj j zmagal m i naslednja poteza.