ssss ^isa^afc-aiKttr The Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper in United. States ofi America. ŠTEV. (NO.) 245. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ea pravico in resnico — od boja do tmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JEN VER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE K ZEDINJENIH DRŽAVAH ... ________(Official Organ of four, Slovene Organizations) Najstarejši m najbolj priljubljen slovenski list v Zdrutenih Driavah Ameri&kih. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 19. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER 19, 1935 LETNIK (VOL.) XLIV Angleško-francoski mirovni načrt dal dosti posla celi Evropi. — Laval našel dober izgovor v francoskem parlamentu in je tudi prejel zaupnico. — Debata v angleškem parlamentu v četrtek. - Mussolinija načrt ne zadovoljuje. Ženeva, Švica. — V evropskih presto licah je glavni predmet pogovorov, razpravljanj in debat znani angleško mirovni angleško-franeoski mirovni predlog, po katerem se naj bi končala vojna v Abe-šiniji. Predvsem pa se s to zadevo bavijo v dveh mestih, kjer se čutijo najbolj prizadete, namreč v Parizu in v Londonu. Obe vladi, francoska in angleška, napenjata vse sile, fda ptomirite nevoljo, ki grozi izbruhniti med upornimi elementi proti njima. V torek se je moral zagovarjati pred parlamentom francoski min. predsednik Laval. Končno je vendarle on zmagal, in sicer lažje, kakor •le menda sam pričakbval. S svojo diplomatsko zmožnostjo •ie prepričal poslance, da ni DOLOČITEV KONVENCIJ Republikanska konvencija se bo vršila v Clevelandu 9. junija. Washington, D. C. — Na rodni odbor republikanske stranke je na svojem zborovanju pretekli ponedeljek določil čas za konvenciji svoje stranke, na kateri se bo izvolil predsedniški kandidat za volitve v novembru in se bo obenem odobrila nova strankina platforma. Določilo se je, da se bb ta konvencija vršila v mestu Clevelandu in se bo otvorila 9. junija. — Demokratski narodni odbor, ki bo enako odločil glede kra- del nikakega drugega izho- |j? in. časa , kon™ncije svoje da. kakor orinhriti to ,v. stranke, se bo sesel 9. januar- 1 w lo aa, kakor odobriti ta načrt, ir- I,', konec je bil, da mu je parla-,'1a' ment odglasoval zaupnico, in sicer .z večino 304 glasov proti 252. V svojem govoru je po- NEUSPEH Z RAKETO Aberdeen, Wash. — Žalo- vdarjal, da omenjeni mirovni ®ten, in potrt -ie n -i- „ _____ KRIŽEM SVETA — Berlin, Nemčija. — Na-zijski voditelji po celi Nemči ji propagirajo, da se čim naj-sijajnejše proslavi solnčna iz-prememba 21. decembra, kakor so jo poganski Nemci rah se jo zaporednih eksplozij doseči višino najmanj 1000 čevljev in da bi tudi človeka nosila. Raketa se je v resnici dvignila v zrak, toda komaj je do segla višino 100 čevljev, je eksplodirala vsa in drobni kosci, v katere se je razletela, so .. ___________ deževali na razočaranega n-iem> kake okoliščine so vodi Bushnella. ° ^ "----x-------' 1 ' ' -o- muzikaličen talent kaže Da vid A. Davis, ki je šele štiri leta star, a igra na vijolino že najteže skladbe. Učiti se je pričel, ko je imel dve leti in 8 mesecev. Deček živi s svojimi starši, katera imata oba advokatsko izku&njo, na 3214 Potomac ave. Izrednost pri njem je tudi, da spozna vsako noto, ki jo sliši, in tucli vsak akord razloči, iz katerih not obstoji. Zmožen ie. da skladbo lahko takoj poje, ko jo prvikrat vidi. Izredni genij dobiva pouk na Chicago Musical College. ZAGONETNA SMRT FILMSKE IGRALKE Los Angeles, Cal. — Ob laisti ise bavijo s preiskova- V JEZI UMORIL ŠTIRI SODELAVCE Los Angeles, Cal. — Razjarjen, ker so ga njegovi tovariši pri delu zapostavljali, se je 44 letni Cb. N. Layman pretekli ponedeljek maščeval nad njimi. Oborožen z naba-santo puško in revolverjem, je skočil pred nje in pričel stre ljati. Ubil je štiri delavce in ranil tri druge. Razsrdilo ga je najbolj, ker so ga postavili, da je drugim nosil vodo. --(>---- STROGOST GLEDE AVTO LICENC Chicago, 111. — Mestne in državne oblasti objavljajo, da se bo prihodnje leto z vso strogostjo izvajal zakon, da mora imeti s 1. januarjem vsak avto novo lincenčno tablico za leto 1936. Kršitelji bodo takoj po tem dnevu pod vrženi kazni. Prejšnja leta so bile oblasti v tem oziru precej popustljive. le do nesrečne smrti, kateri je zapadla filmska igralka Thel ma Todd, ki so jo našli pre tekli ponedeljek zadušeno od plinov v njenem avtomobilu v garaži. Pogrešali so jo že od nedelje naprej, dokler niso končno iskalci pogledali tudi v garažo. Oblastem je v prvi vrsti na tem, da ugotovijo, ali je sama zastartala mo tor, ali je postala žrtev napada. pristanišča so se izvedele nove podrobnosti, o katerih govori mirovni načrt. Tudi, ako bi ga Abesinci dobili, jim bi ne bilo dovoljeno, da bi zgradili železnico do njega, marveč bi imeli zvezo z njim le potom kamelskih karavan. Ni čudno, da je cesar Selassie ves načrt ogtorčeno odbil. bodo za to pogansko proslavo zažigali kresovi. — Moskva, Rusija. — Neki ameriški rudarski inženir, J. Littlepage, je dosegel izredno čast. Sovjetske oblasti so ga namreč odlikovale z Leninovo medaljo, kar je v Rusiji najvišje odlikovanje. Dobil je to za svojo pomoč pri razvoju sovjetske zlate industrije. — Mexicb City, Mehika. — V nadaljnjem "čiščenju," naperjenem proti pristašem bivšega predsednika Callesa, je senatska zbornica v izrednem zasedanju pretekli ponedeljek odstavila governerja štirih držav, ki so bili znani kot Callesovi prijatelji. ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Stenskih koledarjev NI VEČ! Vsem onim, ki bi še radi naročili stenski koledar "Amerikanskega Slovenca" za leto 1936. javljamo, da je ves pošel in ne moremo z njim letos več postreči. Vzemite to na znanje in istega ne naročajte letos več. BITKA V ABESINIJI Italijani se morali pod pritiskom abesinske vojske umakniti 12 milj nazaj. — Bitka traja dalje. Rim, Italija. — Kakor govori poročilo, došlo iz italijanskega vojnega poveljstva samega, so se morale italijanske čete na nekem kraju severozapadno od mesta Mukale v Abesiniji umakniti nazaj za 12 milj pred močnim napadom, ki so ga izvršile na nje abesinske čete. To poročilo je prišlo v torek in govori dalje, da obupna bitka med obema armadama še vedno dalje traja. V njej so padli štirje italijanski častniki, devet belih vojakov in večje število eritrejskih do-1 mačinov. Ta bitka je najbolj važna, kar se jih je še doslej vršilo tekom cele italijanske akcije, in se moč Abesincev računa na okrog 3000 mož, kateri so izvršili na italijanske linije presenetljiv napad. Možno je, da znači ta bitka začetek splošne abesinske pro-tiofenzive, katera se napoveduje že dalje časa in ki obeta biti pravo klanje, kajti Abesinci so zagotovili, da ne bodo odnehali, četudi bi morali pasti vsi do zadnjega moža. --------o. -— DOBA ŽENITEV V NEMČIJi Berlin, Nemčija. — S po sebno propagando so naziji dosegli, da se bo tekom božičnega časa sklenilo v Nem čiji do 10,000 zakonov, in sicer tekom 48 ur. Mladeničem, ki se bodo hoteli poročiti tekom tega časa, se bodo dovolile posebne počitnice v to svrho. --o- — Vatikan. — V govoru, ki ga je imel ob imenovanju 20 novih kardinalov v ponedeljek, je papež izrekel obžalovanje nad stanjem cerkve \ Rusiji, Mehiki in Nemčiji, obenem pa tudi veselje nad krasno uspelimi evhar. kongresi, kakor v Clevelandu, Pragi, Ljubljani in drugod. (x Jagoslavife, Litijski predilniški mojster Janežič, izginil brez sledu, ko je zvečer odhajal iz krčme. — Nova maša Slovenca-novomašnika na Himalaji v Indiji. — Smrtna kosa. — Razne novice, nezgode in drugo. FILIPINCI DOBILI P P.VEGA PREDSEDNIKA Amerika je dala Filipinom neodvisnost in nedavno je bil instaliran prvi predsednik nove republike, Manuel Quezon. Gornja slika je bila vzeta ob tej svečanosti, kateri je prisostvovalo 15,000'oseb; tudi več zastopnikov ameriške vlade je bilo navzočih, med njimi podpredsednik Garner. Noč ga je vzela Litija, 27. nov. — Predilniški moj star Ivan Janežič je izginil v noči od nedelje na ponedeljek. Za enkrat ni nobenega sledu za njim. Janežič je bil že 80 let zaposlen v litijski predilnici. Bil je najbolj priljubljen mojster in prijeten družabnik, srčno dober človek, ki mu ne vemo sovražnika. V predilnici ga cenijo kot enega najbolj zvestih nameščencev, ki še ni izostal neopravičeno od cj^la. V nedeljo je imel pri sebi poldrugi tisoč dinarjev. Ljudstvo zatorej sodi, da je šel Janežič sredi noči čez most domov, pa ga je kdo napadel, mu vzel denar in nesrečnika vrgel čez ograjo v naraslo Savo. Seveda so pa to zgolj domneve. O skrivnostnem dogodku so doznali naslednje podrobnosti: V soboto je bil v predilnici plačilni dan, ko prejmejo nameščenci 14 dnevno mezdo. Nedelja je bila pusta, deževna. Janežič se je popoldne odločil, da gre v druščino. Stopil je v neko gostilno na Glavnem trgu, kjer je z nekaterimi znanci začel igrati skromno igro na karte. Dobro razpoložena družba se je dvignila šele po polnoči. Janežiča je pijača sicer nekoliko ogrela, vendar je bil ves priseben, ko se je poslavljal. Z Glavnega trga je krenil na most, ki veže Litijo z Gradcem. In poslej nihče ne ve, kaj se je z njim zgodilo. Vrhniški rojak novomašnik Ljubljana, 24. nov. — Novo-mašniško posvečenje je prejel v Kurseongu na Himalaji dne 21. novembra slovenski rojak Viktor Sedej D. J., doma iz -Velike Ligojne pri Vrhnihi. Posvetil ga je kalkutski nadškof msgr. Ferdinand Perier D. J. To je že četrti slovenski novomašnik, ki ga je ta nadškof posvetil v Indiji. Prvi trije so bili brata o. Anton in Jože Vizjak in o. Stanko Po-držaj. Sedanji novomašnik je najprej študiral v Št. Vidu nad Ljubljano v škofovih zavodih, pozneje je zajemal višje nauke v Št. Andražu na Koroškem in mo-droslovne nauke v Monakovem. Prestopil je k Jezuitom in bil nekaj časa v Travniku v Bosni, odkoder je odšel v indijske misi-jone. Huda nesreča v gozdu V ponedeljek 25. novembra se je ponesrečila 64 letna posestni-kova žena Barbara Jeršetičeva iz Tržišča pri Rogaški Slatini. Ko so podirali drevje je treščilo padajoče drevo z vso silo na njo in ji popolnoma zmečkalo desno nogo, da so ji jo morali v bolnišnici odrezati. Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Ljudmila Smrkoljeva, rojena Katalan, soproga uglednega veletrgovca. — V Cirkovcih na Dravskem polju je umrl Jernej Kirbiš, posestnik v Starošincih, star 45 let. — V Mariboru je umrla Ma- •ija Podlunšek, zasebnica, stara 12 let. — V Ljubljani je umrl Ivan Terzinar, prometni nik. urad- -o- Svojo hčerko je vtopila Že meseca avgusta je 23 letna delavka sladkogorske papirnice, Zofija Lilekova v samomorilnem namenu, kot je sama sedaj zatrjevala pred mariborskim velikim senatom, skočila s svojo 4 letno hčerkico v Muro. Pozneje, kakor sama pravi, se je v vodi skesala in se rešila na suho, medtem ko je voda odnesla mrtvega otroka naprej in so ga našli šele v Prekmurju. Kljub temu je bila sedaj obsojena na 6 let in 3 mesece robi je in trajno izgubo častnih pravic. -o-- Jubilej šo!e Šola na Grabnu ali kakor se sedaj imenuje II. deška narodna šola v Ljubljani, je slavila koncem meseca novembra 60 letnico svojega obstoja. Ta šola je ena najbolj popularnih šol v Ljubljani in se je v njej šolalo vse polno sedaj uglednih ljudi in tudi takih, ki so častno zapisani v zgodovini slovenskega naroda. —-o-- Nočni požar Pri posestniku Jakobu Gre-gorki, po domače Dolinarju, Dragomer št. 30 je v gospodarskem poslopju izbruhnil ogenj malo pred polnočjo. Poslopje je popolnoma zgorelo z vsem kar je bilo notri. Škode je nad 45 tisoč dinarjev. -o- Utonil v potoku V tako imenovanem Aninem potoku, ki loči naselbini Vrhdol in Hrastje nad Pekrami na Štajerskem, so našli mrtveca v katerem so spoznali Alojzija Pu-šeljca iz Lobnice. Zaposlen je bil pri sekanju drv nad Ilrast-jem. Domov grede mu je najbr-že spodrsnilo da je padel in strmoglavil v potok, kjer je obležal nezavesten in utonil. Napaden Neki topilničar hrastniške steklarne je na cesti napadel 26 letnega tovariša Franca Kožarja. Zabodel ga je v trebuh in mu poškodoval prsni koš. Močno ranjenega Kožarja so odpeljali v celjsko bolnico. -o- Stepni orel Velikega stepnega orla sta u-strelila šolski upravitelj Peren-čak iz Ivanca in trgovec J. Pinter. — Stepni orel je zelo plaha stepna ptica in potuje jeseni iz Rusije in Perzije v južne toplejše kraje. Prometna nesreča V vasi Žovnici ne daleč od Mo-starja v Hercegovini se je prevrnil tovorni avtomobil, s katerim so se vozili člani mostarske Hrvatske glasbe. Vsi $o popadali iz avtomobila in 6 jili je dobilo hude poškodbe, da so jih [spravili v bolnico. S&fin & "KMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 19. decembra 1935 A MERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredniitva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto_____________________________$5.00 i For one year _____________________________$5.00 Za po! leta ______________________________ 2.50 For half a year ________________________ 2.50 Za četrt lata _______________________________ 1.50 For three months ___________________ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: j Chicago, Canada and Europe: Za celo leto__________________$6.00 For one year________________________$6.00 Za pol leta___________________3.00 For half a year_______________3.00 Za četrt leta ___________________________ 1.75 i For three months____________1.75 Posamezna številka ____________ 3c I Single copy ______________________________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act oi March 3, 1879. Nazaj ali naprej? dobiček pridelujejo na razne načine. Bodo za vsakogar uredništvu in upravništvu te-gotove pravice, pa tudi gotove določene dolžnosti. Ako ustvaritev takega pravičnega razmerja med onimi, ki žanjejo dobiček in onimi, ki jim z delom ustvarjajo dobiček, kaka ustava ne dovoljuje, tedaj je taka ustava nesocialna in prav slaba! Tedaj je skrajni čas, da se jo pošlje v po-pravljalnico in popravi tako, da bo odgovarjala duhu sedanjega časa, v katerem je skrajna potreba, da se določi fiksne meje pravicam in dolžnostim vsem slojem. Prihodnje narodne volitve bodo baš radi tega zelo zanimive. Tisti, ki se potegujejo za ustavo, namreč dosedanjo ustavo, ki naj bi nudila, kakor v preteklosti bogatašem vso priliko izkoriščanja malih in revnih ljudi, naj bi imeli torej vso svobodo in vse pravice za izkoriščavanje drugih. Toda dolžnosti do revnih in malih pa nobene! Kadar bi se jim poljubilo, bi zaprli tovarne, z delavci pa na cesto. Kadarkoli bi se jim zljubilo, bi jim zniževali zaslužek, dali pa ničesar. Seveda, take razmere kapitalisti hočejo. Zato ni čudno, če so tako vneti za ustavo, ki jim vse to dovoljuje. Roosevelt, ki je hotel z NRA in drugimi ustanovami vsaj nekoliko zboljšati te razmere, je po njihovi sodbi ra-dikalec, ki nesramno krši ustavo. Kdo jim-to verjame? Ali jim naj to verjamejo delavci? Zelo kratkovidni so, če jim bodo. Amerika absolutno potrebuje novega socialnega reda. (Konec) Zadeva NRA je šla tako daleč, da so bogataši napravili priziv na najvišje sodišče v deželi ter se pritožili proti določbam NRA, katere niso bile ničesar drugega, kakor le mala zaščita delavcev, da jih kapitalisti niso mogli tako prosto in svobodno izkoriščati in izrabljati, kakor so jih pred NRA. In vrhovno sodišče, kjer sedi še vedno 6 sodnikov, ki so, kakor pravijo republikanskega duha in le 3, ki so demokratskega duha, so razsodili s 6 proti 3, da je NRA neustavna na podlagi sedanje ustave in je s tem postala automatično razveljavljena. Delavstvo in mali obrtniki in farmarji so pri tej razsodbi lahko spoznali, s kom držijo sodniki, ki so republikanskega duha! Samo če so hoteli! — Ista usoda je zadela druge zasilne odredbe in ustanove kot AAA itd. Torej karkoli je predsednik Jloo-sevelt ustanovil in napravil v zaščito delavcev in malih ljudi.„ to najvišje sodišče razveljavlja kot protiustavne ustanove eno za drugim. Zdaj se dobijo pa še ljudje v vrstah delavcev samih, ki ostro kritizirajo Roosevelta, češ, da je prepočasen, zakaj ne stori in ne napravi tega, pa tega. Zakaj kapitalistom prizanaša? Zakaj bolj hitro ne rešuje vsega? Ta se jezi nad tem, češ, davke $o|»amo plačevati. Drugi nad drugim? Ali tega, kje naj administracija vzame, da bo nasi-čevala milijone lačnih ust, ki so brez dela in jela,^ne po lastni krivdi, pač pa po krivdi razmer v katerih živimo, pa ne pove nihče. Roosevelt je predsednik, on naj poskrbi, on mora poskrbeti, to je njegova dolžnost. In o*h hoče poskrbeti, toda ker pa čudežev delati ne zna, vzame tam kjer je in da tja, kjer je potreba. To je, da z ustanovitvijo raznih relifov je bilo treba nastaviti razne nove davke za dohodke v ta namen. Radi tega je prišel prodajni davek in še mnogo drugih davkov. Treba je bilo pač virov, ker brez teh ne gre. In, ko je bilo treba začeti te prispevke dajati, takrat je nas vse zabolelo, čemu to, čemu te dajatve, čemu te sitnosti, čemu to, čemu ono. • Nihče pa ne pomisli, da brez žrtev ni ničesar. Mi bi radi, da bi bil svet tak, kakor v Pavlihovih pravljicah, da je nekdo samo rekel: Miza rihtaj se, pa je bilo vsega v obilici na mizi. Toda to je mogoče samo v^Pavli-hovi pravljici, pa nikjer drugje ne, niti v naši Ameriki ne! Tudi tu ie tako, če hočeš, da bo kaj na mizi, moraš najprvo na mizo tudi dati. Amerika gre polagoma skozi novo socialno preureditev. Polagoma bomo prišli prej ali slej v nov socialni red. Nič ne pomaga ves krik wallstreetske bogate gospode, ki je doslej po mili volji svobodno živela na račun revnejših slojev, ne da bi imela za to najmanjšo odgovornost do njih. Novi red, ki bo skrbel tudi za revnejše, da bodo tudi ti deležni svojega koščka kruha in imeli vsaj neko gotovost v težkih časih, bo moral biti tak, da bo sicer nudil kapitalu svoj dobiček, toda bo ta odgovoren tudi za one, ki mu ta Pri narodnih volitvah bota pred narodom dva važna, „ , „ , . . In k Xv enor ki ig vprašanja: Naprej z Rooseveltom, za boljši socialni red Htfrosti 62 iet in nima v Ameriki, ali pa: Nazaj v gnile čase stare garde! ga lista in vsem naročnikom in bralcem. Joseph Bregar -o- RAZNE VESTI IZ PUEBLE Pueblo, Co!o. Zopet je nemila smrt iztrgala iz naše srede dobro znanega očeta Lojzeta Lahnarja, farmarja po poklicu in očeta dvanajstih otrok, katerim je bil dober oče in skrben gospodar. Dasi 90 milj oddaljen od naše cerkve Marije Poma gaj, je vedno rad prihajal k sv. maši in tako tudi njegova družina. Za njim žaluje zapuščena soproga in že omenjenih 12 otrok, ki so očeta vsi silno ljubili. Najbolj pretresljivo je bilo gledati malo hčerko, ki je pri odprtem gi ki J'e . smn iztrgala iz naše srede je bil umrl v tukaj nikakih sorodnikov. Bil ni oženjen in zapušča v starem kraju eno sestro. Semkaj je prišel pred 35 leti in je bil ves čas izvrsten delavec, mizar po poklicu, pa tudi zidar če je bilo treba. Sploh se je polotil vsakovrstnega dela. Vse je znal napraviti in se tako preživljal s svojim delom ves čas njegovega bivanja v Pueblo. Celih 14 let jf živel v hiši našega župnika Father Cirila in kadar so ga g. župnik potrebovali da je napravil kako stvar je vselej rad napravil. Sploh sta bila velika prijatelja. Zelo težko ga bomo pogrešali pri cerkvi Marije Pomagaj, kjer je veliko napravil in je vsa ta leta postavljal jaslice. To delo ie opravljal vselej z vso spoštlji-vostjo in resnostjo. Ljubil je cerkev in z njim je fara iz gubila dobrega delavca in vnetega farana, Amejrikanski Slovenec pa vnetega naročnika, društvo Slovan št. 3, pa enega svojih članov. Pokoj njegovi duši. V bolnišnici se nahaja Mr Ivan Okoren, kateremu želi mo, da bi mu ljubi. Bog podelil zdravje, da bi se skoraj vrnil k svoji družini, ki pogrešajo dobrega očeta. Da pa ne boste rekli, da samo od smrti in bolezni pi-sejni, naj tukaj objavim, kako sta obhajala jubilej svojega zakonskega življenja Mr. in Mrs. Golob. Menila sta, da bosta ta jubilej obhajala kar lepo na tiho, sama za se in liič nista slutila, kaj se pripravlja za njunim hrbtom. Znano je pa, da če naše žen1-ske za kaj takega izvejo, jim ne da žilica miru in stvar ne more ostati tiha. Tako je bilo tudi tukaj. Lepo število prijateljev in znancev se je zbralo pri bratu našega jubilanta in od tam vkorakalo v hišo omenjenih jubilantov. Ko so [^tunge. Lep prostor so si iz-prišli v hišo je že zadonel gro- brali naši Slovenci in so dali moviti suprajz, da sta se ga tej vasici i m o Kurja vas,__ jubilanta silno prestrašila, ker j menda zato, ker so žene'go-nikdar nista kaj takega pri- jtovo prijateljice kokoši. Saj čakovala. In ko so jima začeli to ni nič slabega, ker se pač vsi častitat k temu najlepše- j nikdo ne brani okusno- peče-mu dnevu njihovega življenja,! nega kokošjega bedra. In med sta bila tako ginjena, da so j takimi prijaznimi ljudmi živi-I jima solze zalivale oči od ve-jta naša jubilanta, katerima selj a, da sta dočakala tako želimo, da bi jima Bog dal lep dan in pa ker sta videla, dočakati v sreči, zdravju in da imata toliko resničnih pri zadovoljnosti šo nadaljnih 25 jateljev, ki šo vsi prišli polnih let, da bi ko ta potečejb ve-rok. Miza se je šibila pod raz- sela praznovala zlati jubilej SMRT JE ZAGOSPCDARILA Standard, III. Dne 5. decembra ob četrti uri popoldne nam je bila naznanjena žalostna vest, da je umrl mož, vsem priljubljen in J od vseh spoštovan, kateri so ga spoznali od fare sv. Rožnega venca La Salle, ali od fare Sv. Srca Jezusovega v Greenville, 111. Mož, kateri je delal v vinogradu Gospodovem, kateri je lepo pridigal, lepo učil in oznanjal božjo besedo, ki je omečil marsikaterega grešnika in ga spravil iia pravo pot. Ta mož je bil oče Peter Delo, ki nas je za ved no zapustil in odšel v drugo boljšo domovino k Očetu nebeškemu. Pokojni g. duhovnik Peter Delo, je bil rojen v Italiji, v provinci Menaro dne 6. nov. 1869. Duhovniške /študije je izvršil v Italiji in tam nekaj časa tudi pastiroval, dokler se ni določil in prišel v to deželo leta 1906. Za nekaj časa je bil nastanjen na italijanski fari v New Yorku, po kratkem času pa bil Kansas City, Missouri, odkoder je prišel k nam v Gren-ville leta 1908. Od tedaj je bil vedno pri nas, izvzemši da je bil par mesecev v Chicagi, kamor je bil poklican. Pa je zopet prosil in so ga poslali nazaj sem, česar smo se vsi veselili. Od tedaj je pa ostal med nami vse do sedaj, ko ga je vzela smrt. na katero je bil vselej dobro pripravljen. 'Nekaj časa pred smrtjo mu je pa o. Venceslav Šolar podelil še sveto popotnico za dolgo rajžo v večnost. — Pogreb se je vršil 10. decembra ob pol deseti uri zjutraj. Ko je father Peter umrl, ga je odpeljal pogrebni zavod in ga nato ko je bilo vse pri pravljeno, pripeljal 8. dec. ob 2 uri popoldne v cerkev sv. Rožnega venca v La Salle, 111, kjer je bila v ponedeljek zjutraj ob 7 uri sv. maša. Potem je bila njegova krsta odprta, da so se lahk'o farani od njega poslovili, pa tudi drugi, kateri so želeli ga še enkrat videti. Od tam je bilo potem njegovo truplo preneseno v irsko cerkev sv. Patrika, ker je bilo v poprej omenjeni' cerkvi premalo prtostora. Bilo je namreč prišlo veliko duhov ščine in vernikov k njegove mit pogrebu. Tam se je potem brala sv. maša zadušnica, katero je daroval prevzvišen: škof Joseph Schlarman iz Peoria, 111. Pri sv. maši je pela samo duhovščina iz Peoria, 111. Po končani sv. maši se je premeščen v začel pomikati žalni sprevod proti zadnji postaji Grenville. Ta sprevod je zares pokazal, kako je bil Father Delo priljubljen. V Grenvillu je bi) zopet nameščen v cerkvi, da so se farani lahko od njega poslovili, nakar so ga spremili na pokopališče k zadnjemu počitku, kamor so ga položili poleg velikega križa sredi po kopališča. Prav vesele božične prazni ke in srečno novo leto želim ličnimi prinesenimi jedili. Pa tudi drugih daril je bilo mnogo. Ko so pa razvijali nek> beli zavoj, je bi vsak radoveden, kaj neki mora biti tu notri. Tudi nevesta jubilantka je bila med radovednimi. In veste, kaj je bilo notri? "Da-lica" ali punčka je bila, samo škoda, da ni bila živa, ker jubilanta imata sama le tri sinove in nobene hčerke. Seveda sme imeli pri tem vsi veliko veselega smeha in zabave. Kakor na pravi ohceti žmo se imeli in tudi tistega oci zida ni manjkalo. — Ker je pa več Golobov tukaj, zato, da ne boste mislili kateri je neki bil ta srečni jubilant, vam povem, da sta to bila Mr. in Mrs. Jbže in Franca Golob. Ta dva sta bila tako srečna, da jima dal Bog dočakati ta veseli dan. Pred 14 leti sta si postavila lasten dom. Okoli, njunega doma je še več naših Slovencev in sta ona dva kar nekako v sredini. V starem kraju, bi bili temu rekli fe- poroke. Naj še to zapišem, dragi bralci. Komur da Bog dočakati takega dne in jubileja v zakonskem stanju, naj ne pozabi zahvaliti se Vsemogočnemu z daritvijo sv. maše. Poglejmo, koliko je dandanes mož brez žena in žena brez mož, otrok brez staršev. Kako bi ti zahvalili Boga če bi bib tako srečni, da bi živeli petindvajset let v lepem srečnem zakonu. Zato, dragi bralec, ki si tako srečen, da si dočakal ta lep jubilej, zahvali se Begu za ta lep dan v tvojem življenju. Vesele božične praznike in srečno novo leto Mr. in Mrs. Takliču in vsem naročnikom tega lista. Johana Starcer ---O- "Vsak naj spozna, da brez. notacije za katoliški list smo vsi zakopani v tihi, sramotni grob in naš mili narod ne bi do-Sival prepotrebnega bodrila." Čitatelji in naročniki aAmer. Slovenca" pozor! Z novim letom začne izhajati v "Amerikanskem Slovencu" nova originalna povest, ki ji je ime: To je vojna povest, ki začne z streli v Sarajevu leta 1914. in opisuje vse vojne dogodke skozi vsa dolga .leta vojne, tja do jeseni leta 1918. ko se je končala svetovna vojna. Spisal jo je slovenski preizkušeni časnikar, ki je deloval pred vojno pri vodilnih slovenskih in nekaterih nemških časopisih, kot dopisnik in urednik. Vojna ga je zajela v Pulju v Istri. Sam je moral obleči vojaško suknjo kot rezervist in iti na razne fronte, katere prezanimi-vo opisuje. Marsikaj smo slišali o vojni, o političnih naklepih dunajske vlade in Nemcev, ter marsikaj drugega. Ali ta povest "Brez Slave" nam vse poda v jasni luči, kako je takrat potekalo življenje v naši ožji stari domovini ter v tedanji Avstro-ogrski sploh. Zanimivo je to za starejše, ki so poznali prejšnje razmere — zanimivo je to za mlajše, ker jih ta povest pouči, kako je bilo tedaj. Rečemo le toliko, kdor bo to povest zamudil in jo fle čital od začetka do konca, bo zamudil nekaj, ki je za vsakega nadvse zanimivo. Zato pa prosimo vse naše zastopnike (ce), naj na to povest spomnijo vse one naše rojake po naselbinah, ki morda še našega lista ne prejemajo. Tudi vsi naši naročniki in čitatelji naj store svojemu listu prijateljsko uslugo s tem, da naj opozore vse svoje prijatelje i" znance ter sosede, da se naj isti naroče na list, da bodo tak® deležni te zanimive povesti, ki začne izhajati z novim le" tom. Ne pozabite na zanimivo povest: "BREZ SLAVE" ZLATO MESTO IN TARZAN (74) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Vrata kraljičine sobe so s:e odprla in vstopila sta, najprej Nemone, potem za njo Tarzan. Kraljičine oči so po teh razgovorih tako mirno giadale v svet, kot še nikdar ne, a komaj je napravila nekaj korakov, ja iz njih že švigala jeza in gnjev, kajti sredi sobe je zagledala zoprno starko M'duze. Sključena in upognjena je stala starka M'duze sredi sobe gledajoč proti prišlecema. Opirala se jc na koščeno palico, na rokah so ji bing-ljaii težki zlati obroči. Divje je gledala starka na Nemone, ko ie ta počasi stopala proti njej, medtem ko je Tarzan obstal pri vratih in začudeno gledal.., — Veliki lev je tiho in mogočno stopal skozi džunglo naprej. Opaziti je bilo, kot da nekaj sledi, kajti ni se odmaknil od svoje poti, katero so vode v dolgi deževni sezoni že skoro popolnoma zabrisale. Kljub temu je lev stopal z vidno sigurnostjo proti nekemu cilju. Kaj jc nski bil ta cilj? i mil Kaj žene mogočno žival da gre naprej in naprej skozi gosto zaraščeno džunglo, čez drn in strn, čez skalovje in kamenje po komaj za divjo žival prehodni poti? Samo Numa, kralj zverin ve to ... Ob istem času je Erot, kraljičin ljubljenec, v svojem stanovanju hodil gori in doli ter se jezil. DENARNE POŠILJATVE i odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jugoslavijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge dele sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zanesljivo direktno na-dom brez vsakega odbitka. Cene so podvržene spremembi kurza. Včeraj so bile naše cone: Za Izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite $ 5.75 Za $10.00 pošljite $10.85 Za $15.00 pošljite $16.0C Za $25.00 pošljite $26.10 Z« $40.00 pošljite $41.25 Za $50.00 pošljite $51 50 Dinarji: Za $ 2.75________ 100 Din Za $ 5.15________ 200 Din Za $ 7.25........ 300 Din Za $ 9.65 ........ 400 Din Za $11.75 .......... 500 Din Za $23.50 ..........1000 Din Lira: Za $9.25 . 100 lir: za $44.00..........500 lir in $87.50........1000 lir Vu pisma in pošiljate naslovit« na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenci) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, H-1* Četrtek, 19. decembra 19S5 "AMERIKANSKi SLOVENEC* OB 25-LETMC1 SLOVENSKEGA FRANČIŠKANSKEGA SUPERIO-RATA V AMERIKI Rev. Salezij Glavnik, O.F.M. Blfaa S Pred kratkim sem po naključju bral te-le vrstice v Letopisu slovenske provincije sv. Križa za leto 1933-34: L. 1910 je bil ustanovljen miši jonski superiorat za izseljence v Ameriki." To pomeni, da je letos preteklo petindvajset let, ko se je tukajšnjim slov. frančiškanom posrečilo, da jih je mati provincija priznala kot redovno skupino ter jim postavila kot predstojnika patra Kazimirja Zakrajšeka Korak naprej k temu je bila ustanovitev komisarijata, ki pa se je izvršila dve leti pozneje, t. j. 1. 1912. Zanimivo je, da je že 1. 1839 — sedaj že skoro pred sto leti —želel ustanoviti tal; misijonski superiorat za slovenske frančiškane prvi semkaj došli slovenski frančiškan Rev. Ivo Leveč. Ob tej priliki bom spregovoril nekoliko več o tem zgodnjem na črtu. Na starega leta dan 1830 se je izkrcal v New Yorku kakor vemo prvi slovenski misijonar in poznejši škof Friderik Baraga. Iz svojega misi-jona med Indijanci je pošiljal poročila dunajski le,opoldin-ski družbi, ki ga je gmotno podpirala. Seveda so ta poročila zbudila misijonske poklice tudi v drugih pogumnih , in vnetih duhovnikih. Tako se je tudi frančiškan Ivo Leveč ž<: 1. 1834 odločil za Ameriko. Ker v prošnji na Rim ni izrecno želel v Ameriko, temveč sploh v lcake misijone, so ga Poslali v Carigrad, od koder Pa se je kmalu vrnil, ker mu Podnebje tamkaj ni prijalo L. 1839 je dobil dovoljenje za filadelfijsko škofije ter je decembra i. 1. prišel v New York. Kaka dva meseca je ostal pri nemški cerkvi sv. Nikolaja, nakar jo je mahnil v njemu namenjen misijon. Delal je med Nemci in nekoliko" tudi med Francozi. Vse Povsod je videl ogromno polje. Delavcev pa neizrečeno ttialo. Zato 'je svojemu pro-vincijalu izrazil željo, naj bi mu poslal za prvo silo vsa.j enega patra in brata v pomoč. Rad bi ustanovil pravo redovno hišo ali Wospic za slovenske frančiškane v Ame riki, po zgledu redemtoristov Ko se je mudil v Pittsburghu, se je ustavil pri njih in tam, v njihovi redovni hiši, mu je docela dozorela ideja, da bi tudi slovenski frančiškani lahko započeli kaj podobnega. Tozadevno pismo na provinci-•iala ni ohranjeno, pač pa jc ohranjeno pismo na njegovega prijatelja p. Vincencija, ki ftosi datom 11. aprila 1840. Ker v tem pismu pravi, da je Pisal provincijalu decembr.i Pretečenega leta, se je to moralo zgoditi 1. 1839. kar sem Zgoraj povdaril. Ce bi se Levčeva ideja uresničila, bi še zelo zirodaj bili ^ši frančiškani v tukajšnjih ^isijonih. Ker tedaj Sloven cev še ni bilo v Ameriki, bi delovali ali med Nemci in ^ancozi, ali pa celo med Indijanci; kamor-ie sledil Bara Koveniu zgledu edini sltoven-frančiškan P. Oto Skala. .l,di P. Ivo Leveč je srčno že tjakaj, pu so ga pred tem ^'irali razni vzroki, kakor bo-Hnost, težki jezik itd. Tudi ni šlo v glavo, da, bi se ^ci-al posluževati .ženske, ki m« tolmačila indijanske be jali pa njegove prestav ■ a v indijanščino. Pa četudi HQ T ^evcu ni posrečilo med In-glance, je vendar storil veli-. jj" 1d°brega s svojim dušno-^irskim delom med zapu:- Sn"ni naseljenci. Še več mo-povdariti: pe bi se Lev-I Posrečilo dobiti več sobra- PRIPRAVLTA.TO SE NA OLIMPITADO tov iz provincije semkaj a Ameriko, bi bili naši slovenski frančiškani prej tukaj, kakor tirolski in oni iz Nemčije, pred in po Bismarckovem "kulturnem" boju. Tirolski frančiškani so prišli v Cincinnati te-tamkaj prevzeli župnijo sv. Janeza Krstnika 1. 1844. Prvi frančiškani iz Nemčije pa so prišli v Teutopolis, 111. šele 1. 1858. V večjem številu so se napotili semkaj nemški fran čiškani ob času Bismarckovega preganjanja od 1. 1872-79. Žal, da je že Leveč sam sprevidel, da mu ne bo zaenkrat mogoče uresničiti velikopoteznega načrta za ustanovitev slovenskega frančiškan1 skega superiorata za Ameri ko. V pismu na tedanjega pro vincijalnega vikarja p. Felici-jana Ranta je preklical svojo prošnjo za pomoč. To je njegovo drugo ohranjeno pismo in noai datum 17. decembra 1840. Vsega skupaj . se je ohranilo troje Levčevih pisem. Prepise teh pisem mi je iz prijaznosti dal na razpolago p. Hugo in iz njih sem posnel, kar je novega, ne še pri občenega. P. Ivo Leveč je torej sam spoznal, da se mu radi takratnih razmer ne bo posrečilo iz peljati načrta za redovno hišo. Zato je sam opustil tozadevni načrt. Zraven indijanskega \ misijonarja Otona Skale, ki mu je sledil že 1. 1841, se je v prvih časih odločil še za Ameriko Rev. Leo Osredkar. Ta je odšel semkaj kot dušni pastir za Nemce 1. 1852. Or je edini izmed prvih treh naših frančiškanov, jk-i ije umrl tukaj.- L. 1882 ga je zadel mrtvoud, ko je bil 71 let star. Kar ni izpeljala prva skupina slovenskih frančiškanov, to pa je srečno uresničila druga, pod vodstvom p. Kazimirja. Letos, ob srebrnem jubileju tega dogodka, zahvalimo Boga, da je poklical tudi slo jega rajnega očeta kot 10-letni dečko dobil za spomin. -o—— je pri zdravem človeku jezik ne-svojo staro uro, katero je od svo-obhodno potreben, bo človek brez jezika izgovarjal tako, da bo spodnjo ustnico upognil daleč nazaj ali pa tisti glas nekako CESARJEVE VRŽINKE dahni) iz grla. Ti glasovi sicer j o rajnem avstrijskem cesar ne bodo .'ocela jas.ii, vendar bo- / jLi Francu Jožefu je bilo znano, do še vedno razumljivi. To-velja |tia je rad kadil — a le močne na pr. za glasove: n, t, d, g, k, viržinke. Vse svoje življenje s>< z, f. Seveda pa marsikdo ne bo ni kadil drugih cigar. Komaj je zjutraj vstal, že mu je strežaj kakor bi rad. Za take bo končno treba izumiti tako protezo, kakršno smo zgoraj omenjali. Le škoda, da je mož, ki je izumil tisto leseno jezično protezo, umrl že pred 400 leti. ZGODOVINSKE URE Bilo je v zadnji vojni na francoskem bojišču, kjer so si stale nasproti nemške in ameriške čete. Po bitki, ki se je bila1 pravkar končala, je ameriški vojak prinesel ameriškemu naredniku čete B 4. pehotnega polka Johnu Robson u uro, katero je bil odvzel nemškemu ujetniku. ledu, katero kaže gornja slika pri njeni vežbi. RAZNOTEROSTI Med ameriškimi športniki, kj se bodo udeležili prihodnje leto mednarodnih Robson je uro spravil in jo po-olimpijskih iger v Nemčiji, bo tudi Miss Kath. Durbrow, izurjena drsalka na slej nosil S seboj. Ker je Robsoil ostal v službi ameriške armade, je s to uro moral po vojski mnogo potovati po svetu. Tako je končno prišel tudi na Filipine, kjer imajo Američani svojo posadko. Pred več meseci pa se je u-radnik ameriškega Rdečega križa Earl Stout vozil v trdnjavo Missoula v ameriški državi Montana. Med potjo se je seznanil z narednikom Robsonom, kateri je uradniku pripovedoval tudi o svoji uri. Povedal mu je, kako je na francoskem bojišču spravil uro nemškega ujetnika in da si je poslej zaman prizadeval, kako bi našel lastnika te ure, da bi mu jo vrnil. Ta ura je za lastnika brez dvoma velika dragocenost. Ura je že stara, saj se navija še s ključem. Nemški vojak jo je najbrže dobil v dar še kot mlad dečko, ko je bil 10 let star. Njegov oče mu jo je najbrže dal za rojstni dan To namreč je vrezano na srebrnem pokrovu ure. NAJGLOBOKEJ3A jama Znanstvenik Norbert Caste-ret, ki je v teku enega desetletja preiskal več ko 400 jam, hoče letos preiskati najglobljo jamo na Francoskem, ki je morda najbloblja jama na svetu. Ta jama se imenuje Martelova jama v Pirenejih. Enkrat je že poskusil preiskati to jamo ter se je spustil v njej 225 m globoko. Tedaj je našel v jami ogromen vo-dopad, ki je padal v prepad. Ta vodopad je znanstveniku dal misliti ter ga je spravil na sled, da se pod zemljo preliva gorska reka. L. 1923 je Casteret v dotlej neznani jami v Montespanu našel mnogo glinastih kipcev od medvedov in levov- To so najstarejši dosle j znani kipi, delani s i Sedaj so po teh zavodih začeli te mutce učiti govoriti in sicer tako, da bodo docela jasno govorili, pa čeprav jim manjka več ali manj jezika. Moderna znanost trdi, da je to čudovit napredek, vendar to ni tako točno res. Že v starih zapiskih so popisani podobni poskusi. Med drugim stari zapiski pripovedujejo tudi o možu, ki je govoril z lesenim jezikom. Kako je bilo to? Nesrečni mož je nekor pri neki nesreči izgubil jezik in s tem dar govorjenja. Kar mu je še ostalo jezika, ž nim ni mogel nobene besedice več na glas spregovoriti. Nekega dne pa mu je pomagal slučaj, ki je večji iz-najditelj ko vsi strokovnjaki skupaj. Mož je i;avno jedel z le- človeško roko ter so najbrž že |s.eno žlico" Tedai se..ie nekdo na 20 tisoč let stari. Sledeč tem sledovom najstarejšega človeka ie Casteret zbral ves pogum in se drznil v to globoko temno jamo. Najprej je šel sam, potem pa je vzel s seboj še svojo ženo, ki je med rojake, ki so se izselili v daljno Ameriko. Širite amer. slovenca! "MOJ MALI DEČEK JE BIL TAKO SUH - ZJOKALA SEM SE, KADAR SEM GA POGLEDALA" venske frančiškane delovat ,vneta znanstvena in športna so- trudnica svojega moža. Preplavati sta morala ledeno mrzle podzemeljske reke, brodila sta med ogromnim skalovjem, katero se je takoj začelo podirati, kakor hitro sta se ga dotaknila. Bredla sta skozi mehko in j nevarno blato, skozi ozke soteske, se plazila skozi luknje — j vse to pa le ob svitu jamske sve-I tilke, ali pa. borne svečke, katero sta imela pritrjeno na čepici, j Edino orodje, ki sta ga imela s |seboj, je bil kompas. Tako je . "Nagovarjati sem ga morala, da je junaška dvojica odkrila slovečo jedel, in nic, kar je pojedel, m poma- | . _ . . . galo, da bi pridobil na teži. Vedno •lamo Montespan z njenimi skulpturami in največjo ledeno jamo, ki se znanstveniku na čast bom hvaležna tisti materi, k-i mi je povedala o Trinerjevem grenkem vinu." Trinerjevo grenko vino je staro, zanesljivo družinsko zdravilo, ki odpravlja zaprtje, pline, nespečnost, slabo sapo, nečistost kože in težave, združene s prebavnimi nerodnostmi, in navda z življenjem oslabeli tek. Dobite ga lahko v vsaki lekarni. TRINERJEV ELIKSIR GRENKEGA VINA Joseph Trincr Company, Chicago sedaj imenuje Casteretova jama. -o- Z LESENIM JEZIKOM JE GOVORIL Moderna znanost dandanes trdi, da ji nobena stvar ni več nemogoča. Ponekod imajo zavode, v katerih prebivajo taki mutci, ki imajo na jeziku tako hude okvare, da ne morejo govoriti. tihem priplazil za njegovim hrbtom in ga za šalo precej krepko sunil v zatilje. Mutasti mož je čisto pozabil, da je mutast in je z leseno žlico v ustih začel na vse pretege zmerjati in psovati. Nje,-govo zmerjanje pa je bilo tako jasno in razločno, da je mutec sam ostrmel od začudenja. Lesena žlica, katero je imel v ustih, mu je torej pomagala, da je govoril posamezne besede. Zato se je vneto začel vaditi z žlico v ustih. Končno je uvidel, da držaj žlice lahko kar odreže; in tako je imel v ustih le široki del žlice. Z njeno pomočjo je kmalu tako dobro in razločno govoril, kakor poprej z jezikom. Danes seveda poskušajo ljudi brez jezika navaditi govoriti celo brez te jezične proteze. Dognali so namreč, da za marsikak glas niti ni neobhodno potreben. Marsikako črko človek lahko izgovori, ne da bi mu jezik pomagal. Tiste glasove pa, za katere mogel svojih ustnic preobračati, 'prinesel prižgano viržinko. Nekoč pa je bil cesar na cesarskih vajah v Galiciji. Nekega dne se je mudil daleč zunaj in opazoval vojaško gibanje. Med odmorom si je hotel privoščiti viržinko. A v svoje razočaranje je šele sedaj opazil, da nima nobene s seboj. Dal je povprašati, ali kdo izmed častnikov njegovega spremstva kadi viržinke. A nihče ni kadil teh močnih cigar. Končno je cesar poprosil svojega telesnega zdravnika dr. Kerzla, naj mu preskrbi viržinko, pa najsi bo od kogarkoli. Kerzl je naglo odjezdil in čez četrt ure sr.ečal vojaško patruljo, katero je vodil korporal. "Fantje ali ima kdo kako viržinko?" je vprašal dr. Kerzl. Slab korporal, ki ne bi bil imel viržinke in tako je dr. Kerzl za cesarja dobil korporalovo viržinko in ž njo odjezdil k cesarju. Ta si je prižgal viržinko in jo z velikim užitkom kadil. Potem pa je poklical zdravnika in mu dejal: "Vidite, ljubi Kerzl, da nikdar ne dobim tako finih viržink. To je prava viržinka!" Strašna korporalova viržinka, ki se je valjala po kdovedi kakšnih judovskih trafikah, je cesarju bolj ugajala, kakor tiste, katere je on navadno kadil. Korporal je drugega dne dobil v zahvalo cel zabojček cesar- cestah prav dobri in trpežni. To velja pa le, če so zatrjevanja prizadetih krogov resnična. V Avstraliji pa imajo druge težave. Avstralija je dežela, kjer izdelujejo svetovno znano in najboljšo volno. Toda tudi za volno so sedaj prišli slabi časi. Zaradi splošne gospodarske stiske po vsem svetu, zaloge avstralske volne zaostajajo v skladiščih, ki so polna že do streh. Bistroumni Avstralci so iznašli, da bi bila volna, pomešana s peskom, dobro sredstvo za tlakovanje cesta. Ce se bo to obneslo, bomo morda ceste kmalu tlakovali z volno, mesto da bi jih tlakovali z asfaltom. Avstralskim poskusom se je pridružila tudi Nova Zelandija. Sedaj že tudi na Angleškem poskušajo, kako bi odpadke od volne porabili za tlakovanje cesta. V mestu Lancashire na primer so že tlakovali nekaj cest z volno — seveda samo za poskušnjo. Ti poskusi dokazujejo, da živimo res v čudnih časih. PRESTOLONASLEDNIK SE NE BO BRANIL KRONE London, Anglija. —Še pred nedavnim se je angleški prestolonaslednik, David Windsor, ki nosi naslov waleskega princa, izrazil, da bi rad videl, da bi njegov mlajši brat Bertie zasedel prestol po smrti sedanjega kralja, češ, da je bolj spostoben za ta posel kakor ou sam. Zadnje čase-pa se je prestolonaslednik očividno sprijaznil z mislijo, da bo moral končno vendarle on prevzeti krono, in tako je že zdaj dan za dnem zaposlen z vladarskimi posli, ki jih opravlja namesto svojega očeta, kralja, ze zapuščajo. Vesel Božič in srečno Novo leto želim vsem rojakom Slovencem in bratom Hrvatom! YONEY'S FUNERAL HOME AMBULANCNA POSTREŽBA SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD, ki vam nudi v takem slučaju najboljšo postrežbo po zmernih cenah. 149 East Pike Street Canonsburg, Pa. Telefon 908 Vrezano je bilo tudi ime. Na |cesarskih, ki niso nič prida." podlagi tega pripovedovanja se je ameriški uradnik Rdečega [križa začel sam zanimati za pravega lastnika te ure. Na podlagi tega, kar je dognal že narednik Robson, je zainteresiral za staro uro tudi organizacijo Rdečega križa. Naj-prvo si je zagotovil pomoč ameriškega Rdečega križa, kateri je potem stopil v stik z nemškim. Vendar je stvar dolgo in dolgo trajala, a rešitve ni bilo. Moža z imenom Franc Ackfel, kakor je bilo urezano na uri, v Nemčiji kar niso mogli najti. Končno pa so ga nemške oblasti le našle: Franc Ackfel je čuval v svetilniku na samotnem otoku v Baltiškem morju. Lahko si mislimo njegovo veselje, ko je te dni dobil sporočilo, da bo zopet videl jevih viržink, kakršne so za ce-,katerega zaradi starosti moči sarja nalašč izdelovali iz najlepših in svetlih tobakovih listov. Ko pa si je korporal prižgal prvo cesarsko viržinko in poduhal dim, je zaničljivo zamahnil z roko in rekel: "Ena sama moja prava viržinka mi je ljubša, kakor cel zaboj tehle lepo dišečih Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga! ! Jacob Gerend Furniture Co. 704-708 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 85 — Res. 4080-W ZAHVALA DRUŠTVA Chicago, 111. V imenu odbora in vsega članstva spodaj omenjenega društva želimo izreči najlepšo zahvalo vsem, ki so pripomo gli, da je naša veselica, ki smo jo imeli 27. novembra \ šolski dvorani, tako sijajno in uspešno izpadla. V prvi vrsti se zahvaljujemo članstvu dru štev sv. Štefana, št. 1, KSKJ in Marije Pomagaj, št. 78. KSKJ. ki so se korporativno udeležili naše prireditve. Via dalo je na veselici veselo razpoloženje in v resnici pravi bratski duh ter popolna sloga, za kar smo vam, dragi udeleženci, dolžni zahvalo. Tudi v prihodnje se bomo potrudili, da bomo na naših prireditvah zadovoljili udeležence, kajti res je radost videti veselo družbo, ki se prijateljsko sestane. Za dr. sv. Jurija, št. 960, C.O.F. (Ogi.) Alois Bogolin, preds. Ignatz Lagen, protokol, taj. Victor Kremesec, finanč taj. PODPLATI IZ SVILE — CESTNI TLAK IZ VOLNE Na Japonskem izdelujejo silno mnogo svile. Svile je na Japonskem toliko, da je ne morejo več prodati. Žato so se japonski strokovnjaki začeli pečati z mislijo, kako bi svilo koristno mogli porabiti v kake druge namene. Sedaj so iznašli, da bi se iz svile lahko delali trpežni podplati za čevlje. Dognali so, da so svileni podplati na tlakovanih V NAJEM ;e odda stanovanje šesterih •ob. Vprašajte na 1808 W. Ž2nd Place, Chicago. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in 'M-edpisuje očala DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenu« Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8.30 zvečer. / Družinska PRAHA ZA LETO 1936. JE RAVNOKAR DOŠLA Zelo je zanimiva. Številne lepe slike jo krasijo o ljubljanskem kongresu in o raznih drugih dogodkih. Pa tudi vsa ostala vsebina je zelo zanimiva. Naročite jo takoj, dokler je v zalogi. Stane s poštnino vred 25 centov Naroča s« od: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. Sedanje in bodoče gospodinje! PRAVKAR JE IZŠLA OSMA, izpopolnjena in pomnožena naklada knjige, ki je šla doslej že v nad 100.000 izvodih med slovenske žene, SESTRE M. FELICITE KALINŠEIv - VELIKA - "SLOVENSKA KUHARICA" Obšega 728 strani, 34 barvanih tabel, nešteto ilustracij v tekstu, razkošna oprema, vezava v celo platno. CENA $5.00 Vsa stara in najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti so zbrana v tej monumentalni knjigi. Občudovanja vredna je smiselna pora/delitev snovi. PREGLEDNA IN NEIZČRPNA JE IZBERA NAVODIL IN RECEPTOV. Gospodinja pa se pouči tudi o važnih osnovnih pojmih kuharstva in gospodinjstva. ZATO JE TO NAJPOPOLNEJŠE DELO TE VRSTE, KAR JIH IMAMO SLOVENCI! Ta knjiga sodi v vsako slovensko hišo! Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Iid. Chicago, I1L str«« i' "AMERIKANSKI SLOVENEC : 'Četrtek", 10. decembra 1935 : POVEST. Spisal DR. IVO ŠORLI. I " Krščen denar99 Gss^si^s wimmmm^ "Jaz tudi mislim, da ne!" se je zasmejal Martin. "I seveda ne." In njej da je bilo zmerom hudo radi tega grdega nasprotstva. Samo enkrat da je bila tudi ona malo huda nanj — ko jim je pevce odvzel. Petje ima čez vse rada. "Jaz?" se je nedolžno začudil Martin. "To je bil vendar vaš — no vaš Peter, ki vam je pevce vzel." In izkazalo se je, da ona res še ni vedela, kako se je bilo pi^vzaprav zgodilo vse tisto. Peter je bil stvar doma čisto drugače obrnil. Pa da bo ona že "njemu", to je možu povedala, kako je res bilo, češ, da je v trgu zvedela. "Eh, rajši ne! Kar pustite, saj tako nič ne pomaga!" je rekel Martin. "O, že pomaga, že!" je ona živahno ugovarjala. "Kaj mislite, da ga ona mara? Uh, ko je pa tak brus, ta Peter!" Govorila sta potem o tem in onem. Ko se je pa Martinu zdelo že primerno, jo je naravnost vprašal: "Ne zamerite, če vas nekaj vprašam ... Pa saj vidite, da vam vsaj sovražnik nisem ... Ali ste že kaj poskrbeli za slučaj, če bi se njemu, vašemu možu namreč, kaj dogodilo? Nazadnje je le v letih... In ne bi bilo prav, da pridete v roke temu 'brusu', kakor ste rekli Petru." Ona je zardela. "Kako bi poskrbela..." Enkrat da ji je on sicer rekel, da ji ne bo sile, več pa sama ne ve, kako je mislil. "Ko me je pa rajnka mati kar tako dala, a sem bila sama še otrok ...!" je pristavila tiše. "Da, takrat, takrat bi bilo čas!" je potrdil Martin. "Prav čudim se —--" "Moj Bog, kaj bi se čudili! Moja mati je mislila, da je vse dobro, če je človek sit," je vzdihnila. "Kolikokrat je rekla: 'Lačna ne boš nikoli'. Oh, ona je veliko dni in let prestradala, sirota — bilo nas je ž njo in očetom sedem. Šele potem so počasi vsi pomrli razen mene... še največ od pomanjkanja... Pa ni čuda, če je mislila, da je jesti in piti vse na svetu —" Utihnila je, in Martin je videl od strani, da si briše oči. Čudno milo se mu je storilo pri srcu. "O, pa zato sem vendar vedno dobre volje !" je zaslišal naenkrat zopet njen glas, pogumen in skoro vesel, če bi bile oči že suhe. "Kaj bi človek stokal? Tako je, kakor Bog hoče, in z javkanjem tudi ne postane bolje." "Bravo!" je vzkliknil Martin res iz srca. "To je beseda! Tudi mene je teplo že od vseh strani, pa se nisem nikdar dal ugnati v kozji rog! Pogum velja!" "In dolge noge, je rekel zajec!" se je za-smejala. In zdaj so ji bile tudi oči že spet svetle, žive. In pomenkovala sta se prijateljsko do doma. Šele pred zadnjim ovinkom je začel Martin ustavljati. "Poglejte, soseda!" je še rekel. "Kako je to včasih čudno na svetu: Tako prijateljsko sva se pomenila, enemu in drugemu je bila krajša pot in je zdaj lažje srce, ko veva, da ni sovraštva v njem; in nobenemu ni nič krivice, vašemu možu še dobiček, da si niste peš podplatov obrusili — pa morate vendar kakor tatica skriv-ši v vas!" "Da ... ali... vseeno ni bilo prav, da sem se z vami vozila, ko je on proti temu... Nazadnje je le moj mož in ima pravico u-kazati!" je odgovorila malo v zadregi. "Eh, veste, soseda!" je skomignil Martin. "Najboljši sodnik je še vest. Mene že ne peče radi tega." "Mene tudi pravzaprav ne!" se je za-smejala. "Kako bo... kako bo pa za plačilo? — Zastonj vendar ne morem —" "Stari Marijani pošljite včasih lonček juhe v ta namen! In hvala vam, soseda, za lepo druščino!" Pozdravil je in naglo pognal konje. Ko jih je hlapec prevzel, je čakal za oknom, kdaj pride ona. Prišla je kmalu, a vsa mokra in blatna, čeprav je hodila komaj pet minut poti in je dež samo še rosil. Kakor da je napravila res celo dolgo pot po sredi blata peš! "Vražje ženske!" se je nasmehnil. "Kako nas moške znajo vleči za nos! Bog ve, kako mu bo zdaj pravila, kaka huda pot je bila. Pa smo večkrat sami krivi, ko jih po svoji neumnosti silimo v laži, ženske in otroke, ker smo jim le gospodarji, a ne tovariši in prijatelji." 11. Martinova pot čez cesto. Starega Močnika glavna in menda pač edina ljubezen so bili konji. Ali konji so morali biti iskri in mladi, zakaj konj, ki ni bil divji, zanj ni bil konj. Cim bolj pa je žival brcala in grizla, bolj jo je gospodar negoval, da je mogel na njej izkazovati svojo moč. Hlapec je pripovedoval, da se starec pogostoma prikrade v hlev in, če misli da je sam, govori posebno z lepim belcem kakor z otrokom in ga boža in gladi. V zadnjem času si je bil kupil lepega in nemirnega žrebca. In sukal in gonil ga je na široki poti pod hlevi, da je šla vsa vas skupaj. Žena ga je celo posvarila, naj se ga pazi, ko nima več tistih moči kakor prej; ali Močnik jo je nagnal, češ, da čuti še prav vse svoje moči in naj se nikar kdo ne veseli, da mu pojemajo. Ce je ukrotil že toliko drugih, bo tudi to mrho. Pa je ni! Neki dan, ko je žrebca vpre-gel pred lahek voziček in ga gonil po cesti proti trgu, se je žival splašila, skočila s poti, in vse se je preobrnilo v jarek. Sicer so po sreči ljudje videli in ponesrečenca takoj spravili izpod voza; tudi na zunaj poškodbe niso bile hude; ali poznalo se je, da so se mu pretresle vse kosti in ves drob. Res da se je držal po koncu in si prizadeval korakati strmo in ponosno, kakor prej, ali tega ni mogel zakriti, da se mu hrbet bolj in bolj krivi in da roke drže palico za potrebo in ne več za krajši čas. Mogoče Peter tudi ni mislil tako hudo in se mu je oče celo smilil, ko je videl, kako mu pešajo moči; ali starec že kar ni mogel več prenašati teh za njim se obra-čajočih oči in je postajal vsak dan bolj siten, da ga že ni bilo moči več prenašati. Tudi žena je kar trepetala pred njim, čeprav je bil ž njo malo bolj prijazen. Nekega dne pa ga je sin začel celo nekako in od daleč izpraševati, ali je že napravil testament. Starcu je šinila vsa kri v glavo, in bilo je, kakor da bo onega udaril. A naenkrat se mu je skremžil obraz in s čudnim smehom je rekel, da ga bo že še napravil. (Dalje.) TISKOVINE »vse vrste za društva, trgovce in 2SS obrtnike izdeluje lično in točno 222 Slovenska tiskarna' Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois COLUMBIA PLOŠČE 25000-F- .75c 25019-F- 25020-F- 25027-F- 25033-F- 25037-F- 25039-F- 25040-F- 25042-F- 25043-F- 25044-F- 25056- 25057- 25059- Ribniška korajža, petje, duet Kranjski piknik, petje, duet........................... 25001-F—Na ofceti Juhu polka, harmonika..........................................75c 25002-F—Juhu valček Domžalska polka, harmonika................................75c 25005-F—Kaj ne bila bi vesela Sirotek, ženski duet................................................75c 25011-F—Pokšotiš 25014-F—Planinsko veselje Čevljarska polka, kmetska banda ........................75c Stiglic, valček Gorica, polka, slov. tercet......................................75c Stari kranjski valček Štajerska, harmonika ............................................75c Sobotni večer, valček Nedelja, polka, harmonika in ksilofon ................75c Gor čez Izaro Oj tam za goro, moški kvartet..............................75c 25036-F—Slovenski valček Radostna, polka, harmonika, kvartet ..................75c Stoji, stoji Ljubljanca Sinoči je pela, slovenski kvartet, petje ................75c Na poti v stari kraj, 1. in 2. del ..........................75c Hojer valček Pečlarska polka, instrument, trio .........................75c 25041-F—Veseli rudarji, koračnica Sladki spomini, valček, Hojer trio ......................75c Daleč v gozdu, valček Večerni valček, orkester ........................................75c Polka štaparjev » Ti si moja, valček, Hojer trio................................75c Burja, koračnica, orkester ....................................75c -Coklarska koračnica Triglavski valček, Hojer trio ................................75c 25045-F—Mazulinka Ptičja ohcst, šotiš, Hojer trio ................................75c 25046-F—Ljubezen in pomlad Slovensko dekle, petje, moški kvartet ..................75c 25047-F—En starček je živel Sijaj solnčice, moški kvartet..................................75c 25049-F—Zadovoljni Kranjec Prišla bo pomlad, moški kvartet ..........................75c 25051—Vzajemnost, šotiš Kukavica, valček, Columbia kvintet ........................75c 25052—Na Adriatskem bregu, valček Na veseli svatbi, polka, harmonika duet..................75c 25055—Vigred se povrne O j dober dob, moški kvartet ..................................75c O mraku Dolenjska, moški kvartet ..........................................75c Slovenec sem Perice, moški kvartet ................................................75c Jaka na St. Clairu, polka Clevelandski valček, inštr. trio..................................75c 25060—Ziben šrit za ples Šuštar polka, harmonika ...........................................75c 25061—Žužemberk polka Zadnji poljub, valček, harmonika duet ..................75c 25062—Povšter tanc Ribenška polka, harmonika in kitare .....................75c 25063—Ančka pojd plesat, valček Tre p lan za ples, harmonika in inštr.........................75c 25064—Ribenška, I. del Ribenška, II. del, moški kvartet ..............................75c 28085—Samo še enkrat, valček Ven pa not, polka, instrumentalni trio ....................75c 25066—Kranjski spomini, valček Luna valček, orkester ................................................75c 25067—Fantje se zbirajo, moško petje, Na planine, petje, zbor "Jadran" ............................75c 25068—Črne oči, valček Carlota valček, orkester ............................................75c 25069—Stari šotiš Moja Micka, polka ..................................................75c 25070—Al' me boš kaj rada imela Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem ....................75c 25071—Regiment po cesti gre, s petjem Sebelska koračnica, harmonika ................................75c 25072—Štajerska Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75c 25073—Zveličar se rodi Zakaj svetlobe. Poje moški kvartet Jadran ............75c 25074—Sokolska koračnica Kje je moja, harmonika in kitare...........................75e 25075—Slovenske pesmi V slovo, ženski duet in klavir.....................................75c 25076—En let* in pol Ljubca moja, ženski due in klavir ............................75c 25078—Dunaj ostane Dunaj Neverna Ančka, harmonika in kitare .......................75c .'5079—Danici Domače pesmi, ženski duet in klavir.......................75t 25080—Oberrtajeriš Slovenski poskočni šotiš, tfodba ...............................75c 25081—Nemški valček Černiška polka, godba ................................................75c Bod' moja, bod' moja Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton . .......75e Čez Savco v vas hodiš Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c 25084—Nočni čuvaj Pevec na note ............................................................75c kakor TRI plošča ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni enesek. Pri naročilih manj k ukor 6 plošč, računamo od vsake plošče po 5c ea poštnino. Ako naročite 6 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo z» Afoške 20c od pošiljatvt. — Naročil« blagovolite poslati n* ravaort na Knjigarna Amerikanski Slovenec PISANO POLJE JL M. Trunk »5082- 25083- 1R4«> WEST CERMAK RD.. CHICAGO, ILLINOIS Tlači svobodo. Nemški poslanik potuje ,po raznih krajih po naših državah in predava. Saj se poznamo. Propagando dela za sedanjo strujo v Nemčiji in na propagando so se Nemci od nekdaj dobro razumeli, dasi so se glede amerikanskih Nemcev pri zadnji vojski urezali. Upajo pa ti Nemci in pri amerikanskih Nemcih še naprej, zato potuje tudi poslanik. Nemci tu, protestanti in katoličani, so kakor v precepu. Vsi so za Nemčijo in tudi Hitlerja z dušo in telesom, ampak ta nečedni paganizem vernim krogom med njimi ne prija, kakor pač umevno. Pa požirajo in požrejo, ker mati Ger-manija marsikaj prenese, in za to gre. Ampak v Ameriki imamo tudi nemške — Jude, in s temi ima poslanik svoje križe, ker ti Judje imajo hude jezike, tudi dobre jezikte imajo, in za Jude v Nemčiji je zdaj — babilonska sužnjost. Ta nemška in judovska roba me ne zanima, da pišem. Nekaj bolj značilnega je pri tem. Oponenti predbacivajo nemškemu poslaniku, da Nemčija in Hitler, se razume, "tlači svobodo—curving the liberty." Oponenti, in med temi so posebno poleg Judov še socialisti, komunisti vseh struj, ima jo prav, ako Hitlerju to očitajo, ker prave svobode je najmanj zdaj prav v Nemčiji. Ampak, kje je Evropi se zdaj ne tlači svoboda? Tlači jo pred vsem Stalin, in Mussolini, in tlačil je jo Pisudsky, in Horty in — bivši kralj Aleksander in Sušnik in... Odkod prihaja to skoroda splošno tlačenje svobode ? Ali so razni diktatorji vseh mogočih barv in kovov začeli stiskati in tlačiti svobodo samole za kratek čas, kakor je nekoč divji Nero zapalil Rim? Pravijo in najdem, da so baje evropejski narodi sami obupali nad svobodo in kratkomalo prepustili polje raznim diktatorjem. Ne morem pritrditi. Vsaj jaz sem mnenja, da je do raznih diktatur prišlo, ker so drugi začeli tlačiti svobodo, ali jo zlorabiti v svoje strankarske namene. Diktatu- ra proletarijata (? ?) se je za čela izvajati najprej v Rusiji, in se še izvaja. Tam bi moral priti drugi diktator, da bi za čel to — svobodo (??) tlačiti. Ga š!e ni in ga še dolgo ne bo. Lenin in Stalin sta pa celo v Rusiji postala mogoča in celo nekako potrebna, ker je tam — Slovan strahovito začel — rušiti in bi bil vse porušil, ako bi tega rušenja lie bila zajezila — diktatura, dasi je ta skoroda enaka — slovanskemu rušenju. Tu je point. Morda je bilo malo drugače drugje, ampak prav povsod je prišlo do — tlačenja svobode potom diktatur le, ker so drugi začeli ali vsaj pretili, da vse potlačijo. Zopet lahko služi za vzgled Italija. Vse je pričakovalo po polomu1, da začne v Italiji pokati, in bila je skrajna nevarnost za socialistično revolucijo. Pa je vstal Mussolini, potlačil je svobodo, res je jo in jo še tlači, ampak rešil je tudi — Italijo, ako zdaj njega ne potla či njegova megalomanija. Enako ali vsaj slično povsod, tudi v naši — Jugoslaviji. Bil je Aleksander in uvedel diktaturo, gotovo ne le za kratek čas ali za špas, prišel je Jef-tič, je nadaljeval, morda je moral nadaljevati, prišel zdaj Stojadinovič . .. popustil je, pa vse izgleda, da bo moral nadaljevati, ker "hrvaška svoboda" preti potlačiti vso svobodo in vso Jugoslavijo. Sam sem doživel prav mnogo tiste — svobode po glasovanju v Avstriji, in če se zdaj tudi v Avstriji tlači svoboda, meni je to umevno ker vsak se pač brani, da j?a kdo drugi n*3 potlači s svojo svobodo (?,) in če si drugače ne more vn magati, bo pač zopet — tlačil. Nikakor ne zagovarjam tlačenja svobode po tem aH onem, ampak vsai meni je jasno, da pri razmerah v Evropi drugače skoroda ne more biti. Drevo začne gniti" pri korenini, riba pa smrdeti pi"' glavi. - 1 Mnogi ljudje so kakor ne znansko oddaljene zvezde:.šele dolgb potem, ko so ugasnile> pride njih svetloba do nas. \\ Zbirka povestnih knjig TA ZBIRKA TVORI ZELO ZANIMIVE POVESTI. ČAROVNICA S STAREGA GRADA, povest iz srednjega veka .................................................................................................. 40c CIGANOVA OSVETA, povest .................................................... 35c DEVICA ORLEANSKA, slika iz preteklih časov.................... 35c ELIZABETA, hči sibirskega jetnika ........................................ 35c FRAN BARON TRENK, vodja hrvatskih pandurov.............. 35c FRA DIAVOLO, povest iz roparskega življenja.................... 40c HEDVIKA, banditova nevesta ........................................................ 35c KRVNA OSVETA, povest ............................................................ 25c MATERINA ŽRTEV, pripovedka i« Dalmacije...................... 75c MRTVI GOSTAČ, povest................................................................ 35c MUSOLINO, ropar iz Kalabrije .................................................... 35c POŽIGALEC, zanimiva povest ...................................................... 3Sc RINALDO RINALDINI, zanimiva roparska povest.............. 45c STRIC TOMOVA KOČA, povest iz suženjskega življenja.... 6Sc TURKI PRED DUNAJEM, zgodovinska povest.................... 45c VELIKI VSEVEDEŽ, zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti ........................................................................................ 6®c ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA, zgodovinska novela .............................................................................................. 6Sc ZLATARJEVO ZLATO, zgodovinska povest............................ 85c ZMAJ IZ BOSNE, povest iz bosanske zgodovine.................... 75c Naročila je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois j