Poštnina plačana v gotovini. Maribor, petek & fc*bruar*a 1938 štev. 77. Leto XI!. (XIX.) maammww»HWr .„-13 MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo iu uprava: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva iu uprave 24-53 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri 1 Velja mesečno prejeman ▼ upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din 1 Oglasi po ceniku I Oglate.sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. st. 11.409 JUTRA! 99 Čehoslovaški zgled Cehoslovaško kmetstvo nam more biti dober zgled, kdaj in kako si more kak stati priboriti uvaževano mesto v javnem ^vijenju in računati na uspešno borbo svoje pravice; kdaj in kako postane Uv&ževanja vreden činitelj, katerega vo-[te ni mogoče prezreti, če se lioče vzdržati ravnovesje med posameznimi sojinimi plastmi v državi. v Tega pomembnega mesta v javnem Življenju, ki ga danes zavzema češkoslovaški kmet, pa mu ni nlkdo navrgel, am-Pak si ga je sam priboril, a ne mogoče 2 besedičenjem in tarnanjem, ne s kakim 2aPlotnim in naivnim upanjem, da se mu to pojavi kar samo od sebe; tudi ne z °nim puhlim političnim trenjem ali z vero v demagogijo. Le njihovo globoko pro-aiknjenje razmer, zavestno in smotrno delo v lastnih organizacijah gospodarskega oziroma zadružnogospodarskega, Prosvetnega značaja i. t. d„ le to jim je Priborilo to, kar danes so in predstavlja- io. Ne govori, ampak stori! To je njihovo načelo, ki jih vodi od uspeha do uspeha, Pri čimer jim pomagata treznost in razsodnost v realnem življenju. To sc odraza v življenju češke vasi, ki j?, precej drugačno od onega naše vasi. f- sama niena zunanjost priča o lepši in PPjisi usodi ondotnega kmeta. Če je dom 2rcaIo gospodarja (gospodinje), tedaj gre iškemu kmetu (kmetici) priznanje glede njegove smotrnosti v gospodarstvu, reda, Praktičnosti i. t. d. Njegov dom kaže, da 2r|a ceniti vse. kar more in tudi mora Priti v dobrem gospodarstvu v poštev: materialne in moralne dobrine, čas, red, sPago. Njegov obrat ga predoča kot dosega gospodarskega računarja in praktika Le tako se je povzpel na višji življenjski standart, ki se očituje v njegovi hra-ni> stanovanju, duševni potrebi. Glede 'rane je treba povdariti, da je mnogo boljša od one našega boljšega kmeta: ‘ečna je in zdrava, kar je, naravno, prvi Ppgoj pri težkem delu. Kapaciteta pa stopnjuje sorazmerno s količino zavžitih Tanin ali redilnih snovi; brez zadostne beljakovine, tolšče, vitaminov in sladkor-ni normalnega telesnega razvoja in kravja, odpornosti, čilosti, ni krepkega l,araščania. Rod, ki to pogreša, mora vse-transko nazadovati. , Njegovo stanovanje mu nudi prijeten °"i, kjer ne smejo manjkati trije glavni b°;sPeševalci zdravja: Zrak, luč, suhost. , zabavo in pouk skrbijo domača Tižnica, glasovir ali drugo godalo in auio, Tega jma vsaki drugi kmet, a Pretežno iz razloga, ker je ta v službi egovih interesov in mu nudi strokovna Pdavanja, ga obvešča o vsem. kar za-^ Va njegove organizacije, trgovino in b^tijsko-gospodarske politike. na ° daleč je češkoslovaški kmet pred rnij Ne smemo misliti, da so ondotne , '1C’ posestne, populacijske in druge raz-u .rc Posebno ugodne. Nič boljše niso od g Sll*, 2ato ni od te strani zanj nič olaj-v ' nlnega. Pogoji napredka so bili in so v njegovi zdravi sredini, polni j j j m i z m a v življenje in v o-*«. To gonilo je utiralo in utrjalo trajno s t demokratizma: V demokratično gozdarstvo, v demokratično kulturo in eniokratično politiko. Gospodarska demokracija je istovetna g ^družnim gospodarstvom, ki se ga je v ski kmet oklenil z globokim razume-^anjeni in prepričanjem, da je ta gospodka oblika v sodobni gospodarski s;‘r,edi najboljše jamstvo za gospodarsko . Tiostojnost. Znaten del svojega gospostva je že vključil v zadružne celice. — krik polami ledeni plošči MOSKVA, 4. februarja. Papanpn in njegovi 4 tovariši na postojanki Severnega tečaja, so bili primorani, da so zapustili ledeno ploščo, na kateri so se nahajali, ker je obstojala nevarnost, da se ledena plošča popolnoma razbije. V zadnjem trenutku se jim je posrečilo, da so prešli na drugo ledeno ploščo, ki je 50 m dolga in 30 m široka. S te ledene plošče je Papanjin poslai na vse strani radiografske vesti, v katerih pravi, da se je posrečilo rešiti ves dragoceni material s poročili, ki vsebujejo rezultate njihovih raziskovanj v zadnjih 8 mesecih. Hrane imajo v rezervi za tri mesece. Vse severne ruske postaje so prejele v zadnjih 24 urah radijske emisije ruske polarne ekspedicije ter sprejeli znani znak »Raem«, ki predstavlja poziv za pomoč postaji na Severnem tečaju. Vsa prizadevanja gredo za tem, da se ekspedicija z morske ali z zračne strani reši. Sloviti polarni raziskovalec prof, Schmidt se je takoj vkrcal v Murmansku v ledolomilec »Tajmir«, na katerem sta tudi dve bimo-torni letali, podobni onima, s katerim sta Molotov in Kamanin sodelovala pri reševanju posadke »Čeliuskina«. Pilota sta Vlasov, ki je specializiran pri letih ob priliki lovov na kite v Belem morju, in Carevišni, ki je tudi specializiran letalec za polarne kraje. Hentcija išče svojega pametim BERLIN, 4. februarja. Neštete vesti, ki se nanašajo na osebo vojnega ministra maršala Blomberga in ki se širijo tudi po inozemskem tisku, imajo nedvomno svoj vzrok v tem, da je pričakovati važnih sprememb na vrhovih nemške državne obrambe. Gre za imenovanje in iskanje nemškega Gameiina, glede katerega pa še ni padla odločitev. V vojaških krogih rlfaešaua VARŠAVA, 4. februarja. Tukaj se je ustanovil poseben sprejemni odbor za sprejem madžarskega državnega upravitelja Horthyja, ki posedi Poljsko v sprem- Danes poteka 123 let, kar se je rodil vejiki narodni buditelj in jugoslovenski ideolog dr. Josip Juraj Strossmayer. Bil je vladika narodne sloge, ljubezni in dobrote, ki je zvesto služil idealom jugoslovanskega bratstva, čigar spomin bo trajno in svetlo žive! v jugoslovenskišt srcih. Udiime ofoatie se navajajo predvsem imena generala Liebmana, poveljnika vojaške akademije, in generala Reichenaua, zbornega poveljnika v Monakovem. Navaja pa se tudi ime voditelja oddelkov SS Himmlerja, o katerem pa se ne ve, kakšno mesto naj bi zavzel. Nekateri krogi pravijo celo, da bo z Blombergom odstopil tudi general Fritsch. stvu madžarskega zunanjega ministra dr. Kanyje. Odboru pripadajo vsi rektorji, mestni poveljnik, varšavski kardinal in druge osebnosti. Uittet la ošisltai Dalmacija ? LONDON, 4. februarja. »Evenimg Stan- I tudi nekatera dalmatinska mesta, ki ga dart« poroča, da bo kancelar Hitler ob zanimajo radi klasične arhitekture. Ta priliki svojega potovanja v Rim posetil llondonska vest še ni povsem potrjena. i Meniške finamrn getspekiUve v slučaju rajne BERLIN, 4. februarja. V vseh krogih je zbudilo veliko pozornost predavanje vseučiliškega profesorja dr. Jcchta, ki se je v svojih izvajanjih dotaknil problema nemških finančnih perspektiv v slučaju vojne. V ospredju možnosti so predvsem tri sredstva, ki bi se jih posl užila Nem- čija: 1. Zvišanje obdavčenja. 2. Notranje posojilo, ki bi igralo veliko vlogo s pritegnitvijo davčno še ne popolnoma zajetih kapitalov. 3. Načrtno povečanje obtoka plačilnih sredstev, ki bi bilo predvsem odločilno ob pričetku vojne v svr-ho kritja prvih velikih izdatkov. hftiUttf sestavljajo vladar ŠANGHAJ, 4. februarja. Japonci ustanavljajo novo kitajsko provizorično vlado, ki bi bila podrejena pejpinški vladi in kj naj bi obvladovala področje, ki tvori prehod od jangeejskih-čet k severni vojski. Za predsednika nove kitajske provi- zorične vlade, katere sedež bo v Nankingu, je predviden 781ctni Tančau, ki je bil v prvi republikanski vladi ministrski predsednik. Po japonskih podatkih je bilo pri dosedanjih vojnih akcijah sestreljenih 692 kitajskih in 62 japonskih letal. Tako mlekarske, živinorejske, nakupne zadruge, one za pridobivanje špirita (krompir), za sladkor i. t. d. Navajamo poleg teh še okrajne gospodarske zadruge, ki služijo vnovčenju žitnih pridelkov in semen. Te imajo izključno pravico nakupovanja. Blago oddajo žitni družbi kot edini pooblaščenki z monopolno nakupno pršico. V tej družbi so v pretežni večini zadruge iu nekaj družb pod državnim nadzorstvom. Kdaj bomo tudi mi sledili tej širokopotezni gospodarski politiki, ki bi nedvomno bila oristna kmetstvu in celokupnosti? Res je že skrajna ura, da se dežela zdrami in zamenja individualno hiranje s skupnim življenjem. Dii je to edino uspešno zdravilo za zdravljenje gospodarskih in socialnih prilik, pričajo poleg te naše slovanske posestrime tudi mnoge druge severne države. OJNS v Mislinju V Iršičevi gostilni v Mislinju je bi! v nedeljo popoldne sestanek mislinjske krajevne organizacije OJNS, ki so se ga udeležili v lepem številu delavski in kmečki fantje. Govorila sta Valentin P revo 1-n i k in tajnik slovenjgraške OJNS Bogdan P u š e n j a k, ki je izčrpno poročal o minimalnih mezdah, starostnem zavarovanju in drugih perečih zadevah. Lepo uspeli sestanek je mislinjsko mladino navdušil za program JNS. Pritožbi mačkovcev ugodeno Kakor pred dnevi splitsko sodišče, tako se jedaj zagrebško apelacijsko sodišče ugodilo pritožbi Mačkovih poslancev, v smislu katere jim je bilo okrožno sodišče odreklo volilno pravico pri volitvah senatorjev. V smislu odločitve zagrebškega apelacijskega sodišča se morajo vnesti v volilne spiske tudi oni narodni poslanci dr. Mačkove liste, ki niso predložili narodni skupščini svojih mandatov v verificiranje. Delovni odbor združene opozicije Kakor poročajo nekateri listi, je bila definitivno ustanovljen skupni delovni odbor srbijanske združene opozicije ter hrvatske kmetsko demokracijske koalicije. Naloga delovnega odbora bo, da organizira in vodi skupno politično akcijo v vsej državi Razprava o novem drž. proračunu Senatni predsednik dr. Mažuranič je sklical v ponedeljek 21. t. m. sejo senata. V političnih krogih menijo, da bo skupščinski plenum dotlej izglasoval t»ovi proračunski osnutek za 1938/9, tako da bi senat pričel lahko s proračunsko razpravo že 22. t. m. Kakor znano ie skupščinski predsednik Čirič sklical skupščinsko sejo v ponedeljek 7. t. m. ob 17. uri. Občinske volitve v Nemcih Pri občinskih volitvah v Nemcih pri Osijeku sta bili postavljeni dve kandidatni listi. Za prvo je glasovalo 758 volilcev, za drugo pa 104. Liste JRZ ni bilo. Dr. Maček v Beograd? Beograjska »Pravda« poroča, da bo dr. Maček v marcu posetil šefe beograjskega dela združene opozicije. V zagrebških krogih so glede te vesti precej skeptični. Blok sporazuma Nekateri listi vedo poročati, da se vršijo med predstavniki delovnega, radikalnega in neodvisnega poslanskega kluba pogajanja za čim tesnejše sodelovanje. Ču jejo se tudi glasovi, da bi se ti trije klubi združili v svrho kooperacije v enega, ki naj bi se nazival »Blok sporazuma«. V koliko odgovarjajo te kombinacije resnici, bo pokazala najbrže že bližnja bodočnost. Za!... »Slov. beseda« poroča v št. 5: »Italija je skoro najboljša odjemalka našega blaga. Zato je naša javnost z gospodarskega stališča pozdravila prijateljsko pogodbo z njo, ker je računala, da bomo ravno v gospodarskem pogledu deležni večjih koristi. Žal, naši delegati na sestanku tako imenovanega stalnega jugo-slovansko-italijanskega odbora niso uspeli, kajti naš izvoz v Italijo, ki je bil vedno večji od uvoza iz Italije, bo sedaj znižan, tako, da ne bo presegal uvoza. Vsled tega se bo zmanjšal izvoz živine, rud in cementa, najbolj pa se bo znižal izvoz našega lesa v Italijo in kolonije. Tudi se ni posrečilo doseči, da bi Italija poravnala naš saldo iz starih klirinških terjatev. Ta saldo bo plačala Italija tako, da bo dobavila naši državni upravi razno blago. <>: Tri milijarde Celjska »Nova doba« poroča v št. 5: »Nad 3 milijarde dinarjev se je nabralo v zadnjih letili v državnih privilegiranih zavodih. Ta denar leži sedaj v blagajnah teh ustanov brezplodno, dočim vlada pri nas strahotno pomanjkanje gotovine. Vprašamo se. kam naj vodi takšna finančna politika naše narodno gospodarstvo?! lemu večnemu izčrpavanju izvestnih pokrajin mora neizogibno slediti popolna pavperizacija krajev, katerim se odtegujejo zadnja gotovinska sredstva. Med te kraje pa spada v prvi vrsti Slovenija. Naši kraji so itak že vsa leta zapostavljeni vsled nepravilne politike Narodne banke pri podeljevanju kreditov, kjer se vse preveč očito kaže protežiranje področja centrale napram ostalim pokrajinam države. Čeprav Beograd še dolgo m središče naše trgovine, obrti in industrije, odpade vendar levji del kreditov Narodne banke na območje centrale, tako na primer 85% vseh lomhardnih kreditov.« Mojzesi »Kmetski list« poroča v št. 5: »Moderen čudež. V teh dneh, ko se vse modernizira, je samo naravno, da tudi čudeži napredujejo z duhom časa. Nekdaj so na čudežen način ozdravljali bolniki. Mojzes je udaril s palico po skali — pa je pritekla voda iz nje. To je bil čudež, ki je rešil obupane Izraelce v puščavi. Dandanes ni pri nas nobenega Mojzesa in imamo vode leto za letom preveč, da nam dela škodo, ruši ceste in odnaša plodno zemljo. Zate nas tak čudež z vodo ne bi posebno navdušil. Usoda pa mam je vendar naklonjena. Na ljubljanski mestni meji imamo mitničarje, ki so prevzeli Mojzesovo nalogo. Ondan je takle mojzesovski mitničar sunil v voz repe, ki je bila zbrana in namenjena častitljivim možem, pa je priteklo — žganje iz repe! Tukaj se špeglaj, kdor si še nejeverni Tomaž! Le zakaj te grdobe niso privoščile žgane kapljice tistim, ki jim je bila namenjena? Nič več ni ljubezni do bližnjega, ampak samo — užit ni na! Meni se ubogi gospodje smilijo, še bolj pa tisti kmetje, ki so radodarno poklonili žganje za ta moderni čudež. Toda kaj hočem. Svet je pokvarjen in ga ne gane nobžn dober nauk več. Nemara ga bo pa zbrih-tal, vsaj pri nas na Slovenskem, ta na;-novejši čudež?« mmm SaUolsiva Smotrna delavnost, čvrsta strnieno$t studenških Sokolov V soboto dne 29. januarja je imelo agilno sokolsko društvo Studenci v svojem domu 19. redni občni zbor, kateremu je prisostvovalo nad 90 članov in članic, kar znači skoraj 3/.i članstva. Br. starosta C. Hoče v a r je pozdravil članstvo, posebno pa župnega delegata br. Struno. Spomnil se je tudi dveh agilnih preminulih članov br. Konrada Letnika in Rajka Gobca. Sledila so poročila funkcijonarjev. Uvo doma je zajel pregled čez celotno delo v minulem letu b. starosta. Iz poročil ostalih funkcijonarjev posnemamo, da je društvo v pretečenem letu zelo smotrno delovalo in da stalno napreduje, saj so dohodki v pretečenem letu za 100% večji kakor leta 1935. Tudi število članstva narašča že od leta 1930 sicer polagoma, vendar sigurno. Iz poročila br. načelnika br. Zupana je povzeti, da je telovadilo 12 oddelkov in Ja je bilo 727 telovadnih ur. Skupni obisk pa je bil 12.328. Tekmovalci so dosegli lepe uspehe na saveznih in župnih tekmah, katerih se je udeležilo 46 članov in naraščaja. Interne društvene tekme so bile 3, katerih se je udeležilo 118 pripadnikov. Vzorno sestavljeno je bilo blagajniško poročilo br. Blažiča. Blagajna izkazuje 140.000 din prometa, enak promet je imelo društvo še samo i. 1933, ko je zidalo. Dolg na prezidavi se je zmanjšal za 12.000 din. V poročilu prosvetarja br. Kovačiča se je zrca- lila živahna delavnost tudi v prosvetnem oziru. Vršila so se redna predavanja pred vrsto. Letos hočemo uvesti tudi predavanja za članstvo. Dramski odsek je v pretečenem letu dosegel največje število predstav, od kar obstoja, kar je zasluga požrtvovalnega dela br. Mlakarja. Knjižnica, ki jo vodi dolgo dobo let br. Š k i 1 a n, ima 5508 knjig, ki je izposodila 469 čitateljem 6150 knjig. Lutkovni odsek je uprizoril 12 iger, katere je posetilo 1300 dece. Štatističar poroča, da ima društvo 114 članov, 31 članic, 31 moškega in 15 ženskega naraščaja, 72 moške in 71 ženske dece, skupno 334 pripadnikov. Program sokolske Petrove petletke se redno izvršuje, dolg, ki ga ima društvo še iz dobe prezidave, se bo v dveh letih poplačal. Društvo je dobilo naraščajski prapor, uredilo si društveno sobo in shrambo za dramske in lutkovne potrebščine. Telovadno orodje si izpopolnuje. Br. starosta je navduševal članstvo za priglas za vsesokolski izlet v Pragi. — Župni upravi se je predložila v potrditev društvena uprava za leto 1938., ki je povečini ostala prejšnja. Razveseljivo je dejstvo, da deluje v odboru in v odsekih nad 70 članov in članic, kar znaša 50% članstva. Končno je spregovoril še župni delegat br. Strun a, ki je pohvalil društveno delovanje in spodbujal studenške Sokole k nadaljnjemu vztrajnemu delu. Uspehi vztrajnega sokolskega dela na Pragerskem Zadnjo nedeljo se je vršil redni občni zbo.r Sokolskega društva Pragersko. Članstvo ter naraščaj sta napolnila dvorano, ki jo ima društvo v najemu. Zbor je odlično vodil brat Velikonja Jože, ki je tudi podal poročilo staroste. Društvo je kupilo v preteklem letu krasm> parcelo za let:.., telovadišče v veličini 5000 kvadratnih metrov ter si nabavilo klavir. Poročila vseh odbornikov so bila res temeljito ter pregledno sestavljena. Delovanje edinice je bilo v vseh smereh pozitivno, to pa zlasti iz razloga, ker je članstvo tako harmonično povezano in se dobro zaveda . ;sla: Celota vse, posameznik nič. Društvene finance so visoko aktivne. V okviru sokolske Petrove Petletnice bo društvo zgradilo Sokolski dom, ki bo trajna osnova vsega sokolskega ter kulturnega delovanja v Pragerskem. Društvu je izrekel s strani župne uprave spodbudne oesede deL jat bj\ D e g e n. Društveni upravi načeluje še dalje br. Velikonja u:. tudi ostala uprava je ostala pretežno ista. Mesto načelnice je prevzela s. L a š i č e v a, mesto tajnika pa br. Lašič. Zdravo! Itadia tmsU Nj. Vel. kraljica Marija je včeraj dopoldne posetila v Londonu Nj. Vel. kraljico mater Mary, opoldne pa je bila na obedu pri angleški kraljevski dvojici Nj. Vel. kralju Juriju VI. in kraljici Elizabeti. Goreče letalo v morje. Vest o katastrofi letala znanega italijanskega letalca Stopanija ie zbudila po vsej Italiji veliko žalost ter :..nenadila javnost v Rio de Janeiru, saj so italijanski letalci ob priliki tamkajšnjega bivanja izvršili s svojimi hidroavioni razne polete brez incidenta. Glede bodoče albanske kraljice Geral- dine Apponyi se je razvedelo, da je češkoslovaška državljanka iz vasi Oponice. Arhierfcjski sabor, ki predstavlja vrhovni forum srbske pravoslavne cerkve, nadaljuje s svojimi posvetovanji v Beogradu in izide ob zaključku posvetovanj obširno uradno poročilo. Na včerajšnji seji so razpravljali o konkordatu. Radio - Ljubljana Petek, dne 4. febr. 10.: Šolska ura: Strossmayerjeva proslava. — 12.: Obiski pri naših bratih (plošče) — 12.45: Poročila — 13.: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.: Poročila — 18.: Ženska ura: Breda šček v naši glasbi (gdč. Vida Rudolfova) —18.20: Delibes: Balet Sylvia — (britski sinf. ork„ (plošče) 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben) — 19.: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: 10 minut za planince — 20.: Slov. narodne. Sodelujeta g. Mirko Premelč in Kmečki trio — 20.50: M. Ravel: Koncert za klavir in orkester (plošče) — 21.15: Pevski koncert gdč. Milicije Polajnarjeva, pri klavirju prof. M. Lipovšek — 22.: Na •nivedi, poročila šoe. Mmte Pri Sv, Treh kraljih je preminil 65letni posestnik Lesjak Andrej. Njegova smrt je tako potrla njegovo 601etno ženo Marijo, da je naslednjega dne tudi ona umrla. Z nesrečno družino, ki jo je zadela tako kruta usoda, sočustvuje vsa okolica. V tukajšnji tovarni usnja so radi pomanjkanja naročil in radi polnih zalog omejili obrat na 4 dni na teden. S stanovske fta^le Potrebe in težnje i?aših železničarjev UJNŽB v Ljubljani je razposlalo te dni apel vsem gg. slovenskim ministrom, senatorjem, poslancem in drugim činiteljem v dravski banovini kot ponovno opozorilo na naše težnje za zboljšanje vsaj nekaterih točk službenega razmerja za fr Iezničarje. To je bilo potrebno z oziro® na predstoječo razpravo o državnem pr°” računu za 1938-39 v parlamentu in senatu. Apel se glasi: Vaše blagorodje! V vezi predstoječili razprav v raznih instancah o amandma-nih za finančni zakon 1938-39 si dovolju* jemo najvljudneje obrniti Vašo pozornost na naše tozade me predloge, ki smo ji'1 Vam poslali pod isto številko začetkom decembra 1937. Vrstni red predlogov od' govarja po našem mišljenju oni potrebi uveljavljenja, ki je z ozirom na dejanski položaj in nujnost potrebna. Predlog I. obravnava vprašanje vštetja delavskih let za pokojnino onim uslužbencem, ki so za take bili postavljeni P° 1. IX. 1923. Z uveljavljenjem tega pred' loga bi se popravilo zelo nesocijalno '-1* tudi pozitivnemu pravu ter pridobljenim pravicam nasprotujočo krivico ca 250 do 300 uslužbencem iz območja ljubljanskega železniškega ravnateljstva. — P°d' črtavamo našo prošnjo za retroaktivno veljavnost tega amandmana in to od !• VII. 1931 (dam uveljavljenja sedanjega BELIT ED EN posebno nizke cene blago za prevlake 180 cm Din 21*" Tekstilana BODEFELDl zakona o drž. prometnem osobju), da hi se popravilo topogledno stanje tudi onim železniškim uslužbencem odnosno njihp-vim rodbinam, ki so že vpokojeni ozir-umrli. Tudi doslej so se večkrat uvelia' vili razni popravki z naknadno veljavnostjo, kar naj zagovarja gornjo prošnjo- Predlog II. zagovarja potrebo !zedoa' čenja ojUjalov v prometnem resoru * istovrstnimi uslužbenci v drugih panog3'1 drž. službe v pogledu pravice do napre' dovanja v VII. položajno grupo. Prizadetih je v območju tukajšnjega ravnateljstva ca. 100 oficijalov. Predlog III. je istotako samo prošnja za izenačenje zakonskih pogojev za napredovanja uradnikov prometnega resora napram določbam zakona o »uradniki!' ■iz leta 1931«. V območju ljubljanskega ravnateljstva je prizadetih okoli 1000 uradnikov. Predlog IV. govori o potrebi priznani eksekutivnega značaja gotovim vrstam železniške službe, kar bazira v vezi čl. 26 zakona o drž. prometnem osobju ’z leta 1923 na pridobljeni pravici. Tudi tukaj je prizadetih nekako 1000 uslužbencev. Predlog V. dokazuje potrebo, da se ukine čakalna doba 1 leta za pravico do višjih prejemkov radi napredovanja. SedtU veljavne določbe so nasprotne tostvarnim jasnim določbam zakona o drž. prO' metnem osobju iz leta 1931. Z zakonom predpisana enkratna čakalna doba je bila raztegnjena tudi na poznejša napredovanja samo vsled liude gospodarske krize-Prizadeti so vsi po zakonu nastavljen1 uslužbenci, torej okoli 6000 v obrnoči11 ljubljanskega železniškega ravnateljstva' Oblastni odbor UJNŽBLjubljana. — Joget Imu" Zgodilo se je zares, da so jogra Tonča tako neusmiljeno potegnili za nos, da ni mogel preboleti sramote in se je izgubil neznanokam v svet. Bilo pa je tako: Tone, vsa soseska mu ni vedela drugega imena kot »joger Tonč«, je bil lovec pri imenitni grajski gospodi. Bil pa je nekaj več od navadnega lovca, imel je namreč svoje posebnosti. Zgodilo se je, da mu je kar na lepem poginil lovski kužek Šipsl, prav takrat pa se je grajski gospodi zahotelo okusne zajčje pečenke. Tonč je bil v hudih škripcih, brez svojega pokojnega Šipslna pač ni mogel iz grma pregnati zajca. Pa se je Tonč spomnil, da ima doma za pečjo jezično 22.30: Angleške plo- 'ženko Nežo in kaj je storil? Sam se je Tonč takrat nastrelil zajcev ko še nikoli. Sicer pa to kar mimogrede, ker jedro zgodbe je drugo. Tonč je bil izreden poznavalec divjačine, kar najlepše potrjuje dejstvo, da je že na podlagi vsake najdene dlačice pogodil, kateri gozdni živali pripada. So, za primero postavljeno, pokazali Tonču nekoč par kravjih dlak — a ga niso ujeli. »To je pa kravja dlaka,« se je odrezal in hudomušneži so bili ob »hec«. Nekoč pa je Tonč, ko se ga je prej pošteno natre-skal, zasmrčal ob gostilniškem zapečku. Hudomušneži, kje jih pa ni, so takoj stak nili glave in skovali strašno zaroto. Spečemu Tonču so odrezali polovico že nekoliko sivih košatih brkov, potem pa potrpežljivo čakali, da so se v Tonču razpostavil z nabito puško na »štant«, nje-1 kadili vinski duhovi in da je odprl svoje gova Nežka pa je morala tekati po gozdu | bistre oči. Pod nos so mu pomolili šop in oponašati pasji lajež. Pravijo, da je odrezanih brkev. »Tonč. te čudne dlake smo našli v S0" zdu,« so rekli. Tonč je precej časa strokovnjaško ogledoval šop v roki, nato pa rekel: »T° so pa dlake starega kozla!« Šaljivci so triumfirali! Smeha je bil® dovolj, tudi Tonč se je pridružil, kajpafe ko revež ni vedel, kako in kaj. Šele d o-ma, ko je njegova Nežka obupno zastr' mela v še preostalo polovico njegovi!’ brkov, je spoznal bridko potegavščin0. Rekel ni nič, le z zobmi je škripal. Sramote pa ni mogel preboleti. Drugo jut1? zarana je odšel in ni ga bilo več nazaj-Onim, ki so se z njim tako kruto pošah' li, je bilo žal, saj joger Tonč je bil dober človek. Neža pa se je kar oddahnila, seveda, ko pa ni mogla pozabiti onega l°' va ma zajce... Bd. Il mte Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri, v soboto 5. t. ra. sledeče Materinska šola v Mariboru Nekt.tere napredne države ustanavljajo v povojnih letih materinske šole, ki jih _ Ponekod imenujejo tudi »visoke šole za j vreme: V severnem alpskem pt dračju mateie«. Naloga teh šol je vzgoja telesno (jasno in blago vreme, na zapadnem toplo h; duševno močnih mater, vzgoja umeva-; vetrovje. V južnem alpskem področju ni-nia materinstva in njegovih vzvišenih kakšne bistvene spremembe sedanjega nalog. Žene se v teh šolah vadijo nege , vremena. dojenčkov, postrežbe bolnikov, poslušajo | Srebrna poroka. V nedeljo je prazno-Predavanja o vzgoji otrok, o pravilni in . val v ožjem družinskem krogu srebrno zdravi prehrani, vadijo se šivanja, krpa- poroko br. Albert Zavodnik, ekonom pia, prikrojevanja in celo še izdelovanja ‘SraČ iz preprostih in cenenih sredstev. Učijo se otroških iger, pesmic in drugih fcabav za otroke. Umevno je, da zbujajo te šole vsepo-v$od veliko zanimanje in da se radi tega zelo razvijajo in izpopolnjujejo. Obiskuje J, kjerkoli obstojajo, ves ženski svet. * Šolskih klopeh sede žene in matere ^r«z razlike stanu in starosti. Akademsko pbražena žena je tu postala tovarišica ^prosti delavki, tovarišica stari inarni-ki jo zanima in skrbi vzgoja vnučkov. . ‘Udi moški poslušalci v takih šolah niso [euki. Če mati zboli ali celo umre, ozir. Ce je zaposlena v službi, mora biti vešč nuge otrok tudi oče. .V nekaterih državah so postale mate-r;nske gole obvezne za vse žene, ki se hočejo poročiti. V naši državi so začetki *eh šol še zelo skromni. V Ljubljani je lak tečaj otvorilo lani Splošno žensko društvo, letos nadaljujejo. V Mariboru pa stopamo pred javnost letos. Predavanja, ki jih bo naš prvi tečaj piaterinske šole nudil, so sledeča: Higiena matere in otroka pred rojstvom. — Rojstvo (Dr. Marin). — Nega in vzgoja čojenčka (dr. Vrtovec). — Materinstvo hot činitelj vzgoje (prof. Šilih). — Vloga dedovanja v razvoju in vzgoji otrok (dr. Poljanec). — Položaj in vzgoja deklet v fodbini (prof. A. Černejeva). — Odnos katere do dozorevajočih otrok (Pavla Hočevarjeva). — Kako uplivajo starši na tukajšnje kaznilnice. Br. Zavodnik, ki je že vsa leta naš zvest naročnik, naj nam v svoji skromnosti ne zameri, da se ga spominjamo na tem mestu. Tih, miren, umaknjen in vendar ga skoro ves Maribor pozna. Vse svoje življenje je posvetil družini in uradu. Kdo iz sokolskih vrst ne pozna našega Bertlna? Še pred-no spomladi solnce vzhaja, vidiš Bertlna Ln Miška, kako Lrumno korakata na sokolsko telovadišče, kjer z veliko vnetostjo in ljubeznijo gojita telovadbo. Vse svoje življenje je bil zavedna narodna korenina, ki ni, č°ravno preganjan, nikdar klonil. Luč sveta je zagledal slavljenec v Šmartnem pri Slovenjgradcu dne 23. julija 1887. Gimnazijo je študiral v Mariboru, kjer je tudi maturiral, nakar je vstopil v službo pri znanem narodnem odvetniku v Celju dr. Hrašovcu. Ob prevratu je vstopil v našo vojsko, kjer se je kot rezervni topniški poročnik udele- prt do 10. zvečer, žil bojev na Koroškem. Leta 1919. je vstopil kot adjunkt v tukajšnjo kaznilnico,-kjer še danes opravlja vestno svojo službo kot ekonom. Tudi naš list mu k temu jubileju čestita, prav tako njegovi ljubeznivi soprogi "ospe Eli, ter jima želi srečo in zadovoljstva tja do zlate ter de-mantne poroke. Iz železniške službe. Iz železniške delavnice v Ptuju je premeščen k železniški delavnici v Mariboru Franc Potočnik. Ministrstvo financ je z brzojavnim odlokom štev. 6339/111 z dne 31. januarja Motosekcija »Peruri« ima svoj redni občni zbor v nedeljo 6. februarja ob 10. v restavraciji Narodnega doma.. Društvo kurjačev priredi v soboto dne 5. februarja predpustno veselico v Grmekovi gostilni v Studencih. Za obilen obisk se priporoča odbor. Slomškova nagrada. Na željo »Umetniškega kluba v Mariboru« je mestno poglavarstvo rok za vložitev rokopisov za Slomškovo nagrado podaljšajo do 30. septembra t. 1. Po možnosti naj se vložijo dela, napisana s strojem in v treh izvodih. Vrhunec predpustnih zabav bo tudi letos tradicionalna gala-reduta ISSK Maribora, ki se vrši ped devizo »Pod palmami« na pustno soboto, dne 26. februarja v dvoranah Uniona. Popoldne ob 15. uri prireja klub nadvse priljubljeno maškarado za naše malčke s celo vrsto presenečenj. Glasbeno društvo pošt. uslužbencev v Mariboru priredi dne 10. aprila t. 1. veliko javno tombolo s številnimi lepimi dobitki. V ta namen prosimo, da vsa cenj. društva preteče za ta dan nameravane prireditve. Društvo se obenem obrača na vsa trgovska in industrijska podjetja, da jim pripomore do dobitkov. Za Jadransko noč fotoatelje Japelj od- Unlosn kino. Senzacijski velefrlm »Čarovnik«, po romanu Edgar Valaca. Paul Richter, Marija Sohveg, Fritz Rasp, Vera Ellžel. EMOTMi fkusotIm Petek, 4. februarja: Zaprto. S°bota, 5. februarja ob 20. uri: »Lopovščine«. Zadnjič. Globoko znižane cene. Nedelja, 6. februarja ob 15. uri: »Pod to goro zeleno«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Veronika Deseniška«. Zasedba v opereti »Noč v Kairu«. Ta najnovejša, na inozemskih odrih sijajno uspela Gilbertova opereta zahteva (z ozirom na vsebino in kraje dejanja) zelo obsežno zasedbo. Vendar pa skozi vso opereto vodilno nastopa samo pet oseb. In sicer: Igličeva ko* Jana, Barbičeva kot Nastja, Sancin kot Ravallin, Harastovič kot Franjo in Gorinšek kot ruski knez Damašinov. Režija te orientalsko pestro inscenirane operete se nahaja v Harasto-vičevih, glasbeno vodstvo pa v Herzogovih rokah. bodoči poklic svojih otrok (dr. Schmid), j 1938 podaljšalo rok za vlaganje davčnih Mati čuvarica zdravja v rodbini (dr. j prijav za pridobnino do vključno 15. fe- yrečko). — Kakšno izpremembo si želi Zena-mati v zakonodaji (A. Mešiček). — Kako ustvarim družini prijeten in razvoju °troka ugoden dom (J. Levstik). Otvar-jaino to šolo kot pričetek proslav ob dvaj Petletnici naše države. Posvečamo jo že-nani in materam vseh stanov v dobro in Napredek našega naroda. ioMtado&sluL Naš trgovinski promet z Italijo visoko tetiven. Po uradnih podatkih, italijanske a8encije je znašal v letu 1937 italijanski Uvoz iz Jugoslavije 257,775.000 lir, izvoz v Jugoslavijo pa 192,475.000 lir. Cene življenjskim potrebščinam so se ^ Franciji v zadnjem letu podražile za do 60%. Tako se je na primer cena _ruhu zvišala za 62.5%, mleku za 63.3%, 'tovedine za 31.3,% sočivju za 60% in °>iu za 41.8%. Čvrste cene na domačem perutninskem rKu. Na domačem perutninskem trgu so s.e cene v zadnjem tednu povišale za 50 ^0 75 par pri kg in plačajo danes za ki-°2rani zaklane gosi 8 do 9 dinarjev. V Oteklem tednu smo izvozili 5 vagonov ?5rutnine, in sicer 2 v Nemčijo in 3 v ^lijo. 2 Kliring z Italijo. Narodna banka je dne .; februarja po novem kliringu z Italijo ^Načala nakaznice do št. 10.401 od 17. °venibra 1937. Likvidacija zadruge. Agrarna zadruga r’ 2- z n. z. pri Sv. Barbari v Slovenskih 1j°r>cah se ,ie razdražila in prešla v likvi-a<%. Upniki se pozivajo, da priglasijo v Oku šestih mesecev svoje terjatve, v Kaj zahtevajo \vstrijci. V zvezi s pri-^tkom trgovinskih pogajanj med Jugo-avijo in Avstrijo poročajo iz Dunaja, da i;0 tičejo zahteve Avstrije pred/sem pla-^*a za uvoženo koruzo. Doslej je morala vstrija plačevati uvoženo jugosloven-?Ko koruzo v devizah. Sedaj pa bo naj-rže sklenjeno da bo Avstrija od fakturno cene za uvoženo koruzo plačala petino ? šilingih preko kliringa. štiri petine pa ‘1 se Zaračunale s kompenzacijskimi dobami Nadalje bodo pri pogajanjih raz-Onavljalj o z /išanju jugoslovenskih kon-.‘fgentov za izvoz svinj, perutnine sadia zelenjave, naša država pa naj bi dala NAROČNIKI POZOR! V zvezi z večkrat objavljenim pozivom ter opozorilom radi poravnave zaostale naročnine smo priložili položnice s prošnjo, da se jih cenjeni naročniki čim prej poslužijo. Sokolsko društvo Dravograd-Meža ob- Uprava »\ ečernika«. vešča svoje članstvo, da je maškarada, . ., . ki bi se imela vršiti v soboto 5. febr. radi Ustreljen. nenadne smrti članice sestre Komauerjeve Pred dnevi smo poročali o žalostnem preložena na prihodnjo soboto 12. fe- dogodku t»a neki domači veselici v Sv. bruarja 1938. „ Benediktu v Slov. gor. Vedro razpolo- R. K- na Pobrežju vljudno vaoj na občni Ferije vesele družbe je skvaril neki Ru-zbor, ki se bo vršil v nedeljo 6. febr. 4-0]f Kovačič, ki je z lovsko puško pome- bruarja 1938 Drevi Župančičev večer. Nocoj je v Ljudski univerzi proslava 601etnice Otona Župančiča. Predava o njegovem življenju in delu prof. dr. Slodnjak iz Ljubljane, recitira pa najlepše pesnitve g. Ciril Debevec, režiser ljubljanske drame. Iz poštne službe. Imenovani so za uradnike pripravnike pri pošti Ljubljana I. Josip Bertoncelj (svoječasni igralec ISSK Maribora); za zvaničnike 3. skupine Albert Medic v Ptuju, Franc Kureš v Ljutomeru, Franc Brigej in Josip Keber pri pošti v Rušah, Franc Mencinger pri pošti na Pragerskem in Ivan Čamernik pri pošti v Središču ob Dravi. Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Einfalt Julij, zasebni uradnik, in Danica Petijevič; Zupančič Ciril in Kotnik Marija; Stepišnik Rudolf in Kitek Jožefa; Harner Vincenc, meh. pom., in Stopar Ana, šivilja, oba Studenci; Mahorič Ludovik, miz. pomočnik, in Golob Katarina, čistilka, oba Radvanje-Nova vas; Stefanciosa Andrej, učitelj, in Mulej Alma. učiteljica, iz Studenic; Lukas Ferdinand, lesni trgovec, in Strasser Pavla, trgovska sotrudnica, iz Čadrama; Karnet Leopold, tesar, in Ribič Jožefa, hči posestnika, in Unger Alojzij, zidar, z Ribič Marijo, njeno sestro, iz Počehove 57; Ahlin Stanislav, železniški uradnik, in Majer Marija, hčerka restavratorja na Zidanem mostu. Bilo srečno! Iz sodne službe. Napredovali so za pisarniške uradnike 6. položajne skupine: Filip Robin pri sreskem sodišču v Ptuju, Rudolf Ivan pri sreskem sodišču v Ptuju in Franjo Jureš pri sreskem sodišču v Dolnji Lendavi. Nočno lekarniško službo imata ta teden Vidmarjeva in Savostova lekarna. Smrtna kosa. V Stefcnsonovi ulici 4 je umrla vdova po kovaču državnih železnic Roza Rotmanova, stara 81 let. Žalujočim preostalim naše toplo sočutje. 1938 ob 9. uri v narodni šoli. Grajska klet. Danes sveže ribe. Soboto in nedeljo koncert. VI. Orožnov smuk 1938 se bo vršil v nedeljo 13. t. m. Vsi oni, ki so lansko leto prevozili Orožnov smuk in imajo že znak. sc naprošajo, da istega oddajo v »Put-nikovi« biljetarni najkasneje do ponedeljka 7. t. m. v svrho graviranja nove letnice. Predavanje alpinističnega odseka. O poljski odpravi v Ande bo predaval v sredo udeleženec te ekspedicije g. Jan Stolarski iz Krakowa. Predaval bo v slovenščini in nam s številnimi slikami prikazal lepote nam povsem neznanih krajev. jadranska noč... Prijatelj kam pa kam? — Mudi se mi, povedati hitim svoji ženi, da sem ji iztaknil gotovo najlepšo narodno nošo za konkurenco! — Kaka pa je, če smem vedeti? — Tajnost brate, tajnost! Glasovnice na Jadranski noči bodo to izdale, le pripravi se. Darila so že v šrajevi izložbi... — Kamor pridem, kogar vprašam, povsod slišim le: Jadranska noč, revija noš, ple9 z balončki. To bo pa res treba pogledat... — Da ti prav povem, prijatelj, mene bolj zanima dobra kapljica Fruškogorec, Bakarska vodica, pa dober prigrizek... — Cul sem, da je z vsem preskrbljeno in da bodo dame ta večer nosile • bakarske kolače kot zapestnice... Veš prijatelj vse je mogoče... Ne zamudi priti! Na svidenje 5. februarja na Jadranski noči! Pregled motornih vozil iz okoliša pred-stojništva mestne policije v Mariboru in obeh mariborskih srezov bo dne 7., 8. in 9. febr. 1938 od 15. ure dalje na dvorišču mestnega avtobusnega podjetja v Mariboru, Plinarniška ulic;, in sicer v sledečem vrstnem redu: dne 7. febr. 1938 vozila sreza Maribor-desni breg, dne 8. februarja 1938 vozila Maribor-levi breg in dne 9. febr. 1938 vozila iz mesta Maribor. Šola in dom. F.noči je bil v Ljudski univerzi občni zbor tukajšnjega društva »Šola in dom«, v katerega okviru je bilo predavanje prof. Š:liha, o katerem bomo še poročali. Pri volitvah, ki so sledile poročilu poslovodečega podpredsed- ril med družbo in pri tem zadel 24letnc-ga posestniškega sina Franca Breznika iz Negove. Breznika so morali odpremiti s prestreljenim trebuhom v tukajšnjo bolnišnico, kjer je pa včeraj po groznih mukah podlegel zadobljenim poškodbam. olajšave za uvoz avstrijskih industrijskih izdelkov. Sladkor se bo podražil? Po vesteh iz Zagreba so tamkajšnji trgovci povišali te dni cene sladkorju za 1 din pri kilogramu. Tvornice slad corja zatrjujejo da one niso povišale cene, pač pa se je podražil prevoz za okrog 10 par pri kilogramu. nika mag. Minafika, so bile volitve novega odbora in so bili izvoljeni: Franjo Skaza predsednik. Odborniki: dr. Ljudevit Poljanec, prof. Ivan Prijatelj, lierrna Bračičeva, odvetnik dr. Hojnik, zdravnik dr. Lovrec, prof. Šilih, Marija Bačni-kova, Angela Lengarjeva, učitelj Mlačnik, Franc Rozman, Marko Božiček. Jela Levstikova in Henrik Kropimicki. Revizorji: Ivan Lovše, Emil Hubi in Franc Sedmak. Za rez. častnike. Komanda mesta v Mariboru objavlja, da se vrši dne 8. febr. t. 1. od 20. do 22. ure v kazinski dvorani predavanje za rezervne oficire. Predavanje obvezno za vse rezervne oficirje. Roparski napad. Posestnico Terezijo Krajnčevo iz Košakov je napadel doslej še neizslcden. moški, ki je prežal za ograjo, nato iz zasede planil na Krajnčevo, jo vrgel na tla ter ji odvzel ročno torbico, v kateri pa je bil le neznaten znesek. Na njene klice na pomoč so prihiteli ljudje, vendar pa je drzni ropar medtem že izginil. Ga že imajo. Včeraj smo poročali o poskusnem vlomu v Satlerjevo krojaško delavnico v Tattenbachovi ulici. Policija je v teku včerajšnjega dne napravila obširno racijo, zlasti na periferiji mesta, ter aretirala 8 potepuhov, 2 tata in nekatere sumljive osebe, ki se niso mogle izkazati, s čim se preživljajo. Med aretiranci je tudi neki Ivan O., ki je osumljen, da je v noči na četrtek skušal vlomiti v Satlerje . - krojaško delavnico.___________________ Za 2 dinarja. Izprehajalec (beraču-lajnarju); »Tu imate dva dinarja, pa pojdite k vragu s svojo lajno. To vam škriplje in cvili, da človeka ušesa bole!« Lajnar: »Gospod, menda vendar ne boste zahtevali, da bi vam igral simfonični orkester za — dva dinarja!« Pohod drznih vlomilcev na Poljčane Danes ponoči so doživeli v Poljčanah pravi pOhod vlomilcev, ki so se vtihotapil« v hotel Mahorič, hotel Bauman, gostilno Tilčke Cvenkove in mesarijo Maksa Šumerja. Pretaknili so vse kot: pobrali denarja, cigarete 'n drugih predme- tov, kolikor so jim prišli pod roko. Vlo-niT ’ s— opravi' svoj posel nemoteno, četudi se navedene stavbe nahajajo tik ob glavni cosd Poljčanski orP !ki so takoj pričeli z intenzivno preiskavo in so storilcem že na sledu. iad§t$e tdefoMcue vesti Plaz nasprofsfev med nem-ško voisko in NSDAP GoRINGOVE GROŽNJE VOJNI INDUST RIJI. — RAEDER IN FRITSCH PROTI GoRINGU. — HITLER BO SAM PREVZEL VOJNO MINISTRSTVO? Blomberg lahko zadrževal. Zdi se, da bo sledilo razčiščenje odnošajev med vojsko iti stranko. Režim je šel vojski na roko in zahteval od naroda za oborožitev velike materialne žrtve. Generaliteta pa hoče igrati prvo vlogo in hoče pretvoriti narodno socialistično gibanje v instrument svoje politike. Razdelitev sirovin, zlasti jekla, povzroča Nemčiji velike težave. Vojaški krogi zahtevajo vse te sirovine zase, stranka pa jih hoče uporabiti za velike gradnje, ki naj služijo propagandi za režim. Tretji činitelj pa je težka industrija. Goring je kot voditelj gospodarske štiriletke na nedavni konferenci s težko industrijo bridko tožil, da zaostaja nameravano oboroževanje skoro do 60%, kar resno ogroža ves program, če bi industrija nadaljevala v tej smeri, potem bo moral Hitler to industrijsko panogo nacionalizirati. Vsi ti problemi so se zgostili ob Blombergovem odstopu. Proti Gorin-govemu imenovanju sta generalni admiral dr. Raeder in vrhovni poveljnik vojske general Fritsch, ki sta zagrozila z odstopom. Radi tega se pečajo v vladnih krogih z mislijo, da se delokrog vojnega ministra zmanjša ter omeji na materialna Blomberg vprašanja, dočim bi bil pravi in vrhovni predstavitelj vojske šef generalnega šta-BERL1N, 4. februarja. V zadnjem času ba. Doznava se tudi, da namerava Hitler se je vsebolj razmahnila napetost med P° Mussolirfljevem zgledu sam prevzeti nemško vojsko na eni strani in NSDAP vojno ministrstvo, da napravi konec tej na drugi strani. Z odstopom maršala notranji borbi, Blomberga se je sprožil plaz, ki ga je Udar Francije in Anglije LONDON; 4. februarja. V vezi z zadnjimi dogodki je angleška vlada odposlala v zapadni del Sredozemskega morja del matične mornarice, dočim so Francozi odposlali 10 enot, ki imajo nalog, da potopijo vsako podmornico, ki bi jo izsledili ob progah, koder plujejo trgovinski parniki. Istočasno bosta Francija in Anglija zaplenila čim možnejši del imovine države, kateri pripada napadalec. Brez ozira na italijanski odgovor, ki ga še ni, se bo kontrola poostrila. ]& KatHMte Z Abrahamom se sreča danes g. Lorenčič Peter, zaslužni župan kamniški in znani gostilničar v Rošpohu, četudi bi bilo na zunaj soditi, da jih nima 'še 40: Mladeniško uren iti vedno prijazen, zlasti, če vidi, da so vrt,' soba leva. desna, sprednja in zadnja s kuhinjo vred polni gostov. V občini je splošno spoštovan kot dober gospodar, ki se briga za dobrobit vseli svojih občanov, saj je občinska blagajna pod njegovo vlado redko prazna in ie občina pod njim postala že hišna lastnica, predvsem pa skrbi za šolsko poslopje. To kar je, je dosegel s pridnostjo in varčnostlo, lastnosti, ki ga bodo di-čiie do visokih let, ki jili bo kot zdrava grča in korenjak, da mu ni zlepa para, prav gotovo doživel, čestitkam od vseh strani se pridružujemo tudi mi njegovi soobčani, prijatelji, znanci in znanke ter mu kličemo: Na mftoga, mnoga leta! Občni zb«r sokolske čete v Dornavi. Minulo nedeljo se je vršil 5. redni občni zbor sokolske čete Dornava. Zboru so prisostvovali zastopniki tnatič. društva Ptuj br. Dr. Šalamun, okrožni načelnik ‘br. Z ega in zastopniki župe br. O g o r e 1 e c. Poročila, ki so jih podali funkcijonarji, pričajo, da ie dornavska sokolska četa ena izmed tistih sokolskih edinic, ki se ni strašila ovir, ki se delajo zlasti sok. edinicam, pa tudi posameznim funkcijonarjem in članom na deželi. četa je sodelovala na vseh obveznih prireditvah okrožja in župe. Na župnem zletu v Mariboru je sodelovala s 15 svojimi pripadniki, 49 njenih pripadnikov je poletelo na okrožni zlet v Ormož, 36 se je udeležilo nastopa matičnega društva, 28 pa je sodelovalo na javnem nastopu bratske čete v Markovcih. V Dornavi sami pa se jo vršil okrožni zlet čet, ki je moralno kakor materialno odlično uspei. Na župne RaAUuue, »Nova Jugoslavija«. V Dubrovniku so se združili mladi ju- goslovenski nacionalisti vseh struj (tudi JRZ) v skupni nacionalistični omladinski organizaciji »Nova Jugoslavija«. »Dejanje«. V Ljubljani je'pričel izhajati mesečnik »Dejanje«, katerega smer označujejo kot slovensko nacionalistično. Uvodno razpravo o »Slovenskem človeku« je napisal prof. E. Kocbek, ki je, kakor znano, razburil svoječasno slovenske »katoliške« kroge z znanin »Premišljevanjem o Španiji«, ki je dalo nekaterim dragocen povod k temu, da so »Dom in svet« v 50. letu izhajanja zadrgnili. tekme pa je postavila vrsto članov in vrsto moškega naraščaja v nižjem oddelku. Navzoči zastopniki so v svojih izvajanjih izrazili sokolski četi vse priznanje ter jih bodrili k daljnjemu požrtvovalnemu delu. Ptujsko gledališče priredi v torek 8. februarja ob 20. uri v mestnem gledališču svojo četrto letošnjo premiero dr. Remčevo »Čarovnico Kirko«. V tej štiri-dejanski komediji, ki jo je zrežiral režiser Jože Bor ko nastopajo še naslednje osebe Berta, mlada posestnica, milijonarka D r o b i n o v a, Roza, njena služkinja Prosnikova. Janez, njen hlapec Spat. Tone. njen hlapec, Rozin fant Bagar. Andrej Krševan, absolvirani filozof, nadporočnik Borko, Ošaben, Bertin sosed, lesni trgovec, posestnik Vuga, Ferlič, narednik, pozneje Ošab-nov družabnik Furst, Weis, trgovski agent Močnik, Soklič, železničar Samec, Orehek, stražmojster, pozneje detektiv Stožer, in Katina, stara vedeže- valka R u no v č e v a. Dejanje se vrši nekje na Štajerskem v letih 1918-19. »Dve nevesti« na pobreškem otW- Dramatski odsek SK Slavije ie vprizorn na Svečnico Golarjevi »Dve nevesti«, sta dobro uspeli ter zbudili navdušeni5 j številnega občinstva, ki je napolnil5 Renčljevo dvorano, Režija g. K o b 1 ieI’" j a je v splošnem ugajala. Melharjevi "e' vesti gdč. Štefke Lešnikove in Pal le Letonjeve sta bili prav prikupi* podani, vsa resnična v skrbi za usod® svojih hčera sta bila Melharica gdč. Ka* tiče Lesni k o v e in Melhar g. Karla] Rožmarina. Ženina Miho z Močerad je dobro upodobil g. Kumer, njegovega strica Andrejko pa g. P o d k r i ž n i ^ Prepričevalen je bil tudi oblastnež NaPa' Ijon g. K o bi j e r j a, nič manj njegO^j sin g. Franca Pečarja. Ženi.ovanjsk®! spletke je iniila v svojih rokah potovka Neža, ki je našla v gdč. Roži Ton&i' č e v i dobro interpretko. V ostalih vlogah sta nastopila še gg. K i t a k in P e r* šič. -K- Razno POZOR CENJENE DAME! Plesne frizure, nakit na razpolago. Ni čakanja, ker je pomnoženo osobie. Salon Knez, Palača OUZD Sodna 9 619 Pevsko društvo »Planinca« v Pekrah priredi 19. H. 1938 POHORSKI PLES v gostilni Tomše. Na sporedu so šaljivi prizori. Nastopi tudi priljubljeni komik »Micek picek*. <>17 HALO! HALO! Kar še niste videli, boste videli dne 5. februarja zvečer v gostilni Achtig Oranžno trgatev in druge zabave, katero priredi glasbeno društvo na Teznem. Zato pridite vsi! Vljudno vabi društvo. 614 HALO! Dne 5. rebruaria 1958 vsi člani in prijatelji društva vabljeni na predpustno veselico žel. pev. društva »Krilato kolo«, ki bo v gostilni Koren v Krčevini. Za godbo in veselo razpoloženje je preskrbljeno. Začetek ob 20. uri Vstop prost. 612 POSESTVO 5 oralov, pol ure od Maribora naprodaj. Počehova 57. 600 Posest Prodatn v centru PARCELO veliko 500 m2. Vprašati Ve-triniska 13. 616 HIŠO prodam v Zg. Radvanju Fir-mova 36. 610 Prodam POHIŠTVO preproge, porcelan, srebrnina poceni na prodaj. Razlagova ul. 24-11. desno. 618 Radi selitve poceni prodani RADIO APARAT in nekaj pohištva. Naslov v upravi »Večernika«. 6121 Službo dobt Starejšo. pridno POSTREŽN1CO iščem za takoj. Vprašati Bet-navska cesta 8. ®20 Stanovanje Sirite „Večernik ŽIVALCA HITREJŠA KAKOR GLAS- Skoro neverjetno se sliši, da živi ž>' valca. ki tako urno leta po zraku, da nega leta človeško oko sploh ne more zaznati. Ta živalca leti hitreje kakor glas-To je neke vrste muha, ki živi v Amer*' ki. Ameriška družba za naravoslovje ie delala s to muho svoje poskuse in dogn3' la, da ta mali letalec v eni sekundi p*e' leti 360 metrov, da torej v eni sekund1 preleti celih 60 metrov več kakoT glas. Spomnite se CS40? STANOVANJE 3 sobno, kuhinja in pritikh” oddam s 1. marcem. VprasJ" ti v »Mariborskem dvoru1-___________ 596 ^ ENOSOBNO STANOVA^ takoj oddam. Praprotnik^ 18, Krčevina. Ogledati 11. do 12. ure v soboto. Morske ribe danes in jutri v veliki izWr'’ pripravljene na razne način j ribji rižoto. Cene zelo zWer ■ne. Vino viško prvovrstno- Gostilna otok „Vis“ Sodna ul. 16. •1.« POZOR l Poceni prekajeno meso dobite pri 6 stojnici od Velike kavarne naprej in sicer: la kare od vratu kg............Din 12*-' stegno brez kosti..............Din M’-" Cenj. občinstvu se priporoča Edvard W@ifx§, Maribor, Glavni trg Uuby Bilo je prvič, da je govoril v takem tonu z njo; nehote jo stopila nazaj in gledala izpod svojih dolgih trepalnic pol prestrašeno, pol očitaje nanj. še! je za njo, jo prijel za obe roki ter jo pritegnil k sebi. Odpusti mi, trdo sem govoril, prekličem vse. Nikdar več ti ničesar ne prepovem. ako povzročim s tem tak pogled iz tvojih oči. V življenju so trenutki, ko mora zahtevati pokorščino moški od ženske. ki jo ljubi ril katerega ona ljubi, ker ve, da je to v njeno korist. Prosim te torej prav prisrčno, ne pojdi nikoli več v Ryanovo kočo.« Deklica mu je pogledala polna zaupanja v oči in uda no rekla: Napačno si me i-izuinel. nikdar več ne pojdem k Rya-nu.« Njen glas je bil poln ljubezni in nežnosti. Potem ga je gledala trenutek globoko zamišljena, nato pa mu hitro ovila roke okrog vratu. >Ali mi hočeš zagreniti vsako minuto mojega življenja? Ali morem živeti v misli, da mi morda prineso že naslednji hip vest o tvoji smrti?« Bridko je zajokala ter se stisnila k njemu, kakor da ga hoče s svojimi rokami obvarovati vsake nevarnosti. (ieoffrey je bil ginjen. »Dobro, odpotujem, ampak samo pod enim pogojem: da greš z menoj.« »To je nemogoče,« je odgovorila. »Kako morem biti tako hitro gotova, in razen tega sem pa tudi rekla, da se odločit'1 šele v enem letu. Svoje besede vendar ne morem pojesti,« »Nikoli ne bi smela kaj takega skleniti-potem bi ti sedaj ne bilo treba pojesti besede.« »Tega ne morem.« »Dobro, saj ne zahtevam, ampak" ja^ ostanem tukaj. In ako« — mladi mož J3 nadaljeval s ponarejenim žalostnim glasom, »se mi kaj pripeti, bo to ...« »Ne govori dalje, ali slišiš!« je kriknil3 Ruby obupana 'in mu zatisnila z roko usta. (Dalje.) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d d. predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.