kot tednik - Od l januar Ja 195S kot pol tedni k — Gd januarja 1960 trikrat te densko - Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko KRANJ — SOBOTA, DNE 3. OKTOBRA 1964 LETO XVII. — ŠT. 78 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj. Radovljica, Skofja Loka. Tržič — Izdaja i P »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C Takih motivov pri nas ni malo. Od 2irov do Jesenic in Bohinja nastajajo nova stanovanjska naselja, kjer bodo številni noi/i stanovalci dobili udobnejši kotiček za svoje življenje. Na Koroški Beli (na *hki) ho do prihodnje jeseni »zraslo« 16 takih blokov s skupno 320 stanovanji, kar ho veljalo okroglo 2 milijardi dinarjev. Toda vsako novo nabije se hkrati vključi v skupno električno omrežje kot ntočan potrošnik, kar kaže tudi električna napeljava mimo teh novih stavb. Elektrike PJ trenutno primanlkuje. Te težave bomo premagali le z veliko disciplino. Ob tednu otroka »Investicije« za človeka t Prihodnji teden, od 5. do 11. oktobra bo teden otroka. Vsako le-*Q slišimo o tem tednu, beremo £tandce n podobno. Letošnji teden ^.i ne bi bil tak. To naj bi ne bil teden trenutnih akcijskih, kam-;Panjskih prireditev in opisov (da jfle rečemo hval) kaj vse smo že jinaredili za dobro počutje in vzgo-(Jo otroka, marveč naj bi bil te-tle':n načrtnega dela, teden rosnih Razprav ;n posvetov o konkretnih P^dlogih za izboljšanje te dejavnosti. Res, priznati je treba, da je bilo zadnjih letih mnogo storjenega v tem pogledu. Vendar še •^ogo, mnogo premalo. Samo Primer, da je v kranjski občini sc'ožno organiziranega vodstva anho 4.4 odstotka otrok v ureje- lfJ ustanovah, nam to nazorno P°KazUjc Hkrati dokazujejo po-* da je vse več žena — ma-,^r, ki Se zaposlujejo in prevzelo odgovorna družbena mesta samoupravi itd. Ob tem pa je, ^'•urnljivo,. tudi vse več otrok, ki 'lrnajo doma ustreznega varstva Urejenega življenja. n ,°dobno je tudi v drugih obči-»to* ^ Tržiču, kjer je najvišji od-tia Zaposlcnih, je ta stvar še j-'^anj urejena. Nič bolje ni na ■eriicah, kot' najmočnejšem in-§l(8t^iskem središču, pa tudi v j 0rli Loki, v Radovijiioi in v ^gih središčih, li j°Jčas smo že tudi ugotavlja-dan V nekaterih krajih tudi se-stv le zmogljivosti otroško-var- den?''1 Us,anov n,so Polno zase-kerC' To je na videz protislovje, jo t%V ist' snr>i poudarjamo, da jn ^rcrrialo otrok v teh ustanovah sti 3 ^ D"° treha te zmogljivo-litetPOve^ati. Vendar gre za kva-jt\^y, tc!l ustanov. Marsikje pri-tu'cj- 10 sposobnega kadra in so 1 S;ccr neurejene razmere. To Nadaljevanje na 2. strani 1 8, eteklo nedeljo so v Poljan-*' dolini odkrili tri spominih obeležja žrtvam nasilja to. v v Na sliki obeležje v Logu >to*r'lJu krajevne organizacije 48 NOV v Zmincu Praznik pionirjev Dan pionirjev, 29. september, so po šolah Gorenjske le po počastili. Ob tej priložnosti so izbrali na konferencah nova pionirska vodstva, prirejali pionirska srečanja, proslave in kino predstave. Nekateri pionirski krožki pa so pokazali svoja dela pred javnostjo. Pionirski dan Je že postal praznik najmlajših, čeravno ga praznujejo šele nekaj let. S seje občinske skupščine.Radovljica Osebna odgovornost ob izgubah sezonskega gostinstva Občinska skupščina Radovljica Je na seji preteklo sredo obravnavala številna gospodarska vprašanja, med njimi uspehe gospodarskih organizacij v' minulem obdobju ter problematiko investiranja. Na vrsti pa so bila tudi nekatera druga vprašanja: sprejela Je novi odlok o Javnem redu ln miru, odlok o obveznem fluoro-grafiranju prebivalstva in drugo. Razprava je bila pestra in zanimiva. Odborniki so ob zaključku sprejeli priporočila svetov gospodarskim organizacijam. Šolski avtobusi za Ljubljano Kranj, 1. oktobra — Na današnji seji upravnega odbora SAP-a — Poslovna enota za Gorenjsko so sklenili uvesti 50 odstotni popust za študente in dijake na avtobusni progi Kranj — Ljubljana. To so naredili v sodelovanju z občinsko skupščino, ki naj bi tudi delno krila stroške prevoza. Te tedne proge, ki jo bodo uvedli takoj, ko bodo dobili zadostno število prijav, se bodo lahko posluževali samo dijaki in študenti. Odborniki so v oceni rezultatov polletnega gospodarjenja ugotavljali, da so proizvodni uspehi zadovoljivi, saj je porast proizvodnje očiten v industriji, še posebej pa v gradbeništvu in gozdarstvu. Prav tako ugodni so tudi finančni uspehi. Delež sredstev, ki jih prispevajo gospodarske organizacije je znatno večji kot lani, kar je posledica novih predpisov o delitvi dohodka in povečanih osebnih prejemkov. Vprašanje pa je, kako bo tekla proizvodnja v drugem delu gospodarskega leta zavoljo razmeroma šibkih energetskih virov in zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala. Posledice se kažejo že sedaj, še bolj usodne pa so lahko v primeru neugodnih vremenskih razmer za hidroelektrarne. Odborniki so se zlasti vpraševali, čemu tolikšna izguba v gostinstvu ter v kmetijstvu. Za omenjene organizacije velja sicer sezonski značaj dela, vendar je zlasti v gostinstvu očitno, da je ta izguba letos neprimerno večja kot lani ali prejšnja leta. Samo nekaj primerov: v hotelu Park na Bledu je porasla v I. polletju od 6 na 22 milijonov, v Toplicah od 5 na 10 milijonov, v hotelu Pod Voglom od 2 na 4 milijone in podobno. Porast je premočen za ta čas, zmanjšal se je med glavno sezono, še vedno pa je vprašanje, kako zmanjšati izgubo, i Odborniki so se zavzeli za temeljito analizo stanja v posameznih podjetjih z močno izgubo, odkod torej vzroki! Odborniki so deloma sami odgovorili na to vprašanje, ko so vztrajali pri tem, da je zimska sezona še vedno mrtva in kapaciteta povsem nezasedena. Menili so, da bi morali POZimi odpirati le toliko zmogljivosti, kolikor je to glede na število obiskovalcev potrebno. Ne pa da je dprto po več hotelov hkrati, zasedeni pa so zelo slabo. Za Park hotel je precejšnje breme nova velika kavarna, ki v vsakem primeru obratuje vso zimo. Edini izhod, da bi gostinska podjetja ostajala bolj rentabilna je v t^m, da poživijo zimsko sezono. Zgleden primer za to je Kranjska gora, v prihodnje pa se z Voglom odpirajo boljši časi tudi za Bolim i in morda hkrati še za Bled. Vendar pa bo potrebno še precej Nadaljevanje -na 2. strani «3 Družbeni centri žarišča politične in kulturne spodbude Nagel družbeni razvoj sili k temu, da nenehno iščemo novih oblik za bogatejše kulturno življenje in podoživi janje umetniških vrednot, ki nam jih danes spričo razvitosti tehnike že lahko posredujejo komunikaaijska in različna tehnična sredstva. Potrebe današnjega časa silijo človeka tudi k intenzivnejšemu •'in bolj pestremu družbeno-političnemu življenju ter k. uveljavljanju iniciative slehernega občana v samoupravljanju ali koderkoli drugod v družbenih organizacijah- V preteklosti smo že ustvarili objektivne . pogoje za sproščenje pobude in misli z oblikovanjem samoupravljanja v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, čeravno vemo, da sproščenost občana in njegove iniciative ter ustvarjalna misel tudi v teh organih še niso zaživele v vsej'širini in raznolikosti bodisi v družbenopolitičnem, aH pa v fcuKJurnem pomenu. Menimo, da bo potrebno jjfokatf novih oblik in konkretnih^itno^K sti za osveščanje ljudi v.dfloSlie-nih in kulturnih organizaciijah;,Ja bi edinole mogle in pomagale, dolikovati v ljudeh vrednote socialističnega humanizma, čuta kolektivnosti in dnižalbnostf Jter resničnih humanih odnosov med ljudmi. Konkretna oblika za pridobivanje ljudi k uveljavljanju in sproščeni pobudi so dlružbeni centri. Le-ti bi pomagali vsestransko aktivizirati našega občana, ko bodo postali prava žarišča družbene in kulturne aktivnosti v določeni družbeni skupnosti. Hotenje, da bi se v vsakem kraju postopoma izoblikovali nekakšni družbeni, centri, je zraslo iz potrebe po bolj pestrem in vsebinsko bogatejšem življenju Nadaljevanje -na 2. strani " Čeprav nas poletni meseci vedno izvabljajo na dopuste In oddih, pa je narava v jesenskih barvah in plodovitostjo Se najbolj privlačna. Tako kot se teh sprehodov veselijo naši malčki (na sliki), so prav tako pomembni za oddih in rekreacijo delovnega človeka Letne konference ZM -široka tribuna mladih V kratkem se bodo v gospodarskih organizacijah in na vaseh v kranjski občini začele letne konference organizacij Zveze miladine. Letna konferenca pomeni za vsako organizacijo oziroma aktiv ZM, da analizirajo in osvetlijo probleme, s katerimi so se srečali pri delu med letom, da povedo svoje želje, potrebe in probleme, na osnovi katerih naj bi organizacija ZM naredila svoj program dela za naslednja leta. Zato letne konference niso zgolj zaradi konference oziroma zaradi tega, ker je taiko zapisano v statutu organizacije Zveze mladine, ampak so konference (oz. naj bi bile) tista široka tribuna mladih, kjer se pogovarjamo, kako bomo rešili najrazličnejše težave, ki se pojavljajo v našem samoupravnem sistemu in včasih zavirajo hitrejši družbeno-ekonomski razvoj in standard vsakega posameznika in še posebno mladega človeka. Mladi o najrazličnejših problemih velikokrat razpravljamo med prijatelji, znanci na ulici, na raznih srečanjih, izletih, ob kavi ali po sestanku itd., vendar pa velikokrat teh konkretnih razgovorov ne slišimo na sestanku, '■»osvetu, konferenci aairoma tam. kjer bi ta naša mnenja, pred'logc, pripombe itd. tudi upoštevali. Velikokrat govorimo, da je mladina nezainteresirana za delo, pač zato, ker se ne udeležuje sestankov, posvetovanj, včasih celo tudi zabav itd. Malokdaj pa se vprašamo, kje je temu vzrok? Kaj je tisto, kar mladega človeka odbija, da ne sodeluje, skratka, kje je vzrok, da mlad človek ob kopici nerešenih vprašanj in ob dobro zamišljenih akcijah za reševanje teh problemov ostaja pasiven. Verjetno bi ugotovili, da je v veliki meri vzrok temu način reševanja najrazličnejših vprašanj, ki spadajo v področje dela te organizacije. Najbrž so bila vodstva v aktivih Zveze miladine velikokrat vse preveč toga, neživi jen jska, imela so vse premalo posluha za težave miladine. Velikokrat delamo in programiramo tako kot misli ozek krog vodstva, premalo pa se zavedamo, da naj bi bUi osnova za naše delo želje, težave in mnenja vsakega posameznega mladinca in člana te organizacije. Kot organizacija mladih smo do sedaj vse preveč šablonsko in včasih neživi jen jsko obravnavali vprašanje izobraževanja in vzgoje mladega človeka na naši šoli in po končanem študiju oziroma šolanju, o njegovi perspektivi, kadrovski po!>liki ter izobrazbi na delovnem mestu. Naši mladinci prihajajo včasih s srednjih šol s sila pasivnim znanjem, kar se tiče njihove stroke in s šc slabšim poznavanjem našega družbeno ekonomskega razvoja. Prav tako smo po tej plati djelali velikokrat napake v gospodarskih organizacijah. Vprašanje izobrazbe in vzgoje na delovnem mestu, kadrovske politike, štipendiranje še marsikje ni doseglo tiste stopnje, kakršno narekuje naš današnji razvoj in program. Tem napakam bomo marsikje tudi V naši organizaciji morali v prihodnje narediti konec. Kajti samo na ta način, da bo vodstvo mladinske organizacije prisluhnilo članstvu in čutilo tudi neko odgovornost do reševanja problemov, bo na.še delovanje in vloga potekala vzporedno s prizadevanji ostalih in z našim razvojem. Zato naj bi bile letošnje konference organizacij ZM in prav tako tudi občinske konference ZM, tista tribuna mladih, kjer bodo mladi na široko razpravljali o delu, vlogi, napakah, odnosih itd. v svoji organizaciji. — A. Z. DE GAULLE V AMERIKI Predsednik francoske republike general De Gaulle je do sedaj obiskal že šest latinskoameriških drŽav: Venezuelo, Kolumbijo, Ekvador, Peru, Bolivijo in Clle. Opravil je že več kot polovico svoje predvidene poti po Južni Ameriki. 15-LETNICA LR KITAJSKE V četrtek so v Pekingu slovesno proslavili 15-letnico LR Kitajske. Na veliki paradi, ki so se jo udeležili najvišji državni in partijski voditelji, so prikazali celotni razvoj države. Proslave se je udeležilo tudi mnogo tujih predstavnikov. ARETACIJA BIVŠEGA PREDSEDNIKA Pred dnevi je dala vojaška jun-ta v Ekvadoru aretirati bivšega ekvadorskega predsednika Čamila Poncea. Poleg njega so aretirali še deset drugih oseb. Aretirali so Jih zaradi nedavnih neredov v pristanišču Guayaquilu. SLOVESNO USTOLIČENJE V Panami so v četrtek slovesno ustoličili novega panamskega predsednika Marca Autelia Roble-sa. On je bil izvoljen v maju letos in je že 35. predsednik Paname. JOHNSON BO OBISKAL EVROPO V primeru, da bo sedanji ameriški predsednik Johnson zmagal na predsedniških volitvah, bo obiskal Evropo. Predvidevajo, da se bo sestal z de Gatdlom, Erhar-dom in novim britanskim premierom. V načrtu je tudi sestanek s HruSčovom. ZARADI »HILDE« NE BO ATOMSKE EKSPLOZIJE Proti južnim obalam ZDA se približuje uragan »Hilda«. Vsled tega je ameriška komisija za atomsko energijo že petič odložila atomsko eksplozijo. To naj bi bil poskus izveden v podzemlju. UTEMELJENA ZASKRBLJENOST Z feuko zaskrbljenostjo gledajo Japonci na izjavo ameriškega zunanjega ministra Deana Ruska. On Je namreč Izjavil, da bi Kitajska lahko kmalu opravila poskusno atomsko eksplozijo. Japonci so bolj presenečeni zaradi časa v katerem se vsa stvar odvija kot pa zaradi vsebine sporočila. Nekatera časopisna poročila Iz Sajgona v odkriti obliki napovedujejo, da se nad južnovietnam-sklm glavnim mestom zopet zbirajo črni oblaki. Vzroki politične nemirnosti in pričakovanje novih obračunov za oblast so prišli v zavest kmalu po neuspelem udaru pred nekaj ted' i, v katerega so bile vmešane tudi nekatere visoke vojaške osebnosti. Za trenutni politični položaj v Sajgonu v vladno palačo. Ragdlčne presoje trenutnega položaj« v Sajgonu utemeljujejo, da bo general Kan prisiljen to storiti zaradi pritiska mlajših generalov južnovietnam-ske armade. Sam general Je v neki izjavi že spoznal koliko je ura, ko ni zanikal možnosti, da bo prenehal Izvrševati svojo dolžnost prej, kot Je bilo predvideno. Po strmoglavljenju Dlemove dinastije, za kar si pripisuje veli- boščlne In volja ljudstva. Kmalu se Je namreč pokazalo, da Je general Kan pravi general, ki je tudi v političnih zadevah veliko bolj brihten od svojih predhodnikov. Z vsemi silami je težil, da bi v vojaški spopad v Južnem Vietnamu vključil tudi ZDA, in tako odgovornost za boj s silami Vietkonga prenesel na tuj hrbet. V odnosih do političnih strank, ki so bile v nemilosti v času Din Sod smodnika je namreč značilno, da si v boju za oblast ne stojita nasproti samo vojska in politične stranke, temveč da je prišlo do razhajanj tudi znotraj vojske same. Politična predvidevanja gredo v prid trditvam, da bo general Ngujen Kan primoran zopet odstopiti s položaja premiera Južnega Vietnama, čeprav se mu je po avgustovskih neredih posrečilo vrniti ke zasluge vojska In osebno general Kan, je prevzela oblast v Južnem Vietnamu dobesedno v roke vojska. V položaju, ki je nastal, so prišla v ospredje nasprotja med vojsko, ki oblasti ni bila pripravljena deliti s političnimi strankami in med silami, ki so v Južnem Vietnamu zagovarjale takšno obliko vladavine, kjer bi prišle do izraza politične svo- Diemove diktature, je ubral novo smer, ki je nekaj časa puščala odprta vrata za kompromise In sporazume. Te skupine so politično zelo močne In vplivne pri ljudeh, saj njihovo jedro tvori budistična duhovščina. Avgustovski neredi v Sajgonu pa so že pokazali, da so se odprta vrata zaprla, saj so v množičnih protestih zoper generala Kana In njegovo vlado na sajgonskih ulicah pretežno sodelovali budistični prvaki In študenti. Mnogi vidijo v teh demonstracijah nadaljevanje »živih hakel« iz časa Dlemove diktature in izraze neraz-položenja proti vladi, ki nI nič boljša od prejšnje v tem smislu, da ne Išče rešitve brez Američanov. Med mlado južnovletnamsko Inteligenco in med nekaterimi političnimi prvaki je v zadnjem času slišati glasove, da je sleherna vlada, ki Je preveč pod ameriškim vplivom samo cokla ln ne bo našla rešitve, ki bi bila v korist južnovletnamskemu prebivalstvu. Generalu Kanu pa ne kažejo hrbta samo tiste politične sile, ki so Jih prejšnji diktatorski režimi preganjali ln zatirali. Novejši politični spektmm namreč že od kriva nove barve. Portret vladavine v Južnem Vietnamu nI več tako preprost kot je bil v časih, ko smo na,politični sliki v Sajgonu gledali samo eno osebo, čeprav vojska oblasti ne deli s političnimi prvaki, pa je jasno, da je v njenih vrstah več generalov, ki so pripomogli, da je padel Dle- mov režim ln sedaj pač vsak po svojih zaslugah želi Imeti Izplačan delež 7. udeležbo pri oblasti. Tako po nekaterih seštevkih lahko računamo na vsaj šest generalov, ki se potegujejo za prvenstvo v vladni palači. Razen tega moramo vedeti, da so nekaterim generalom, ki so se Izšolali v francoskih vojaških šolah bolj blizu ideje o francoski rešitvi krize v Južnem Vietnamu. Vse zakulisne spletke, ki se dogajajo danes v Sajgonu, seveda « pridom izkorišča odporniško gibanje Vletkong. Neenotnost saj-gonskih generalov pa kaže, da bodo aH morali poiskati kompromis za rešitev sedanje krize, aH pa predati oblast v druge roke. in dogodki 'V v no no f#*»ftf>iii PREVELIKA HITROST Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo 22-letnega Alojza Šolarja iz Dražgoš pogojno na štiri mesece zapora in na plačilo stroškov, ker je z motorjem hudo ranil kolesarja Jožeta Kalana. Bilo je 27. septembra lani. Šolar je vozil iz Železnikov proti škof j i Loki zvečer v gosti megli s približno 40 kilometrov na uro. Čeprav je kolesar Kalan vozil pravilno po desni strani ceste, ga je Šolar z motorjem zbil na cesto. Kalan je ob tem dobil več hudih ran in tudi prelom temena in lobanjske baze. NEPREVIDNOST KOLESARJA Prav tako je isto sodišče obsodilo pogojno na dva meseca zapora in na povračilo stroškov 32-letnega Jožeta Perko iz Tržiča, ker je povzročil na cesti iz Županje vasi nesrečo. Perko je s kolesom v roki zavil na cesto II. reda in je prečkal ne da bi pri tem pazil na ostali promet. S tem je zaprl cesto motoristu Ernestu Lombar iz Naklega, ki je prav takrat pripeljal mimo. Padel je in pri tem zlomil desno ključnico. MOTIRIST V AVTOBUS Kranj, 2. oktobra. Na cesti III. reda v Kamni gorici se je te dni pripetila prometna nesreča. V avtobus znamke TAM-Deutz — vozil Iga je šofer Anton Stular, se je zaletel motorist Stanko Toplišek. Do trčenja je prišlo vsled tega, ker je šofer avtobusa zagledal pred seboj drugega motorista. Avtobus je šofer še pravočasno zaustavil, vendar pa motorist Toplišek ni mogel tako hitro zavreti in se je zaletel v avtobus. Pri trčenju je dobil rane po glavi in pretres možganov. Kriv je bil motorist, ki ie pripeljal na levem ovinku po sredini ceste proti avtobusu. J. J. PO NESREČI POBEGNIL Kranj. 2. oktobra. Pred dnevi se je pripetila na cesti II. reda Kranj—Kamnik prometna nesreča. Med vasjo Spodnji Brnik in odcepom na letališče je šofer tovornjaka Martin Anžič zbil po cesti kolesarko Katarino Kristane. Po vsem sodeč se je peljala pravilno po desni strani ceste. Pri nesreči je dobila kolesarka pre- fllHlI hi jih GieoRmo Vremenska napoved za danes ln prihodnje dni: Danes pretežno oblačno, čez dan so možne manjše razjasnitve. Najnižje nočne temperature od 6 do II. stopinj, najvišje dnevne 15 do 20° C. V nedeljo se predvideva pretežno oblačno, v skrajnih zahodnih delih so od časa do časa možne manjše padavine. Vremenska slika: Področje visokega zračnega pritiska z jedrom nad Karpati se le počasi pomika na vzhod. Frontalne motnje, ki že dalj časa povzročajo nestalno vreme v zahodnih Alpah so se približale Italiji in bodo oslabljene vplivale tudi na naše kraje. Vreme včeraj ob 13. urit Brnik delno oblačno, 18 stopinj — zračni pritisk 1026 milibarov, Jezersko delno oblačno, 17 stopinj; Planica zmerno oblačno, 13 stopinj in Triglav Kredarica v oblakih, 4 stopinje — piha severozahodni veter. Razstava v Tržiču Razstava o požamo-prometni varnosti, ki je bila v Kranju ln jo bodo prikazali po vseh naših občinskih središčih, je na vrsti v Tržiču. Odprli jo bodo v prostorih blvie šol« »Heroja Grajzerja« v ponedeljek ob 9. url. Ker je v Tržiču močno, razvit promet, zlasti z motornimi vozili in Je ob l*av film Za igro sta potrebna tem tudi.mnogo nesreč na cestah, dva mu je prinesel ta sloves. De-pa tudLpožarov v okolici, dajejo 1° Je zanimivo, ker skuša ftlm-v Tržlču>tej rjtestavi poseben po- »ko uveljaviti doslej literarno iz-udarek. povedan angleški humor. Gre za intenzivne komične situacije v Clnvrt v 'ParmIH dialogu aH v dejanju, prikrite z aiOVOV^armiCl angleško hladnokrvnostjo, a to- V sredo popoldne so se pošlo- liko presenetljivejše, ker ima njih vili na pokopališču v Žabnici šte- duhovitost zakasneli učinek. Prav-vilni prebivalci tega kraja in nek- zaprav je ves film grajen na tem danji soborci od rezervnega po- principu. Počasen tempo je sem ročnika Alojzija Plestenjaka-Srečka in tja prekinjen z ritmičnimi polž Bitnja pri Zabnici. udarki izredno smešnih sekvenc, Njegovo življenje je bilo polno za nasprotje nekaterih tragiko-neutrudnega dela. Bil je lik na- mičmih situacij, ki filmski kome-prednega človeka, kar je dokazal diji nudijo nove izrazne dlmen-v času NOB in vsa leta po vojni. zije. To je možnost komika, da Od njega so se med drugimi po- izrazi nekatere bridke resnice o slovili . s poslovilnimi besedami svetu in ima pri tem pravico od-trije nekdanji soborei. Kranjska vreči svojo klovnsko masko. Ta pihalna godba in moški pevski nova nakazana možnost je filmu Zbor iz Stražišča pa sta mu v slo-, Za igro sta potrebna dva bolj v ¥o zaigrala in zapela nekaj žalo- škodo kot korist. Nova oblika je Btink. — J. J. režijsko še neobvladana, neenotno- tres možganov, in si zlomila levo roko. Odpeljali so jo v ljubljam sko bolnišnico, šoferja Ančiča pa je miličnik zaustavil šele v Ljubljani, na Titovi cesti. Miličnika je napadel ln hotel še enkrat pobegniti. Miličniki so mu to preprečili in ga priprli. Odvzeli so mu tudi kri za preiskavo. Ugotovili so, da je vozil brez šoferskega izpita. J. J. PADEL 25 METROV GLOBOKO Kranj, 2. oktobra. Pred dnevi (v noči od torka na sredo) se je na blejskem gradu ponesrečil 24-letni delavec Janez KALAN z Jesenic. Na grad je prišel s tremi prijatelji. Ker je bilo že pozno ponoči, je bil glavni vhod zaprt. Napotili so se proti stranskemu vhodu. Iti so morali po ozki stezi zahodno od glavnega vhoda. Ob stezi je zgrajena lesena ograja, ki pa tudi ni bila več tako trdna. Na ograjo se je naslonil Kalan in takrat je ograja popustila. Omenjeni je padel 25 metrov globoko v prepad. Bil je takoj mrtev. Uvedli so preiskavo, zakaj je popustila ograja. J. J. NEPOŠTEN POŠTAR Kranj, 2. oktobra — Pred dnevi se je pred okrožnim sodiščem v Kranju zagovarjal 21-letni Anton Hajdinjak iz Cankova pri Murski Soboti. Zaposlen je bil pri PTT Kranj, in sicer na pošti v Pod-nartu. Sedaj pa je zaposlen v Avstriji. Obtoženi je kot uradna oseba izkoriščal položaj poštnega uslužbenca in je v oktobru 1963 zadržal od pokojnin vsoto 20.000 dinarjev. V decembru lani in januarju letos je zadržal od strank, ki so mu dale denar za oddajo na pošti, 90.950 dinarjev. Druga obtožba pa ga bremeni, da je kot uradna oseba neopravičeno odpiral tuja pisma in jih kasneje uničeval. Ob božičnih praznikih lani je pri raznašanju pošte v Ljubnem zadržal pismo, naslovljeno na Minko ali Janka (točno ime niso ugotovili) Aljan-čič iz Ljulbnega. To pismo je čez nekaj dni odprl in zatem uničil. S tem je napravil (kaznivo dejanje poneverbe in kaznivo derjanje kršitve tajnosti pisem. Senat okrožnega sodišča ga je obsodil za prvi prestopek na štiri mesece zapora, za drugega pa na tri mesece. Na kraju pa mu je izrekel enotno kazen šestih mesecev. Kazen so odložili za dobo dveh let pod pogojem, da v tem času ne napravi kaznivega dejanja in da v enem mesecu povrne Mariji Blaznik, eni izmed oškodovank, kateri je največ zadržal, znesek 10.000 dinarjev. — J. J. \a*" novanja. Potrebno pa ho * jratf-no stroko močneje TTieha,!uorfiil'i V nadaljevanju so °^vstva obravnavali probleme za -radin sklenili najeti posojilo 7c^]eV^ njo zdravstvenega doma; VjjSČa z so o oddaji mestnega .zerru) _cyr direktno pogodbo in izvoli tere komisije. —- J. B. S^rvrn, 3. oTrfnbra 19M tP Tz nnših komnn • Iz. n^Sih knriitin M Iz na$*h komun # I7 naših komun tU I7 rtnlfli komun a I7 naftih knmun a 1» r.-.*«*-, i,ornnn Ak n^*?'-« lp -"'* DO" v gostinstvu še vedno priman j ku- jasniti in |ih podrobneje obdelati je< 0d 21 je opravilo zaključni na delovnem mestu. izpit tft medtem ko imajo 3 PO- V procesu samega dela v pro- pravni dzpit, 1 pa mora celoten iz vodni i pa se je marsikje poka- izpit ponavljali. Absolventke BO zalo, Ida so nekateri predstojniki dosegle povprečno prav dober neodvis.no od programa kadrov- u^peh, kar je zasluga predavateljske službe in v nasprotju z navo- skega zbora šote. S tokratnimi, je dili inštruktorjev, postavljali di- dala šola že 81 absolventk, kate-iake na pomožna delovna mesia, rh večina, je zaposlenih V t»ostjn-kjer strokovno niso mogli niče- skih obrit ih jeseniške oN :ne. Da sar pridobiti. Ko so pozneje dija- so absolventke jeseniške gospo-kl takšna ravnanja, ki nimajo d njske šole v gostinskih ob-ničesar skupnega s samim delom ritih dobrodošle, dokazuje že V proizvodnji, opisali v svojih to, da se večina zaposli v dnevnikih, jim posamezniki niso obratih, v katerih je med študi-/ hoteli dnevnika niti podpisati, jem na praksi. Ker je v gost.n-Prav gotovo je, da je takšno rav- stvu še vedno večina zaposlenih nanje zgrešeno, saj je v nasprot- priučena, imajo jeseniški in blej-ju s samim namenom dela v pro- ski oddelki Gostinskega centr.i izvodnji, na drugi strani pa bra- važno mesto na področju "izbo! j-ni mlademu človeku, da bi lahko sanja gostinsko-turistične dejav-krirtono gledal na stvari in o nosti. SOBOTA. S. oktobra 1964 § KIIFTUPA «* KUI TURA # KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA • KULTURA KULTURA KULTURA ® KULTt vaiseta sezona V soboto, 10. oktobra, bo na Jovanovič-M. Mikelnove »Koprtvir Jesenicah svečama otvoritev letos- ce« in novelo neznanega hrvatske-nje in s tem dvajsete sezone gle- ga pisatelja iz 17. stoletja »Lju- daliŠča »Tona Oufar«. Uprizorili bimci«. bodo LorcovO igro »Dom Bernarde Albe«, s katero so dosegli jese- Moderna bo zastopana s kriani-nški gledali.ščniki-amaterji na le- nalno komedijo Marcela Ocharda tošnjem livarskem festivalu naj- »Odkritosrčna lažnivka«, Lulgd \ llje pr /nanje. V navzočnosti Canalonijevo komedijo »Eva se zveznih, republiških in okrajnih , , , . _ _ ,tlJU predstavnikov gledališke umetno- 1x5 "V*®* Jutrl* ln c Goldonijevo sti bodo tokrat prejeli na festi- komedijo »Ribiške zdrahe«. Sha-valu zasluženo zlato medaljo, kespearova tragedija »Romeo ID Upravnik gledališča in umetniški Julija« in Aristofanesova kome-fcddja Bojan Čebul j je v razgo- dlja ,UzistTBda, bosta zastopa" voru povedal, da so sredi priprav klaslko> ingoldčeva »Milica ne sme na otvoritveno predstavo in novo Mamdenova pravljic* sezono, katere okvirni repertoar "i , ™^, v je gledališki svet že potrdil. Ce trmoglavka« pa mle- smairamo slavnostno predstavo d*nska de,a' Bo'an Cebu1' je lmCl »Dom Bernarde Albe« kot pred- pri iztvirt to sestavi okvirnega re-stavo izvcii repertoarja, potem pertoarja zelo Izbirčno, pa tudi bodo pričeli sezono s Carlo Gol- zelo posrečeno roko, saj je repor* doni jevo komedijo »Ribiške zdra- toar pester, kvaliteten in bogat-lu<. Po mnenju Cebulja bi vsak Nalaga pa njemu kot vsemu an» poizkus ne uspel, če aktualnost samblu velike in zahtevne naloge. Tem pa bodo toliko lažje kos, če bodo deležni razumevanja tako * strani pristojnih, kot tudi s strani občinstva. Za gledališke predstave bo nujno treba zainteresirati širši krog Jeseničanov. Dejavnost gledališča, kvajiteta in končno Pionirska knjižnica v Kranju je "v zadnjlhletlh privabila mnogo mladih ljubiteljev lepe knjige in slikanice. Hkrati pa je knjižnica^razvlla široko dejavnost raznih krožkov In drugih oblik delovanja z malčki. Toda prostori so huda ovira za vse to In predvideno je, da bodo tudi pionirji dobili še druge prostore Umetniški spored za udeležence kongresov na Bledu V ponedeljek, 28. septembra, je bil na Bledu slavnostni koncert za udeležence posvetovanja jugoslovanskega • komiteja CIGRE in za anatomiste s področja medicine in veterine, ki so se prav tako zbrali na Bledu na svoj osmi kongres. Čeravno je bila prireditev internega značaja, so se je udeležili tudi nekateri občani. Koncert so izvajali Slovenski vokalni oktet iz Ljubljane, solisti slovenskega narodnega gledališča, opere in drame iz Ljubljane Stane Sever, Vilma Bukovec, Ladko Korošec, Rajko Koritnik, na klavirju pa Zdenka Lukčeva. Operni pevci so peli odlomke iz znanih oper Rusalka, Manon, Ma-dame Butterflv, Carmcn, Rigolc-to, Don Kihot, Figarova svatba, Seviljski brivec in Bohemc. Prvak drame SNG Stane Sever pa" je recitiral Zdravljico in predstavil odlomek iz Držićeve komedije Dundo Maroje. Slovenski oktet je nastopil z osmimi skladbami. Občinstvo je sprejelo izvajalce z navdušenjem, ta^ko da so morali nekatere pesmi celo ponoviti. Posebno je ugajal duet iz Prodane neveste, s katerim sta nastopila basist Ladko Komšec in tenorist Rajko Koritnik. — Prireditelj koncerta je bil jugoslovanski nacionalni komite CIGRE. Festivala dvorana je, bila to pot skoraj polna. — J. B. premaknila z mrtve točke, potem mladino vzgajamo samo z lepimi pa zopet vse skupaj pade v vodo. Mladina pa čaka, hodi v kino ali pa sedi po lokalih in če je vreme lepo, ima še tretjo možnost, da se sprehaja po mestu. To pa je tudt vse in odločno premalo. Nekdo mi je nekoč dejal, kaj jim bo klub, televizijo lahko gledajo tudi doma, plešejo na mladinskih plesih, če pa se jim zahoče razgovora imajo mlečno restavracijo ali slaščičarne. Toda ples, pogovor, televizija to za mlade ljudi nI dovolj in posebno ne za tiste, ki bi radi svoj prosti čas izrabili kako drugače. Dokaz za to, da se mladina zanima še za druge stvari, je kranjski filmski klub, ki pa kljub priznanim uspehom, ki jiih je dosegel, še danes nima lastnega prostora In gostuje zdaj tu zdaj tam. Gotovo so šc v Kranju mladi, ki bi radi delali v literarnem ali kakršnemkoli drugem krožku, vsi ti bi1 lahko našli svoj prostor v mladinskem klubu. Pa tudi tisti, ki danes ne čutijo potrebe po njem, ki hodijo od lokala do lokala ali pa postopajo po mestu, tudi ti bi prav gotovo sčasoma začeli zahajati vanj. Če . . . če bi ne bi rasla iz trdne in kvalitetne literarne osnove in iz intimnih človeških problemov. Prav iz tega razloga zajema okvirni repertoar domača 'in moderna tuja dela, Med prvimi predvideva repertoar klasiko in tudi mladinske igre. F. Kozakovo dramatično zgodbo »Punčka«, J. Potrčevo dramo »Na repertoar to zasluzijo. Na pncetKU hudi dan si zmerom sam«, Can- sezone bi bil° potrebno kakor o karjevo farso »Pohujšanje v do- repertoarju razpravljati tudi o lini šcntflor.janski«, M. Zupanči- obisku. Tu samo gledališče kaj čevo »Dolina neštetih radosti«, G. več ne more pokreniti. Bila Pa bi naloga družbeno-političnih organizacij, šol, ustanov in gospodarskih organizacij, da bi svoje člane opozarjali na gledališke predstave in jih s tem privajali na obisk, ki žal dz leta v leto pada. O sami dejavnosti gledališča in ° Thaler Franc, predsednik ObK nančna sredstva. Želim poudariti je še čas. Treba bi se bilo odločno P°samezriih predstavah pa bi bUO ZMS Kranj: še nekaj. Mislim, da pa problem lotiti stvari, vsi skupaj, kdor se Potrebno vce razpravljati m tucu Mislim, da je mladinski klub mladinskega kluba ni samo pro- ukvarja z mladino pa tudi ostali. vc^ pisati, da bi sc povečalo zani-v Kranju nujno potreben. Ob se- blem mladinske in kulturnih or- Tudi občani pri tem ne bi smeli manje do ustanove, ki je bila &3 danjih materialnih pogojih in se- ganizacij, ampak vseh, ki se ba- stati ob strani, saj so problemi kvalitetno delo letos nagrajena Z zlato medaljo in stopa v dvajseto sezono. P. U« Kje naj se zbira mladina Mladina v Kranju potrebuje svoj klub. Vzrokov za to, da mladinskega kluba v Kranju ni, je več. Najvažnejši med njimi je vsekakor' ta, da zanj m prostora. Včasih že izgleda, ,da se bo stvar danjem standardu ni dovolj, da vijo z vzgojo mladih, zato bi bilo mladine problemi vseh nas. besedami, \>ač pa jim moramo tudi nekaj nuditi. Na terenu imamo že nekaj klubov, ki uspešno delajo in v katerih je mladina našla svoje mesto, sc pravi, da se v klubu zbira in združuje prijetno s koristnim. Mislim, da je skrajni čas, da se predvsem ObK ZMS in ostale družbcno-politične orga-n zaci je pa tudi občinska skupščina zavzamejo za rešitev tega problema, ki je iz leta v leto za-1 radi stalnega odlaganja bolj 'pereč. Toda čeprav je stanje tako, mislim, da malodušje ni na mestu, pač pa moramo biti vztrajni ter zahtevati in pomagati, da se problem čimprej ugodno reši. ' Tovariš Ovsenck Silvo, podpredsednik občinskega sveta Svobod: Ne smemo pozabiti, da v Kranju že obstojajo klubi, npr. v gimnaziji, v Prešernovem gledališču, toda ti so več ali manj zaprtega tipa. Osrednji mladinski klub je potrebno, da bi se enkrat^skupaj pomenili o tem. Torej tako. Takšna so mnenja ljudi, ki se s problemom mladinskega kluba v Kranju ukvarjajo. Realne možnosti za njegovo rešitev so in nišo, tako kot ves čas do sedaj, toda do kdaj še tako. Mar bomo čakali, da se nam naše napake maščujejo, in se bomo šele potem začeli ukvarjati s problemom, ki bo takrat že prerasel problem same potrebnosti. Sedaj DRAGO VIČIC Jeseniški svobodaši v Italiji Minulo nedeljo sta gostovali v Italiji Svoboda »Tone Cufar« z Jesenic in Svoboda »Franc Mencinger* z Javora ika. Jeseničani so gostovali z. ansamblom narodnih plesov in z godbo na pihala, Javorničani pa s pevskim zborom. V skupnem je gostovalo v zamejskih krajih nad 120 svoboda- Amatersko gledališče v Škof ji Loki Preteklo sredo je občinska zve- ustrezal gledališki dejavnosti za Svobod in prosvetnih društev' (upravni odbor, umetniški svet» v Šk. Loki sklicala širši posvet prizadetih o ustanovitvi samostojnega amaterskega gledališča v Škof-ji Loki. Predsednik zveze — tov. Zdenko Furlan je v uvodu nanizal razne probleme in pobude, ki so pripeljale do tega sklepa. Te so predvsem: neaktivnost DPD Svoboda škof ja Loka, neurejene razmere v zgradb društva, edino kolikor toliko živo dejavnost društva je ohranjala samo dramska sekcija, ki pa ji je bilo nedelavno vodstvo društva lektorja, dramaturga itd.). Gledališče naj bi prevzelo v upravljanje vse premičnine in neprem:<■'-nine DPD Svobode in deloma tudi škofjeloških poletnih prireditev. Sredstva gledaličša bi formirali 12 lastne dejavnosti (vstopnine, us' lug itd.) in iz dotacij občinske skupščine Skofja Loka (direktno ali preko občinske zveze Svobo in prosvetnih društev). Navzoči so imenovali poseben pripravljalni odbor za ustanovitev na VSak način potreben. A površ- šev z Jesenic in Javornika. An- no pripraviti ga nima smisla. Sa- sambel narodnih plesov, ki je v mo prostori za uspešno delovanje zamejstvu že poznan, je nastopal organizacijsko vuusivu uiusiva - ---------— nekega kluba niso dovolj. Po mo- to pot v Čedadu in Caifroipu. samo v oviro in hromilo njeno amaterskega gledališča v S . jem bi bili potrebni vsaj dve pe- Godba na pihala je sodelovala dejavnost. Najpomembnejši vzrok ^ki'n zajpredsednlka izbran ^ dagoški vodji, potrebno bi bilo na zaključni prireditvi nogomet- pa je razvoj škofjeloških polet dati klubu tudi neko vsebino s nih srečanj zamejskih nogomet- njh prireditev ki naj bi jim ama bil. Toda kluba ni, tako se vsak potrebnim kulturnim, športnim nih klubov občin Jesenice, Beljak tersko gledališče bilo vse leto ž prebija po svoje, kakor ve in zna pa tudi zabavnim življenjem. Za- Nekateri pa sc sploh nc prebijajo, lo pa ni dovolj le en prostor, kaj- ampak sc enostavno raz.ide.jo. ti v njcrn nc moreš imeti vsega. Zal tudi to. Morda bi bilo dru- Ce bi klub že obstajal, bi moral gače, če bi imeli prostor, kamor nuditi vsakemu novincu tisto, kar bi zahajali M bi tudi za svoj pro- bi v njem iskal. Zato še enkrat sti čas našli smisel. - poudarjam, da si polovičarstva nc Koliko časa še tako in ali je bomo smeli dovoliti. Da, prostor i« Trbiž in priredila koncert v vo gledališko telo, ki b Trbižu. Pevski zbor pa je pel v zapolniI0 Poldeta Polenca, za tajnico P3, tov. Silvo Hrast. Pripravljal"1 odbor naj bi čimprej uredil vse i v osnovi potrebno v zvezi z ukinitvijo DPD jred izdelalo program Svobode, pripravil okvirni' spor Zaradi vseh teh razlogov so bili za prihodnjo sezono dn poletne prireditve, statut in organizacijsko shemo bodočega gledališča ter Fužinah in nastopil na večernem vsakolclnih polctn,ih prireditev koncertu v Trbižu. Z vsemi nastopi so prikazali naši svobodaši kvalitetno rave svetne dejavnos toplo sprejeti kaj upanja, da bo drugače? Kako so problem. Variante, ki smo jih poudarjena važnost medsebojne- pa naj bi ustanovili amatersko o tem nekateri ljudje, ki imeli na razpolago do sedaj, niso ga sodelovanja na športnem in gledališče. Imelo naj bi zelo raz- PreceJ vprašanj in prooi ftn kulturno-pro- navzoči mnenja naj bi v Skofji ustaTlovrui občni zbor. Vsekakor bo st, pri nas. B,h so Loki uk.ml, DPD Svobodo (ka ^ p l! " :mK,- •LQiail).:«i?a?^L5?! Pred v5£ urediti pa bo treba mislijo sc s tem problemom ukvarjajo, bile sprejemljive. Problem so fi- kulturnem področju. vit organizacijski aparat, ki bi JANKO KREK Šteli ga je Ubogata. Z nekaterimi drug mi je šla po šoli k njemu in ga prosila za kako knjigo. Ker je prebrala že precej knjig iz njegove knjižnice, ji je izbral najnovejšo knjigo iz življenja mučen-cev. Zahvalila se je. Rada je prebirala knjige o življenju prvih kristjanov in mučencev, ki so raje umrli, kakor da bi pokleknili pred nasiljem. Ob tej knjigi je pozabila na godbo, ki bi jo slišala na veselici. Vživela se je v življenje mučencev in občudovala njihovo trdnost, ker se niso hoteli ukloniti Neronu, ko je zahteval, naj priznajo požig Rima, ki ga je sam zažgal, da bi videl, kako je gorela 4iomerjeva Troja, svoj zločin rje je naprtil prvim kristjanom. »Gledal je na valovito morje neukrotljivega plamena, zraven pa prepeval ob brenkanju na karfo Homerjevc stihe o goreči Troji,« je brala. »Našel je podel izgovor in obdolžil kristjane u so-' dcpolnega požara. Na tisoče jih je pomoril. Nekatere so v živalske kože zašili ter pred divje zveri pognali, da so jih raztrgale, druge so v Tiberi utopili aH pa zavite v vrečo in s smolo polite zažgali v cesarjevih vrttih, da so pri živem telesu goreči svetili cesarski družbi« Tako je brala in občutila grozo, zasovražila nasilnega cesarja in bila obenem prepričana, da bi tudi. sama lahko trpela za pravico in celo s smrtjo kljubovala vsaki krivici in vsakemu nasilju. (Ob tem branju je pozabila, da je bila na vasi veselica in da je na njej igrala godba, ki jo je vselej tako rada poslušala. Nanjo se je spomnila šele naslednje dni, ko je v razred stopil župnik, prav tako nasršen in strog kakor tisti dan pred veselico. Z jeznim pogledom MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA je ošinil šolarje in zahteval, naj vstanejo tisti, ki so kljub njegovi prepovedi prodajali zijala. Nihče ni vstal, dokler župnik ni poklical Jakoba. »Jaz nisem bil, gospod župnik,« je vstal Jakob. »Samo od daleč sem poslušal godbo,« je izjecljal, nato pa sledil župnikovi kretnji, s katero ga je poklical' pred oder. »še kdo?« je župnik s pogledom preletel razred, a sc nihče ni dvignil. »Ce nočete, bo pa Jakob povedal, koga je videl.« Jakob je molčal. , »No, Jakob?«xga je vzpodbujal župnik. »Nikogar nisem videl,« je rekel Jakob, dokler sc njegov pogled ni ustavil na štefanki. Njegove oči so še hudobno nasmehnile. »N^ikogarl razen štefanke,« -se je zlagal. Štcfanka je planila pokonci. Zardela je. Zabolela jo je laž. »Štefanka?« jo je župnik očitajoče pogledal. »Jaz nisem bila,« je zaradi sramu povesila pogled. »Bila je. Prav dobro sem jo videl« »Laže. Jakob laže,« je rekla, toda župnik ie verjel Jakobu "n ji ukazal, da stopi k Jakobu, nato pa vzel v roke palico'. M l ' i jc nastaviti roko, tako da jo je lahko udaril po prst;h. »Boš zdaj priznala?« Molčala je. »Tako?« je vzkipel župnik in jo udaril znovič. .Nekaj čudnega seje dogajalo v njej. Župnik, o katerem je bila prepričana, da vidi vsakomur v srce >n da pred njim ne more nihče lagati, je v njenih očeh izgubljal svetniško podobo in se spreminjal v navadnega, zmotljivega in celo krivičnega človeka. Dob val je po-r dobo Ncrona, ona pa se jc spreminjala v mučenico, ki trpi zaradi krivice. Sama ne ve, kako jc prišla v klop in kaj se je tistega dne dogajalo v šoli. »Pa si bila le tepena, čeprav šc nikoli nisi bila,« se ji je na poti iz šole posmehoval Jakob. »Lagal si. Lagal,« mu je očitala. I »Zakaj pa si me jeseni zapisala na tablo. Zdaj sem U vrni',« je Jakob odbitci naprej. — Žalostna in sama se je vračala domov. Prijokala je in P^^lf kaj se je zgodilo. V srcu ji je bilo, kakor da ji bo zda) zdaj .počno-»Da te je župnik tepel?« jo je pomllovala babica, mama Pa i je hotela natepsti še sama. »Ne delaj otroku krivice,« jo je ustavila babica in nato k Jakobovim ter jim povedala, da je bila Stefi zaradi Jakobo-^ laži v šoli tepena. Naslednji dan pa je počakala župnika kar P1* cerkvijo in mu očitala, da je otroku storil krivico »Ni taka krivica. Palica je božja mast. Manjše zlo je, da je bila po krivici tepena, kakor da bi zares pasla zijala na veselici in ob grehu pohujševala.« ja Babica ni rekla ničesar. Šele ko je prišla domov, je stres svojo jezo nad župnikom. »Vražji farji,« je zaklela. »Kadar jim zraste žolč in se ne.rnorej^ znesli' nad odraslimi, so ti znesejo nad otroki. Jaz jih poznam dolgo poznam. Grof se jc gostil, si jemal ženske, pa /mu nikoli očitali nezmernosti v jedi in pijači, nikoli nečistosti. Za pa je bilo vse smrtni greh. Grof nas je zlorabil in če ga mSt,or poslušali, nam je župnik očital neposlušnost, grofafpa dvigal ka svetnike, čeprav je bil nečistnik. T»ki so, farizeji.« Stefank ina rnatl sc je ob babičinih besedah križala. . »Mislite na zveličanje, mati,« jo je v svetem strahu opom »Moiči in ne križaj se! Vem, kaj govorim,« jc rohnela D8aj(« in umolknila šele potem, ko je zagledala Stcfanko. »Nič ne ma^ai'a jO ie pobožala pO laseh. »Jakobovim in župniku sem l?°Tforti-svoje, Ti pa se uči kakor doslej, da boš lahko hodila / bolj oOP mi očmi skozi življenje, kakor smo hodili mi.« Letos sc jc za šiefanko izteklo zadnje šolsko leto. Ra jjja V šla učil za šiviljo ali kaj podobnega, da bi potem lahko ° 0 svet. Zelja pa sc ji ni izpolnila Mati jo je peljala v Bovec kemu obrtniku. jj »Otroka boš poslovala in pomagala pri gospodinjstvu,« rekel • '* bi s« a v SOBOTA, S, oTctcmrr. 1«M Mali Oiilasi - Muli »ulusi Prodam dobro ohranjen Tobi-Jev štedilnik — kromiran, desni. Ciril Praprotnik, Ljubno 86 4175 Prodam rabljena garažna vrata 250 X 220. Viktor Homan, Ljubljanska 19, Kranj 4177 Prodam 6 prašičkov, po 6 tednov starih. Jernej Marenčič, Brezje 34 4178 Ugodno prodam ohranjeno knjižno omaro, kavč, 2 fotelja, mbico in kotni kavč. Šolska 14, ftkofja Loka, Marija ITurc 4202 Prodam dva komplet .kolesa od TopoJma in rabljeno kuhinjsko Opravo po ugodni ceni. Stražj-Ika 15, Kranj 4203 Prodam tri kaktuse. Mandolic Hotemože 6, Preddvor 4204 Prodam konja, 9 let starega, težak 600 kg. Naslov v oglasnem •ddelku 4205 •Poceni prodam spalnico. Na-■lov v oglasnem oddelku 4206 Prodam novo klavirsko harmoniko, 48-basno. Naslov v oglasnem oddelku 4207 Prodam prašiča, 95 kg težkega. ,Moše 16, Smlednik 4208 Prodam lep, malo rabljen, rIo-t>nk otroški voziček. Pečnik, Savska loka 9, Kranj 4209 Prodam turbino, vodno, na 100 1 *ode ln 17 m cevi, premer 40 cm, cena 55.000 dinarjev. Bašelj 9, Preddvor 4210 Prodam 1200 žllndrlne ln 800 betonske opeke (40 X 20 X 23). Naslov v oglasnem oddelku 4211 Prodam televizijsko omaro, novo, kotni bar, orehov furnir. Naslov v oglasnem oddelku 4212 Poceni prodam zelo dober klavir. Svoljšak, Sk. Loka, Poljanska 10 4213 Prodam dva prašiča za pitan le. Franc .Terala, Podbrczje 111 4214 Prodam staro pohištvo (mize, °mare, postelje) 3 trodelna kompletna, malo rabljena okna, ln oddam garažo. Naslov v oglasnem oddelku 4215 Prodam kratek klavir ln stensko uro. Brunskole, Kidričeva 19, Kranj 421A Prodam konja, starega 5 let. Lom 21, Tržič 4217 Prodam televizor, zelo dober, po ugodni ceni. Golob, C. St. Žagarja 23, Kranj 4218 Prodam motor Panonla 250 ccm. Hribar, Kidričeva 75, Kranj 4219 Prodam moško kolo. Naslov v oglasnem oddelku 4236 Prodam voz zapravljlvček ln kosilnico, primerno tudi za enega konja vse na gumi* kolesih. Naslov v oglasnem oddelku 4237 Prodam 6 rabljenih oken, 1.30 x 90. Prebačevo 38 4238 Prodam železen štedilnik. Kranj, Cesta Kokrškega odreda 12, prvo nadstropje 4239 Poceni prodam staro sobno opravo. Ogled od 15. do 17. ure. Ulica 1. avgusta 9, stanovanje 11, Kranj r 4240 Prodam dobro ohranjen otroški voziček In 2m" suhih drv. Ko-krica 118 4244 Ugodno prodam hišo s pritlično ploščo z gradbenim materialom ter stavbenim mizarstvom pri Tržiču. Ponudbe pod »Lepa parcela« 4245 Po ugodni ceni prodamo klavir In veliki ter mali boben. Sindikalna podružnica Standard Kranl. 4246 Prodam kravo s teletom. Pš. Polica 8, Cerklje 4247 Prodam kravo, 8 mesecev brejo. Lahovčc 42, Cerklje 4248 Prodam več metrov hrastovih drv. Strahinj 68. Dostavim na dom. 4249 Prodam dobro ohranjeno spalnico. Skrt, St. Rozmana 5, Kranj. Ogled popoldan 4250 Prodam poceni sobno opravo, dobro ohranjeno. Razpotnik, St. Rozmana 7, Kranj 4251 Poceni prodam ženski drap zimski plašč In črno krzneno jopico. Informacije Huje 33, Kranj 4241 Prodam NSU Primo — tudi na ček. Naslov v oglasnem oddelku 4242 Prodam nov telcvl/or — tudi na ček. Sp. Duplje 74 4243 Kupim hišico ali hišo na BleHu. Ponudbe pod »Koliko« 4220 Kupim več rabljenih vrat, raznih velikosti. Jože Jezeršck, Bodovi je 13, Sk.Lo^ka 4221 Kupim enostanovanjsko hišo v Kraniu ali okolici. Škofjeloška 4] a, Kranj 4222 Kupim 3 letošnja žrebeta. Miro Kavčnik, Notranje gorice 34, Brezovica pri Ljubljani 4223 Kupim parcela 7. gradbenim dovoljenjem v Kranju ali okolici. Plačljivo takoj v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku 4224 Kupim motor BMW 250 ccm, letnik od 1957 dalje. Ponudbe pod »Gotovina« 4225 Podjetje »VINO KRANJ« KRANJ, Mladinska 2 proda bakreni kotel *a žganjekuho — 300 litrov in STISKALNICO za sadje Navedene predmete si je možno ogledati v našem Obratu na Bledu. Svet za šolstvo občinske skupščine Tržič razpisuje ŠTIPENDIJO za študij slavistike na Višji pedagoški šoli aH filozofski fakulteti. Prošnji, kolkovani s 50 din, jc treba priložiti prepis zadnjega šolskega spričevala. Rok za vlaganje prošenj je do 15. oktobra 1964. RAZPRODAJA Valilnica v Naklem pri Kranju razprodaja ob koncu va-lilne sezone plemenske piske (jar-čke) pasme Leghorn v starosti do treh mesecev po zelo ugodni ceni. KZ — NAKLO Valilnica Zahvala Ob smrti našega očeta in moža ANDREJA BENEDIČIČA se iskreno zahvaljujemo kolektivu tovarne »Sava« Kranj, kolektivu šolski center, Iskra Kranj, ki so sočustvovali z nami, ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje. Prisrčna hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem. Družina Bcnedičič ln ostalo sorodstvo Visoko, dne 1. oktobra 1964 Zahvala Ob težki izgubi dobrega moža in očeta FRANCA CIPERLA kovač iz Cerkelj 40 se zalnaljujemo vsem sosedom in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili toliko vencev in cvetja ter vsem, ki so nam izrazili sožalje ali kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Žalujoča žena, sin in hčerki Zahvala Ob bridki izgubi naše dobre, skrbne mame, stare mame in tašče PAVLE RIBNIKAR roj. Bogataj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji lajšali trpljenje v njeni dolgotrajni bolezni in vsem, ki so nam ob teh dneh stali ob strani. Predvsem se iskreno zahvaljujemo dr. Janezu Bajžlju za dolgoletno skrbno zdravljenje ter gosp. duhovnikom iz Šmartna in Kranja za duhovno tolažbo, pomoč in spremstvo. Pa tudi sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ter vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin, iskrena hvala. Družina Hribar Iščem dekle, pošteno !n pridno. Ostalo po dogovoru. Ponudbe poslati v oglasni oddelek pod »Kranj« 4228 Zamenjam strešno opeko folc, za zidake. Šenčur 319 4229 Oddam opremljeno sobo dvema študentoma. Poizve se v popoldanskih urah. Naslov v oglasnem oddelki* 4230 Zamenjam zidano stanovanje — sobo in kuhinjo v Drulovkl zaradi nevarnega ponočnega življenja In požiga za drugo mirno stanovanje. Valentin Kržišnik, Dru-lovka 35, Kranj 4231 Iščem družinsko sobo za tri člane. Plačam v gotovini 100.000. Zivojin Zivkovič, Delavsko bivališče, Podinart 4232 Dam 200.000 din nagrade za enosobno stanovanje v Sk. Loki aH v bližnji okolici. Ponudbe poslati v oglasni oddelek pod »Samski« 4233 Mlajša zakonca brez otrok Iščeta enosobno stanovanje, eventualno samo sobo v Radovljici — Lesce ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Dogovor« 4234 Pošteno dekle išče sobo v Kranju. Po službi pomaga tudi v gospodinjstvu aH na kmetiji. Veronika Božič, Selo pošta Klavže 4235 POROČILO O žrebanju srečk 20. kola, ki je bilo 1. oktobra 1964 v Beogradu Srečke s končnicami so zadele Mlada za,konca brez doma, 7. majhno hčerkico, iščeta skromno sobico. Ponudbe poslati v oglasni oddelek pod »Ne bo vam žal« 4186 Esperantsko društvo prireja za-četniškl tečaj esperantskega jezika. Začetek tečaja je v torek, dne 6. oktobra, ob 19. uri v Tomšičevi 12. Vse informacije in vpisovanje je v trgovini Borovo vsak dan med uradnimi urami. Odbor 4188 Potovalne torbe, kovčke, damske torbice, šolske torbe, otroške Igračke, razne aktovke In ostale galanterijske izdelke lahko dobite po pristopni ceni v novo odprti trgovini Jugoplastike v Kranju, Titov trg 25 4226 Oddam v najem unlversal stružnico, dolžina en meter. Ponudbe pošljite pod »Stružnica« 4227 OBVESTILO Delavska univerza Kranj obvešča, da se bodo še vršili KUHARSKI TEČAJI v Jesenskih in zimskih mesecih. Tečaji bodo po želji prijavi jen k v dopoldanskem času od 8. DO 13. URE ali v popoldanskem času od 15. DO 20. URE dvakrat tedensko. Tečajnice bodo praktično pripravile 10 jedilnikov, seznanile pa se bodo tudi s pravilno sestavo dnevnih obrokov po načelih zdrave prehrane in s serviranjem. Tečajnice, ki so že obiskovale tak tečaj, se lahko prijavijo v nadaljevalni kuharski tečaj, ki bo prav tako dopoldne ali popoldne dvakrat na teden, pripravile bi prav tako 10 jedilnikov. Cena za začetniški in nadaljevalni tečaj jc 8.000 din. vračunana je tudi hrana. Znesek za vsak .e-čaj plačajo tečajnice takoj s prijavo za vpis ali pa v dveh obrokih. Pričetck prvega tečaja bo 9. oktobra 1964 na bivšem Zavodu za napredek gospodinjstva v Kranju, Stritarjeva 6. Prijave za oba tečaja pošljite pismeno na Delavsko univerzo Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1. telefaničBo pa ši. 21-48, '70 600 19690 60.000 87860 40.000 98130 80 000 096190 400.000 31 600 41 800 51 1.000 11671 200.000 14621 60.000 16711 80.000 19361 80.000 55571 60.000 120061 600.000 139141 2,000.800 448521 1,000.000 52 800 82 600 35332 60.000 83 600 2663 20.000 40303 100.000 80293 60.000 85583 40 600 86643 80.000 91493 40.000 74 1.000 94 2.000 254 8.000 34874 41.000 42214 60.000 53414 100.000 76944 40.000 85354 100.000 89734 80.000 211944 5,000.000 435654 400.000 S 400 8295 20.400 02925 100.400 40355 80.400 .354475 600.400 62955 60.400 76995 40.400 675135 400.400 06 600 16 800 32286 40 000 609876 400.000 7 400 14837 60.400 20627 40.400 25187 40.400 .30767 80.400 63047 80.400 69817 40 400 91527 80 400 48 1.000 58 600 278 4.000 288 10.000 89968 60.000 89 / 800 .309 4.000 51399 80.000 018649 400 000 96109 60.000 ,n t,8ka cp »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. TekočI Urnrf" Pri NB v K«"an1° 607-11-1-135. Telefoni! glavni in odgovorni 1300 k' uredniStvo in uprava 21-90. 24-75, 28-97. Naročnina: letno bot' mesećno 1'° dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, soda ^j20 d,n- Ma" oglasi za naročnike 20, za nenaročnlke 30 din bese-Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS RAZPISUJE natečai za iznolnitev delovnih mest v Ljudski milici in v kazensko poboljševalnih zavodih (pazniki) Kandidat mor* IzpolnlevatI naslednje pogoje: 1 da je državljan SFRJ, 2. da ie odslužil obvezni vojaški rok v JLA, 3. da ni prekoračil 28 let starosti, 4. da je uspešne končal najmanj osemletko ali •opravil izpit za kvalificiranega ali visokokvalificiranoga delavca, 5. da ni sodno kaznovan, 6. da ni v kazenski preiskavi. Vsak kandidat bo pred sprejemom v službo zdravniško pregleaan in mora opraviti sprejemni izpit po določenem testu Sprejeti kandidati bodo prejemali plačo kot pripravniki po uredbi o nazivih in plačah uslužbencev organov za notranje zadeve ter odločbi o položajni plači v organih za notranje zadeve. Prejemali bodo tudi brezplačno uniformo ln obutev. Samskim uslužbencem so zagotovljena stanovanja na postajah LM ali v samskem domu. Uživali bodo vse redne in posebne ugodnosti, ki jih določajo zakoni in predpisi o socialnem in pokojninskem zavarovanju. Pouka pri strokovnem šolanju ne bodo plačevali. Podrobnejša pojasnila o natečaju in pogojih za sprejem lahko dobe kandidati na vsaki postaji LM v SRS. Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS Razpisna komisija pri gostinskem podjetju »JELEN« KRANJ razpisuje mesto direktorja podjetja Pogoji: — Višja komercialna šola ali srednja ekonomska šola in vsaj dvoletna praksa v gostinski stroki; — gostinski poslovodja s petletno prakso na vodilnem položaju v gostinski stroki; — visokokvalificiran ali kvalificiran natakar z 10-letno prakso v stroki, od tega 5 let na vodilnem položaju. Pismene prijave sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi, t. j. vključno do 17. oktobra 1964. OPOZORILO V četrtek, 1. oktobra 1964, ob 6. uri je bila na gorenjski progi od Kranja do Jesenic sključena v železniško elek. omrežje napetost 3000 V. Od tedaj, dalje je treba upoštevati, da so vse naprave, tudi električni drogovi in nosilci pod napetostjo. Vsako dotikanje ali približevanje tem napravam je smrtno nevarno. Posebej je treba paziti še na cestnih prehodih da ne bi s tovorom, naloženim na cestnih vozilih, prišli preblizu ali v stik z voznim vodom. Skupnost železniških podjetij Ljubljana Razpisna komisija pri podjetju »VINO KRANJ« KRANJ — Mladinska 2 razpisuje na podlagi 3. odstavka 112. člena temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah delovno mesto direktorja podjetja Pogoji: Visoka strokovna izobrazba, zaželena praksa v trgovini z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami ali srednješolska izobrazba in 10 let prakse na vodilnem delovnem mestu v blagovnem prometu. Ponudbe z opisi zahtevanih pogojev in kratkimi življenjepisi pošljite razpisni komisiji pri podjetju »Vino Kranj«, Kranj, Mladinska 2. Natečaj velja 15 dni od dneva objave. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo v Kranju ZELI ZAPOSLITI SODELAVCE V NOVIH PROSTORIH na naslednjih prostih delovnih mestih: število del. mest 1. zdravnik specializant iz ginekologije in porodništva 2 2. medicinska sestra bolniško-ginekolo- ška smer (babica) 10 3. medicinska sestra bolniško-polikli- nična smer (bolničarka) 8 4. medicinska sestra - instrumerttarka 1 5. otroška negovalka 7 6.laborant 1 7. sterilizacija 1 8. finančni knjigovodja-bilancist 1 9. finančni knjigovodja-likvidator 1 10. materialni knjigovodja 1 11. tajnica 1 12. blagajničarka 1 13. matičarka 1 14. perica 8 15. oskrbniknakiadiščnik 1 16. likarioa 8 17. urejevalka 2 18. potmivalka 4 19. servirka 3 20. vratar | 4 21. snažilka v 36 POGOJI: pod L specializant iz ginekologije in pouodniitva pod 2. do 13. srednja strokovna izobaeafoa pod 14. s kvalifikacijo pod 15. do 21. dokončana osemletka. Za prosilce je pogoj odslužen voj«šiU$foik/fcOseb-nl dohodek po pravilniku o raadeljevanj«-' osebnih dohodkov. Nastop službe 1. novembra 1964 ali po dogovoru. Razpis volja do zasedbe delovnih mest. SOBOTA, S." oktobra 1W4 Tom Sawyer - detektiv M. Twain: 106. »Jezni sva, ker nama ne povesta ničesar. Zakaj sta naju povabila semkaj? Je morda to ena izmed vajinih potegavščin?« naju Je pokarala Marv, ko sva vstopila v njuno sobo, medtem ko naju Bessi sploh nI pogledala in ne pozdravila. »Da, da! Hm! Da!« Tom se je moral na vso moč premagovati, da ni ničesar izdal. Čakala ava namreč strica Silasa in teto Polly, ki sta se mudila nekje v pritličju. 107. Končno sta Je prišla. Stric SiJas Je bil ves moker v očeh, ko bas je zagledal zbrane v dnevni sobi. »Tom in Huck, do smrti vama bom hvatan,« js izdavil starček. »?.e dobro, ni vredno,« ga je nrck'nil Tom. N.*»to jc povedal Bcssv in Mary o nagradi in o morju. Vesolj sta bili najinega povabila na morje. Pozno v noč smo se veselili. 108. Drugi dan smo se šli kopat v bližnjo reko, ali bolje rečeno: šli so se kopat. Kajti tega dne ne bom nikdar pozabil. Mary in Bessi sta bili lepo rjavi in tudi Tom ni prav nič zaostajal za njima. Le jaz, revček, sem bil bel, .prava reklama za jogurt. Medtem ko sta se Bessi in Marv norčevali iz mene, sem molče sedel v dolgih hlačah in beli majici na bregu in ju opazoval. Nisem jima mogel do živega. Bili sta vedri in igravi. Tudi Tom je zbijal šale na račun moje bele polti. Preživljali smo vesele počitnice. KONEC port • šport # šport • šport • šport • šoori G šoort 9 sodri & šport »nori • soor! 0 šport • šport • šport • šport © šport t» šport • špo 999 XVI. olimpijske igre — Melbourne 1956 Otvoritveni dan XVI. olimpijskih iger v Melbournu v Avstraliji je prinesel nekaj svojevrstnih rekordov. Največji med njimi Je prav gotovo ta, da se je na stadionu »Cricket Ground« zbralo 110 tisoč ljudi, kar je v zgodovini olimpijskih iger rekordno Število. Tudi število nastopajočih držav, kljub odaljenostl nI upadlo, saj so nastopili športniki iz 68 držav (rekord 69-Helsinkl). Med zanimivosti spada tudi to, da so med samo otvoritvijo prepeljali v ambulanto 225 ljudi, ki so omedleli. Med njimi so biLi tudi tisti, ki so sodelovali pri slovesnem mimohodu. Med aktivnimi športniki se je onesvestila nekdanja svet. rekorderka v metu krogle Gali na Ziblna (SZ). S tem pa rekordi še niso izčrpani. Olimpiada v Melbournu je nasploh nosila pečat največje športne manifestacije v zgodovini športa. Doseženi so bili tudi odlični rezulta-' ti, tako da je eden izmed novinarjev ob tej priložnosti zapisal kot uvod svojemu članku: »Velik pogreb olimpijskih rekordov.« ATLETIKA Moški — 200 m: Morrovv (ZDA) 20,0 — o. r., 800 m: Courtnev (ZDA) 1:47,7 — o.r., 1500 m: Delanev (Irska) 3:41,2 — o.r., 3000 m: Kuc (SZ) 13:39,6 — o.r.