T3O.   46   VS
V nebesa!
IŠpega pa ne smem zamolčati, — tako sem si mislil ^sf enkrat, ko sem slišal neke skrivnostne pogovore treh pridnih deklic: Kobalove Angelice in Cilke in Kosmačeve Julike. Vesel sem bil teh pogovorov, in ko sem odhajal, sem takoj skleml: To pa že moram sporočiti .Angelčkovemu"  uredniku,   da naj pove še
Idrugim   otrokom.   Ootovo  bodo   radi   čitali,   Ce   so le — pridni! Kaj pa sem siišal? Le poslušajte ! V Kohalovi hiši boleha že dalj časa mlado dekle, Kobalova kanka.   Komaj še upa, da bo ozdravela — njen  duh  že   plava  gori   nad zvezdami.   S slabotnim glasom  pripoveduje  svojim  sestricam  o  nebesih,   o Bogu,  o Mariji,  o angelčkih ...   O tem.   kar   pripo-veduje lvanka,   se pogovarjajo tudi Angelica in Cilka in Julika.
^Kako lepo je gori v nebesih! Oli, ko bi Ivanka šc mene s sabo vzclal   Še danes jo poprosim."
Tako govori svoji sestrici Angclica.
nJaz bi tudi rada šla v nebesa. Če pojdeš ti, pojdem pa še jaz. Sama pa ne bom pri nas, prav gotovo ne."
,Kaj bodo pa mama rekli, Ce bomo vse šle v nebesa. To bodo jokali! Ti, Cilka, moraS oslali pri mami."
Cilko polijcjo solze. Sa,i ima rada svojo sestrico, saj ji ne brani iti v nebesa; hudo ji je pa vendar, Ce bi morala sama ostati na zemlji. Angclica jo brž potolaži:
,Saj boš samo malo časa pri mami. Potem bom pa Bogku povedala, da ml je dolgčas po Cilki In po mami, pa bo Bogek poslal angelčka po tebe in po n\an\o."
Ta načrt je ugajal obema.
,Pa še nekaj ne smemo pozabili, Angelica," po-vzame zopet Cilka. ..Kosmačeva Julika se tako rada igra z nama; (a bo Sla ludi z nama v nebesa."
ar  «   ta
.Pojdi jo poklicat, da ji poveva."
Cilka gre in kmalu pripelje s sabo šliriletno Juliko. Ko pride do Angelice, prične Cilka brž na-daljevati pretrgani pogovor.
.Julika, ali veš, kam bo šla naša Angelica ?"
.Ne vem. — Katn pa?"
,V nebesa!"
,,V nebesa?   Kdo ji bo pa lestvo pristavil?"
.Nihče. Angelček bo priSel ponjo in po Ivanko."
»Zakaj pa pojde v nebesa?"
»Zato, ker je gori doma Ijubi Bogck. Potem bo prišel angelček še pome in po mamico, pa bomo vsi v ncbesih."
nKdo se bo pa potlej z tnano igral, če ne bo ne tebe, ne Angclice?"
wPa pojdi z nama," pose^e vmes Angelica, ,,se bomo pa v nebesih igrali. Tam je lepo. Celo an-gclčki se igrajo s pridnimi otroci."
,Rada bi šla, samo če bi smela Miklavžcvo pun-čiko vzeti s sabo, ker je tako lepa."
_Boš pa angelčku povedala, pa jo bo nesel s tabo. Sveli Miklavž bo prav vescl, ko bo vidcl, kako lepo si varovala punčiko."
nVsi pojdemo v nebesa.   Oh kako bo lepol"
nSedaj pojdimo pa mami povedat, kako smo se zmenfle iti prosit pojdemo Ivanko, da nas vzame s sabo."
In odšle so nedolžne deklice v Kobalovo hišo------
Doslej se še ni odprlo nebo, da sprejme po njem hrepeneče olroke; upamo pa, da se to enkrat golovo zgodi.
Dotlej, pa Ijuba mladina, ohrani te Bog v cvetju nedolžnosti!                                     /. E. Bogomil.