Savinjske r i.** gjMPPM Gradič Tel./fax: 063/719 221 ■ ,^r:4 - laij ALU-PVC okna iti vrata zimski. ■ ...vrtovi senčila stigma S3 MARIBORSH Telefon: 063 41' [00 a, CELJE (251,411 252 MAZDA B2500/D/4x4 2.700.000 SIT (na zalogi) 323P - 1.3 + klima 2.156.462 SIT iScooter GAMA 6,5PS • 246.830 SIT brez oa | Juiavnlčarstvo 3000 Celje Delavska 8 Telefon 063/ 412 128 PRODAJA P L0 MAJIC ZA VAŠO PREDSTAVITEV IN PROSTI ČAS UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC 063 715 401,715 402 metnik.^išmm. 13. 5. 1998 mmmm; mamrnepria pri posti 1102 Ljubljana IVOVA Generacija AVTOMOBILOV KAJA Karmen Janc S.P. Vrbje 88 F, 3310 Žalec Tel. & fax: 063/716-020 ML«CO Barvna lestvica: 20 različnih barv. LONČAR cZ cotnpany Partizanski 6, 3320 Veknje leC/fajG 063 862242 gSM: 041684390 Generalni uvoznik in prodajalec mailc BSCI ill ŠPORTNI VW POLO že od 2.058.545 SIT ali 32,573 SIT mesečno PROSTORNI VW POLO VARIANT že od 1.590.000 SIT ali 25,178 SIT mesečno DRUŽINSKA VW POLO LIMUZINA že od 2.053.771 SIT ali 32,573 SIT mesečno Kredit - Leasing SPEKTRA Oifct d.o.o. Celje, Kidričeva 36 Volkswagen,l* ^ % muu Prodaja 063/411 -336, 411 -298 Servis 063/33-495 Rez. deli 063/38-879 MALI OGLASI ZALOGA RABUENIH VOZIL AUDI 100 2.3E, I. 92, moder, 1,880.000 SIT AUDI 80 1.8S, I. 90, svetlo plav, 1,029.000 SIT AUDI 80 2.0, 1. 93, bel, 1,814.200 SIT CITROEN AX 11 TGE, 1. 90, 5V, rdeč, 390.000 SIT CITROEN BX 15 TGE, 1. 91. kovinsko siv, 5V, 460.600 SIT DAIHATSU CHARADE CS TD, 1. 92, 5V, 611.000 SIT FORD ESCORT KARAVAN CLX DIESEL, 1. 92, 1,135.000 SIT FORD ESCORT 1.81 CHIA, 1. 93, 1,363.000 SIT FORD ESCORT 1.6 CL. 1. 91, svetlo moder, 930.600 SIT HVUNDAI SONATA 2.01 GLS. 1. 93, kovinsko siv, 1,344.200 SIT MAZDA 323 1.81, 4WD. 1. 90, 3V, kovinsko črn, 799.000 SIT MAZDA 323 1.61 karavan, I. 94, kovinsko siv. 1,409.060 SIT MERCEDEŠ 190D, I. 89, rdeč, 1.626.200 SIT MITSUBISHI PAJERO 3.0 GLS V6, 1. 92, kovinsko moder, 2,716.600 SIT OPEL CORSA 1.21, 1. 91, 3V, bel, 799.000 SIT OPEL VECTRA 1.6 GL, 1. 89, bel, 4V, 930.600 SIT OPEL OMEGA 2.0 16V CD, 1. 94, kovinsko srebrn, 2,246.600 SIT SEAT CORDOBA 1.8 GLX, 1. 95, rdeč. 1,645.000 SIT SEAT IBIZA 1.9D CLX, 1. 95, zelena, 1,400.600 SIT VOLVO 460T, I. 94, kovinsko zelen, 2,100.000 SIT VOLVO 460T, I. 94. kovinsko moder, 1,999.000 SIT VW PASSAT KARAVAN 1.8 GL, I. 93, kovinsko črn, 1,469.000 SIT VW POLO 60. 3y, 1. 96, 1,551.000 SIT VW PASSAT VARIANT GT G60 SVNCRO, 1. 91, bel, 1,692.000 SIT VW TRANSPORTER FURGON 2.4 D DMR, 1. 93, bel, 739.000 SIT SKODA PICK UP 135 LX, 1. 93, bel, 394.800 SIT SALONSKA VOZILA AUDI A3 1.8T ambition, I. 97, 4,267.600 SIT VW POLO 75 1.6. 1. 96, zelena biserna, 2,340.600 SIT VW T4 8+1 2.5 TDI KOMBI KMR, testno vozilo, bel VW T4 8+1 2.5 TDI KOMBI DMR, testno vozilo SPEKTRA ORBIT, Celje, tel.: 0631411-336, 411-298 PRODAM Ugodno prodam LADO RIVA, 1. 85, 063/452-289. Prodam 16 kvadratov klasičnega parketa KLASIK HRAST 21x40x400 ekstra klasa. Cena 2.500,00 SIT/m2. 063/471-673. Prodam vrhunsko gorsko kolo SCOTT TEAM RACINO, oprema: Shimano deore XT, Grip shift SR 8.0, Rock Shox Judv XČ vzmetnice vilice... Odlično ohranjen. 063/843-092. NAJEM V centru Žalca nasproti avtobusne postaje oddam v najem lokal70 m2 s skladiščem in izložbo za kakršno koli trgovsko dejavnost ali drugo mirno dejavnost. 063/715-281. v* PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA VEČ TIPOV VOZIL PRIPRAVA VOZIL ZA TEHNIČNI PREGLED t* GENERALNA POPRAVILA IN POMOČ NA CESTI Delovni čas: delavniki od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure Z A NUJNE PRIMERE SMO VEDNO NA VOLJO JAirtopLe.ktrlka In trgovina z rezervnimi deli gojLič Kapljavas16, tel.:724-198 A' hflntt/ Električarska popravila na vseh vrstah motornih vozil! - Sanacija obstoječih dimnikov z vstavitvijo tuljav iz nerjaveče pločevine. - Izdelava montažnih dimnikov. Laikova vas 43 3312 PREBOLD Telefon: 063/ 702-480 Mobitel: 0609/615-205 t'JE Polžje dirke Končno smo ga dočakali. Novi prometni zaklon namreč. Med prvomajskimi prazniki na slovenskih cestah baje ni bilo nobene smrtne žrtve, nasploh pa naj bi število nesreč silovito upadlo. Ti podatki naj bi dokazovali, kako potreben je bil novi zakon. V resnici sem do naravnost fantastične učinkovitosti novega zakon malo skeptičen, ker pač menim, da bodo ljudje, ko bodo prvi šok novega zakonja prestali, le začeli voziti bolj objestno in hitreje. Popolnoma se strinjam, da je bilo potrebno dvigniti kazni za prometne prekrškarje, in menim, da je določena višina primerna. Kakšne učinke ima zakon v praksi, sem imel priložnost preizkusiti v prejšnjem tednu, ko sem imel kot nalašč nekaj več opravkov v Ljubljani, v petek pa sem se s svojo boljšo polovico in mulcem odpravil v Prekmurje staršem ukrast dan zasluženega dopusta. Nove omejitve ste v praksi verjetno preizkusili že vsi. Torej veste, kako je peljati petdeset kilometrov na uro po celjski obvoznici (no, to omejitev naj bi v kratkem spremenili). Tudi sam sem nekajkrat moral voziti to polžjo dirko, in roko na srce, zaradi čedalje hujše vročine, me postaja strah, da me bo v razbeljeni pločevini prej zadela kap, kot bom zagledal domačo hišo. Nazadnje sem “drvel” v Ljubljano. Končno sem si rekel: "Klinc, kar bo, pa bo" in pritisnil plin. Pri šestdesetih kilometrih na uro sem začutil prav zlobno zadoščenje, čisto tiho pa sem razmišljal, da pravkar mečem pet tisočakov skozi okno. Ko sem peljal še malo hitreje, se je teh pet tisočakov potrojilo, in šlo bi še naprej, če ne bi besen zavrl in rekel, da bom šparal. Na robu živčnega zloma sem pripeljal do Trojan. Gneča. Tovornjaki, sonce, tovornjaki, sonce... Naenkrat pa me je spreletela sila zlobna ideja! Ali bodo policisti v trojanskem klancu ustavljali tovornjake, ki vozijo prepočasi in ovirajo promet? Omejitve so le omejitve! Ko sem razočaran spoznal, da bodo očitno tovornjakarji tudi v prihodnje lahko nemoteno povzročali gnečo na cestah, sem začel razmišljati, da bo potrebno malo prehitevati. A glej ga, zlomka! Pri sedemdesetih kilometrih na uro nihče ne prehiteva. Prepričal sem se, da ne delam prevelikega prekrška in prehitel osebni avto in tovornjak pred seboj. Ko je moj avto prijetno hrumel mimo tovornjaka, sem spustil oči na armaturno ploščo. Kriza! 130 km/h. Kar videl sem, kako bi se zmanjšal družinski proračun, če bi me dobili. Disciplinirano sem zmanjšal hitrost in v vzvratnem ogledalu opazoval tovornjak, ki ni bil dosti počasnejši od mene. Že malo penast sem se bližal Ljubljani. Ko se začnejo prva naselja - spet omejitve. 50 km/h. Nikamor se nismo prestavili, šlo je po polžje, sonce pa - hotelo me je ubiti. Končno Ljubljana. Pogledal sem na uro in bil presenečen. V resnici sem mislil, da sem v avtu že kake tri ure, a sem vozil le kakih petnajst minut dlje kot ponavadi. Malo sem se ohladil v senci in pomislil, da me nihče ni hotel povoziti, nisem prišel v noben kritičen položaj, nasploh je bilo dosti mimo, le malo preveč vroče, torej ni razloga za slabo voljo, prej narobe. V tem trenutku sem bil - s stisnjenimi zobmi sicer - pripravljen priznati, da novi zakon le ni taka polomija, kot sem bil prepričan malo prej. In odkrito povedano - takrat, ko bo moj sin naredil vozniški izpit, bi le raje videl, da bi on in vsi ostali vozili tako, kot predvideva novi zakon. Konec koncev sem le uvidel, da je morda boljše peljati malo počasneje in ostati živ, kot pa umreti zaradi hitrosti. Le eno stvar sem sklenil. Prodal bom svoj avto, ki pod pokrovom skriva sto dvajset konjev in kupil nekaj, kar ni močnejše od sosedove kosilnice. Pa klimo mora imeti. Potem bom morda preživel tudi tistih polžjih petdeset kilometrov na uro. Vid Burnik IZ VSEBINE: VAŠE MNENJE Reforma pokojninskega sistema Stran 4 AKTUALNO Mladi forum ZLSD Stran 5 GOSPODARSTVO Očetje na starševskem dopustu Stran 6 Gotovlje odločno NE samoprispevku Stran 7 INTERVJU Marina Bukovec: Kako zagotoviti dobro kakovost sadja Stran 8 Janko Čretnik: Pojdi v rit! je n^jmehkejša verzija! Stran 14,15 PREDSTAVLJAMO Modni tokovi v Zg. Savinski dolini Stran 13 TURIZEM Počitnice za vsak žep Stran 16 Kje lahko uživate? Stran 19 ŠPORT Libojski gorski tek Uspešni lokostrelci Stran 18 STRAN ZA DAME Obleke, obleke ... Stran 20 AVTOMOBILIZEM Clio druge generacije Golf četrte generacije Daevvoo karavana Stran 22 RAZVEDRILO Nagradni rebusi Kino sporedi CD-ji Stran 26,27 GLASBA Štajerskih 7 Demolition group Miladojka youneed Strelnikoff Stran 28 GLAS Savinjske izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Šlandrov trg 20, PP. 27, 3310 Žalec, telefon: 0631 715 011, telefas: 0631 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: Metod Marolt, Jure Miser, Saša Vučina; lektor: Vid Burnik; novinarji: Ljiljana Pušnik-Čede, Dominika Sambolič; stalni zunanji sodelavci: Gregor Čulk, Franc Furland, Nina M. Sedlar, Ana Ivanovič, Ivan Jurhar, Tomaž Mahkovic, Gorazd Motela, Alenka Turnšek,Trigon, Vasja Volavšek.. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4192) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 413-12-381195-23175 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Oblikovanje in grafična obdelava: GLAS Savinjske. Vse pravice pridržane! REFORMA POKOJNINSKEGA SISTEMA Vsem, ki ste prebrali moj prvi članek v Glasu Savinjske, sem gotovo dolžan še dodatnih pojasnil, ki pa bodo za nekatere bolj suhoparna, saj jih bom podkrepil s podatki iz zaključnih računov p[gd kratkim je bilo grdo oskrunjeno in uničeno spominsko obeležje na Gori Oljki. Tistim, ki smo ga poznali, je to vandalsko in strahopetno dejanje nerazumno, zato se sprašujemo: Zakaj tako, gospodje? ZPIZ je imel leta 1993, kljub bistvenemu povečanju števila upokojencev, še vedno z zakonom določen rezervni sklad v višini enomesečne pokojnine za vse uživalce. To bi v revoloziranem znesku pomenilo 34.927.083.000 sit. Ta denar je bil skoraj v celoti pokurjen za kupovanje volilnih glasov. Skupščina ZPIZ in strokovne službe so povsod in vedno opozarjale na škodljivost političnega razkrajanja kapitala zavoda, ki bi brez večjih težav ob nevmešavanju politike posloval v korist zavezancev in uživalcev. Država bi s svojimi instrumenti morala zagotoviti zgolj z ustavo deklarirano enakost vseh držav- Ijanov v postopku. Od leta 1993 do danes se permanentno večajo razlike v prispevkih med delavci v olastninjenih podjetij, sp-ji, kmeti in ostalimi zavezanci. Stanje je sledeče: Prvi plačujejo prispevke po dejansko izplačanih plačah, drugi (čast izjemam) po minimalnih, tretji po katastru in četrti na osnovi sklepa politikov nič. Takšno ravnanje mesečno oškoduje ZPIZ za najmanj 2 milijardi oziroma še enkrat toliko, če upoštevamo, da imajo zaposleni pri sp-jih in manjši d.d.o.-jih najmanj takšne plače, kot je povprečje RS. Dokler so službe še smele ločeno prikazovati prispevke, je bilo razmerje porazno. Delavci v velikih olastninjenih podjetij so plačevali 1,7 krat toliko kot zaposleni pri zasebniki in 5,6 krat toliko kot kmetje. Trenutno je v podjetij in organizacijah zaposlenih 593.086 delavcev, zaposelnih pri zasebnikih in zasebnikov je 112.364 in kmetov 25.285. Številke same po sebi povedo, kolikšen je primanjkljaj zaradi neusklajenega plačevanja. Vlada je iz političnih razlogov, brez vsakih ekonomskih utemeljitev in soglasja skupščine ZPIZ-a, nekajkrat grobo posegla v prispevne stopnje in na ta način zmanjšala prihodke ZPIZ-a. Pri tem se je obvezala, da bo vse tovrstne izpade pokrila, česar pa še nobeno leto ni storila. Letos je proračun iz naslova političnih obremenitev in neumno znižanje prispevne stopnje delodajalcem, ostal dolžan ZPIZ-u 8.905.900.000 SIT. Zapadlih terjatev politično oproščenih zavezancev, ki so enostransko podaljšane, je 2.665.600.000 SIT. Davčna uprava in sodni aparat pa niso izterjali po stanju 31.12.1997 zapadlih obveznosti zasebnikov in pri njih zaposlenih delavcev za 15.037. 100.000 SIT, medtem ko je dolg pravnih oseb 3.503.400.000 SIT. Že grobo seštevanje in odštevanje nam pove, da zavod nikakor ne bi posloval z izgubo 10.488.400.000 SIT, vkoliko bi lahko delal tako kot zna in ne tako kot od njega zahteva politika. Povečan transfer iz državnega proračuna 109.334. 500.000 SIT je razdeljen takole: 25.291.700.000 SIT za politično sprejete obveznosti, predvsem akontacije bivšim upravičencem JLA, 82.186.600.000 SIT za nadomestilo ekonomsko neupravičene znižane prispevne stopnje delodajalcem, ki se je prilila v plače ljudi na individualnih pogodbah, ki v masi zaposlenih predstavljajo manj kot 4 odstotke, poberejo pa preko 30 odstotkov mase za plače, 13.600.000 za odpis prispevkov kmetov in 1.842.600.000 za poplačilo istoimenskega dolga iz leta 1996. Iz do sedaj navedenih številk je lahko vsakomur jasno, da niso resnični zavarovanci iz naslova delovnega razmerja razlog za reformo. Niso tisti, ki petintrideset in več let plačujejo pokojninsko zavarovanje breme ZPIZ-u. Nasprotno, dasiravno se je število uživalcev izredno povečalo v letih 1990 - 1992 kar za 26,2 odstotkov, je kriza nastopila šele s povečano finančno nedisciplino in znižano prispevno stopnjo. Za prvo je kriva nepravna država, za drugo pa volitve in kulisa Drnovškove lažne zgodbe o uspehu. Za oboje seveda nosi izključno krivdo predlagalec reforme, ki želi breme prevaliti samo na ubogo rajo. Popolna blokada medijev in lažiranje podatkov so metode s katerimi vladajoča roza - zelena koalicija prepričuje Slovence in Slovenke v popolnost cesarjevih novih oblačil. Vse napisane številke so prepisane iz poslovnih poročil ZPIZ-a in niso poslovna skrivnost, dostopne so vsem novinarjem in političnim strankam. Koliko njih se je vanje tudi poglobilo, ne vem, vem pa, da se ZLSD v Žalcu v skrbi za jutrišnji dan delavcev in današnji dan upokojencev nad njimi vsako leto znova zamisli. Na nepravilnosti so opozarjali tudi naši poslanci, ki so ob znižani prispevni stopnji prognozirali škodljivost početja in med drugim zahtevali čiste račune prerazporejenih sredstev. Po treh letih obupnih prizadevanj in opozoril, je Glas Savinjske prvi časopis, ki je tozadevno pisanje upal tudi v celoti objaviti. Odgovornemu uredniku se v imenu stranke zahvaljujem in hkrati s podpisom osebno jamčim kazensko odgovornost za sleherno napisano besedo. Srečko Čater (ZLSD Žalec) Za nekatere že davnega leta 1973 je takratni ZSMS na Gori Oljki postavil spominsko ploščo, ki je spominjala na pokrajinsko konferenco SKOJ-a, ki je bila tukaj leta 1939. S skromnim kamnitim obeležjem so se takratni mladinci, danes možje in očetje, želeli zahvaliti tistim, ki so njim in številnim pred njimi omogočili brezskrbno otroštvo, študiranje, zaposlovanje in ustvarjenje družine v lepih novozgrajenih stanovanjih. Številni mladci, ki so se udeležili konference leta 1939, se v takrat mnogo hujši krizi, kot je danes, zagotovo niso odlikovali z rušenjem pomnikov in niso svojega nestrinjanja izražali z uživanjem ma- V Velenju se je v sredo 6. Maja v vili Herbersteinsestala komisija za ocenjevanje malih projektov pre-komejnega sodelovanja PHARE, ki jo je imenovale ministrstvo za ekonomske odnose sincerely tujino in razvoj R. Slovenije. Na dnevnem redu so imeli ocenitev 29 projektov, ki so prispeli na razpis iz občin obmejnih regij in kandidirajo za sofinanciranje. mil in alkohola. Iskali so druge in drugačne rešitve. V združevanju so iskali rešitev za izhod iz težke predvojne krize. Večina teh, ki so se takrat zbrali na konferenci, se je vključila v NOB na strani tistih, ki so branili današnjo svobodno državo Slovenijo. Veliko je po naši državi pomnikov, takšnih in drugačnih, od kužnih znamenj do novodobnih, ki so bili postavljeni pred kratkim. Naša stranka se zavzema za spoštovanje prav vseh obeležij, ki so jih naši predhodniki in novodobniki postavili zato, da bi preko njih pokazali svoje spoštovanje do naše zelo pestre zgodovine. Za izražanje svojega nestrinjanja z razmerami, ki pehajo našo mladino v samomore, drogo in alkohol, pa bomo uporabili druga bolj učinkovita sredstva. Gospodje anonimni rušitelji, čar demokracije ni v vandalizmu, ki ga omogoča naša nepravna država. Zagotovo si ne morete šteti v čast takšnih nočnih akcij in prepričan sem, da z takšnimi akcijami ne boste dosegli svojih ciljev, če jih sploh imate. Srečko Čater (ZLSD Žalec) AKCUA SUZUKI GRAND ALT0 GRAND že od 1.100.000 SIT SVVIFT GRAND že od 1.400.000 SIT BALEN0 GRAND že od 1.700.000 SIT SAMURAI GRAND že od 2.000.000 SIT VITARA GRAND že od 2.800.000 SIT BO91 ATA OfJfiSlVIA ■J LBTMATHADIOIJA UOIODHN KrlEDIT IM LEAcJJNO kredit TOM+ 6% od 1 do 5 let OIDV d.o.o. Polzela tel. 720 592 Velenje tel. 863 960 JI—/ FRANC ROMIH s.p. tel./fax: 063/720-200 Nudimo vam prenovo vašega doma, poslovnih prostorov ali drugih objektov. Na starih ali novih objektih izvajamo: - vsa slikopleskarska in pleskarska dela, stenske obloge - strojno kitanje površin z IVagner aparatom, kitanje betonskih elementov - oplesk kovinskih konstrukcij - izdelujemo komplet DEMIT fasadne obloge na opečno ali betonsko podlago - obnavljano stare in pleskamo nove fasade - pisanje in popravila reklamnih in označevalnih napisov DELAMO HITRO, STROKOVNO IN PO KONKURENČNIH CENAH. PRIPOROČAMO SE IN VAS LEPO POZDRAVLJAMO! V_________________________ POKLIČITE NAS! Tel.: 720-200; KATERE SKLEPE SO ŽALSKI SVETNIKI SPREJELI NA ZADNJEM ZASEDANJE? 33. seja Občinskega sveta Občine Žalec je potekala 23. aprila v sejni dvorani. Žalski svetniki Se vedno niso sprejeli proračun Občine Žalec za tekoče leto. Po sprejetju poročila o izpolnitvi sklepov z zadnje redne seje so se člani občinskega sveta lotili predloga odloka o proračunu občine Žalec za leto 1998. Ker so bila mnenja precej različna, so se svetniki odločili, da ta predlog umaknejo z dnevnega reda. Oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve je članom Sveta poslal v drugo obravnavo predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Žalec. Novi odlok upošteva vse pripombe, ki so bile podane v času javne razprave. Oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve je predlagal dve dopolnitvi: 1. da so komunalne takse prihodek občinskega proračuna, ki se porabi za potrebe območja krajevne skupnosti, v kateri je taksna obveznost nastala 2. olajšavo taksne obveznosti v letu 1998 za vse tiste taksne zavezance, ki bodo taksno obveznost ta leto 1997 plačali po prvotno predpisani, višji stopnji Ob koncu razprave so žalski svetniki sprejeli predlog odloka. ŽAlski svetniki so prižgali zeleno luč za še en predlog in sicer, za spremembe in dopolnitve programa odvoza odpadkov v naši občini. Bistvene novosti odloka so: - racionalizacija odvoza in s tem znižanje stroškov na določenem zaokroženem območju - obračun cene za skupne zabojnike po volumnu glede na število gospodinjstev - obvezen najem posod, vkolikor se uporabnik ne odloči drugače in s tem hitrejše vključevanje uporabnikov v organiziran odvoz odpadkov ter enotne posode na območju celotne občine Člani občinskega sveta so soglašali s predlogom sklepa o zvišanju cen programov predšolske vzgoje v VVŽ Žalec. Po novem bodo cene teh storitev višje za 4,4 odstotka. Dvig cen sta povzročila porast cen na drobno in življenjskih potrebščin za 3,6 odstotka ter povečanje izhodiščne mesečne plače od 38.254 SIT na 40.090 SIT, kar predstavlja 4,8 odstotno zvišanje. Nove cene bodo veljale od 1. maja 1998. Potrebno večino glasov občinskih svetnikov je dobil tudi predlog sklepov za izdajo soglasja za povečan obseg sredstev za izplačilo delovne uspešnosti v javnih zavodih. Javni zavod UPI je minulo leto končal s pozitivnimi številkami in povečal prihodek za 17 odstotkov. Zaposleni v UPI-ju opravljajo dejavnost tudi preko delovnega časa in so v času izobraževalne sezone obremenjeni do 30 odstotkov nad predpisanimi delovnim časom. Zavod za kulturo Žalec pa je v letu 1997 ustvaril skoraj 9 odstotkov prihodka. Njegovi delavci so, zaradi premajhnega števila zaposlenih, delovno preobremenjeni. Leto 1997 so Žalske lekarne zaključile z bruto dobičkom 2,6 mio SIT. Ob koncu seje je občinski svet podprl še predlog javnega natečaja o nameri za dodelitev koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju, ki ga sedaj pokriva Javni zavod Žalske lekarne. Razpis za dodelitev koncesij bo objavljen v majski številki časopisa »Savinjčan«. L. ČEDE MLADI FORUM ZLSD Združena lista socialnih demokratov občine Žalef je 4. maja v Gasilskem domu Žalec predstavila program Mladega foruma. Predstavitve se ie udeležil Borut Pahor, predsednik ZLSD ter člani Mladega foruma iz Ljubljane Uroš Javševec, Peter Bohinj in Jernej Brvar. Razgovor je vodila Mojca Kapus, predsednica Mladega foruma pri OO ZLSD Žalec. Pogovor med člani stranke ZLSD se je pričel z vprašanjem, ki je bilo naslovljeno na predsednika stranke Boruta Pahorja. Prisotne v Gasilskem domu je zanimalo, kako stranka uresničuje zastavljene cilje. »Kot člani ZLSD imamo pravico svet razumeti in ga oblikovati. Naš cilj je demokratična in neodvisna država. Zavedamo se, da si mora vsak posameznik ustvariti lastno blaginjo, vendar moramo pred tem odgovoriti na vprašanje - ali je novi sistem omogočil boljše življenje. Menim, da socialne in gospodarske reforme ne ponujajo iste možnosti za vse državljane. Reformi družbe in države sta neizogibne. Edino konkurenčna država lahko odpre vrata v Evropo. Tudi ta Evropa, če ne bo socialno solidarnostna, ne bo preživela. Evropa se mora modernizirati, ampak ne račun ene socialne skupine ljudi. Kot stranka še vedno nismo odgovorili na zelo pomembno vprašanje, ki se glasi: »Koliko so reforme lahko liberalne in socialne?« Naša želja je zmerna stranka, ki se želi modernizirati in razširiti volilni bazen,« je izjavil Borut Pahor. Mladi forum šteje 1490 entuziastov, ki si prizadevajo vnesti v stranko mladostno svežino. Zavzemajo se za protivnatovsko pozicijo v Sloveniji, ker so prepričani, da to ni rešitev slovenske varnosti.Zadnje čase pa razmišljajo o obujanju štafete mladosti. ki naj bi se začela 21. maja ter končala 23. maja. V okviru štafete bi organizirali spremljevalne prireditve in okrogle mize z aktualno problematiko. Mladi forum ZLSD dobro sodeluje z avstrijsko socialdemokratsko stranko. Člani Mladega foruma so vključeni v mednarodno zvezo socialistične mladine in v Združenje socialdemokratske mladine Evrope. Predstavitvi programa Mladega foruma je sledilo poročilo o delu stranke ZLSD v prejšnjem letu. L. ČEDE IZ PARLAMENTA Čeprav v Državnem zboru poteka seja za sejo, bom v tem kratkem sestavku opisal nekatere druge stvari. Ko sem bil pred nedavnim na zboru upokojencev v Žalcu, me je nekdo vprašal, če lahko pride v državni zbor pogledat, kako tam izgleda. Če kdo želi priti v Državni zbor, se mora najprej javiti v recepciji in povedati, koga želi. Odda osebno legitimacijo in dobi posebno priponko. Receptor ga odpelje k zaželjcni osebi. Če na dan obiska poteka seja Državnega zbora, gre obiskovalec lahko tudi na balkon in od tam spremlja dogajanje. Nadaljnje vprašanje je bilo, kdaj dela Državni zbor oziroma poslanci. Vsak ponedeljek je rezerviran za delo na terenu. Poslanec je ali v poslanski pisarni, na raznih obiskih ali sestankih. Torek dopoldan je rezerviran za sestanek poslanske skupine. Na teh sestankih se usklajujejo pogledi poslancev znotraj poslanske skupine do raznih zakonskih osnutkov in drugih dokumentov, ki se bodo obravnavali. Seje se ob torkih začnejo ob 14. uri in trajajo do 18. ure. V sredo, četrtek in petek se seje začnejo ob 10. uri in trajajo do 13. ure, po odmoru se seje začnejo ob 14.30 uri in trajajo do 18. ure. Včasih se zgodi, da seje trajajo do 20. ure oziroma pozno v noč ali še v jutro. Ob petkih se seje zaključijo ob 14. Uri. Velikokrat se tudi zgodi, da se med zasedanjem pokaže potreba za sejo kakšnega odbora ali komisije. Takrat se delovna telesa skličejo ob 8. ali 9. uri ali pa po 18. uri. Iz povedanega je razvidno, da je delo precej naporno, posebej še zaradi tega, ker je treba biti ves čas koncentriran in zelo paziti, posebno še ob glasovanju. Drugič pa zopet o konkretnem delu v Državnem zboru. Vaš poslanec, Anton Delak GRADBENI INŽENIRING Ifp1 ing. Vinko VUČAJNK s.p. Prežihova 1, 3310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 718 265 Mobitel: 0609/ 041/ 618 443 IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU: - gradbena dela - nizke gradnje - obrtna dela - adaptacije - inštalacijska dela - rekonstrukcije ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE V Celjskem domu je vodstvo Splošne bolnišnice Celje 6. aprila pripravilo tiskovno konferenco, na kateri so spregovorili o poslovnih rezultatih minulega leta ter predstavili strateški razvojni program do konca tega stoletja. Celjska bolnišnica sodi med največje slovenske bolnišnice. Gravitacijsko območje, ki ga s svojo dejavnostjo pokriva, obsega med 180 tisoč in 280 tisoč prebivalcev, kar je odvisno od posameznega strokovnega področja. Vodstvo bolinišnice na čelu z dr. Fakinom je leta 1997 pričelo z modernizacijo bolnišnice. Obnovljen je urološki in kardiološki oddelek, 19 enoposteljnih sob pa je preurejeno v nadstandardne sobe in s tem se je izboljšal bivalni standard bolnikov. Ker je Splošna bolnišnica Celje že nekaj let poslovala z izgubo, se je vodilni ljudje bolnišnice odločili za uvedbo vrste ukrepov, s katerimi so želeli povečati odgovornost za zniževanje stroškov in za racionalizacijo v poslovanju. Začrtani delovni program je bil v celoti uresničen. Zmanjšano je število zaposlenih, stroški so rasli počasneje, kot je republiško povprečje, zmanjšane so čakalne dobe in je razširjen program na področju bolezni ščitnice ter mamografije. Vsi vodilni in vodstveni delavci so bili deležni sistematičnega izobraževanja, pospešeni so načrti za dokončno prostorsko rešitev bolnišnice in je zmanjšano nadurno delo. V letu 1997 je z delom pričela tudi pulmološka ambulanta. Prejšnje leto je Splošna bolnišnica Celje prvič, odkar je samostojni zavod, poslovala brez tekoče izgube. Prihodek je znašal 7,6 milijardi SIT. Večino prihodka, 94,77 odstotkov je ustanova dosegla na osnovi realiziranega programa iz pogodbe z ZZZS. Povprečna bruto plača na zaposlenega je bila 166.635 SIT in se je realno povečala za 2,6 odstotkov. Finančno poslovanje bolnišnice je bilo v letu 1997 ves čas stabilno. Hkrati je bolnišnica investirala 1,14 milijarde tolarjev v centralni operativni blok in intenzivno medicino. V letu 1998 bo obseg naložb bistveno manjši, saj na osnovi proračuna, ki še ni sprejet, ni mogoče pričakovati večjih sredstev. Najkvalitetnejši vir bodo sredstva amortizacije v višini okrog 300 mio tolarjev. Med naložbami ima prednost nakup medicinske opreme: RTG za diagnostiko pljuč, UZ aparat z rektalno sondo, kardiovaskularni monitorji, holposkop, RTG za an-giodiagnostiko in drugo. Za investicijsko vzdrževanje je načrtovanih 118 mio SIT. V dolgoročnem načrtu naložb so: izgradnja dializnega oddelka, izgradnja dvigala za otroški oddelek, izgradnja oddelka C-l in izgradnja lekarne. Dokument Strateški razvojni program Splošne bolnišnice Celje je interdisciplinarni premislek o dosedanjem razvoju bolnišnice, a predvsem razvojna usmeritev, kako zagotoviti najboljšo zdravstveno oskrbo prebivalstvu in uspešno poslovanje, saj se je v bolnišnici že leta 1995 začel proces sanacije poslovanja zaradi stalnih izgub, leto 1997 je bilo leto intenzivnega snovanja dolgoročne strategije notranje skupine strokovnjakov z medicinskega, ekonomskega, pravnega, organizacijskega in drugih področij ter zunanjih sodelavcev, to je Inštituta za projektni menage-ment. Strateški razvojni prgram izhaja iz opredeljenega poslanstva in vizije celjsek bolnišnice kot regionalne zdravstvene ustanove. Ta mora upoštevati sodobne zahteve kakovostne zdravstvene oskrbe, zakonske obveznosti, potrebe prebivalstva po novih zdravstvenih storitvah, razoj medicinske stroke in zahteve trga. Nova strategija uveljavlja novo filozofijo zdravljenja, v kateri je pacient subjekt zdravljenja. Vodenje bolnišnice se temelji na odgovornosti do racionalne potrebe vsakega tolarja. V razvojnem programu je poudarek na profesionalizmu, etičnemu kodeksu in najnovejših medicinskih dognanj z vrhunskimi dosežki. Strateški razvojni program bo zahteval sprotno preverjanje doseženih ciljev in dopolnjevanje ter spreminjanje strategije glede na novo nastale razmere in spremembe, ki bodo nastale pri nadaljnjem razvoju medicinske stroke, epidemioloških razmer in dogajanjih v bolnišničnem okolju. L. ČEDE OČETJE NA STARŠEVSKEM DOPUSTU Na celjskem sejmišču je bila v okviru 22. sejma Vse za otroka organizirana okrogla miza na temo Očetje na starševskem dopustu. V razpravi, ki je bila izredno zanimiva, so sodelovali očetje, ki so že koristili dopust za nego in varstvo otrok, predstavniki centrov za socialno delo, strokovni delavci iz zdravstvenih domov ter profesorji srednjih in visokih zdravstvenih šol. Razgovor je vodila Zoja Skušek. Sodobna družba skuša vključiti moške v skrb za otroke, ker je od tega odvisna enakost moških in žensk pri zaposlovanju in udeleženosti v javnem življenju. Zakon o delovnih razmerjih Republike Slovenije ureja varstvo materinstva in pravice delavcev, ki skrbijo za otroke. 86. člen tega zakona pravi, da ima pravico do dopusta za nego in varstvo otrok poleg matere - delavke tudi delavec - oče otroka, če se tako sporazumeta z materjo - delavko. Način izvajanja dopusta za nego in varstvo otrok je urejen s posebnim pravilnikom. Ta pravilnik določa, da lahko mati - delavka pravico do dopusta za varstvo otroka prenese na očeta - delavca, ki potem to pravico uveljavlja pri svojem delodajalcu na podlagi pismenega sporazuma z materjo svojega otroka. Pisni sporazum mora oče delodajalcu predložiti najmanj 30 dni pred predvidenim datumom nastopa svojega dopusta. Torej, naša zakonodaja je dala možnost obema staršema, vendar ga v praksi večinoma koristijo matere. Delež moških, ki izkoristi to pravic, je izredno nizek. Višina povprečnega mesečnega števila očetov, ki so koristili dopust za nego in varstvo otrok v zadnjih štirih letih, se giblje med 64 v letu 1994 in 112 v minulem letu. Zakaj se očetje ne odločajo za dopust za varstvo otrok? Razlogov je več. Najpomembnejši je ta, da večina dopust za nego in varstvo otroka še vedno razume kot izključno pravico in dolžnost matere. Pomembna novost zakona o starševskem dopustu je upoštevanje direktive Evropske skupnosti o starševskem dopustu, ki priznava zaposlenim moškim in ženskam individualno pravico do starševskega dopusta na temelju rojstva ali posvojitve otroka, da bi lahko skrbeli za otroka za dobo vsaj treh mesecev do določene starosti, ki jo opredeljujejo države članice in delodajalci, vendar največ do 8. leta starosti. Urad za žensko politiko Republike Slovenije na podlagi izkušenj nekaterih evropskih držav Evropske unije predlaga, da se dodatno uvede 15- dnevni porodniški dopust za očeta oziroma za drugo zaposleno osebo, ki bo v tem obdobju pomagala materi. Upravičena oseba ga lahko koristi v obdobju do dveh tednov pred rojstvom otroka, do dveh tednov po rojstvu otroka. Glavni namen tega predloga je zagotoviti varnost in pomoč materi predvsem s strani očeta, ki se mu ob tem omogoči, da tudi sam sodeluje pri negi in skrbi za otroka. Pomembni razlogi za starševski in porodniški dopust so: 1. oblikovanje očetovske identitete 2. družinsko življenje 3. položaj na trgu delovne sile 1. Moška identiteta se ne oblikuje na podlagi očetovstva, identifikacija ženske z materinstvom pa je veliko močnejša: ne prva in ne druga nista biološko, temveč družbeno pogojeni. Z očetovskim porodniškim dopustom je moškim “dovoljeno” biti oče. Poleg tega skrb za dojenčka ponavadi vzpostavi večjo čustveno navezanost tudi kasneje, kar po eni strani omogoča vzpostavitev pristnih odnosov očeta do otroka in po drugi strani preprečuje materino dominantnost. 2. Za družinsko življenje je vključenost obeh staršev v vzgojo, nego in skrb za otroke koristna tako za otroka kot tudi za oba starša. Vključevanje očetov v starševski dopust pomembno vpliva na socializacijo otrok, predvsem pri oblikovanju moške in ženske spolne vzgoje. Psihološke raziskave so pokazale, da pomeni ukvarjanje z otroki izboljšavo zdravja in “blaginje” moških in žensk, ker pozitivno deluje na osebnostni razvoj in posledično vzpostavlja bolj “zdravo” družbo. 3. Med razlogi, zakaj predpisati očetovski dopust, so tudi različni pogoji za moške in ženske na trgu delovne sile. Očetovski dopust kot realna situacija za vsakega moškega, ki išče delo (tako kot je porodniški dopust realna situacija za vsako žensko), izenačuje možnost za zaposlitev. _____________________________L. Č. V Velenju so 8. In 9. Maja pripravili že tradicionalni cvetlični sejem z namenom, da vzpodbudijo vse, ki živijo v Velenju in okolici k ureditvi domačega in skupnega okolja. Letos so prvič k sodelovanju pritegnili tudi društvo zeliščarjev. Tako so priznani strokovnjaki s področja gojenja zdravilnih zelišč svetovali obiskovalcem sejma in predstavili svoje izdelke. Ob sejmu so se odvijali tudi nastopi mladih glasbenikov in predstavitve likovnikov in lončarjev. NOVE OBČINE V SA VINJSKI DOLINI V nedeljo, 19. aprila, so po vsej državi potekale volitve za nove občine. Savinjčani so se odločili za 4 nove občine: Polzelo, Prebold, Vransko - Tabor in Žalec. Državni zbor Republike Slovenije je razpisal poizvedovalne referendume v zvezi z ustanovitvijo novih občin, razdelitvijo sedanjih oziroma s preoblikovanjem dosedanjih občin. Hkrati je dal geleno luč za razdelitev občine Žalec na pet novih občin. Vsi prebivalci naše doline niso bili navdušeni nad formiranjem novih občin. Pred volitvami so bili v večini krajevnih skupnosti zbori krajanov, na katerih so se krajani pogovarjali o razlogih za ali proti novim občinam. Mnenja krajanov so bila precej različna. Dejansko so se zborov udeležili le tisti krajani, ki so bili mnenja, da bodo v novi občini lažje uresničevali svoje zahteve kot občani. Svojo željo po novi občini so vztrajno opravičevali z argumentom, dp iz blagajne sedanje občine Žalec ne dobijo dovolj denarja za realizacijo prioritetnih potreb, ter da jim bo nudila lastna občina priložnost za uresničitev vseh programov, ki so že lep čas v predalih krajevnih skupnosti. In kakšni so rezultati volitev? Na volitve v Braslovče je prišlo 64,3 odstotkov volilnih upravičencev, ki niso podprli zamisli o ustanovitvi lastne občine. Na Polzeli ie za novo občino glasovalo 60,18 Krajanov. Volilna udeležba je bila 65,80 odstotna. V novo občino Polzela pa spadajo naselja Andraž nad Polzelo, Breg pri Polzeli, Dobrič, Ločica ob Savinji, Orlova vas, Podvin pri Polzeli, Polzela in Zaloče. Tudi krajani Prebolda so želeli lastno občino. Na volitve je prišlo 65,40 odstotkov krajanov, od tega je 54,12 odstotkov glasovalo za občino Prebold. Oočina Prebold bo zavzemala območja Dolenje vasi, Kaplje vasi, Laikove vasi, Marija Reke, Matk, Prebolda, Sv. Lorenca in Sešč pri Preboldu. Na volitve za novo občino Vransko - Tabor pa je prišlo izjemno majhno število krajanov, komaj 44,17 odstotkov. Nova občina ie dobila 71,74 glasov in bo zajemala naslednja območja: Brode, Ceplie, Greto, Črni Vrh, Jeronim, Kaplo, Limovce, Ločico pri Vranskem, Stopnik, Loke, Miklavž pri Taboru, Ojstriško vas, Pondor, Pra-preče, Prekopo, Selo pri Vranskem, Stopnik, Tabor, Tešovo, Vologo, Vransko, Zahomce, Zaja-sovnik- del in Zaplanino. Center občine bo Vransko. elo malo zanimanja so pokazali alčani, saj jih je na volišča prišla le dobra četrtina upravičencev, proti razpadu občine Žalec, ki obsega celotno Spodnjo Savinjsko dolino, pa je glasovalo skoraj 51 odstotkov hudi. Hkrati so se krajani KS Gotovlje odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka, ki ni dobil potrebne večine glasov. Odslej bodo v občini Žalec naselja: Arja vas, Brnica, Dobriša vas, Dobrteša vas, Drešinja vas, Galicija, Gotovlje, Griže, Hramše, Kale, Kasage, Levec, Liboje, Ložnica pri Žalcu, Mala Pirešica, Migojnice, Novo Celje, Pernovo, Petrovče, Podkraj, Podlog v Savinjski dolinj. Podvin, Pongrac, Ponikva pri Žalcu, Ruše, Spodnje Grušovljc, Spodnje Roje, Studence, Šempeter v Savinjski dolini, Velika Pirešica,, Vrbje, Zabukovica, Zalog pri Šempetru, Zaloška Gorica, Žavrh pri Galiciji, Zgornje Grpšovlje, Zgornje Roje, Žalec in Železno. L. Čede CERTIFIKAT ZA SIPRO V prostorih Savinjčana je bila II. maja organizirana tiskovna konferenca ob podelitvi certifikata kakovosti ISO 9000. Hkrati je SIPRO predstavil svgjo dejavnost in projekt daljinskega nadzora ogrevanja mesta Žalec. Takoj po sprejetju stanovanjskega zakona je bilo ustanovljeno stanovanjsko podjetje SIPRO Žalec. Danes to podjetje zaposluje 16 redno in 21 pogodbeno zaposlenih. SIPRO upravlja z 2917 stanovanj in 29 poslovnih prostorov in opravlja naslednje storitve: orga- mzaciisko - administrativna opra- vila, tehnično strokovna ter finančno računovodska in knjigovodska opravila ter pravno - premoženjske zadeve. Večina stanovanj, ki jih podjetje upravlja, so na območju občine Žalec, nekaj pa jih je tudi v občinah Mozirje in Celje. Tržišče, na katerem podjetje nastopa, je specifično. SIPRO tudi upravlja z enim večjim toplovod-nim sistemom in osmimi manjšimi toplovodnimi sistemi. Na začetku prejšnjega leta so v SIPRU začeli uresničevati projekt računalniško daljinskega vodenja sistema v centralni kotlovnici do vsakega uporabnika. Na ta način so uporabniki bolje reskrbljeni s toplotno energijo, ar je ugotovljeno na osnovi zmanjšanja števila pritožb. Raču-nališko vodenje toplotnega sistema omogoča letni prihranek 20 odstotkov lahkega kurilnega olja. Vsi uporabniki imajo vgrajene merilce toplotne energije in plačajo dejansko porabljeno toplotno energijo. Prihranki pri porabi lahkega kurilnega olja so tudi možni z izdelavo toplotnih fasad, namestitvijo tesnil pri oknih in vratih, zamenjavo stavbnega pohištva, o čemer odločajo lastniki stanovanj, lokalov in ostalih objektov. L. ČEDE ODLOČNO »NE« SAMOPRISPEVKU Na aprilskih volitvah so krajani KS Gotovlje poleg vprašanja, ali želijo novo občino, odgovarjali tudi na vprašanje, ali so za uvedbo krajevnega samoprispevka. Večina Gotovljanov ni bila navdušena nad predlogom, ki ga je pripravil Svet krajevne skupnosti. Predsednika Sveta krajevne skupnosti Gotovlje, Henrika Krajnca, smo prosili, da pokomentira izid aprilskega referenduma. »Na volilnem sezna- mu je bilo vpisanih 1.100 volivcev. Od tega števila se je referenduma udele- žilo 63,2 odstotkov upravičencev. Proti uvedbi krajevnega samoprispevka je glasovalo 516 volivcev ali 77 odstotkov krajanov. Za samoprispevek pa se je odločilo 162 volivcev. Rezultat je bil zares katastrofalen. Ljudje so izgubili čut za solidarnost. Mislim, da je bil program samoprispevka skrbno in temeljito pripravljen, vendar so bili ljudje zbegani. Zaradi neuspelega referenduma sem kot predsednik Sveta krajevne skupnosti ponudil odstop, vendar je večina članov Sveta odstop zavrnila. Upam, da bodo novembrske volitve prinesle nove možnosti za reševanje krajevnih problemov.« L.Č. DELNIČARSTVO, BORZNISTVO... V pričakovanje novih nakupov s strani tujcev Za nami so prazniki, ki so prinesli pravo praznično vzdušje na borzo, saj praktično ni bilo nakupov iz svežega dotoka denarja. Skromen promet je bil verjetno posledica preurejanja sestave portfelja na podlagi pričakovanj, Katerih temelj je Tahlco v analitičnem pristopu (temeljna analiza podatkovl, saj so iz dneva v dan na razpolago novo informacije o podatkovl, na razpola„ rcvidiranilLknjigovodskih rezultatih posameznih družb, ki kotirajo na enem izmed trgov Ljubljanske ' ‘ ih ~ ‘ borze. Po podatkih Banke Slovenije so v drugi polovici aprila skorajda usahnili prilivi tujcev z namenom nakupa naših vred- nostnih papirjev. Po napovedih sodeč bi lahko sklepali, da je to le začasno oz. da se je obdobje teh vlaganj šele začelo. Kot sem že večkrat poudarila, je za naš čas značilna transformacija lastništva od malih, pa vedno številčno močnejših delničarjev, za katere je značilno, da ne morejo vplivati na poslovanje in strategijo razvoja podjetja, k večjim in številno šibkejšim delničarjem. Interesi slednjih pa so popolnoma drugačni, saj želijo podjetja obvladovati, če ne v celoti, pa vsaj v znatnem relativnem deležu in presežne ponudbe ter na drugi strani šibkega povpraševanja je možno, da z investicijo v vrednostni papir sicer dobrostoječih podjetij vsaj dolgoročno lahko pričakujemo primeren in dober donos v primerjavi z drugimi oblikami varčevanja. Samo vključiti se je potrebno in zbrati čim več informacij iz različnih medijev in v neposrednem kontaktu z borznim posrednikom. Kljub temu, da je na zunaj izgledalo vse precej mirno, pa prav gotovo lahko trdimo, da pod površjem vre. Dogajajo se takšni in drugačni prevzemi tako na borznem trgu kot tudi ne-borznem trgu. Na borzi smo bili priča večjim nakupom delnice Radenske, Kolinske, Saturnusa ipd. Med PID-i se sklepajo posli z deleži v podjetjih, lastništvo se koncentrira. Tudi bančnega področja se bodo lotile spremembe in težji čas, ki bodo posledica nepreklicno prihajajoče konku renče. V primeru, da imate kakršno vprašanje, ga lahko naslovite na naslov urconištvo ali pa na naslov §ITRA d.o.o., Šlandrov trg v"odnosu1 do‘drugih* laštnikovT“ 40’ Zalec in leP° pozdravljeni. Ravno zaradi omenjene situacije Marija Rančigaj Šif RA d.o.o. Šlandrov trg 40, Žalec Tel./fax: 715-911 ODKUP DELNIC Br D< IN G^SERUfe (cene so v SIT in jih dnevno prilagajamo) KLASJE (G) 500 PIV. UNION (G) 38.000 ETOL (B) 16.000 PIV. UNION (B) 37.100 KRKA (B) 29.300 TELEKOM (B, D) 17.200 GORENJE (G) 1.450 SAVA (G) 10.900 GORENJE (B,D) 1000 SAVA (B) 10.900 TOV. KRMIL (B) 1.500 ŽITO (G) 8.500 PETROL (B) 19.500 ŽITO (B) 7.000 JUTEKS (B.D) 1.600 CEST. PODJ. CE (G) 6.300 JUTEKS (G,C) 1.900 CEST. PODJ. CE (B) 4.700 PIV. LAŠKO (G, B) 4.700 in druge... Sadjarstvo Mirosan se že vrsto let uspešno ukvarja s pridelavo jabolk in sadnih sadik. To podjetje je bilo ustanovljeno leta 1955 in se je štirideset let kasneje preoblikovalo v delniško družbo. Kako skrbijo za dobro kakovost sadja, smo vprašali Marino Bukovec, direktorico Sadjarstvo Mirosan iz Kasaz. Delniška družba Sadjarstvo Mirosan se je 7. maja 1997 lastninsko preoblikovala. V strukturi delničarjev sodelujejo notranji delničarji, ki so lastniki 60 odstotkov deleža podjetja in zunanji delničarji, na katere se piše 40 odstotkov deleža. Zaposlenih je 35 delavcev, ki skrbijo za nemoten proces pridelave jabolk ter sadnih sadik. V sezoni pa najamejo sezonsko delovno silo. »Kako velike so vaše kmetijske površine za pridelava jabolk in sadnih sadik?« »Jabolka pridelujemo na 100 ha kmetijskih zemljišč. Letni pridelek pa je približno 3700 ton jabolk. Sadne sadike smo posadili na 10 ha zemljišč, ki jih najamemo od okoliških kmetov in letno proizvedemo od 140 do 180 tisoč sadik.« »Kako zagotavljate dobro kakovost sadja?« »Za ohranjanje kakovosti sadja je zelo pomembno skladiščenje. Pred leti smo naš pridelek skladiščili v štirih hladilnicah v različnih krajih Slovenije, kar nas je precej drago stalo. Poleg tega so se tržne razmere z razpadom Jugoslavije močno zaostrile, saj vsaka država ščiti svoje kmetijstvo z raznimi prelevmani, carinami in ostalimi omejitvami. Zaradi tega je v jeseni skoraj nemogoče prodajati v države bivše Jugoslavije, ki so bile v preteklosti zelo pomemben partner v slovenski sadjarski tržni verigi. Prodaja spet steče v pomladanskih mesecih, ko nimajo več lastnih zalog. Dogaja se, da blago zaradi slabše kvalitete in neprimernega skladiščenja propade. Sadjarstvo Mirosan razpolaga s hladilnico ter sortirnico, ki jc locirana sredi nasadov sadjarjev Direktorica Sadjarstva Mirosan ga. Marina Bukovec. celjsko - žalskega območja. Bližina novozgrajene avtoceste implicira nižje transportne stroške in dobro tržno povezavo. Z izgradnjo hladilnice smo začeli leta 1996 in smo jo dokončali preteklo leto. Sodobna hladilnica omogoča hlajenje okoli 2 tisoč ton jabolk. Sestavljena je iz 12 celic, od katerih je 8 celic kapacitete 160 ton. V štirih celicah je možno hladiti 170 ton oziroma 75 ton jabolk. Hlajen je tudi hodnik, kjer se lahko shrani za krajši čas še okoli 200 ton jabolk. Vse celice smo opremili s stroji za vzpostavitev kontrolirane atmosfere z zelo nizko koncentracijo kisika. Regulacija nastavljenih parametrov, kot so temperatura, kisik in ogljikov dioksid, poteka avtomatično preko tipal ter mikroprocesorskega krmiljenja. Vsi parametri se računalniški spremljajo za celotno dobo skladiščenja. Z natančno regulacijo omenjenih parametrov je omogočeno daljše skladiščenje jabolk zahtevnejših kultivarjev, pa tudi kakovost teh je ob prodaji boljša. Posebno smo ponosni na našo sortirnico, ki je holandske izdelave s kapaciteto okoli 4 tone jabolk na uro. Ta stroj sortira jabolko glede na težo, premer, dolžino, barvo ter kakovost. S pomočjo računalnika je možno sortiranje jabolk po želji do 18 različnih kvalitet, kolikor imamo tudi izhodov na pakirne linije. Te pakirne linije so opremljene s transportnimi trakovi, ki so krmiljeni preko senzorjev, tako da pri samem pakiranju odpadejo nepotrebni gibi in obremenitve. K temu pripomore tudi transport prazne embalaže, katero skladiščimo v prostoru nad hladilnico. Vodno praznjenje embalaže omogoča, da se jabolka na najbolj kritičnem delu linije ne poškodujejo. Rada bi poudarila, da nam je sor-tirna linija odprla vrata na najbolj zahtevne evropske trge, na katere smo do sedaj lahko prodajali le nepakirano sadje. Po končanem procesu denacionalizacije bi morali razširiti hladilnico. Naš namen je povečati kapaciteto hladilnice za še 2 tisoč ton jabolk. Ravno zaradi premajhnih kapacitet smo bili prisiljeni prodati v jeseni kar 40 odstotkov letne proizvodnje jabolk.« »Kdo je največji odjemalec pridelka?« »Nemčija je pomemben trgovski partner. Jabolka smo pakirali v velikih zabojnikih ter jih brez lastne blagovne znamke izvažali na nemški trg. Nemški kupec jabolka skladišči vse do spomladi, nakar jih proda pod svojo blagovno znamko. Naš pridelek plasiramo še na hrvaško, bosansko, češko in slovaško tržišče.« »Koliko pridelka prodate na domačem trgu?« »Zanimivo vprašanje. Statistika pravi, da Slovenci pojemo zelo malo jabolk v primerjavi z Evropejci. Vsak Slovenec poje približno 11 kg jabolk letno. Upoštevajoč te podatke ne moremo biti zadovoljni s prodajo na slovenskem trgu. Upam, da bodo Slovenci v prihodnosti bolj cenili to sadje ter da bodo jabolka pogosteje zastopana v našem jedilniku.« »Kakšna je vaša poslovna strategija?« »Naša perspektiva je povezava s kmeti, katere bi oskrbovali s kvalitetnimi sadnimi sadikami. Hkrati bi bili kmetje deležni strokovne pomoči pri saditvi in vzgoji jabolk na plantažah. Poskrbeli bi tudi za odkup le-teh. Torej, naša želja je organizirati odnos do kupca ter vršiti prodajo jabolk iz enega mesta. Samo na ta način bomo povečali proizvodnjo, ki mora rasti, ker bodo na naša vrata kmalu potrkali kmetje iz razvitih evropskih držav. Upad proizvodnje bi bil katastrofalen za našo panogo. Z nabavo sodobnega sortirnega stroja bomo lahko izvažali tudi v države Evropske skupnosti z lastno blagovno znamko. L. ČEDE Kcisctze 95, 3301 Petrovče Tel.: (063) 707 330, 708 182 Fcu: (063) 708 279 SKOZI CEL0 LET0 VAM NUDIMO: SVEŽO KVALITETNO JABOLKO, PRIDELANO PO INTEGRIRANEM -OKOLJU PRIJAZNEM NAČINU: j#- :i /ALITETNE SADNE SADIKL Jablane (stare in nove sorte), hruške, češnje višnje, slive, marelice, breskve, nektarine kutine, ribez, josta, maline, robide, aktinidije SADJARSKO ORODJE škarje za obrezovanje LOWE, zložljive žagice ACCEL, cepilne nože in vse rezervne dele za naš prodajni program - LIKO - INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME d.d. LIBOJE 26a, 3301 PETROVČE SLOVENIJA Tel.: ++386 (0) 63 707-154 Fax:++386 (0)63 707-107 PROIZVAJAMO IN MONTIRAMO CESTNO -VARNOSTNE OGRAJE. >;ptl Uri (|f, (/! ‘{oh I /n', /,, v OH - 727 211 on - 727 ?0li Kmetija FIŠAR .. - piščanci 490 SIT/kg - bedra, prša 630 SIT/kg - peruti 540 SIT/kg - piščančja nabodala z zelenjavo 900 SIT/kg Večje količine mesa dostavimo na dom! Možnost plačila na 2 čeka! 1 V-+ I v. Od 20. maja dalje lahko kupite piščance za nadaljno rejo za 290 SIT/kg 'umna rt a V£UD miza BREZPLAČNO svetovanje arhitekta! AKCIJSKA PRODAJA VZMETNIC 90 x 190 = 10.990 160 x 190 = 18.990 90 x 200 = 11.990 180 x 190 = 21.990 Cene veljajo do razprodaje! ©KORUN splošno mizarstvo Šentrupert, 3303 Gomilsko, Tel. 063/726-072, GSM: 041 626-814 * Obnova starih dotrajanih oken * Izdelava stavbnega pohištva -tudi po naročilu (okna, balkonska vrata, smučna zunanja vrata...) IZDELfiVfi DOBfiVfi ter MONTfiŽfi IZOLACIJSKIH TERMOPAN STEKEL! CENE SO IZJEMNO UGODNE! MINERVA ŽALEC d.d. Pongrac 101,3302 GRIŽE Telefon: 063 719 212 OBIŠČITE NAS V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI NA OBRATU LOŽNICA Odpiralni čas: ponedeljek - petek od 8. do 16. ure Nudimo: - vse vrste drenažnih cevi in cevi za odtoke, zračnike, osuševanje zemljišč ter druge vrste uporabe iz PVC in polietilena - kompleten program spojnih elementov za drenažo - spojke za hitro spajanje polietilenskih cevi CEVI REŽEMO NA DOLŽINO PO ŽELJI STRANK! ROJSTVA Marjeta KOTNIK GOIAVŠEK iz Prebolda - fantka Bernardka SOPČIČ iz Žalca -deklico Marta REPENŠEK iz Mozirja -fantka Metka STROJANŠEK iz Braslovč - fantka Jasna RODE NIKOLČIČ iz Prebolda - deklico Tania VOLASKO iz Petrovč -deklico POROKE Robert PIAZOVNJK iz Gotovelj in Mateja ROŽIC iz Zakla Ivan HRASTNIK in Mojca KRIŽNIK, oba iz Kaple Tomat JERAM iz Prejcorja in Simone« BRECEL iz Žalca Mitja DOLINŠEK iz Pongraca in trenca SEVSEK iz Košnice pri Celju Oto SELES in Natalija Božena DOLAR, oba iz Levca Andrej BABIČ in Irena KLJUČEVSEK, oba iz Zg. Roj Vojko JAKŠ iz Žalca in Nataša ČATER iz Zadobrove SMRTI Ljudmila OREŠNIK iz Polzele, 71 let Ivana JERAM iz Sp. Gorč, 83 let Albin KERŠAM iz Prekope, 53 let Jože PIRNAT iz Prapreč, 56 let Jožef BIZJAK iz Letuša, 85 let Frančiška BEZNIK iz Podloga, 74 let Julijana KUDER iz Šempetra, Danica ŽERJAV iz Žalca, 48 let Leopold KOROŠEC iz Liboj, 91 let franc GRAH iz Braslovč, 72 let Karol HROPOT iz Podvina, 82 let V zadnji številki smo objavili v intervjuju z Marjano Božič - Robida naslov psihološke svetovalnice, ki naj bi bila na Miklošičevi ulici št. I v Celju. Naslov ni točen. Opravičujemo se za neljubo napako in objavljamo točen naslov, ki se glasi: Stanetova 4 Celje. _____________________ Uredništvo DOKAJ MOREN PROMET V ZADNJEM MESECU Kljub temu, da je novi zakon o prometu stopil v veljavo šele s 1. majem, lahko ugotavljamo, da je bilo od našega zadnjega javljanja do danes sorazmerno mirno. Policisti so tik pred veliko nočjo obravnavali prometno nesrečo, ki se je zgodila izven naselja Gotovlje. Zal so bile posledice tako hude, da je eden od udeleženec nekaj dni po nesreči v celjski bolnišnici umrl. 33-letni Miran T. iz Ljutomera je 9. aprila vozil osebni avto iz Gotovelj proti Zalogu. V blagem desnem ovinku je zapeljal na levo stran, vendar je vozilo začelo bočno drseti na desno stran. V tem trenutku je pravilno po levi strani hodil 76 - letni Franc Volk in ob sebi potiskal kolo. Miran ga je zadel tako, da je padel po vozišču. Hudo poškodovanega so odpeljali v bolnišnico, kjer je po dveh dneh preminil. 21. aprila pa jo je skupil 17 - letni Janez P. iz Kaplje vasi, ki je vozil osebni avtomobil iz Vranskega proti Ločici. V bližini križišča za priključek na avtocesto je zapeljal desno izven cestišča ter treščil v drog javne rasvetljave. Vozilo se je ob trčenju vnelo in je v celoti zgorelo, voznik Janez pa je utrpel hujše poškodbe. V torek, 28. aprila, pa se je hujša nesreča zgodila v naselju Šempeter, ko je 61-letni Jožef O. iz Žalca zapeljal v bližini stanovanjske hiše Št. 148 skrajno levo v asfaltiran odtok in padel po vozišču. Pri padcu se je hudo telesno poškodoval. ŽA1 pa je bilo v prvih dneh veljavnosti novega prometnega zakona na celjskem nekaj takšnih, ki se niso spametovali. Do 4. Maja so policisti ugotovili, da je bilo na cesti 55 vinenih voznikov. Od tega je bilo kar 19 takšnih, ki jim je alkotest pokazal več kot 1,5 promila alkohola v krvi, pet voznikov pa je odklonilo preizkus. Za oboje velja trajen odvzem vozniškega dovoljenja in bodo morali izpit ponovno opravljati po šestih mesecm. I. J. IZ POLICIJSKE BELEŽKE V petek, 17. aprila, pa si je dokaj čuden obisk kar sredi belega dneva okoli 11. ure privoščil B.T. iz Celja. Potrkal je ija stanovanje na Velenjski cesti v Žalcu. Ker ga je lastnica hitro odpravila, se je napotil v naslednje stanovanje, last Janje C. Ko je vstopil, je ridno pričel nabirati plen. oseda je to opazila in poklicala policijo, ki ga je zmotila pri brskanju po stanovanju. Gre za 23-letnega Celjana Boštjana T. Pri njem so opravili prciskavoše na domu in ugotovili, da le ni tako nedolžen, kot se je delal, saj so pri njem našli še ročno bombo ter naboje za pištolo cal. 7,65 mm. 23. aprila pa so žalski policisti ob enih ustavili in kontrolirali osebni avto, v katerem sta bila 33-letni Dušan T. iz Trzina in 44-letna Vanda J. iz Mengeša. Vsebina avtomobila jim je bila sumljiva, saj so našli ukradene predmete, ki sta si jih nabrala, ko sta vloipila v dve kleti na Bevkovi cesti v Žalcu. Tam sta odnesla električni vrtalni stroj ter nekaj kozarcev vložene zelenjave. V noči na 1. maja pa je neznani storilec vlomil v Jdosk last Turističnega društva Šempeter in od tam odnesel za 38.(J00,00 SIT igrač in sladoleda. Po praznikih pa so v Zarji Kovi-noopremi ugotovili, da jih je med prazniki obiskal neznanec, ki je ob vlomu v njihove poslovne prostore odnesel 5 kotnih brusilnih strojev, tri vrtalne stroje in električne škarje. V noči na 4. maja je nepovabljen potnik na silo vstopil v Izletnikov avtobus, ki je bil parkiran v Zabukovici pred Minervo in iz njega odnesel avtoradio ter ojačevalce. CELJE, 20. april - Zgodovinski arhiv Celje je predstavil dve svoji publikaciji ter domače strani, ki so na naslovu http://www.celje. si/zgarhiv/ dostopne tudi po internetu. Zbirni inventar okrajnih glavarstev in sreskih načelstev Brežice, Celje in Laško sta v posebni publikaciji celjskega zgodovinskega arhiva pripravili Metka Bukošek in Ivanka Žajc -Cizelj, mag. Milko Mikola pa je v zbirki Mali tiski izdal publikacijo z naslovom Notranji sovražniki v dokumentih okrajnih partijskih komitejev z območja Žgodovin-skega arhiva Celje. CELJE, 20. april - Splošna bolnišnica Celje je po sedmih letih kopičenja izgub lani spet zaključila poslovno leto brez rdečih številk. Uspelo jim je predvsem zmanjšati stroške svojega poslovanja ter uskladiti število zaposlenih s tistim, ki ga priznava in financira Žavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. CELJE, 4. maja - Po podatkih celjske enote zavoda za zaposlovanje je stopnja brezposelnosti na Celjskem lani v decembru dosegla že 18,2 odstotka (Slovenija 14,8 odstotka), v prvih mesecih letos pa se je spet nekoliko znižala, in sicer s 16.032 brezposelnih v decembru na 15.953 v februarju. Primerjava aktivnega rebivalstva med decembrom 997 in letom poprej pa kaže kar 12,9-odstotno rast brezposelnosti in 2-odstotni upad delovno aktivnega prebivalstva. CELJE, 4. maja - Poklici se spreminjajo in poklic tajnice je eden listin, ki se spreminja posebej naglo tako po vsebini kot po tehnologiji dela. Tajnice danes uporabljajo internet, govorijo tuje jezike, prirejajo obiske poslovnih partnerjev in, če je treba, še vedno na hitro skuhajo kavico. NI SE VRNIL S TURE - 26. aprila okoli 9. ure se je iz Robanovega kota iz turistične kmetije napotifv gore 44-letni dr. Iztok S. iz Ljubljane, ki je tamkaj letoval. Ker ga ni bilo nazaj, je njegova žena naslednji dan o tem obvestila gorske reševalce, ki so se napotili iskat pogrešanega. Našli so ga na pobočju južne stene Raduhe, kjer mu je verjetno zdrsnilo in je padel 50 - 80 metrov globoko, kjer je bil najden mrtev. KRESOVANJE V VRBJU Tako kot že zadnjih nekaj let so člani Prostovoljnega gasilskega društva Vrbje ob pomoči vrbenske mladine tudi letos pripravili kresovanje. Kres, ki so ga postavili v bližini športnih igrišč v Vrbju, si je zadnji aprilski večer ogledalo veliko število krajanov, ki so bili z delom gasilcev zelo zadovoljni, saj sta jih na kresovanju z igranjem na harmoniki in kitari zabavala mlada gasilca Izidor Janc in Tomaž Lešnik. K dobremu razpoloženju pa je pripomoglo tudi lepo vreme, kar je na kresovanjih v Vrbju prava redkost. K.J. ZA VAŠO VARNOST - LIKO UBOJE Industrija kovinske opreme - Liko je podjetje, ki bo prihodnje leto praznovalo okroglo obletnico - 30 let uspešnega delovanja. Njegovi izdelki nas spremljajo na skoraj vsakem koraku, ki ga naredimo ob urejenih cestah. Vse poslovne težave Liko uspešno rešuje s pomočjo direktorja Romana Jordana. Liko Liboje je podjetje, ki je že leta 1994 pridobilo potrebno soglasje za lastninjenje ter se organiziralo kot delniška družba v večinski lasti delavcev ter bivših zaposlenih. »Podjetje Liko je specializirano za izdelavo cestnih varnostnih ograj vseh vrst ob cestah in na mostovi. Za izdelavo ograj uporabljajo jčmo pločevino, ki jo uvažajo iz Češke ter Slovaške. Varnostne ograje se med seboj razlikujejo. Ograje ob avtocestah so narejene drugače kot tiste, ki se uporabljajo na magistralnih ali lokalnih cestah. Posebne vrste so pridržne ograje za pešce na mostovih. Likove ograje se uporabljajo tudi v industriji, za varovanje poti viličarjev po proizvodnih halah«, je dejal direktor Roman Jordan. Največji problem pri montaži ograj so kratki roki izdelave. »Cesta mora biti končana do danega roka, če pa prejšnji izvajalci del zamujajo, imamo mi, ki pridemo na koncu, na voljo vedno premalo časa, da bi to montažo normalno opravili. Torej, naše delo je finalno. Ko ograjo postavimo, je strojem praktično onemogočen dostop do tega dela ceste. Varnostne ograje so težke, saj tekoči meter tehta nekje od 17 do 20 kilogramov, odvisno od tipa ograje. Ali bomo posel pravo- časno zaključili, je odvisno tudi od vremena«, je poudaril Roman Jordan, direktor Lika Liboje. Po Jordanovih besedah se precej problemov nanaša na sanacijo in vzdrževanje ograj. Gradbišča se nikoli ne zapirajo, ampak promet normalno poteka. Gradbišče zavarujejo le s prometno signalizacijo, ki je številni vozniki sploh ne upoštevajo ter s svojim početjem ogrožajo varnost delavcev Lika Liboje. Industrija kovinske opreme Liko redno zaposluje 2o delavcev, po potrebi pa število zaposlenih povečajo z začasno zaposlenimi. Ograje, ki jih delavci montirajo po vsej Sloveniji, so podobne avstrijskim. Naša država nima sprejetih standardov za izdelavo varnostnih ograj. V Liku veliko pozornosti namenjajo tehnologiji. Varna ograja je človekov cestni prijatelj, ker mu včasih obvaruje življenje. Vsako leto porabijo v Liku približno 150 tisoč DEM za investicijske naložbe . Roman Jordan, direktor Lika Liboje je prepričan, da se ta naložba obrestuje, če ograja reši vsaj eno človeško življenje. L. ČEDE EVROPEJCI CENIJO KERAMIKO Kili Liboje že štiri leta uspešno ohranja dobro ime libojske keramike. 190 zaposlenih, ki delujejo r okviru družbe omejene odgovornosti, je v letu 1997 ustvarilo 7,4 mio DEM prihodka. Direktorja Kili Liboje, Srečka Šrota, smo vprašali, kakšna je poslovna strategija Kilija. »Proizvodni program našega podjetja je v največji meri gospodinjska keramika. Majhen segment so okrasni keramični proizvodi. Izdelki libojskih keramikov so zelo priljubljeni med evropskimi kupci, zlasti med Francozi in Nemci. Nekoč je bila Keramika Liboje vrh keramične proizvodnje v Evropi. Takrat so ti proizvodi pridobili sloves, ki ga danes skušamo v Kiliju ohraniti in nadaljevati.« V prvih treh mesecih tekočega leta je Kili povečal obseg proizvodnjo za 15 - 20 odstotkov. Načrt proizvodnje je zelo spodbuden. Do konca leta naj bi zaposleni v Kiliju izdelali 1300 -1400 ton keramičnih izdelkov in s tem ustvarili 8,8 mio DEM prihodka. »Kili Liboje je predvsem izvozno usmerjen. To je naša edina perspektiva. Libojski izdelki se dobro prodajajo na nemškem, japonskem, ameriškem in francoskem tržišču. Vsi Kilijevi keramični izdelki podlegajo kalifornijskim testom, ki v svetovni keramični industriji veljajo za najstrožje. Gospodinjska Keramika mora biti neoporečna, ne sme vsebovati nobenih težkih kovin. Slovenski trg je dobro založen s poceni keramičnimi izdelki iz dežel Daljnjega vzhoda, za katere ne morem trditi, da so neoporečni. V letošnjem letu načrtujemo večje investicije, ki jih bomo usmerili v tehnološki napredek, ker se libo-jska keramika dobrih 15 let ni posodabljala.« V industrijski prodajalnah Kili Liboje je moč kupiti vse gospodinjske keramične izdelke, bodisi v kompletu ali na kilogram. Kompleten proizvodni program, ki se prodaja na kilogram, ima i; manjše lepotne napake, vendar je S higiensko neoporečen. L. ČEDE UPRAVNA UREDITEV SPODNJE SAVINJSKE DOLINE LETA 1850 Ob pripravah na novo upravno ureditev slovenske države je primerno, da se prikaže zgodovina nastanka oljčin na območju sedanje občine Žalec. Zaradi utrditve državne oblasti in zmanjšanja samovolje fevdalne gospode sta cesarica Marija Terezija (1740 - 1780) in cesar Jožef II. (1780 - 1790) preuredila državno upravo. Vladarica je proglasila kmeta za “temelj in največjo oporo države”. Slovenski del Štajerske je bil razdeljen v celjsko in mariborsko okrožje. Podrejena sta bila cesarskemu namestništvu v Gradcu. Okrožja so sestavljali davčni okraji z davčnimi - popisnimi občinami. Te upravne enote so imele v večini primerov sedež v graščinah. Sedež davčnega okraja Pragvvald - Prebold, s šestindvajsetimi davčnimi občinami, je bil v istoimenski graščini. Davčne občine so bile predhodnice katastrskih in so imeli svoje urade. Prevratno leto 1848 je dokončno pokopalo oblast fevdalcev -graščakov. Z geslom “Temelj svo-Bodne države je svobodna občina,” je avstrijska vladavina leta 1849 objavila občinski zakon. Dotedanja katastrske, davčne občine so bile združene v najnižjo upravno enoto. Njihov sedež je bil izven graščin. Nadrejena upravne enota je bilo okrajno glavarstvo. Za Savinjsko dolino je bilo v Celju. Okrajno glavarstvo je imelo več sodnih in davčnih okrajev. Zahodna polovica današnje žalske občine je sodila k vranskemu, vzhodna k celjskemu sodnemu in davčnemu območju. Okraji so se združevali v okrožju. Slovenski del Štajerske je bil povezan v mariborskem okrožju, okrožja so se združevala v pokrajine, ki jim je načelovalo deželno namestništvo. Štajerska je imela sedež v Gradcu. Leta 1850 so na območju sedanje žalske občine ustanovili petnajst občin. Največ ljudi (2.633) je imela Velika Pirešica in najmanj (309) Grajska vas. V tem letu so bile tudi prve občinske volitve. Volilno pravico so imeli davkoplačevalci, učitelji, odvetniki, notarji, duhovniki in uradniki, ki niso bili v občinski službi. Izvoljeni odborniki so izbrali župana in najmanj pa dva občinskji svetovalca ter namestnike. Žigi so imeli v sredini oznako občine n.pr. Sv. Pavel (v Nemščini) in jo je obkroževal napis: l/radni žig svobodne občine. K Vranskemu sodnemu in davčnemu območju so pripa-dale naslednje občine:_____________ Braslovče, 2545 prebivalcev. Naselja: Braslovče - trg, Male Braslovče, Braslovškc Dobrovlje, Glinje, Spodnje Gorče, Kamcnce, Letuš, Sv. Matevž, Orla vas, Parižljc, Podgorje, Podvrh, Poljče, Preserje, Rakovlje, Sv. Rupert in Topovlje. Gomilsko, 628 prebivalcev. Naselja: Gomilsko, Trnava in Zaki. Grajska vas, 309 prebivalcev. Naselje: Grajska vas. Sv. Jeronim, 1288 prebivalcev. Naselja: Greta, Sv. Jeronim, Li-movce, Zgornji Motnik, Selo, Tešova, Vologa in Zaplanina. Sv. Jurij pri Taboru, 1977 prebivalcev. Naselja: Črni vrh, Sv. Jurij, Kapla, Sv. Lenart, Loke, Sv. Miklavž, Ojstriška vas in Pondor. Marija Reka, 572 prebivalcev. Naselja: Velika in Mala Reka. Polzela, 1134 prebivalcev. Naselja: Breg, Ločica, Orova vas, Podvin, Polzela in Založe. Vransko, 1701 prebivalcev. Naselja: Čcpljc, Ločica, Prekopa in trg Vransko. K celjskemu sodnemu in davčnemu območju so pripadale občine: Gotovlje, 557 prebivalcev. Naselja: Gotovlje._______________ Griže, 1281 prebivalcev. Naselja: Griže, Migojnice, Sv. Pankrac in Zabukovica. Sv. Pavel pri Preboldu, 1836 prebivalcev. naselja: Dolenja vas, Kaplja vas, Laikova vas, Sv. Lovrenc, Sv. Magdalena, Sv. Pavel in Šešče. Sv. Peter v Savinjski dolini, 1086 prebivalcev. Naselja: Dobrteša vas, Sv. Peter, Spodnje in Zgornje Roje. Petrovče, 1930 prebivalcev. Naselja: Arja vas, Dobriša vas, Drešinja vas, Kasaze, Sv. Križ, Levec, Sv. Neža ali Liboje in Petrovče. Velika Pirešica, 2633 prebivalcev. Naselja: Gorica, Hramše, Klae, Sv. Kunigunda, Pernovo, Velika in Mala Pirešica, Podkraj, Spodnja in Zgornja Ponikva, Ruše, Studence, Zavrh in ZELEZNO. Največ prebivalcev je imela občina Velika Pirešica, najmanj pa Grajska vas. Vseh prebivalcev je bilo Qkoli 20 tisoč. Sedanja občina Žalec ima dvakrat več ljudi in 15 krajevnih skupnosti. Po eno katastrsko občino so imele občine: Gotovlje, Grajska vas, Sv. Peter in Žalec. Največ katastrskih občin, osem, je imela občina Braslovče. Vsa krajevna imena so bila v nemškem jeziku. IVAN DOLINAR JAVNI RAZPIS Upravni odbor Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja je v Uradnem listu republike Slovenije št. 33 z dne 24. aprila 1998 objavil javni razpis za dodeljevanje posojil in jamstev projektom, ki so namenjeni skladnejšemu regionalnemu razvoju in ohranjanju poseljenosti slovenskega podeželja. Predmet razpisa je dodeljevanje posojil in jamstev sklada investitorjem (fizične osebe, poslovni subjekti in občine) z območij, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji na podlagi zadnje objavljene uredbe. Po tem razpisu je za financiranje projektov okvirno na voljo: - za projekte kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in projekte gospodarskih dejavnosti 950.000.000 SIT - za premostitveno financiranje infrastruktur- nih projektov 100.(100.000 - za ’' tike - za dodeljevanje jamstev za projekte na območjih s posebnimi razvojnimi problemi 300.000.000 ŠIT projekte izvajanja programov aktivne poli-zaposlovanja 50.000.000 SIT Predmet razpisa je tudi dodeljevanje posojil, jamstev in nepovratnih sredstev investitorjem, ki jih na podlagi pogodbe skupaj razpisujeta Ministrstvo za kmetijstvo, gozaarstvo in prehrano republike Slovenije in Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja za financiranje posebnih projektov v kmetijstvu, za kar bo na voljo: - posojil 350.0()().0()0 SIT - jamstev 100.000.000 SIT - ter iz proračuna za leto 1998 347.000.000 SIT nepovratnih sredstev - Minimalna višina zaprošenih sredstev je 1 mio SIT, doba odplačevanja ne more biti daljša od ekonomske dobe projekta. Posojilo se obvezno zavaruje pri zavarovalnici, z vpisom hipoteke na premoženje ali drugimi oblikami zavarovanja. - Črpanje posojila je dokumentarno, z možnostjo refundacije računov za dela, izvršena v leti 1998 iz lastnih sredstev, vendar največ v višini 30 odstotkov dodeljenega posojila. Prosilec lahko v obliki gotovine porabi največ 20 odstotkov dodeljenega posojila, a ne več kot 350.000 SIT. Posojilo lahko pridobijo prosilci, ki imajo med vin financiranja zagotovljenih najmanj 30 odstotkov lastnih sredstev, razen pri financiranju posebnih projektov v kmetijstvu, kjer je delež lastnih sredstev najmanj 20 odstotkov. Prednost pri izbiri bodo imeli projekti: - ki bodo zbrali večje število točk po vrednotenju - ki so sestavni del celovitih razvojnih programov - ki se izvajajo v obmejnih območjih Republike Slovenije - ki se izvajajo v gorsko-višinskih območji - ki so že pridobili sredstva na razpisu sklada in potrebujejo nova (dodatna) sredstva za dokončanje investicije, ki se izvajajo na območjih, ki jih je prizadel potres. Rok za prijavo za projekte kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ter projekte gospodarskih dejavnosti je do vključno 15. junija 1998, za ostale projekte pa do porabe namenskih sredstev oziroma do vključno 31. oktobra 1998. Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti ter promet in zveze POJEM DOMACNQSTl - PEKARNA UDUC Samostojni podjetnik Cveto Uduč se je pred štirimi leti odločil, da bo pek. Te odločitve ni obžaloval. Kljub hudi konkurenci je zadovoljen s prodajo kruha in pekovskega peciva. Zanimalo nas je, zakaj se je Cveto Uduč zagrel za pekovsko obrt. »Izkušnje pri peki kruha sem pridobil v vojski, sicer sem po poklicu trgovec. Pekarno sva skupaj z ženo odprla leta 1994. Začetek je bil težak, ker je v Savinjski dolini kar lepo število pekarn in je konkurenca neusmiljena. Svoje delo opravljam z veliko vnemo. Na dan spečemo približno tono kruha.« Pekovski izdelki Uduč so na voljo v 30 trgovinah v Savinjski dolini. Najbolj iskana sta beli in polbeli kruh, ki ju topla m sveža dobite tudi v popoldanskih urah. Udučevi pečejo poleg kruha še kekse, mlince in rezance. Ponoči delajo osnovo, ki jo čez dan porabijo za številne domače dobrote. Udučevi se zavedajo, da so si izbrali obrt, ki ne pozna počitka. Delati je treba ponoči, ob nedeljah in praznikih. Takšno je pač pekovo življenje. L. ČEDE keraslaln TEHARJE 063/412 131 LOČE PRI POIJČANAH 063/763 888 SALON KERAMIKE IN KOPALNIŠKE OPREME CATALAN0 SANUARI * Keramične ploščice: CEMAR, ATLAS CONCORDE * Sanitarna keramika: CATALANO, DELTA, GSI * masažne kadi GLASS * mešalne armature SCHMIDLER, HANSA TO NISO SANJE, TO JE HEffilHNlfTI PEKARNA - TRGOVINA UDUČ Cveto UDUČ s.p. Pongrac 102 a, 3302 GRIŽE Tel./fax: 063 / 716 - 375 KRUH IZPOD KAMNIKA, GOZDNIKA IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI Smo najmlajši v družbi savinjskih pekov, a srčni in predani svojemu poklicu. Prav tako nam ne manjka izkušenj, ki nam omogočajo, da pečemo kruh in pecivo po okusu potrošnikov. Naša pekarna v Pongracu obratuje: - ob delavnikih med 7. in 19» uro - ob sobotah med 7. in 13« uro - ob nedeljah in praznikih med 8. in 11. uro MODNI TOKOVI V ZGORNJE SAVINJSKI DOLINI RIVON NIMAN V CELJU Pred devetimi leti sc je Sabina Čož preselila iz Ljubljane v Zgornjo Savinjsko dolino in sc podala na podjetniško pot. Sabina zatrjuje, da je tekstilna obrt njeni družini v genih. Njen stari oče se je ukvarjal s krojaštvom, pa tudi njena mama je poslovno inspiracijo dobila prav v tej branži. Sabina je ponosna lastnica obrti za izdelovanje in prodajo tekstilnih izdelkov Rivon Nimana. Za Glas Savinjske pa je Sabina prijazno povedala: »V Rivon Nimanu izdelujemo predvsem lahko konfekcijo. Kupcem ponujamo pestro izbiro trenirk iz kvalitetnih materialov, majice in obleke. V zimskih mesečin smo sešili veliko izdelkov iz termoflisa. Naše kreacije so naša lastna ideja. Ne moremo se stoodstotno zanašati na zunanje trende. Tisto, kar je moderno v Italiji ali Nemčiji, ne pomeni, da so bo dobro prijelo pri naših kupcih. Dobro moraš premisliti, kaj bo vžgalo. Pri velikih serijah se včasih zgodi, da ne zadeneš.« Podjetje Rivon Niman je preseglo meje tržišča Zgornje Savinjsltc doline. Podjetna Sabina se je odločila, da svoje izdelke ponudi tudi izbirčnim celjskim kupcem. V prvi etaži blagovne hiše Teko je odprla prodajalno, ki je dobro založena z lastnim proizvodnim programov ter športnimi oblačili znamke Casucci. Na prodajnih policah so pletenine blagovne znamke Mira. »V tujini je že nekaj časa aktualna militari moda. Ta trend je Rivon Niman predstavil na modni reviji v Vcnišan. Prepričana sem, da sc bodo kupci navdušili nad to modo, predvsem mlajše generacije. Naše cene izdelkov so zmerne, ker ni dodatnih marž. Možno je plačevati s plačilnimi karticami Ac-tiva, Visa, Eurocard in American Express. Skušamo spremljati modne trende in jih prilagoditi okusu naših kupcev.« IZDELKI WEISS Do leta 1985 je bil Andrej Wcjss poslovodja v mozirski blagovnici. Že lep čas je vedel, da mu to delovno mesto ne omogoča inovativnosti ter ustvarjalnosti, ki mu je pisana na kožo. Misel o lastni obrti mu je bila vse bolj všeč. Začel je z izdelavo igrač in počasi dopolnjeval proizvodni program. O svojih začetkih Wciss pravi: »Ni bilo lahko. Predvsem se je bilo treba odločiti za donosno obrt. Mislil sem, da se mi bo to posrečilo z igračami. Vendar sem po petih letih ugotovil, da je zaslužek premajhen in da se s tem ne da živeti. Leta 1990 sem pričel z izdelavo odej, vzglavnikov in blazin za vrtne stole. To je bil zadetek v polno. Ta program sc je uveljavil na trgu, potrošniki so zadovoljni in ga občasno le dopolnjujemo z novimi idejami. Proizvodnja izdelkov je locirana v Spodnji Rečici. Vsi proizvodi so narejeni iz bombažnih materialov, polnilo pa je sintetičnega izvora. Lastne trgovine še nimamo, ker zaenkrat tržne razmere še niso ugodne za takšen korak, vse naše izdelke je moč kupiti v trgovskih hišah, kot so: Napredek Domžale, Modna hiša Maribor, in Modiana Celje. Lahko jih dobite tudi v Kopru in Gorici. Naša proizvodnja ni specializirana, IZDELOVANJE IN PRODAJA TEKSTILNIH - DEKORATIVNIH IZDELKOV 3332 Rečica ob Savinji 97, Tel.: 063/ 833 696 • ODEJE (bombaž, volna, sintetika) • VZGLAVNIKI • BLAZINE ZA VRTNE STOLE • POSTELJNINA (brez likanja) PRIČAKUJEMO VAS! Anita Gole s.p. OBLEKE NIČESAR NE REČEJO, A VSE POVEDO. IZDELUJEMO VSE VRSTE ŽENSKIH OBLAČIL PO MERI. UNIKATNI IZDELKU kar pomeni, da izdelujemo odeje za velike ljudi ter blazine za različne vrste stolov. Skratka, pri nas je možno dobiti artikle vseh dimenzij.« Andrej IVeiss se ne boji konkurence. Prepričan je, da so njegovi proizvodi kvalitetni, in da se dober izdelek sam reklamira in prodaja. MODNO ŠIVILJSTVO GOLE Že dobrih 22 let je Anita Gole uspešna obrtnica. Je lastnica Modnega šiviljstva, ki se nahaja na Kocbekovi ulici v Gornjem gradu. Je tudi predsednica Sekcije tekstilcev pri Obrtni zbornici Mozirje. »Preden sem se odločila za samostojno obrtniško pot, sem delala v modni konfekciji. Dokončala sem Modno - modclatorsko šolo v Mariboru. Ker sem ustvarjalna in imam rada kreacije, sem se odločila, odpreti modni salon, v katerem danes šivam ženska oblačila po meri in naročilu. Moje stranke so ženske, ki se rada drugače oblačijo. Pogoj za uspešno poslovanje je nenehno spremljanje modnih trendov. Zato se redno udeležujem modnih sejmov v Milanu. Najnovejše krea-che dobim tudi iz Pariza. Slovenska tekstilna industrija je v krizi. Srečujemo se s šušmarstvom ter nizkimi cenami. Naša režijska ura je zelo nizka. Cena izdelkov se oblikuje glede na čas, ki ga porabiš za izdelavo oblačil. Ža eno obleko je potrebnih približno 6 - 12 ur trdnega dela. Stranka mora biti zadovoljna z izdelkom. Poleg šivanja stranki tudi svetujemo, kakšna obleka se ji poda glede na postavo. Obleko skušamo narediti v čim krajšem času, ker se zavedamo, da je poleg kvalitete pomembna tudi hitrost izdelave oblačil. V svoji delavnici sem izučila tudi tri vajenke,« je povedala Anita Gole, lastnica Modnega šiviljstva. MOZIRSKI POLŽEK Leta 1990 je Aleksandra Fužir iz Mozirja zaplula v podjetniške vode. Na mozirskem trgu je odprla prodajalno z metražnim blagom, otroško konfekcijo in obutvijo. Kmalu je slednje zaradi pomanjkanja prostora opustila. »Že kot deklico me je zanimalo šivanje oblekic za punčke. Nekako čez noč sem se odločila, da svoje otroške sanje uresničim. Pred osmimi leti sem zakupila lokal v centru Mozirja in pričela z delom. Zaposlila sem eno delavko. Ker je dela ogromno, mi tudi mož pomaga pri nabavi materiala. V trgovini ponujamo kompleten asortiman metražnega blaga, in sicer težke materiale za kostime ter vse dodatke (podlage, gumbe, zadrge in drugoj. Kupcem so na voljo tudi oblačila za dojenčke ter oblačila za otroke do 12 leta starosti. Pred dvema letoma smo začeli s prodajo kilskega blaga, ki je nižje kakovosti in je cenovno ugodno. Zelo aktualna je prodaja zaves na kilogram. Naše blago sc uvršča v srednji kakovostni razred, temu primerna je tudi cena. Trgovina ima deljen obratovalni čas, in sicer od 8 - 12 ure ter od 16 -18.30 ure,« je zaključila Aleksandra Fužir, lastnica prodajalne Polžek. A/a Trgu 36, MOZIRJE te!.: 063 632 - 013 IZDELOVANJE IN PRODAJA TEKSTILNIH IZDELKOV Čož Sabina s.p. Sp. Rečica 8 3332 Rečica ob Savinji, Tel.: 063 / 831 - 436 Trgovina: Blagovna hišaT, Gubčeva 1, Celje PRODAJALNA NA TRGU33, MOZIRJE JlT* Odpiralni čas: 8-12 ure, 14-18.30 ure t%m v »n: a tuunmmu \muia Prav gotovo ste, če ne drugače, pa ob ogledu televizijskih reklam za filme, ki prihajajo v slovenske kinematografe, že slišali za Genez. Vojniško podjetje za distribucijo tujih filmov slovenskim kine-njalografom, televizijskim hišam in videotekam je ustanovil Janko Čretnik, nekdanji policist in republiški inšpektor, ki se mu še pred nekaj leti ni niti sanjalo, da bo postal lastnik podjetja, ki se bo v nekaj letih razvilo v enega najmočnejših prodajalcev sanj v državi. Največ uspeha pa mu je prinesla podpisana pogodba z znano ameriško produkcijsko hišo liuena Vista, ki vključuje tudi prodajo vseh filmov, ki prihajajo iz študijev Walta Disneya. »Konjiček, s katerim se najraje ukvarjam, je že od nekdaj elektronika, kar je bilo neizogibno povezano tudi z nakupom prvega videorekorderja takoj, ko so se ti v Sloveniji pojavili,« začne pripovedovati v pisarni svojega podjetja, ki spominja na pravi filmski studio. Prvemu videorekorderju je sledil drugi, temu pa presnemavanje in prodajanje prvih piratskih videokaset v začetku devetdesetih.« Filmska umetnost in produkcija pa sta ga kaj kmalu tako prevzeli, da je leta ’92, v času, ko je bilo videopiratstvo pri nas v največjem razmahu, kot eden prvih v Sloveniji pričel odkupovati licence za filme in tako svoje delo legaliziral. »In ker se je ravno v tistem času izpraznilo nekdanje jugoslovansko tržišče, ki ga je prej v celoti pokrival Beograd, sem imel srečo, ker sem z nekaterimi omembnimi produkcijskimi išami iz tujine podpisal pogodbo, kar mi je omogočilo zapolniti praznino, ki je tako nastala na slovenskem tržišču.« »Na podlagi česa je mogoče predvideti, kateri fdmi so tisti, ki bodo slovensko občinstvo pritegnili in kateri bodo neuspešni oziroma katere fdme kupiti in katere pustiti v Ameriki?« »Pri tem je potrebno ločiti dve vrsti filmov oziroma produkcije. Prvi so tako imenovani »mayor« filmi, pri katerih gre za sodelovanje z velikimi produkcijskimi hišami, kot je na primer Walt Disney. Velike produkcijske hiše, s katerim imamo kot distributerji sklenjeno pogodbo, nam vsako leto dostavijo seznam filmov, ki so jih posneli, dostavijo pa tudi ves potreben reklamni material, na podlagi katerega potem odločamo o tem, kateri film kupiti in katerega ne. In ker se hcencno za te filme plačuje šele, ko je že znano, koliko smo z njim zaslužili, pomeni nakup teh filmov dosti manjše tveganje kakor nakup tako imenovanih »independent« oziroma neodvisnih filmov. Te ponavadi producirajo manjše hiše, pri njih še ne veš, za kaj gre, licenco pa je potrebno plačati kar nekaj mesecev prej, preden si ga sploh lahko ogledaš oziroma preden se začne vrteti v kinematografih.« »In v kolikšni meri na nakup fdma vplivajo vaši osebni občutki ob ogledu?« »Morda se bo slišalo smešno, ampak izkušnje so me naučile, da je najboljše, da si filma, preden ga odkupim, sam raje sploh ne ogledam. Pri tem gre za poklicno deformacijo oziroma za nekakšen strah, da bi se na podlagi osebnega okusa napačno odločil in zavrnil film, ki je marsikomu lahko všeč. Produkcijske hiše, ki film prodajajo, skupaj z njim dostavijo tudi reklamni material, v katerem so seveda samo najboljši izseki iz filma, sam pa bi, če bi si ogledal ves film, v njem prav gotovo opazil, kaj je v njem slabo, to pa bi lahko vplivalo na napačno odločitev. Zato se raje držim načela, da si pred nakupom ogledam samo reklamni material, cel film pa grem ponavadi gledat šele takrat, ko je pogodba že sklenjena, oziroma ko sam pri sebi ne morem več vplivati na odločitev ali film kupiti ali ne.« »Torej je film vedno manj pravi film in vse bolj industrija, ki prinaša denar.« »V Ameriki je vedno bolj v trendu, da se za snemanje enega samega filma, pri katerem se obračajo milijoni, posebej ustanovi produkcijska hiša, ki se potem, ko je film posnet, ukine. Tako se dela predvsem, ko gre za slavne igralce, ki se hkrati pojavljajo tudi kot producenti, saj pri takšnih zadevah zelo vlečejo imena.« »Kako pa je z art oziroma umetniškimi fdmi, ki v kino ponavadi ne privabijo ravno širših ljudskih množic, vseeno pa so tudi v slovenskih kinematografih mogoče ogledati kar nekaj?« »Nakup takšnih filmov je vselej loterija, saj je pri tej zvrsti še posebej težko vedeti, kaj bo občinstvo »zažgalo« in kaj ne. Sploh pa je umetniške filme težko reklamirati, saj je medijski prostor pri nas obupno drag in včasih še posebej velja, da se je bolje kot na veliko reklamo, reklamne akcije ali ocene zanesti kar na ustno reklamo, ki kroži med ljudmi. Eden od umetniških filmov, za katerega se nam ni niti sanjalo, da bo doživel takšen uspeh, jc bil italijanski Poštar. Prvič smo ga prikazali na art festu nekaj mesecev, preden se je začel vrteti v ljubljanskih kinematografih, kjer smo ga iz programa umaknili po tem, ko so bile vse predstave tri mesece popolnoma razprodane. V splošnem pa velja, da umetniškega filma ne moreš dati v veliko dvorano s petsto ali sedemsto sedeži, zaradi česar se ponavadi naroča tudi manjše število kopij kot za druge filme.« »Kateri so dejavniki, ki Slovence najlažje pritegnejo na ogled fdma v kino?« »Včasih, ko ni bilo toliko televizij, si ponudil uspešnico in vsi so Šli v kino. Danes pa to še zdaleč ni dovolj, saj moraš gledalcu, ča ga hočeš iz naslonjača povabiti v kino, ponuditi dosti več in tudi zato se v kinematografih odločajo za prenovo dvoran, ob čemer je velik poudarek na kakovosti zvoka in udobju v dvorani, česar se še posebej zavedajo v Celjskih kinematografih. Odkar so prenovili kino Metropol, se je obisk v tej dvorani namreč povečal kar za sto odstotkov. Zgodbo zase pa pomeni tudi sama zvrst filmov, pri čemer se tako Slovenija kot vsa Evropa od Amerike v marsičem bistveno razlikujeta. Medtem, ko so v Ameriki zelo uspešni filmi družinskega žanra, ti v Evropi ne predstavljajo nikakršnega uspeha. Po drugi strani pa na našem področju dosti bolj vlečejo kakšni akcijski filmi, dostikrat se zgodi, da pravo uspešnico v Sloveniji predstavljajo filmi, za katere ne bi tega nihče pričakoval... To je kot nekakšna loterija, pri kateri lahko ravno tako hitro zadeneš kot tudi izgubiš. Ko smo kupovali Streptease, ki je popolnoma slučajno uspel, smo se, ne da bi vedeli, za kakšen film pravzaprav gre, naslonili samo na tri podatke, ki smo jih imeli o tem filmu. Prvi je bil ta, da je naslov filma Streaptease, drugi, da v njem igra Demi Moore, tretji pa, da so ji za vlogo v tem filmu plačali 12 milijonov dolarjev. Na podlagi tega sem se odločil za nakup; čeprav se mi ni niti sanjalo, na kakšen odziv bo film, ki v Ameriki ni naredil nikakršnega dobička, naletel med slovenskim občinstvom. Na koncu pa se je izkazalo, da je bil to eden najbolj uspešnih filmov leta, ki je navsezadnje osvojil tudi vso Evropo.« »Kaj pa menite o slovenski filmski produkciji?« »Dejstvo je, da smo premajhna država, da bi si lahko privoščili tako veliko filmov s takšnim proračunom. Vsake toliko časa se sicer zgodi tudi kaj dobrega; letos je bil to film Outsider, ki je polnil kinodvorane, pred dobrim tednom pa so ga začeli vrteti tudi v Beogradu. Sicer pa je Slovenija premajhno področje, da bi si lahko obetali ne vem kakšno kakovost. Problem majhnosti je viden tudi na področju videa, saj se je ob pojavu vseh teh televizij zmanjšala potreba po lovu za kasetami. Razen tega pa so se s temi stvarmi v začetku ukvarjali ljudje, ki niso imeli pojma. Dobila sta se mehanik in mesar, predelala konec garaže, naredila nekaj piratskih kaset in... videoteka je bila tukaj. Vendar se je stanje sedaj močno izboljšalo; prej, ko so bile kopije piratske, je bilo lahko, sedaj pa je potrebno imeti licenco, kopije so drage, tisti ki dela video, pa se mora na film spoznati. Zato je ogromno videotek v zadnjem času propadlo.« »Včasih je Celje s Tednom domačega filma predstavljajo središče slovenskega filmskega dogajanja, potem pa smo festival kar nenadoma izgubili.« »Ta festival je bil Celju kar naenkrat odvzet in kot toliko drugih stvari na vrat na nos prenešen v »center« - v Ljubljano m Portorož. In ker bi bilo prireditev v takšni meri danes najbrž težko dobiti nazaj, sam razmišljam v drugi smeri. Glede na to, da smo v zadnjem času distributirali tudi kar nekaj filmov iz bivših jugoslovanskih republik in ugotovili, da ti slovensko občinstvo še vedno zanimajo, bi bilo v Celje morda dobro pritegniti filmsko produkcijo nekdanje Jugoslavije ali pa celotnega vzhodnega dela Evrope. Če nič drugega, bo to malce poživilo mesto, v katerem je v zadnjih letih sejem edino, kar se sploh dogaja.« »Kot lastnik ene največjih produkcijskih hiš najbrž sodelujete tudi s slovenskimi filmskimi kritiki. Kaj menite o njih?« »Hja, oni... so naši zavezniki in naši sovražniki hkrati, kar je, navsezadnje, samoumevno. Običajno je tako, da pojejo hvalospeve umetniškim filmom, filme, narejene za širše občinstvo, pa seveda sesuvajo. Skratka, jasno je, da gre za drugačne interese; njim kot kritikom je pomembno umetniško doživetje, nam kot prodajalcem pa predvsem, koliko bo film prinesel oziroma kako bo napolnil kinodvorane. Tu se mnenja torej pogosto krešejo, saj gre za popolnoma različne zvrsti filmov; tisti ki napolnjujejo kinodvorane, kritikom ponavadi niso všeč, filmi, ki jih ocenjujejo kot dobre, pa ponavadi ne prinašajo denarja.« »Pri tujih, predvsem ameriških filmih se dostikrat dogaja, da so slovenski podnapisi »sprti« s tem, kar igralci v resnici govorijo. Kako je s prevajanjem odkupljenih filmov?« »Tako distribucijske kot tudi televizijske hiše imajo stalen krog prevajalcev in ponavadi veš, na koga se obrniti za kakšen film. Sicer pa je pri prevajanju tujih filmov kar nekaj težav. Ob vsakem filmu namreč dobimo tudi listo dialogov, v kateri je dostikrat zahtevano, da teksta ne prevedemo dobesedno; pomembneje je namreč, da je prevod smislen. Razen tega pa je v veliki meri odvisen tudi od dolžine podnapisnih trakov, od tega, koliko črk oziroma besed je na voljo in pa tudi od podrobnosti, kot so, ali so te črke o ali i... Še posebej zanimivo pa je to ravno pri Disneyevih risankah, v katere je ponavadi vključenih tudi veliko pesmic, ki jih je potrebno smisleno prevesti. To pomeni, da mora biti prevajalec hkrati tudi že malo pesnika ali, kot na primer pri prevajanju kakšnega umetniškega filma, diplomant književnosti...« »Ob pesmicah in umetniških izrazih pa v marsikaterem filmu nastopajo tudi tipične ameriške kletvice, ki lahko v slovenskem kaj kmalu dobijo drugačen pomen...« »Eden takšnih izrazov, ki v ameriških filmih nastopa zelo pogosto, slovenskim prevajalcem pa še sedaj povzroča sive lase, je »fuck off.« Odločitev o tem ali ga prevesti dobesedno ali kako drugače je v veliki meri odvisna od zvrsti in ciljnega občinstva, ki naj bi si film ogledalo. Nekoč smo na primer takšne izraze vedno prevajali v »mehkih oblikah«, v zadnjem času pa je vse več mulcev, ki pravijo: »Hej, vi, pojdite nekam, saj vsi znamo angleško in vemo, za kaj gre!« Včasih pa, ko se odločimo uporabiti »tršo« oziroma dobesedno verzijo, pa se lahko kaj hitro oglasi kakšen starejši gledalec. Skratka, težko je vselej ustreči vsem. Vsekakor pa sem si, ravno pojasnilo izraz »fuck off« ogledal v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in dejstvo, da ta dovoljuje »trdo« uporabo, me je pomirilo.« »In kakšen je konkreten prevod tega izraza?« »Trd je kar dobeseden, torej »Jebi se.« Mehkejši pa je »Pojdi v rit.« Nina M. Sedlar FRIZNANJA DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ PTUJ 1998 Na praznovanju praznika mesta Ptuj je med tekmovanje na razstavi Dobrote slovenskih kmetij, ki se je odvijalo letos od 25. do 27. aprila. Med več tisoč udeleženci so se uveljavili tudi tekmovalci oziroma proizvajalci iz naše občine. Od naših udeleženk je največ priznani pobrala Fanika Burjan iz Zabukovice, ki si je prislužila kar tri bronasta priznanja, in sicer za sadni kruh, ki mora vsebovati najmanj 50 odstotkov sadja, suhe jabolčne krhlje ter suhe slive. Tako je bila najuspešnejša udeleženka iz celjske regije. Povejmo še to, da je poleg proizvodnje suhega sadja še zelo uspešno zeliščarka in proizvajalka raznoraznih zdravilnih čajev. Je članica Društva zeliščarjev Olimje, ki ga vodi dipl. ing. Milan Budi-mirovič. Iz našega področja sta se tekmovanja udeležila se Ivan Krašovec iz Pongraca, ki je za domače salame prejel bronasto priznanaje, njegova zena pa srebrno za polbcli kruh. Edino višje priznanje od tistih, ki so šla v našo občino, je prejela Slava Krajnc iz Vojnika za svoje pecivo. I. Jurhar OBISKALI JUBILANTE 90-letnik Florjan Lesjak z darilom Društvo upokojencev Žalec ima tudi eno od temeljnih nalog, da ob okroglih jubilejih obišče svoje člane. V minulem mesecu so v Žalcu imeli okrogle jubileje ga. Angela Posedel in ga. Fani Salezin, ki sta slavili svoj 80. rojstni dan. Posebne pozornosti pa je bil deležen 90-letnik Florjan Lesjak, ki je svoj jubilej slavil 21. aprila. Florjan je še vedno aktiven in se zelo uspešno ukvarja z glasbo. Povejmo še to, da bo 22. maja slavil biserno poroko, zato mu veljajo tako njemu kot njegovi življenjski družici iskrene čestitke, vsi jima pa kličemo še na mnoga leta. I. J. SUROVINA PRISILJUJE OBČANE K ONESNAŽEVANJU Čeprav je naslov dokaj čuden lahko rečemo, da je veliko resnice v tem. Vsi dobro vemo, da je naloga Surovine kakor tudi Dinosa zbiranje in predelava ter distributiranje odpadnih surovin industriji. Lahko pa se vprašamo, če je to res tako. Oba odkupujeta odpadne surovine po izredno nizskih cenah, pa naj si je to papir ali kovine. Pri prodaji pa ne moremo reči, da so cene visoke kot v vsaki drugi normalni trgovini, ki prodaja svoje kovinske elemente iz tovarne. Odpadke, ki jih prodajajo industriji so dokaj visoke, zato se livarne in železarne raje odločajo za surovine iz uvoza, kjer so cene veliko nižje. Pred kakšnim pol leta sem kar dvakrat moral z osebnim avtomobilom odpeljati papir za katerega so pri Surovini plačali za več kot 400 kg je borih 2 tisoč SIT. Pred dnevi pa sem odpeljal 280 kg ostankov osebnega avtomobila, motor, menjalnik in kompletno podvozje za katero so mi izplačali 1.120 SIT. Seveda sem se pozanimal za ceno za te odpadne surovine pri Feniksu, ki kupuje odpadne surovine za svojo livarno, povedali so nam, da plačujejo za kg odpadne litine 18 SIT, za jeklene in pločevinaste odpadke pa 23 SIT po kilogramu. V teh odpadkih je največ jekla in sive litine, nekja pa še barvnih kovin, ki pa dosegajo veliko višjo ceno. Iz navedenega lahko sklepamo, da recimo tisti, ki bi moral takšne odpadke pripeljati na primer iz Ponikve v Vrbje bi imel s prevozom več kot trikrat več stroškov kot bi iztržil za odpadke. Seveda nihče ni toliko neumen, da bi si sam delal izgubo, če pa se hoče znebiti nepotrebne šare je enostavno odpelje do najbližje grape in jo tam odloži, zato lahko najdemo kjer koli si poželimo kupe pločevinastih in kovinskih odpadkov. Naj samo omenimo, da so celo pred drugo svetovno vojno recimo v Žalcu kar dve družini živeli od zbiranja in prodaje odpadkov. Danes to ne bi nihče zmogel. Za odpadne surovine plačujemo težko prislužene devize, za papir pa neusmiljeno sekamo gozdove. Na podlagi navedenega bi država morala dati pod drobnogled podjetja, ki se ukvarjajo z zbiranjem in odkupom ter prodajo odpadnih surovin. Gibanje Zelenih in ekologov pa bi tudi morala povedati svoje. Šele takrat bi marsikdo ali pa skoraj vsakdo odpadke odpeljal tja kamor sodijo, narava pa ne bi bila tako onesnažena kot je sedaj. Temu pa brez dvoma botrjujejo ravno podjetja, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. Kdaj bomo napravili temu konec? Janko rt!« 1 P0CJTRJCE ZH VSUK ZEP A' f 4/i i Marjeta Selčan, vodja agencije 1TA, je povedala, da so njihovi programi zelo skrbno pripravljeni, ter da so svojo ponudbo še dodatno obogatili. Predvsem ponujajo nekaj novih možnosti za letovanje na otokih v Kvarneriu ter Dalmaciji. Agencija ITA je hkrati ekskluzivni prodajalec ladijskih vozovnic Jadrolinije na širšem celjskem območju. Turistična agencija ITA ima razvejano mrežo počitniških kapacitet, jih prodaja direktnim strankam ter 40 slovenskim subagentom, ki nimajo lastnih objektov. “V letu 1997 je šlo 4 tisoč slovenskih družin na počitnice z našo agencijo. Poleg lastne ponudbe prodajamo tudi programe večjih agencij, kot so Kompas, Globtour in priznanih avstrijskih agencij. Našim gostom nudimo letovanja, izlete po domovini in tujini, daljša potovanja, programe za maturante, smučanje na domačih in tujih smučiščih, posebne prevoze z udobnimi avtobusi, letalske vozovnice, programe “ali inclusive” po celem svetu. Kot vidite, je izbira programov zares pestra,” je dejala vodja agencije ITA, Marjeta Selčan. m Izletnikova turistična agencija ITA sodi med najstarejše agencije v celjski regiji. ITA je ekonomska kategorija delniške družbe Izletnik Celje ter zaposluje 10 delavcev. Na slovenskem turističnem trgu se ITA obnaša kot touroperator in organizator počitniških kapacitet za Slovenijo in Hrvaško, Dalmacijo in njene otoke. 7m tiste goste, ki si želijo prijetnih in nepozabnih doživetij v tujini, ITA ponuja zanimive destinacije. V Izletnikovi turistični agenciji je največ povpraševanja po družinskih počitnicah v Istri. Najbolj prodajana je Istra, zlasti Umag, potem pa otok Brač. jejo kompletno ponudbo, od parkirnega prostora na letališču v Gradcu ali Dunaju, letalski prevoz, hrano, takse, pijačo ter športne aktivnosti. Prodaja našega programa se je začela zelo zgodaj, takoj po končanem sejmu Alpe Adria v Ljubljani. Do tega trenutka je 30 odstotkov naših kapacitet že razprodanih, kar pomeni, da za določeno ponudbo že velja stop buking. Del naše turistične ponudbe ponujamo po akcijskih cenah. Predvsem mislim na Simonov zaliv, ki je zanimiv za družine, ki imajo šoloobvezne otroke. V Dalmaciji in Istri je možno bivati 7 dni, dejansko plačaš pa 6 dni. Vsi aranžmaji se lahko odplačajo na kredit, ki ga nudi naša agencija ali na 3 - 6 čekov brez obresti. Na gotovinsko plačilo pa ponujamo 3 - 5 odstotni popust. Za otroke do 12 leta starosti velja 30 - 50 odstotkov popusta. Tudi maturantom in upokojencem je namenjen določen popust,” je povedala Marjeta Selčan, vodja turistične agencije ITA. Vsi tisti, ki vas zanima turistična ponudba ITE, se lahko oglasite v eni od Itinih poslovalnic v Krškem, Mozirju in Celju. Prijazni delavci vam bodo postregli z vsemi informacijami in skupaj boste poiskali počitnice za vaš žep. L. ČEDE “Našim gostom je na voljo približno 300 objektov v Slovenskem primorju, ki so na lepih lokacijah m so sodobno opremljeni. Ljudje najraje bivajo v apartmajih, ker tako imajo malo več svobode, niso vezani na hotelski penzion. Letošnja ponudba je še dodatno obogatena oziroma razširjena na slovenska zdravilišča, planine in jezera. Večinoma so to 7-dnevni aranžmaji z lastnim prevozom, ki se seveda lahko podaljšajo. Posebna pozornost je namenjena dopustom v tujini. Mislim, da bo letos popularna Portugalska. V sodelovanju z agencijo Intelekta organiziramo prijetne počitnice v tej deželi, ki leži na skrajnem jugozahodu Evrope. Ponaša se s čudovitimi peščenimi plažami,” je prepričana Selčanova. Slovenci so pokazali velikp zanimanje za prijeten oddih v Španiji, Malti in Egiptu. Zelo dobro je obiskana tudi Turčija. Cene teh počitnic so zelo ugodne in vsebu- HoMargI d.o.o. Parižlje 38E, BRASLOVČE Kmetijsko vrtnarska trgovina Parižlje 12,Tel.&Fax.: 063 720-587 Pomladanska ponudba: # cvetlično korito 40, 50 in 60 s podstavkom # gnojila Q vse vrste zemlje za presajanje # - za bršljanke - za surfinije - za ostale cvetlice - šota 0 bučke golice vrtne mreže Bekaert (gotovinski popust za količine nad 25m) vrtne kosilnice s 4-taktnim motorjem (za gotovino že od 25.990 SIT naprej) SE PRIPOROČAMO! 4 % " SAVINJE od 23. maja do 20. junija Ugodni nakupi, nagradno žrebanje in pokušine domačih dobrot. mm nnnMKtr industrijska V71IV1INI PRODAJALNA % pohištvena Industrija d.d. POLZELA polzela TEL.: 063/ 703 7130 713 7131 UGODfM PONUDBA POHIŠTVA V MESECU MAJU NUDIMO POHIŠTVO ZA OPREMO: • spalnic • dnevnih sob • otroških sob • predsob © pisarn • jedilnic « sedežne garniture • pohištvo iz masive • vzmetnice vseh dimenzij ZANIMIVA PONUDBA OPUŠČENIH IZVOZNIH PROGRAMOV! ZELO UGODNA PONUDBA KUHINJ - IMITACIJA HRAST! DELOVNI CAS: pon.-pet.: 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 -12.00 POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! Tel.: 063/703 7130, 713 7131 PREPRIČAJTE SE O PONUDBI IN NAS OBIŠČITE! nov regal PLYMUTH že za 77.880 SIT dimenzije 2,80 m x 2,00 m VABLJENI! odprto vsak dan od 7.00 - 19.00 ure ob sobotah od 7.00 - 13.00 ure Medlog 18, Ce|je tel. 451-515 in 471-011 fax 471-320 VSE ZA GRADNJO, ADAPTACIJO IN OPREMO HIŠE NA ENEM MESTU NOVO - OBNOVA ŠTABIH OKEN HOBBV razrez iveral beli 18 mm 1.290,00 SIT/m2 HOBBV razrez iveral hrast NIAGARA 18 mm 1.690,00 SIT/m2 Šolsko in pisarniško pohištvo ter stoli Akcijske cene veljajo od 15.5. -15. 6. za plačilo z gotovino. NAJBOLJŠI ZA LES - SLOVENIJALES VRTAJ-ARSTVO C&L3£ Vabimo Vas, da obiščete naš vrtni center v Žalcu na Filipovem trgu - v nekdanji strojni Žalec, kjer Vam nudimo bogat izbor lončnic, rezanega cvetja, pripomočkov za vrtnarjenje, čebulic, še posebej pa zunanjih okrasnih rastlin. V mesecu maju bogata ponudba balkonskega cvetja in enolončnic. ZA VAŠE ROŽNATO V6S6L36 - VRTNARSTVO C6L3£ Prodajno servisni center vozil BMW in Rover Group Prodaja in servis: Mariborska 119, 3000 Celje Tel.: 063/40 62 11,40 62 13, 40 62 14 Fax: 063/40 62 19 Avtohiša SELMAR d.o.o. PRIŠEL JE NOVI BMW SERIJE 3. VOZILO BREZ KONKURENCE. PREDSTAVITEV VOZILA BO V ČETRTEK 14.5. ob 18h NAROČILA ZA OMEJENO KOLIČINO VOZIL SPREJEMAMO S 15. MAJEM PRODAJNI CENTER Savinjska cesta 1, Nazarje (ZOLES • Trgovina Center Ljubljana • Market TUŠ . Trgovina TEHNOFON • Zavarovalnica SLOVENIKA • Zlatarstvo MATJAŽ • Šiviljstvo ČIRA ČARA • Optika Mateja LIKEB • AT Servisi . WYATT d.o.o. Združenje šoferjev in avtomehanikov Zg. Savinjske doline Bistro in pizzerija IZOLES - velik izbor pizz (več kot 10 vrst) - pizze velikanke - sladice - sladoledi tel.: 833-671 DUO SISTEM V Ekipa Policijskega kluba borilnih veščin Celje se je 4. aprila udeležila državnega turnirja v prikazni tehniki - Duo sistem v Ju-Jitsu v Novi Gorici za pokal mesta Nova Gorica, pri čemer so tekmovalci tekmovali v starosti do 15 let in nad 15 let. Na tekmovanju je sodelovalo 19 parov iz 6 klubov (PKBV Celje, Ju-Jitsu klub Tacen, Ju-Jitsu klub Samuraj Gornji Grad, SD Policist krško, Ninja Bela Krajina in JJK Ljubljana). Iz našega kluba so se tekmovanja udeležili trije pari, in sicer dva v kategoriji do 15 let in en par v NOVI GORICI kategoriji nad 15 let. Naši tekmovalci so dosegli naslednje rezultate: Moški par do 15 let: 1. mesto: Rok Leskovšek in Gregor Skerlak 2. mesto: Aleš Verbovšek in Denis Jagar Moški par nad 15 let: Damjan Kragolnik in Gorazd Zafusek sta v borbi za 3. mesto zaradi poškodbe (zlom ključnice) morala odstopiti od nadaljnjega tekmovanja. D. V. SAMO SADNIK MED NAJBOLJŠIMI 21. aprila je zaključila usposabljanje XIV generacija pomožnih policistov celjske UNZ. Med njimi je bil tudi direktor žalske kabelske TV Samo Sadnik, ki je za izredno dobre rezultat usposabljanja prejel skupaj še z dvema pismeno priznanje. Šef urada načelnika UNZ Celje Drago Voršek je ob tej priložnosti priredil sprejem za obveznike in njihove starše ter jim izrekel čestitke za dosežene uspehe. Čestitkam se za zasluženo priznanje pridružuje tudi naše uredništvo. U. LIBOJSKI GORSKI TEK V Libojah je 25. aprila potekal 4. gorski tek po mejah KS Liboje. Start je bil pri mostu čez Savinjo v Kasazah, cilj pa na Brnici. Tekmovalci so progo, dolgo nekaj več kot 15 km, s številnimi vzponi in spusti, ocenili kot zahtevno, vendar dobro pripravljeno. 15 tekmovalcev je bilo razvrščenih v 5 kategorij. Najhitrejši je bil državni prvak v gorskem teku Igor Salamon iz Miklavža, ki je progo pretekel v uri in enajstih minutah. Med ženskami je bila najhitrejša Silva Vivod iz Maribora, ki je za Salamonom zaostajala le 6 minut. Oba sta bila ngrajena z denarno nagrdo v višini 46 tisoč SIT. Rezultati so bili naslednji: -kategorija: ženske 1. Silva Vivod (1.17.16) 2. Andreja Bezjak -kategorija: moški do 20 let 1. Sašo Kitek (1.36.39) -kategorija: moški od 20 do 30 let 1. Matej Krebs (1.12.24) 2. Aleš Kitek 3. Borut Soklič -kategorija: moški od 30 do 40 let 1. Igor Šalamon (1.11.12) 2. Miran Centrih 3. Slavko Planinšek -kategorija: moški nad 40 let 1. Boris Kuzmin (1.17.04) 2. Jože Štingel 3. Jože Andrej Najstarejši tekmovalec je bil Brežičan Franc tamše, zato je bil simbolično nagrajen s keramiko Vlada Novaka. Jolanda Železnik EVROPSKO EKIPNO KLUBSKO PRVENSTVO V JU-JITSU V Leskovcu pri Krškem je od 1. maja do 3. maja potekalo evropsko ekipno klubsko prvenstvo v JU-JUTSU za kadete v starosti 12-15 let in mladince v starosti ISIS let. Na prvenstvu so bile udeležene ekipe iz 3 držav, in sicer po ena ekipa iz Avstrije in Poljske ter 3 ekipe iz Slovenije (Policijski klub norilnih veščin Celje, Ninja klub Črnomelj ter SD »Policist« Krško). Na prvenstvu je potekalo tekmovanje v DUO sistemu (prikazna tehnika), kjer par tekmovalcev tekmuje v prikazu tehnik proti nasprotnemu paru ter tekmovanje v JU-JITSU borbah. Prvenstva se je udeležila tudi skupina kadetov in mladincev iz PKBV Celje, pri čemer smo zaradi pomanjkanja tekmovalcev v posameznih težavnostnih kategorijah sestavili 2 ekipi tako v kadetski kot tudi v mladinski kategoriji s člani JU-JITSU klubov Samuraj iz Gornjega Grada in Ninja Kluba iz Črnomlja. V kadetski kategoriji so naši člani nastopili pod imenom Ninja Klub Črnomelj, v mladinski kategoriji pa od imenom Policijski klub orilnih veščin Celje. V kadetski kategoriji DUO sistem (prikazne tehnike) so nastopili v ekipi Ninja Kluba Črnomelj naslednji člani PKBV: - Rok Leskovšek in Gregor Škerlak in - Aleš Verbovšek in Denis Jagar, v borbah pa je nastopil Matic Seničar. V DUO sistemu - prikazne tehnike je ekipa osvojila 3. mesto in s tem bronaste kolajne, v borbah pa 2. mesto in s tem srebrne kolajne. V mladinski kategoriji je ekipa nastopila pod imenom Policijski klub borilnih veščin Celje, nastopili pa so naslednji člani našega kluba: - Aleš Verbovšek in Denis Jagar in - Rok Leskovšek in Gregor Škerlak v borbah pa so nastopili: Denis Krajnc, Primož Manojlovič, Mihael Jug ter Boštjan Bevc. Tako v Duo sistemu - prikazne tehnike kot v borbah je naša ekipa osvojila 2. mesto in s tem tudi srebrne kolajne. D. Verbovšek LOKOSTRELSKA TEKMA Lokostrelski klub Polzela je 18. aprila organiziral lokostrelsko tekmo - Prvenstvo osnovnih in srednjih šol za vzhodno Slovenijo. Tekma se je odvijala na nogometnem igrišči v Športnem centru Žalec. Na tekmi je sodelovalo 66 mladih lokostrelcev, ki so kljub slabemu vremenu vztrajali do konca tekmovanja. Člani LK Polzela in LK Žalec so dosegli odlične rezultate. Uvrstitev je bila naslednja: Petra Skok 2. Mesto v stilu instinktivno s 348 krogi Robi Pavlovič 3. mesto v stilu instinktivno s 401 krogi Žiga Domjanič 4. mesto prav tako instinktivno 389 krogov Lokostrelski klub Polzela se je zopet izkazal kot dober organizator, tekmo pa si je ogledalo tudi nekaj gledalcev. Sočasno je član LK Polzela Franci Romih zastopal svoj klub v Avstriji v Guslingu na tekmi 3-D, kjer je v konkurenci COMPOUND. Žasedel je odlično tretje mesto, čeprav Franci strelja instinktivno. Po končani tekmi je odpotoval naprej v Italijo, kjer je bila tekma v disciplini 3-D in je štela za alpski lokal. V Italiji, natančneje ob Gardskem jezeru, je Franci zasedel odlično 2. mesto in spet potrdil svojo odlično formo. Dečki 1-4 razred compauqd Matevž Uratnik 2. mesto OS Žalec Jure Veler 3. mesto OS Žalec Deklice 5-6 razred compaund Jeanine Čoh 2. mesto OŠ Žalec Dečki 7-8 razred Urošv Uratnik 2. mesto compaund OŠ Žalec Matija Kuder 5. Mesto olimpic OŠ Prebold Sredpje šole 1-4 letnik Peter Virant 1. Mesto slog olimpic Mitja Veter 1. Mesto slog compaund Olivera Kučera in Leon Uratnik Aškerčeva 4a, 3310 Žalec tel.: 063 715-820, fax.: 063 715-390 NEC Matrični tiskalnik od 29.999 SIT Laserski tiskalnik od 69.999 SIT CD ROM ATAPI24X od 14.399 SIT INKJET barvni tiskalnik 29.999 SIT IBM APTIVA od 98.999 SIT Vse cene so bnz P-d, Cene teftpb m takqjšrye pbSkt « PRI MA55ETRE5E.PRI MA5BOBMI, AMPAK NE OD POTRE5A AMPAK OD C ANCONI NG- EXTREMNI ŠPORT, CISTA ZABAVA, NEOKRNJENA NARAVA David ZORČ s.p. Brdo 7 5320 Bovec Tel.: 065/ 86-585 tel./fax: 065/ 86-380 GSM: 041 671 868 fEAMS KLU& ZUPANC PROGRAM POLETNE SEZONE 1998 Pričetek sezone je 26. april. Cenik: ■ članarina: 2000 SIT - za 20 ali več nalepk je cena 500 SIT/kom ■ za manj kot 20 nalepk je cena 700 SIT/kom - stalna rez. ura od 26. 4. do 15. 10., skupaj 25 po ceni 1000 SIT/kom ' 10 nalepk za deževne ure (koristjo se ob prosti terminih na igrišču št. 1 in 2) ' začetni in nadaljevalni tečaji po dogovoru Šport Center f Prodnik m kajak rafting kanu _ norr ftness . obletnice otroško igrišče . %mača hrana piknik prostor - restavracija s prehdt športni dnevi ^^ ^ INFORMACIJE - Obvezne rezervacije Juvanje 1,3333 Ljubno ob Savinji Tel.: 063 841-317,841-511 c-r.'4 Vse informacije na telefon: (063) 724 - 247 Se priporočamo! m Dodatne ponudbe Itcacli vollej': možnost rezervacije igrišča. Konjeništvo: možnost priveza konja, kavica gratis. Pikniki: rezervacije so možne za vsak dan v tednu. Vsako soboto svež odojek. ČOKOLADNA RULADA 4 jajca 8 dag sladkorja vanilijin sladkor 1,5 dag kakava 7 dag bele moke olje m moka za pekač 20 dag marmelade za namaz sladkor za posip V kotličku nad soparo stepamo jajca s sladkorjem, da postane masa mlačna m naraste. Nato stepamo še 15 minut na hladnem, dodamo vanilijin sladkor, kakav in moko. Vse na rahlo premešamo in razgrnemo testo na pomaščen in pomokan pekač za prst debelo. Pečemo 10 minut pri 220 stopinj Celzija. Pečeno ločimo od posode, zvrnemo na čist prt in zvijemo s prtičem vred. Ohlajeno odvijemo, namažemo s poljubno kremo, zopet zvijemo in potresemo s sladkoijem v prahu. PERUTNINSKA RIŽOTA Za 4 osebe: 70 dag perutninskega mesa 2 žlici olja 1 čebula 2 stroka česna ščep popra 30 dag riža žlica sesekljanega peteršilja 2 žlici naribanega sira kostna juha ali voda za zalivanje Z ostrim nožem odstranimo meso od kosti in ga zrežemo na koščke. Iz kosti skuhamo juho, ki jo uporabimo za zalivanje rižote. Na olju prepražimo sesekljano čebulo, dodamo meso, strt česen in poper ter dušimo. Ko voda izpari, dodamo očiščen in opran riž. Prepražimo ga, da postane steklen, nakar zalijemo z juho od kurjih kosti, osolimo, premešamo in dušimo do mehkega. Rižoto naložimo na krožnik ali v plitvo skledo, jo potresemo s peteršiljem in naribanim sirom ter ponudimo z zeleno solato. DOBER TEK! Pomlad in poletje je čas oblek -lahkih, udobnih in lepih. Res jih lahko nosimo vse leto in nekatere tudi jih, vendar - v tej sezoni so obleke bolj priljubljene zaradi vseh čudovitih priložnosti, ko jih lahko oblečemo: povabilo na poroko, birmo, valeto, sprehod v mesečini... Znani oblikovalci nam letos ponujajo veliko čipk, šifonov, resic, svetlečih materialov, nenavadnih kombinacij. Še vedno je priljubljena asimetrija in precej je drapiranja in oblik z vrtoglavimi razporki. Dolžina? Veliko se jih vrti okoli kolen - malo nad, malo pod. To so sicer nove dolžine za mlade, pri ostalih bi lahko temu rekli klasika. Seveda pa je zelo veliko dolgih oblek. Tudi za čez dan. METISO BMGCHOZAMENTERIJA |§WDNI DODATKI MOGOCVETNA VRTNICA Družina: Rosaceae - rožnice Domovina: Kitajska, Japonska, Koreja Opis: 4-6 mesecev visok grm z dolgimi in tankimi vejami; listi pernati iz 5-jajčnikov, nazobčanih, temno zelenih, navadno svilnato dlakavih lističev; cveti so beli ali rožnati, ne prav veliki, z rumenimi prašniki, združeni v piramidasta socvetja. Pri različku ^plena” so cveti vrstnati. Iz tipične oblike so dobljeni številni križanci, ki so zbrani pod imenom Polyantha. Čas cvetenja: maj - julij. Uporabnost: za obrobke, gredice, pa tudi za oblikovanje obokov, senčnih poti Sajenje: presajamo jeseni. Razmnoževanje: z grebenicami v začetku poletja ali s cepljenjem. Okolje: sonce do polsence. Vrsta zemlje: brez posebnih zahtev, samo da je pognojena, vendar najbolje, če je apnenčasta. Vlaga: zalivamo vsak teden, malo pogosteje (vsake 4-5 dni) v toplem obdobju. Opomba: vrtnice so zelo nagnjene h glivičnim boleznim (pepelasta plesen), napadajo pa jih tudi razni škodljivci. CVETLIČARNA Polzela tel: 720 319 KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC t 71 P IR /l - Novi materiali in vzorci ssa poletne kostime in srajce * VISKOZE za bluze od 1.090 SIT - D10LEN1 od 1.590 SIT ■ MAROKENI vseh barv 2.890 SIT - SVILE In ČIPKE + ELASTIČNA ČIPKA za bluze 2.490 SIT - Novi vzorci vzorčastih In enobarvnih MIKROFIBER 1.590 SIT - KUPRE vseh barv 1.790 SIT - SUKANCI po 189 SIT - JAPONSKI LAN od 3290,00 SIT - ELASTIČNI MATERIALI ZA HLAČE od 1.590 SIT - VELIKA IZBIRA MODNIH DEWORE TKANIN Vso vrat« gumbov različnih barv In vollhoatll f K 71 P IR sf AAI SAAO ŽE TU, PRIDITE ŠE VI! CORINUS - dren, s vib Znana je cela vrsta oblik in velikosti drena, vse pa so razvrščene v dve glavni skupini. V prvi so dreni z obarvanimi vejami, ki zrastejo v pravo goščavo pokončnih poganjkov. Imajo majhne cvetove in včasih pisane liste, njihova prava zanimivost pa so stebla: ta so pozimi obarvana rdeče ali rumeno. Te vrste drena so razširjene v Evropi, druga skupina svetočih drenov pa izvira iz Severne Amerike in je tam tudi pogostejša. V drugi skupini so številni privlačni grmi, ki bi jim lahko posvetili več pozornosti. Izraziti cvetovi se pojavijo spomladi ali zgodaj poleti, sledijo pa jim plodovi v obliki jagod ali češenj. Nekateri so visoki in arhitekturnih oblik, ena od vrst pa je nizko rastoča pokrovna rastlina. Listje je jeseni pogosto vpadljivih barv. Okolje in tla Primerna so navadna vrtna tla, vendar C. florida, C. kousa in C. canadensis ne prenašajo apnenca. Uspeva na soncu ali v svetli senci. Obrezovanje Ni potrebno. Spomladi odstranimo nepotrebne veje. Razmnoževanje Polzrele potaknjence sadimo poleti v hladno gredo. Proizvodnja modne konfekcije, Mozirje Telefon: 063/833-011 Fax: 063/833-545 Naše kakovostne izdelke lahko kupite po ugodnih cenah v naših industrijskih prodajalnah v: - Nazarjah 063/833-011 -Šoštanju 063/882-104 - Slovenj Gradcu 0602/43-242 -Celju 063/441-668 - Krškem 0608/22-494 ✓ NATIONAL ACCREDITATION OF CERTIFICATION BODIES EN 29001/ISO 9001/BS 5750 APPROVED BY BVQI LTD Pri svojem delu uporabljamo standard ISO 9001 Trgovina in storitve Talne obloge ŽALEC, Šlandrov trg 41 a tel./fax: 063/ 715-931 ■ Veliko izbiro 4-meterskih itisonov in toplih podov vseh vrst in barv • tekače, preproge, dekorativno blago, pinto, skaj, predpražnike, namizne prte, moltopren, ' material za polaganje talnih oblog, noži, lepila, trakovi, letve,... ' robljenje in polaganje vseh vrst talnih oblog ■ zavese standardnih mer in zavese po posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom, • lesene in medeninaste karnise vseh dimenzij ' tapiciranje sedežnih garnitur ' simpatex za kopalnice in kopalniške garniture ■ svetovanje na domu DOSTAVA RA DOM! POIŠČITE NUGGET - ZLATO ZRNCj^REl V ULICI SAVINJSKE ČETE 3 ŽALfC NM V mSattkm hm jjehmmm moMM v M. Smfoav SOtB ■92, 1,126.600,00 SIT UAEWOO RACER BASE, 1. 93, siv 818.100,00 SIT DAIHATSU CHARADE TS, l 90, 481.300,00 SIT FIAT TI PO 1.7 D, >■ 93, 1,108.000,00 SIT FIAT TIPO 1.6 IE. >• 93, 839.850,00 SIT GOLF JX, >•89, bela, 717.000,00 SIT HVUNDAI PONY 1.3 L, ■90, srebrn, 381.700,00 SIT HVUNDAI LANTRA GLS, • 93, modra, 1,106.200,00 &T KADET 1.4 LS, >• 90, rdeč, 356.800,00 SIT KADET l.4i, I. 91, bela, 921.500,00 SIT KIA SEPHIA 1.6 SLX, >•93, 920.300,00 SIT mazda 323. >■97, 1,578.960,00 SIT mazda 323, I. 90, 854.400,00 sit OPEL TIGRA 1.4 I6V, ■ 95, rjav, 2,100.000,00 SIT R 5 diesel, I. 94, bela, 804.950,00 SIT R5, 1. 90, 458.400,00 SIT R5 CAMPUS, I. 92, 562.500,00 SIT SUBARU VIVIO 4 GLI WD, ■95, 955.500,00 SIT SUBARU J UST V 1.0 GL, •91, 610.500,00 SIT VW VENTO 1.9 TDI, L 95, 1,997.200,00 SIT SKODA FAVORIT, l 91, 300.500,00 SIT škoda favorit b 91, 309.000,00 Sit ZASTAVA 128 1.1 GX, >• 87, 102.000,00 SIT VUGO 45 K, I. 89, rM- 7/98, 184.600,00 SIT VUGO 45 K, 1. 89, VUGO 55 KORAL, >■ 91, rdeč, 203.500,00 SIT 153.200,00 SIT knformacije_na_telefon_063l4l2-666. AVTOHISA DREV ZALOGA RABUENIH VOZIL OPEL ASTRA 1.6, I. 93 OPEL CORSA 1.5 D, I. 93 R 5 top fun, 1. 93 Samara, i. 93 SEAT IBIZA, I. 93 Informacije na telefon 063/707-365 in FINEX zaloga rabuenih vozil AX 1 4 Rn 5V I 89 bordo' rdeč, ’470.6o6,00 ’ SIT-Ravne Daihatsu charade ts, L,9Z 658.000,00 SIT-Dravograd MAT UNO 1.1, 3DR, F 94, 850.500,00 SIT-Čelie FORD FIESTA 1.4 CLX, I. 90, N, 538.650.00 SIT-Velenje FORD SIERA 1.6 CL, 5V, I. 88, ^etal zelen, 450.000,00 SIT-Velenje FORD SIERA KARAVAN 2.0i CLX, 1. 90, bel, Velenje FORD ORION 1.6i, 1. 88,4 vrata, metal rjava, 639.200,00 SIT-Velenje GOLF JX, I. 86, temno moder, 545.200.00 SIT-Dravograd KIA SPORTAGE 2.0 TDI 4X4, (testni avto), 1. 97, metal rjav, 4.441.450.00 SIT-Ravne LADA KARAVAN 1500, 1. 95, bež, 550.000. 00 SIT-Velenje MAZDA 626 2.0i, 1. 92, metal siva, 1.730.000. 00 SIT-Ccljc NISSAN SUNNV SLX diesel, 4V, 1. 93, metal siv, 1,049.940,00 SIT-Celje OPEL OMEGA 2.0 KARAVAN, 1. 94, metal zelen, 2,447.550,00 SIT-Celje OPEL KADET 1.6 D, 5V, 1. 85, olivno zelen, 420.000,00 SIT-Velenje ROVER 416 Si, 1. 92, srebrna metal, 1,300.000,OtrSIT-Ravne SKODA 105 L, I. 88, zelena, 200.000,00 SIT-Celje WARTBURG 1.3, 4V, I. 89, svetlo rumen, 235.000,00 SIT-Velenje informacije na telefon: P E CELJE 0631482-011, 482-012; PE DRAVOGRAD 0602/83-643; PE RAVNE 0602/287-560, 06021287-561, PE VELENJE: 063/857-424, 0609/640-204 AVTOHISA IAK0PEC ZALOGA RABUENIH VOZIL ASTRA 1.8 GLS, I. 94, 83.000 km, reg.: 3/99 FORD FIESTA 1.4 GLX, 1. 93, reg.: 2/99 OPRL KADET 1.3, 1. 98, 94.000 km, reg.: 2/99 OPEL KADET 1.6, 1. 90, reg.: 9/98 SUZUKI MARUTI, 1. 91, 92.000 km CORSA CITV 1.0 12V.3 vrata, nov, od 1.424.050,00 SIT CORSA ECO 1.4, 3 vrata, nov, od 1,645.590,00 SIT VECTRA GL PLUS 1.6 16V, 4 vrata nov, od 2,889.520,00 SIT COMBO TUUR 1.4, nov, od 1,599.325,00 SIT AVTOHISA SELMAR ZALOGA RABUENIH VOZIL AUDI 100 2.3 E, 1. 94/95, met. črna, 2,639.340,00 SIT AX 11 TRE, I. 88, metal moder, 368.940,00 SIT DAEWOO NEXIA GTX 1.5, 1. 96, rdeč, 1,125.740,00 SIT DAEWOO ESPERO 2.0 CD, 1. 95, rdeč, 1,598.740,00 SIT DAEWOO “ESPERO 2.0 CD, 1. 95, met. biege, 1,598.740,00 SIT “ DAIHATSU APPLAUS 1.6 X, I. 90, met. siva, 840.100,00 SIT FIAT TIPO 1.7 DS, 1. 93, bel, 898.700,00 SIT FORD ORION 1.4i CLX, 1. 91, bel, 1,031.140,00 SIT FORD ESCORT 1.6 CLX, I. 94, rdeč, 1.409.540,00 SIT HVUNDAI PONV 1.3 LS, 1. 91, met. siv, 652.740,00 Sit JEEP CHEROKEE GRAND 5.2 LTD, I. 95/96, 5,571.940,00 SIT KIA SEPHIA 1.6 SLX, I. 96, met. rdeča, 1,125.740,00 SIT OPEL KADET 2.0 GSI 16 V, 1. 90, bel, 1,125.740,00 SIT PONTIAC TRANSPORT 2.3 16 V, 1. 94, bel, 2,355.540,00 SIT ROVER 214 Si/5, 1. 93/94, met. črn, 1,314.940,00 SIT RENAULT CLIO 1.4 RT, 1. 94, bel, 1,314.940,00 SIT SUBARU LEGACI 2.0 GL, 1. 8/94, metalik siv, dodatna oprema, 1,977.140,00 SIT TOVOTA COROLLA 1.3 XL, 1. 90, met. siva, 936.540,00 SIT Informacije na tel: 063/34-320 in 063132-524. AVTOHISA MEH ZALOGA RABUENIH VOZIL AUDI 100 2.0 E, bel, 1. 91, 1,591.200,00 SIT FORD ESCORT KARAVAN 1.6 16V CLX, I. 94, 1. lastnik Možnost nakupa na Jcredit in leasing do 5 let. Informacije: 063/864-380, 855-975 In 0631411-909. VW PASSAT 1.8, 1. 94, L lastnik, 685.000,00 SIT VW TRANSPORTER FURGON 2.4 D, 1. 93, bel, 1,571.480,00 SIT AVTOHISA KOS Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in popust za gotovino. Informacije na tel: 063/852-955. ZALOGA RABUENIH VOZIL CITROEN XANTIA 1.8, I. 93 SEAT IBIZA 1.4, 1.95 SEAT TERRA, Informacije na telefon 702-230. AVTOHISA KRALJ ZALOGA RABUENIH VOZIL DAIHATSU CHARADE 1.0, 1. 92 GOLF JXD, I. 86 FIAT REGATA 1.6 IE, I. 87, 200.000,00 SIT HVUNDAI ACCENT 1.3 LS, 1. 96 HVUNDAI LANTRA 1.6. L.94 HVUNDAI SONATA 2.0 GLS, klima, ABS, I. 93 HVUNDAI PONV 1.3 LS, 4V, 1. 91 HVUNDAI PONV 1.3 LS, 3V, I. 91 HVUNDAI PONV 1.5 GLS, 5V, I. 91 NISSAN SUNNV 1.6 SLX, 1. 90 SUZUKI SW!FT 1.3 GS, 3V, I. 94 PASSAT 1.6 TD, 1. 98 Za vsa rabljena vozila možen kredit. Informacije na tel: 0631720-283 ali 063/720-116. AVTOHISA MORŠIČ ZALOGA RABUENIH VOZIL FORD ESCORT, 1. 91, 93.000 km, CZ, 1,036.000,00 SIT RENAULT CLIO 1.4 RT, I. 94, CZ, ES, bel, 940.000,00 SIT Informacije na telefon 063/856-852. PSC PRAPROTNIK ZALOGA RABUENIH VOZIL ŠKODA FAVORIT, I. 95, 866.000,00 ŠKODA FAVORIT, I. 94, polarno modra, cena od 767.340,00 VUGO 45, 1. 89, 190.000,00 SIT OKTAVIA SLX 1.8, 1. 97, 2,755.000,00 SIT Informacije na telefon 063/861-570. RO + SO ZALOGA RABUENIH VOZIL FELICIA KOMBI, I. 96, 1,182.000,00 SIT GOLF 1.4, 1. 95, 1,720.500,00 SIT GOLF JXD, 1. 88, 642.000,00 SIT LADA SAMARA, I. 88, 223.200,00 SIT R 4, 1. 88, 232.500,00 SIT SEAT IBIZA 1.2, L 93, 740.000,00 SIT ŠKODA FAVORIT, L 92, 530.010,00 SIT ŠKODA FAVORIT, 1, 94, 734.700,00 SIT ŠKODA FORMAN, 1. 93, 585.900,00 SIT Za vsa rabljena vozila je možen kredit. Informacije na tel: 063/37-506. AVTO CELJE Iztiri T CEUE: AUDI 80 2.0 E, klima, metal zelen, 1. 92, 1.799.000,00 SIT CITROEN ZX 1.4 Avantage, 5V, 1. 95, 1,299.000,00 SIT CITROEN ZX 1.4 Avantage, siva metal, 1. 93 1,099.900,00 SET CITROEN AX TRE, bel, I. 91, 515.000.00 SIT FORD FIESTA 1.3 CLX, 5V, rdeča, 1. 95, 1,129.700,00 SIT FIAT PUNTO 55, 5V, moder, I. 95, 1,099.000.00 SIT FIAT ONO 1.0, 5 vrat, siva metal, 1. 96, 859.000,00 SIT FIAT UNO 45, 3V, rdeč, 1. 93, 649.750.00 SIT FIAT TEMPRA 1.8 SX ie, 1. 92, rdeč, 999.000,00 SIT HONDA CIVIC 1.5 Dxi, 1. 92, modra metal, 1,157.000,00 ŠIT IŠUZU ČAMPO 4x4 Pick-up, bel, 1. 90, 1,299.000.00 SIT LANCIA DEDRA 1.8 FL klima, srebrna metal, I. 96, 1,849.000.00 SIT LADA SAMARA 1300 ME, rdeča, I. 96, 739.000,00 SIT LADA ČARA VAN 1700 i, bela, 1. 97, 1,099.900,00 SIT NISSAN SUNNV 1.4 SLX, 1. 91, siva metal, 839.900,00 SIT OPEL ASTRA 1.4 i, 3V, bel, 1.92, 1,199.900,00 SIT PEUGEOT BOXER 2.5 D, bel, 1. 94, 1,299.000,00 SIT PEUGEOT 40d ST Karavan, srebrna metal, I. 97, 3,134.870,00 SIT PEUGEOT 106 XR, 3V, zelen metal, 1. 93, 799.000,00 SIT PEUGEOT 205 XR, 3V, siva metal, 1. 91, 629.000,0(r Sit RENAULT TRAPIC T1000 D, I. 88, bel, 530.000,00 SIT RENAULT EXPRESS 1.4 RN, 1. 95, rdeč,“1,099.900,00 SIT R5 CAMPUŠ, 5 vrat, bela, 1. 91, 567.000,00 SIT R5 CAMPUS, 5V, bela, 1. 92, 589.900,00 SIT RENAULT CLIO 1.2 RN, 5V, zelen, 1. 93/94, 1,039.000,06 SIT R19 1.4 RT, rdeč, 1. 93, 1,199.900,00 SIT R19 CHAMADE GTS, siva metal, 1. 91, 845.000,00 SIT SEAT CORDOBA 1.4 GLX, L 94 zelena, 1,367.000,00 SIT ŠKODA FAVORIT 136 L, modra, 1. 91, 399.1X10,00 SIT VW GOLF VR6, 5V, bel, 1. 93, 1,949.000,00 Sit VW GOLF JXD, 3V, bel, 1. 91, 899.000,00 SIT VW PASSAT GL 1.6 TD KARAVAN, L. 91, zelen, 1,299.000,00 SIT VUGO 55 GVL, rdeča, 1. 89, 94.000,00 SIT Informacije na telefon: 0631412-328 -Celje, 06j/&51-1)60 -Velenje. Serijska oprema nove Xantie: Voznikova in sovoznikova varnostna blazina Klimatska naprava Protiblokirni zavorni sistem Servo volan Kodirni ključ Centralno zaklepanje Samodejno b/isanje vetrobranskega stekla 3.007.060 SIT Serijska oprema nove Xare: Zatemnjena stekla Asferično voznikovo vzvratno ogledalo Tretja zavorna luč Kodirni ključ, Indikator vzdrževanja Stirikraki volanski obroč nastavljiv po višini in globini Predoprema za radio / 1.785.060 SIT | AX že od 1.127.060 SIT Saxo že od 1.333.860 SIT Berlingo že od 1.597.060 SIT Jumpy že od 2.255.060 SIT Jumper že od 2.396.060 SIT Evasion že od 3.853.060 SIT XM že od 3.853.060 SIT C-15 že od 1.389.320 SIT ZELO UGODEN KREDIT T+3,5% TESTNA VOZILA NA ZALOGI: - Xsara break 1.41 X, kovinska barva 2.000.000 SIT - Xaara I.OI 16V SX, kovinska barva 2.400.000 SIT - Xantla 1.8116V SX, kov. barva, radio 3.180.000 SIT A. CITROEN AVTO MURŠIČ, Žarova 7, VELENJE Tel.: 063 856 852, 063 497 66 90 AVTO MURŠIČ - Vse na enem mestu: prodaja, servis, kleparstvo, ličarstvo in prodaja rezervnih delov! Q CITROEN - AVTO, KI VAM ZLEZE POD KOŽO POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER d 1.389.320 SIT (5% P.D.) JUMPEK...od 2.396.060 SIT (5% P.D.) Pri ACI AVTU imajo AVTOMOBIL, .Ef ki čaka, da BREZPLAČNO postane VAŠA LAST! M H l^lžanima? PREBERITc: ^^1 POTREBUJETE NOVI AVTOMOBIL? ALI MORDA DVA? KUPITE AVTOMOBIL ZNAMKE DAEVVOO, s 3 letno garancijo /100.000 prevoženih km in 6 letno garancijo proti prerjavenju. A, PAZITEn KUPITI GA MORATE PRI NAJVEČJEM DAEWOO-jevem PRODAJALCU V SLOVENIJI, kjer si lahko ogledate čez 100 vozil različnih modelov in barv: ACiOTTO y Mariborska 202, Celje, tel.: (063) 412 666, fax: (063) 412 667 PE ŠEMPETER pri SIP-u, tel.: (063) 702 510 SAJ LE PRI NJIH BOSTE VSI, KI SE BOSTE V MESECU MAJU ODLOČILI ZA NAKUP NOVEGA AVTOMOBILA SODELOVALI V ŽREBANJU ZA ŠE 1 AVTOMOBIL DAEVVOO Žrebanje bo 14. junija 1998 na DAEWOO-jevem PIKNIKU v Celju - Vabljeni! Pri nakupu lahko izbirate med: LANOS 1.499.990 SIT NEXIA - občutno več kot samo dober avto! AKCIJA pri modelih S 4 in 5 VR: darilo SERVO VOLAN ali POPUST v vrednosti 57.000 SIT NUBIRA 1.999.990 SIT AKCIJA - KLIMATSKA NAPRAVA za samo 1 SIT. Pri modelih brez klime, darilo TV sprejemnik s teletekstom. Avtomobil z vrhunsko opremo, za zahtevne voznike. Prihaja že MATU! Tudi s predplačilom zanj boste sodelovali v žrebanju! IN PLAČILNI POGOJI? Zelo ugodni! Kredit in leasing na položnice do 5 let. Staro za novo. Poplačilo vaših starih kreditov. FINANČNA REŠITEV ZA VSAKOGAR! IN NAJNIŽJA OBRESTNA MERA DO ZDAJ: 5,5% ZA KREDIT NA 5 LET NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI, ki vam jo ponuja SAMO ACI AVTO! VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL «TO-1?po-°“N03T' Oteklost, '^JEBiCA - novi letni avtoplašči POTRDILO O MEDNARODNI KVALITETI ISO 9001 Tovarna ~^>EBICA )e v lasti enega največjih svetovnih proizvajalcev avtoplaščev - GOODVEAR BREZPLAČNA MONTAŽA Novi avtoplašči DEBICA: 145 R12 vivo 135 R13 vivo 145 R13 vivo 155 R13 vivo 165 R13 vivo 145/70 R13 vivo 155/70 R13 vivo 165/70 R13 vivo 175/70 R13 vivo 165/70 R14 vivo 175/70 R14 vivo 175/65 R14 vivo 185/65 R14 vivo 185/65 R15 vivo 195/65 R15 presto 185 R14 C guart 195 R14 C stomil 205 R14 C stomil 4.747.20 SIT 4.636.80 SIT 5.078.40 SIT 5.630.40 SIT 6.339.60 SIT 5.143,10 SIT 5.630.40 SIT 6.182.40 SIT 6.734.40 SIT 6.970,00 SIT 7.507.20 SIT 7.384.60 SIT 7.948.80 SIT 9.273.60 SIT 10.156.80 SIT 9.052.80 SIT 9.715.20 SIT 11.260.80 SIT Cene že vključujejo prometni davek! ^ ^ ^ ^ ^ | ^ ^ Celie - skladi« MD-Per ^ ^ ^ Trgovsko podjetje ŽANA, Mestni trg 2,3310 Žalec SAVINJSKA TRGOVSKA DRUŽBA, Šlandrov trg 35,3310 Žalec