STEV. 36. V LJUBLJANI. DNE 6 S E P T E M B B A 1933 L E T O 46. Cena 58 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka t Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. Izhaja vsako sredo. Spiai in dopisi oaj »e pošiljajo Uredništva »Domoljuba«; naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani, Telefon uredništva! 2549 Telefon uprave: 2992 Pred občinskimi volitvami Prihodnji mesec bodo po naših občinah občinske volitve. Pri občinskih volitvah naj bi občani po prostem preudarku in neprisiljeno izbrali na krmilo občine može, ki uživajo popolno zaupanje in bodo kos nalogam, ki jih čakajo. Nove velike občine, ki jih bodo dobili, bodo močne gospodarske skupine. Zato je treba, da pridejo v občinske odbore možje čistih rok, ki bodo prav gospodarili. Pa tudi naloge, ki jih novi občinski zakon nalaga občinam, so velike. Zato je treba, da pridejo v odbore najrazumnejši in najdelavnejši ljudje, ki bodo, oprti na zaupanje ljudstva, znali upravljati občino tako, da bodo vsetransko varovali koristi občanov. Tudi iz marsikaterih drugih vzrokov so občinske volitve lahko zelo važne, toda o tem bomo govorili ob drugi priliki. Svojim čitateljem in prijateljem svetujemo, naj se povsod, kjer je le mogoče, udeleže občinskih volitev. Danes prinašamo uredbo banovinskega sveta, ki določa podrobnosti glede občinskih volitev. ★ Banovinski svet Dravske banovine je po pooblastilu iz § 51 zakona o občinah na svojem izrednem zasedanju z dne 4. septembra 1933 dobil v razpravo nastopno uredbo o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o poslovanju v&livnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v Dravski banovini. I. Kandidatne liste § 1. Občinski odbori se volijo po kandidatnih listah, ki morajo vsebovati toliko kandidatov in namestnikov, kolikor ima občina odbornikov, iz-vzemši primere iz § 48 zakona o občinah. V novih združenih občinah mora kandidatna lista v prvih dveh tretjinah vsebovati najmanj po "mega kandidata in namestnika iz vsake doslej samostojne občine, ki je prešla v celoti ali deloma v seslav nove občine. Za občinskega odbornika more biti izvoljen "sti član občine, ki ima volivno pravico po zakonu ? volivnih imenikih in ki je dovršil 25 let ter od izvolitve ni izključen. Osebe, ki ne govorijo in ne pišejo službenega Jezika, in o*ebe, ki so v aktivni državni ali samoupravni službi, kakor tudi duhovniki ne morejo biti Postavljeni za kandidate na prvih šestih mestih kandidatne liste. § 2. Kandidatna lista vsebuje: rodbinsko in ™|s .10 ime, poklic in bivališče kandidatov in na-lagitel ' dalum in kraj izdaje in podpise pred- Lišta se označi z rodbinskim in rojstnim ime-n"m nosilca liste. vsaka kandidatna lista sme imeti svojega pred- stavnika in namestnika v volivnem odboru. To se označi na kandidatni listi pod imeni kandidatov. Pri občinah, kjer se glasuje na več voliščih, se določita predstavnik in namestnik lahko za vsako volišče. Kandidatna lista mora biti sestavljena po obrazcu, ki je priložen tej uredbi. § 3. Kandidatno listo mora podpisati v občinah z do 1000 prebivalcev 20, do 4000 prebivalcev 40, čez 4000 prebivalcev 60 predlagateljev, ki pa ne smejo biti kandidati. Predlagatelji kandidatne liste ter predstavniki liste in njih namestniki v volivnem odboru morajo biti vpisani v stalni vplivni imenik dotične občine. Vsak volivni upravičenec sme podpisati samo eno kandidatno listo. Pismeni predlagatelji podpišejo kandidatno listo sami, nepismenega pa podpiše od njega pooblaščena oseba, kar potrdita na listi dva pismena volivca kot priči. Nikdo pa ne sme podpisati več nego deset nepismenih predlagateljev. § 4. Kandidatno listo, popravljeno ali izpre-menjeno po § 40. zakona o občinah, podpiše najmanj polovica predlagateljev, ki so podpisali prvotno listo. § 5. Voli se po volivnih imenikih na toliko voliščih, kolikor ie teh imenikov (ločenih zvezkov vo-livnega imenika). II. Volivni odbor § 6. Za vsako volišče se sestavi volivni odbor, ki sestoji iz treh članov in prav toliko namestnikov. Predsednika volivnega odbora postavi okrajni načelnik najkasneje v petih dneh pred volitvami in sicer izmed pismenih volivcev dotične občine. Predsednik ne sme biti obenem kandidat. V istem roku postavi predsednik občine (župan) dva občinska odbornika za člana Za vsakega člana se obenem postavi tudi namestnik. Člana volivnega odbora in njih namestnika obvesti okrajni načelnik odnosno predsednik občine (župan) takoj, a najkasneje v 24 urah o njih postavitvi s pismenim odlokom. Namestnik zastopa člana volivnega odbora, kadar bi bil ta zadržan. § 7. V občinah z več volišči posluje tudi glavni volivni odbor, ki sestoji iz predsednikov vseh volivnih odborov in enega občinskega odbornika ali njegovega namestnika. Tega občinskega odbornika in njegovega namestnika postavi predsednik občine (župan) istočasno s postavitvijo članov volivnih odborov. Postavitev mu sporoči pismeno najkasneje v 24 urah. Predsednik glavnega volivnega odbora je po letih najstarejši predsednik volivnih odborov poedinih volišč. § 8. Ako kdo od članov volivnega odbora ali njih namestnikov ali po občini postavljeni član glavnega volivnega odbora ali njegov namestnik iz opravičenih razlogov ne bi mogel sprejeti poverjene mu funkcije, mora to v 24 urah po prejetem pismenem obvestilu sporočiti oblastvu, ki ga je postavilo. To oblastvo oceni navajane razloge in če treba postavi drugo osebo. Funkcija predsednika in članov volivnega odbora in glavnega volivnega odbora je častna. § 9. Volivni odbori sklepajo z večino glasov. Ob enaki razdelitvi glasov velja, da je usvojeno to, za kar je glasoval predsednik, Predstavniki kandidatnih list imajo pravico, da prisostvujejo poslom volivnega odbora kakor tudi glavnega volivnega odbora ves čas volitve, in d« stavijo pripombe, ki se morajo na njih zahtevo vpisati v zapisnik. § 10. Na dan volitev ob 6 zjutraj se sestanejo vsi člani volivnega odbora, odnosno njih namestniki na volišču, kjer prejmejo od predsednika občine (župana) ali po županu odobrenem odborniku proti potrdilu stalni in abecedni volivni imenik, glasovalni seznam, zapisnik, kandidatne liste, občinski pečat, en izvod zakona o občinah in to uredbo ter potrebni pisalni materijal. Vse kandidatne liste pritrdi volivni odbor na vidno mesto v sobi, kjer se bo glasovalo. Ako bi pristojno sodišče potrdilo eno samo kandidatno listo, se glasuje samo za to listo. § 11. Ko je volivni odbor prejel vse, kar je potrebno in kandidatne liste pritrdil na svoja mesta, sestavi o tem zapisnik, v katerem je posebej navesti vse prejete kandidatne liste. Zapisnik podpišejo vsi člani volivnega odbora. Vse to se mora izvršiti do 7 zjutraj. Nato odredi volivni odbor pričetek glasovania. § 12. Občina je dolžna dati volivnemu odboru na razpolago potrebno število pomožnega pisarniškega osebja in pisalni materijal. Ona določi tudi poslopje za glasovanje. To poslopje ne sme biti božji hram. Ako poslopje samo ni dovolj prostorno, mora imeti primerno dvorišče, ki se da zapreti. Najkasneje 30 dni pred volitvami objavi občina dan volitev ter kraj in poslopje, kjer se bo glasovalo. V ta rok ne štejeta dan objave in dan volitev. III. Glasovanje § 13. Glasovanie traja neprekinjeno od 7 do 18. Samo če nastane nered, se sme s pristankom od-borove večine prekiniti za čas, dokler se ne povrne red. Povod nereda in čas, za katerega so se morale volitve prekiniti, se zapiše v zapisnik. Ob 18 se dvorišče ali poslopje, če dvorišča ni, zapre, in nihče se ne sme več noter pustiti. Vendar se od glasovanja ne smejo izključiti volivci, ki so prišli v volivno poslopje, òdnosno dvorišče še pred 18, najsi traja glasovanje kolikorkoli. Če se je moralo glasovanje radi nereda prekiniti za dalj ko eno uro, se za toliko časa po 18 nehajo volivci puščati na dvorišče. § 14. Ves čas glasovanja mora za glasovalno mizo sedeti predsednik volivnega odbora ali njegov namestnik in vsaj še en član volivnega odbora ali njegov namestnik. § 15 Volivni odbor ic odgovoren za to, da se volitev izvrši zakonito. Člani volivnega odbora se morajo vzdržati vsakega vplivanja na volivce. Predsednik volivnega odbora je odgovoren za to, da se pri glasovanju vzdržuje red in zakonitost. Če treba, sme zahtevati pomoč od občinskega ali državnega oblastva, ki se mora nicgovi zahtevi odzvati. § 16. Volivci smejo glasovali vsak samo enkrat, samo osebno, na volišču svoje občine in samo za eno izmed potrjenih kandidatnih list. Predsednik in člani volivnega odbora, ki poslujejo izven kraja svojega bivališča, glasujejo kol prvi na volišču, kamor so odrejeni. Pred glasovanjem pa sc morajo izkazati s potrdilom predsednika občine (županstva), è;* a üawfa za ijuo-ia.4 g£atta»aìc*«} i» pnula wmu iiu< lanida j« ii«!.: » ]!w j i&u «sua t« »piiuiiej» fitwuiä jn «K ka&,->r m yrä.Vapili k fj.-»«-.-laja. T pesai» kju« a» iiaaurrai*-. k: m ^aai"is » d« .at k.i3il:rfa£ao va f tU. Vet čas già».-, - saia «« mira »«.i i u&ia-4 »«m i«r se zgod! n lir imatr» lata-Aiji".. r«dnu, i» « zapi ' Za-prnatii jfl ftfVÜ«. J i« » Mia, it er « 0wr«. te sua • " w ^o est«« sii »eč. Mifa sfidar -tč acgfi i.v «sèni | 31. Via* »-ìiivtc «u-a. «d • „'ia«- ».»» prs*lea fja*a;*, ^aaa.- U s ■ ■ ju «jam »ui.acg* «Aora, j,.- . u«.i a ie. » a*ič>aa*i z ? té 1 abiči pa tudi s - . . »i* »i*«ca »bče » »-? -; p«-m fa i»»utaaiiaa «riknn. «« k :« •».-•• « « ••živec .-pisaa i »ju-*» imeaik. ;ra*a. ai «s ras •«.'. poi crgar -»«atìoi a« e avi; s fSa;- -Jiaju : ia >*>iaar> aa uinait« pendane. « fe'i glasa »a' sa tate .a». Če hEi« pairiii, da e ,--= pud :e- far ai er san u aezaaaem »etiviEi laiacieä aiega* učiti «ju kj&ar >iu£ Un «Hla siajM-aaaHa. Prsdaain«» .»a pra à « Sax Mau »«ffvec adi -a«.-. (rar ra #fae«u> éaktiJasiapjra. Aie.! maa i »aC-.ee u akt.) o^B-ara « svniz m peediaäi ki be baia p.i prese;: ®tfi«sra aa- a„ fa «Aar a* tac pripluli:; i g.'a i.i à Aita m » »oiivsem idbor* fiea* *4il*c* ss...a. d»«» » asega 'i idcaiatatr. «ara «dinar «iit : a gaasia». au k lai auree pnpiii: a i'-avi->aai!Ti ali ae ?'tfeiiwa-l'icori ji,jra t-: . :. poaaaa-. ■»« àaadyia'^e Usi« ,o Ja >yr*-<»!•, u la;«« ö(U tirai « A«» »o£»e« ai pa.-r.«». ; «f.1 wri jwtiwielt aii ilaa .^dVira aa Sief.u • •«w xeotati Uta .suaa a-ir.Lce - kaadääaiiä . Aa4 7te M ae afo^. ima "aak dlaa oAera pca-iia temo sfaiaria à da. ka se fiaio /aaie ilari*. * aapnavk pr«t«t pro!: »«■pri»;.ai«mn f p**-.:paaju adhcTì. '."i!Ì7«c flaia « za L:.«**at «a» yreértafi te-^'e» ^iaa«« »frreče isebin^ .cap««! Mj«oua. se ia>i jk prsE«l«»a. >r-.- iüti le t podom-i v tk* drU it r ìa. Utre pa pnr^et a« gre alt ozi Tri! lz :i2. pa A»»biia twS jm« «r»aia:. »treè-a a (para med Awtrip» š irri«« I a» te »koz: Trrt. ker W pec dn^i »»Ira» doéicfca za Tat j i« i« f re.ii «igovdriH ubi zmanjiwjem r., Refe- ^id -r« so sa preai«»*- . a1"'«- Skratka. Avstrqa ae more retiti ma .«.li-.'EJiik^fa miaistrfke^J predsednika, «e.- r», ü. da ft o<ìr«.iem rretn aazarfme nma- sia t.-j-5'i ;sa. Toni ie »i Arrfriia. katere zu-nania .rfo-tmai je suia zei« pa-s'a. iszaeriia »j« j-iisie r. Ja^o aa Trif 21 caiala - »e mo«e w jaj'i k f>aa»*««.a, «« :« » i p«creš4čaae -e j«ew Trit i« «esda- Tr« ne ! jam «Jim-. . « . ,eč *ta/«ga prometa. V« pa ! s-i «aeaai mhi u>« mi »m» .1 • , . ,, i -a.ie. ila w i.-jtnraka usaa.^fa trgovina ipion j »e fee 3-o^ia nikdar *eč tako popraviti, da H« | aM)gei debiti Trat »*oje stan» aiesta Včaatit : Trsta. Tači ptrizkussi, da i» m -, JV1. iaU -Jie ikoz: Trat arcato »kazi Hüabwf, !t morajo potsesrečiti Celo v predroi-i.h Jjjjfc ko ie pripadaj Trat istemu cariaskeaj -szes-B« ko ČeiitoakiKiška >e feri Hamàxirj tekmec Trntn. Thnes je prriia ie Gdt-rja a politicai racami anje«! govore, da ae rc:ra CeskostovaUa pjsiuierati tvdi tega iča A je ta tadi Sašak -ji ikapnost 'ii.'« jc-tante, proti kateri pa izkazaj« g. Miiiio-mi !« neprijazaositi. Via ta d«>atsa zope-. apanjc. da fai bilo mogoče rešiti Tri' iz jeda-ajcga propadanja Fdmo ic Ji>go»àa«a^ bi mcg'a Trjio po- •e lega«» avsi/aa^a zanaša trgovina do Ja- , ^ ^ j, t^ g. Musaci«*» :: - 2,aü. tmaike ii.i-ie» pa sega japonska «ana.ua trg-> vhia ie do E^:rti in tadi že sra izft^lt-e oba-e SredoscetRikega morja. Vovo ki jc zmaiijšaio nekdanji pome? Trrta. Poteg tega sta ATJtrrja aiti oc more 7 lega svojega irroza bbutki na Trrt, ker »»ora biti »eseU. če ga $ 21. Kì ,c jsüftc idda.' giaa. mora oditi a «•itd-j. Za -Joiiice te ima tra posto?«. » kaiereai m iiaiiie. 3 aiegovo irarifa. t 22. VoiiTtc. li radi teile :ele« tal primer zabeležiti in aa-.-esi števiT.i •aeb. § 24. Ko se ^buoranj« kouia. ie aaora : i", preste': po glasovalnem lezsama, koliko voli'.ce. ;e jlasoraio. To üeyüo s« mora zapisati a. beseaa-m na ir«wa> «ezaaau. pod tem se ic^-afo podpisa »si člani voUsaega odbora J 25. Ka ie je to zgodilo s« mora zabeleži x Prt »Cešnikii« Ljubljana Uagarjeaa al. »tritar;eirs b; ie on^boljjSa oakup cbiek la nuazae m Senike ter drugih potreMfri. foétenost »tjega podjetja je zw i-" BANKA BARUCH Odpremt|n denar ▼ Jugoata vtio 1.lih it reje in po aajb*li" bančne oosle na-kii'antncie Poetai -ra-:-. » if.ift^. Franciji, Hoiaadij n Laiucm-issr^ä soec^aaa.o ptaèila aa aaée čekoeae račane: un.mi s u »ii-H s™ nani*-, u itß-m pk auv 1H.F a • tO ! »« Dimi I CESUTKtii s« \9C lalemkmj >"a l4feS8 pi»ii«iBo b '«zpiaeaa naà» rei. oakazake. da jc stoni čuti» »se. kaj- ;c oaog>:";< iteriti, da vzboda v Jugoalariii prepričanje, dj siiti-kor ne sme Trjta pcsoagati. Ne bcia.ì - j. tovorih o aarcwiaife »praiaojih. tetnvei '-: 0 fo-fpodarsich. Žiitaben promet jc bii nea :•. aed itali» m Jugoslavijo, a haljja se K truiiria sa tic načine, da ta promet z.-nanjsa la ;« i< btlo mogoče poataviti aaiemu uiozi: cavili ovir. Italija goto*o ni te možnosti restili. Vedno le ovire in ovire, potem paš c: čeda, če promet redno boli pada. čc se tue: rjgo-sforanski izvoz giblje vedao bolj mano Trsta. Žeijc «> lepa reč. toda z žefias;: t,c-foče delati dot e goapodarske politike trm priča te resnice je propadajoči Trst :n z »o-bcniTni umetnimi zdravili ni mogoče te-^i propadanja astariti. Samo asietmfe !eko* pa se doslej poalažajc gospod Mussolini. rap-tnil. ab katere ai iasc :e kite gtaso-aaae za-db.ara S 28 Če e v«č « andida.nih list. proglasi vohv--: odtror. odaciao g!a-dbor. S 29. V'olirai odbor, odnosao glasa: v oliva: 4 bor izda takoj po končanem poslu pisauao rtš»«* o izida volitev, k; a« i« istega dne razg'ia: aa občinskem domu tobčin ili deski). En 1 z» >d rešitve izroči oaikaine,« prihoda : dan valivni, odaoiao gbvsi v~livai odbor 1 »olivnimi spói »red predsedniku otačine (županu), dražeis P» pošbe olraias aau aačelstva. $ 30. Če se glasovanie aa daa volite» ai.1 reda ali iz kakršnihkoli razlogov aa cats 03 več voliičila ai izvršilo, odredi -.olivni odba: :ak«. da ae izvrši glasovanje aa vseh teh krajih prihod-njo nedeljo. Pn tem glasovanju s< postopa po v se® tako kakor pri prvem glasovaniu. Da se bo au-nadno glasovalo, mora objaviti predsednik občin« (župani v občini istega dne. ko mu to voliva: odoor javi. S 31. Izvol-eae občinske odbornike obvesti predsednik občine (župan) o njih izvolitvi s ? !®e* nim obvestilom, j katerim se morala nri prevzemu poslov izkazati. S 32. Dokler se nove zdruiea« »bčiae oc nizirajo. opravlja vse posle, ki spadajo po ie) ure-' »a » pristojnost občine, orgaa une občine, ki :» «'* novi občini aai»eč prebivakev. S 33. Ta uredba stopi v »eljavo. ko jo odobri minisi er notraniai noslo». a obvezno moč dobi « dnem razglasitve » .Službenem listu kr. ki«" uprive dravske banovine«. SARGOV KALO D O NT Katoliška cerkev s Kako jc ušel papež nevarnosti? Papež Pij XI. se je peljal oni četrtek iz Vatikana „a gradič Gandolfo na oddih v vročih poletnih tednih. Hotel si je ogledati, kako se poslopje prenavlja. Ko je papežev avto na povratku vozil mimo vasi Ciampino, je padel aeroplan z višine na cesto, in sicer ravno lam, kjer je par sekund prej dirjal papežev avto. Ce bi bil aeroplan samo par sekund prej treščil na cesto, bi bilo življenje svetega očeta resno ogroženo. Aeroplan se je popolnoma razbil, pilot pa je k sreči odnesel le lažje poškt.lhe. Avstrija s Predrzni so. V Inomostu so hitlerjevci oh belem dnevu preoblečeni v uniforme pomožnih čet iz sodnih zaporov osvobodili svojega pristaša Hoferja, ki je bil zaprt zaradi soudeležbe napada na dr. Steidla. Ječarja so hitlerjevci pobili na tla. Hitlerjevci so nato pobegnili v Italijo, iz katere se nameravajo v letalu vrniti v Nemčijo. •s Drobiž. Pri zadnji grozni nevihti je ubila strela vrh Poludnika nad Melvičami ravno ob državni meji 45 ovac. ležale so kakor padli vojaki na vojnem polju. Naši kmetje imajo s to nezgodo veliko škodo, cenijo jo na 140(1 šilingov. Ovce so bile v večini dobre jezerske pasme. Niti meso in niti koža po slreli nista bili več rabni, samo nekaj volne se je dalo rešiti. — Pri obiranju hrušk je padel z drevesa in se hudo poškodoval Anton Drobivnik iz Spodnjih Medgorij. - V Podgorju so pokopali Angelo Kircher. - V okolici Libelič so se pojavili komarji v taki množini, da so morali ljndje pročuti cele niči. Italija s Razno. Velika nesreča se je zgodila v slovenski Istri 4. avgusta. Okrog Herpelja je nastanjeno za običajne poletne vaje vojaštvo 10- topniškega polka. Streljali so z granatami J? cmi kalibra. Nekje med Skadanščico in Gradiščem sta dva pastirja našia tako gra-nat°. k" se ni bila razpočila. V otročji neprevidnosti sta jo najbrž hotela kaj preiskati, pa je počila in oba raztrgala. — Goriški Mont (zastavljalnica in banka) je prevzel meseca apnla vipavsko posojilnico in hranilnico, ki je ;a. etla največjih rajfajzenovk v deželi (1 J" j® 200.000 vlog). Bivši člani morajo še Pet tet dajati neomejeno poroštvo. Ko so fa-' "ničili Zadružno zvezo, so zadali smrtni «aree tudi posojilnicam, ki so zgubile z Za-,. Uzno zvezo svojo hrbtenico I Tako je tudi J* Posojilnica prešla v italijanske roke. !" v Libušnjfem je umrl tamkajšnji kurat g. ['i™1. Rejec. - V koritu, v katerem napa-'?avmo> je utonil 2 letni Josip Koren Iva-10v v Gorici Amerika s Japonska je v ostri besedi zahtevala, da Združene države Sev. Amerike opuste ivoj veliki gradbeni pomorski načrt, ker bi v nasprotnem primeru Japonska uvedla visoko carino na vse ameriško blago in pričela sama graditi novo brodovje. Na to zahtevo je odgovorila, ameriška vlada s tem, da je takoj naročila gradbo novih bojnih ladij. Nemčija s Par političnih. Skoraj vsi tuji diplomati so odklonili povabilo k udeležbi na kongres Hitlerjeve stranke v Niirnbergu. Od 9 berlinskih veleposlaništev sta odposlali zastopnike samo italijansko in turško poslaništvo. Tudi poslaništva Jugoslavije, Ceškoslotvaške, Avstrije, Poljske, Belgije in Holandske so odklonila vabilo. — Hitlerjevska vlada je odredila, da se bolniki, ki ne zmorejo zdravniških stroškov, ne bodo več zdravili v bolnišnicah, če so neozdravljivo bolni. Samo v dveh dneh jè bilo v Berlinu odpuščenih 400 takih bolnikov,., največ jetičnili, — Kongresa Hitler- jeve stranke, ki se je vršil te dni v Niirnbergu, se je udeležilo okrog 400.000 ljudi. Hitlerja so sprejeli s cesarskimi častmi. V mesto je pri vozilo 350 posebnih vlakov. Nad 250 vojaških kuhinj je kuhalo dan in noč za ogromno množico. Hitlerjev govor je bil podoben govoru, kakor so jih govorili vodilni državniki v predvojni Nemčiji, Drobne novice Nad 500.000 oseb živi od zločinstev v ameriških Združenih državah. Velesile so dovolile Avstriji novih 8000 vojakov. 50.000 zlotov so odnesli zlikovci iz delovne sobe poljskega maršala Pilsudskega. Italija mora biti takšna, da se je bo vse balo, je dejal te dni g. Mussolini..Beseda ni konj ! 140 registrov in 10.000 piščali imajo nove orgije v avstralskem mestu Sidney. Največje na svetu! 33 nemškim učenjakom svetovnega slovesa so hitlerjevci odvzeli državljanstvo in zaplenili vse premoženje. Kdo more biti občinski odbornik V zadnjem »Domoljubu« priobčen članek »Kdo ne more biti občinski odbornik« napač- ! no tolmači zakon o občinah, ko pravi, da ; imajo aktivno in pasivno volivno pravico vsi prebivalci na občinskem ozemlju. Volivno pravico (aktivno) ima' vsak moški državljan, če je dovršil 21. leto starosti (§ 2 zakona o volivnih imenikih). To pravico pa more izvrševati le, če je vpisan v volivni imenik (§ 9 zaje. o volivnih imenikih). Oseba, ki je vpisana v volivni imenik, ima volivno sposobnost (§ 26 zakona .o občinah). V volivne imenike se vpišejo vsi moški državljani, ki so dovršili 21. leto starosti in so najmanj šest mesecev nastanjeni v dotični občini (§ 1 zak. o volivnih imenikih). Zakon zahteva torej, da je volivec star 21 let, da prebiva vsaj šest mesecev v občini in je vpisan v volivnem imenika kot volivec. Izjema je le za državne in samoupravne uslužbence, ki se vpišejo v volivne imenike one občine, v kateri imajo svoj službeni sedež, torej ne v imenik tiste občine, kjer stanujejo. Začasno pa izgubi volivno pravico tisti, ki je bil obsojen, ki je v konkurzu ali pod skrbstvom (§ 4 zakona o volivnih imenikih). Za občinske odbornike pa zahteva zakon nekoliko več. Predvsem zahteva zakon za občinskega odbornika višjo starost, najmanj 25 let. Nadalje mora biti občinski odbornik tudi član občine §( 27 obč. zak.). Ne zadostuje, da prebiva najmanj šest mesecev v občini, ampak mora imeti v dotični občini tudi domovinsko pravico. Zakon o občinah strogo loči med člani občine in prebivalci občine (§§ 15—23 obč. zak.). Za pasivno volivno pravico za mesto občinskega odbornika zahteva zakon članstvo občine (domovinsko pravico), za aktivno volivno pravico pa najmanj šestmesečno bivanje v občini. To je tudi popolnoma pravilno. V občinskem odboru in na čelu občine morajo biti možje, ki stalno bivajo v občini, ki imajo v občini domovinsko pravico, ne pa taki, ki so se v občino priselili šele pred šestimi meseci. Za občinskega odbornika torej zahteva zakon, da je star hajmanj 25 let, da ima v občini domovinsko pravico (da je član občine), da ima volivno pravico po § 2 zakona o volivnih imenikih in da ni od volitev izključen po § 28 občinskega zakona. Na primer: K trgovcu v občini je pred letom prišel v službo 26 letni trgovski pomočnik, ki je pristojen v neko drugo občino. Dal se je vpisati v volivni imenik. Ker je izpolnil 21. leto starosti, prebiva že šest mesecev v občini in je vpisan v volivni imenik, sme v tej občini voliti. Ne more pa kandidirati za občinskega odbornika, ker še nima domovinske pravice v tej občini, ker torej še ni član te občine; članstvo si bo pridobil šele po petih odnosno desetih letih stalnega bivanja v občini (§ 17 obč. zak.). Ta pomočnik ima volivno sposobnost po § 26 občinskega zakona, nima pa pasivne volivne pravice po § 27 obč. zakona. V ostalem pa veljajo predpisi uredbe o občinskih volitvah, ki jo danes objavljamo. xkjMU^JVì. da- « m#t*ae-i-a "2T. - St KAJ JE NOVEGA ktìffi »a. «a j* avviti. «eia vi»,. I v&nritn k' ^tsautt ap:jivt JhB! — t 4iau«J«ifc' tr-o» v« * ÀSfac. «fin* ^miifik — ' Ijauotfitvi www» éraait*» - l.yrui». Jk. «rs» t-.^knoCae^- — t KJM> iiitn JJIBBV««»U ireaitvi • iiria»- uà» iiua — » <4i«mw ž- w»*ew bratto* mr- uatmsx «MT* fvamev.r.. — tt tatuailin« fniwn» Ertili..i *rs» Ifsaa. — i; tnmveee- art- »tv» - 5e«!. Our* — Idisiifei- Jiiio'jriw mutivi Käee «era irtraer*. — Il tdtfortfca jrrwrveau cmštv« » ossia -fiacre». — "">* Inaimi»»« pmveou HTM*Lvt - jeat jr — fi Ìi«mWm>' ri «en«t crus'-v, jjt U- 'trmj-m». n.ji t.i. itiiii 37rwf«weitbt ütfflifcvi. jrr tv. ■ .IT» lii.■ »rwsv«3/i fi Sramve«. ■ *t«scv usa Sci». — J'avBWM. taa«»itŠM. »msvetta or» vi • L-o. £«.-«1 1 t-r"ai«t — >_ Himetiatil ii-w.1 aca^rirnima ii«! urunvi « £attaaÌB»as ta. — '£. Lmiiin+i sn»eun. . BwauK»» «it ir-osivi . Ke.-'iiai. — ijttmiii.i san«:. •>«•« KUirss? iS« (rusi i ■ 1 vthrvcxtL. «tra» <•"«»». — iamiióta fr.va^aa a ftuujiu W orustvi ju ' Z-rià^t. tutta ii-riti. A Lttiviiieu. stmsams» u-wn-. i • ìaaar-lei dir.ä — ÜÄ i^tomiui- iitiv^m^.i «toirv.at-vann. tttuswi i ' i/àcsu. — Ä ina- »" fut t ■ SuBiak.cn, turra Seilt. — li. ir.«,m tr-iu -1. y .«trr-tHni. iura fisngez. — X Saùèui ir-iiiiv' jr h- mus »3 ivm — aš üSBprjaevjBw fl» r : v t üpcriui.. f .i.- r. ìiiz*- — i»- r^jBKiJB' arawtvi Sasasx. — X u»"^- xv-^a,, i*- v h^.. uiau... .. ^i.. . -1 ic t«.7w ' - itas» A-ßuevr- — A. tsetovi jitaiiu£< xn-.- •T£»«ais>. «CII'.V! ins. - 1* 1 -os ve us- L"ll! ' ' " Ti IMIII — 4L ^TMtwcmi lUJlilWt K CODI retati «arai L.«atv* — 4 «■»• inni < Imcbm '.«a» TT Ji-IBB:. mesa r«. — -C. *-r«tiV- T«ko lovt utuatcao« «s-jauijs uitUMimi» - -a. s» tUiO^fi }«SBf«aB. iXH -ailf-.TiJR BB» sveni» trusivi * ^-re-.aàai. — * t-aiuiifcni jmuave'iBi ornar i » ^ani jr Irats». T.rsai. — (jtiuiiM,i jrraxvemv trautvi > buicamiu. mira tUra». — £ f ìiiiiììmii jm- *v*tni òratìWL « Si Imiitcu. «rea' fmtaäß. — 4C Liuoiiiui swfetatii rzarraaexzmu Un-ssw» f ^ibmwzi vr Jx wsen. - SkrvenMu i.anjiisi.i jm»veaii ormivi - Lt-.-ar-aa. mrm Ssawljia Za razred aa i isaaiii im Siuuèva vi ofteiff- 4 ts i-i uro« • 'ijovstea «ftu SfÈOt'Jf feiw.-anisi. «imet k c ^r «tastu im V'Oebrf ts ì|ut»i»iilslati t-pl. » 2iittltv aL ta » övtöt SÌ ttmelwma ». >. trr.ift » ÜB jr aik. m jripelit < Sitniijaiu « i-.nieiuv»«- san ìwok jr-itieìi-t ftm miueri» t«gktót u« ut t> niìt. ot -ti ■ ü »as yw'Msi • Stiniiiarii « tien.a iiwi. fc ti jt-wcaRii »' ift v-t&el».« it v~me!i.» is-ujii 'fesiaiioi ^ i m,-« i, » lcmeit«*ÌE :ranu naii^i - e. ja ir uzurn. «„«.ir m n tra tuia ttvediü €. -^naii. imi^g ja te u jn usa/oriTtnnum ^uiiisn ^ìisì. Ist o m imiemvac; lam.L nienjai. e. ih n «uiiii venni K ■.-n: Il isi la nj, ; suMam n a Uiti dUM^ii lauctr-awt n« n « . \ ~ tm « jH^tn^-»m t« »-racuri. ^ti ì»>« ir- .■. »ar. .ili 3SB.it, >tr! uà ^-rnai*,* «"tisi» « ,«oàr! f«^ li' — im tt nu-nc' strsmimtf/k ; tot airii 3101.15:1 «e! jftra . vicm i-i.i5tatiy4é: ÌM' * *raail .ilu.i ì.rasacRi- - txoai asi'. 2K 'C TiTtan» a smti amnt t«, ìmr- :iiusi..£ai Sušilni». Lanu" Ili nta »öai «tói» a « >NMui3ua wr« • ms-iicrre «aMiM^ vmnkMs a .'it-.--..vii. "'sac-vainTO Itiwain xi,«. ivx K U H •faìu tt- twauntn tei ns»!'' nanooch ^talt verri ai ir. =e*wi trmsm .cbs _ *-:w. anidra « naier.gr: - icrrim n. oets'vt. m « bw» m iarsa ai II: usa "EZ salii, tu unti- «mai. mutz iiK » M- ia ME—12: ,'is - ia 1E 01 2G l>n. >- la iti— iE I»a, t> u, —IS Im, 'si ttt-Iid 1 irti -Àj; % 'E Lonuaaiit mknwir mot-. r« > '^acraisns. i v-- ä..- uiMir: m ü r'-^v. 7.. -nornc :£«3ie-jt jcat' -ja «ei «nn «i - -fesi- irohw; a àqf UI Ira. s» -beh it is» *mn. rerrom« m~sim S Trn. mwm; ncc'f ii'-CTQ.'K' mmaa 3! y. lìnttni! Hà«.-iH W- mira, «nruit iv. nTT.-in ; rit^ W- owii de»ics " ii«< lai -».-~-t iw. . rt »»aerata inšaanc ž« « -uri :..- nrlii. iü tir ■ zepwt «.ontani iaium-a si j>umiM--t.< f igrKiiirt :it ,rair i^at -u n^jasniu. ài * rits ji.uà; ii.Vst .oà nr tv& 21a. ia « tjjji ,, «4-n £ ipiDnrti iter:;, t Uši jclKaHt taka amn. « «•*» «etnik j»r.wwÄh w ^ „ino postajo v Podrožici Jožeta Anžurja, ki " ' avstrijske oblasti izgnale v Jugoslavijo. Avstrijski orožniki so izročili Anžurja našim. Ko je vlak drvel skozi jeseniški tunel, je Anžur naenkrat skočil skozi okno, obležal lezavesten. Pripeljali so ga v ljubljansko bol-išriico. kier ie P°dlegel poškodbam. Anžur "e t,,! rójcn na Jančah, bivaliSče pa je imel ' Zadobrovi. Zasledovalo ga je orožništvo Udi tatvin in vlomov d Zelo lepo je uspel shod «ot m fantov, ki se je vršil 27. avgusta v Laškem. V cerkvi je govoril g. katehet Rataj iz Trbovelj, pozneje pred cerkvijo pa je v tehtnih besedah visoko dvignil Kristusovo zastavo profesor dr Hohnjec. Na koncu s« je ves zbor po-,vetil presv. Srcu Jezusovemu. d Predrzni vlomilci. Oni petek so neznani vlomilci vdrli v tovorni voz v bližini Brežic. Odnesli so iz njega dve veliki, okoli 40 kg težki bali manufakturnega blaga v vrednosti okoli 50.000 Din. Tatovi so brez sledu izginili, Prav nenavadne tatvine pa se vrše v potniških vagonih. Zločinska roka se je spravila na okenske jermene ter jih je že več komadov odrezala. Čemu tat rabi tak jermen, še ni dognano. Tatu pa ne morejo prijeti, čeprav so straže zadnji čas pomnožene in pre-óujejo organi noč za nočjo, toda tatu ne dobe. d Kako je letos z gobami. Radi neugodne pomladi je letos šele okoli sredine junija pričela pri nas prva pomladanska gobja rast, in sicer najprej v črnomeljskem okraju. Nato se je raztegnila na novomeško in metliško okolico. V splošnem so se pojavile gobe v srednjih in malih množinah v delih Smarskega, konjiškega, brežiškega in laSkega okraja. Iz-iema je bila kakor tudi lansko pomlad vsa Gorenjska, dalje Vitanje in Prekmurje, kjer ni bilo prav nič alt le malo gobje rasti. Spomladanska, oziroma poletna rast je povsod popolnoma prenehala okoli sredine avgusta, in to vsled nastopivše suše. Zanimanje iz inozemstva je bilo letos prav mlačno' ter se je šele v zadnjih tednih kupčija nekoliko po-živela po nespremenjenih zmernih cenah, tako da se danes lahko računa, da je skoraj ves dosedanji pridelek suhih gob že izvožen v inozemstvo. Nakupne cene, ki so bile spomladi do 45 Din za 1 kg, franko Ljubljana, io vsled popolnega mrtvila, ki je nastopilo '•akoj po začetku sezije, mahoma padle in so se pozneje ves čas do danes držale po kakovosti med 22 do 35 Din za 1 kg, franko Ljubljana. Nova jesenska rast se pričakuje koncem tega meseca, vendar se danes ne da prerokovati, ali se bo tržišče za gobe kaj zboljšalo ali ne. !£N AC I J NAROBE, TAPRTNIK. •'«SPOSVBTSKA CESTA STKV. Ifi (PRI LICVtn d Otvorjena je zračna proga Ljubljana Sušak. Aeroplan odleti ob 7.15 in se vrne 12 Sušaka ob pol 6 popoldne. Vožnja v eno smer 180 Din. Ze v dobri pol uri si iz Ljub-'iane pri morju. d Jelena je ustrelil pod 1522 m visokim K°šcnjakom nad Dravogradom gozdar g. Zech-ncr Žival je tehtala 150 kg, rogovje meri 98 centimetrov. To je prvi jelen, ki je bil zad-11)111 50 'et ustreljen v tem okolišu. d Kako dobiš dovoljenje za točenje pijač sejmih in žegnanjih. Po § 78, odstavku 8, ""'nega zakona izdajajo upravne oblasti dojenja za točenje pijač na sejmih in žegna->'1 ?-a vsak posamezen primer. Za vsak po-atnezeti sejem in vsako proščenje je treba Persil v Sorici. Navzoči so bili zastopniki Bohinjcev pod yodstvom g. župana Mavriča, iz Selške doline pa so bili med drugimi navzoči, gg. Lovro Pintar, župan Anton Grohar iz Sorice, Franc Demšar iz Zalega loga, Marijan Pintar iz Železnikov ter gosp. profesor dr. Andrej-ka in g. Thaler. Državno gozdno upravo je zastopal g. ing, Hinko Rejc. Izvolili so v označen namen poseben odbor in sprejeli razne sklepe ža uresničenje važne cestne zveze Sam«; 4« raztopit« Parsit v hladni vodi, dosetota popoln učinek. Na to morata vadno paziti. Parsit oper« perilo da jo b«le. kot sneg, sveieduhteče ter čuva pri t«m izvanredno tkanino. imeti posebno dovoljenje za točenje pijače. Osebe, ki bi želele točiti pijačo na sejmih in proščenjih, morajo zaprositi finančno oblast za stalno dovoljenje, ki jim ga bo nato ta izdala. V tem dovoljenju mora biti aaiančno navedeno, v kateri občini alt okraju se sme toniti na sejmih in proščenjih, prošnji sami pa' je v smislu trošarinskega zakona priložiti tudi potrdilo o plačanih davkih. Na podlagi tega dovoljenja se sme potem točiti v krajih, navedenih v dovoljenju. Za točenje upravičena oseba pa mora plačati pavšalno trošarino za dvomesečje brez ozira na to, če toči v tem času tudi samo na enem sejmu ali pro-ščenju. Če upravičena oseba toči na sejmu ali proščenju v več dvomesečjih, potem mora plačati pavšalno trošafino na vino in žganje za vsako dvomesečje brez ozira na število sejmov in proščenj v tem dvomesečju. med Bohinjem in Selško dolino. d Ko bi vedeli, kav ve zobozdravnik... slabi zobje in zobobol so skoro vselej posledica pomanjkljive nege zob. Vzrok, tla «c v kratkem času pokvari zobna sklcnina, je okolnost, tla se zoli,je premalo skrbno snažijo ali pa uporablja neprimerno čistilo za zobe. Pri čistilih z« zobe je največje važnosti jedro snažilnc paste, ki je pri Chlorodontii tako fino. kot bi bilo breztelesno. S tem sredstvom se izognemo vsaki še lako neznatni poškodbi dragocene zobne skle-uinc. Rabite torej za nego zob redno zjutraj in zvečer Chlorodont in ohranili si bodrte zdrave in lope zobe ilo najvišje starosti. d Nad 2000 otrok se je zbralo 29. junija 1933 na Ptujski gori k proslavi božjega Odre-šenika. d Električno razsvetljavo doki Grosuplje. Izdano je že stavbno dovoljenje za zgradbo daljnovoda iz Črnuč. d V občini sme igrati svojo vlogo samo gospodarska politika, piše »Kmetski list«. V isti sapi pa že snujejo prijatelji omenjenega časopisa za občinske volitve po deželi nekake napredne fronte" proti »klerikalni« nevarnosti. d O načrtu za zidanje ceste Sorica— Bohinjska Bistrica so se tč dni posvetovali Med brati Hrvati d Pravičaa rešitev. Škofovsko posestvo v Baču je last madjarske kaloške nadškofije, ki pa nima, nič več zveze s katoliškimi verniki v vojvodinskem Baču. To posestvo je bilo že pred delj časa razdeljeno med agrarne interesente. Proti tej razsodbi je škof Buda-novič vložil priziv na poljedelsko ministrstvo, v katerem je naglasil, da je on zakoniti naslednik kaloške nadškofije in pravni lastnik škofovskih posestev v Kalošu in mora torej to posestvo pripasti njemu. Ministrstvo je njegovo pritožbo vpoštevalo in poslalo banski upravi v Novem Sadu nalog, da se to posestvo prepiše na škofa Budanoviča. S tem posestvom je bačka škofija pridobila zelo mnogo, ker znaša letni dohodek pol milijona dinarjev, katerega bo uporabila škofija za vzdr-. zevanje semenišča in šolanje 44 gojencev iti 84 bogoslovcev, dajala pa bo podpore tudi ! revnim duhovnikom. d Cene kruhu v Novem Sadu so zopet padle. Kilogram belega kruha stane 2 Din, črnega pa 1.50 Din. Ali imajo drugod še vedno na zalogi moko po stari ceni, da ne morejo nastaviti poštenosti vrednih cen? d Tretja skupina liških ustašev je bila ta dni «bs»jena od dveh do osem let težke ječe, fz naše orestotfce d Na nekem prostozidarskem kongresu so nedavno sprožili tudi sledečo resolucijo: Papež framazonstvu ni prijatelj. Razen papeža nimajo framazoni pravzaprav nobenega sovražnika.« — Mi, ki štejemo Kristusa svojega največjega prijatelja, sv. očeta pa za njegovega namestnika, vemo, kje je naše mesto. d Veliko poklicanih malo izvoljenih. V najkrajšem času bo postavilo prosvetno ministrstvo na prazna učiteljska mesta, ki so zagotovljena v letošnjem proračunu (teh mest je okoli 200) nove učitelje, ki jih bo po večini izbralo iz vrst učiteljev, ki so sedaj odslužili vojaški rok. Ker pa je tudi teh učiteljev okoli 400, so bili prosilci pozvani, da svojim prošnjam priložijo tudi ubožna izpričevala, in bodo torej prišli v poštev za spo-polnitev učiteljskih mest najsiromašnejši. Za učiteljsko službo sposobnih brezposelnih fantov in deklet je nad 3000. d Novo občinsko elektrarno so slovesno blagoslovili 27. avgusta v Skoplju. d Jugoslovansko - italijanska trgovinska pogodba je podaljšana do 1. oktobra. Če do tega časa ne bi bil sklenjen nov dogovor, se sedanji samobsebi podaljša za dva meseca. d Finančno ministrstvo je odredilo, da se na žetev zaradi neplačanih davkov ne sme staviti nobena prepoved. d Pogreb senatorja dr. E. Gavrile, ki je umrl le dni od kapi zadet v Rogaški Slatini, se je vršil 31. avgusta slovesno v Velikem' Bečkereku. Nj. Vel. kralja je zastopal komandant mesta. Tudi predsednik romunske vlade ■*■ m&Gm anucfety. É- Siiir 4 i . L i t U-lTtl it • )-t. yrfL.il .C*- 2 - ' Ut ' ••■->* l.wx/-. , : ir tv^h- torci. ■ non» M - «oli,. •■"«»• ?era»aB —toh" .-••&- Harris* nì'-t'-^ ; ..Hi:."", J.-jsi. : - ,1? »ir-Ju GÌ ira iäL, ■ a. ^ ì j ' , ■ > iinsijj .t » u ' Maà«» «sa a—«a fi —-« ••■. wuuiifi L-—it- , s rj«rt;un w m«ui ae«-•«•«u ?i sartia rat ai v (;jr »*iin5ja * « ""h»» a. .-.u-rte» m- .« «;«m a .. 11. 11...—J V (ja. Vocvod je poslal pokojniku lep venec. Od dr. Gavrile se je poslovil pred domačo hjä0 senator dr. Glušac, v cerkvi je slavil Dokojnika kot zvestega in delavnega sina pravoslavne cerkve svečenik Mihajlo Cipoš, Led cerkvijo pa je govoril poslanik dr. Rajič. Ob grobu se je v dolgem govoru poslovil od umrlega senatorja v imenu prostozidarske lože tir. Miša Matič, predstojnik banovinske bolnišnice v Velikem Bečkereku. Proslavljal je pokojnika kot dobrega državljana in zavednega framasona in končal svoj govor s sledečimi pomenljivimi stavki: »A zdaj pri ločitvi, dragi naš brat Emil, ko odhajaš med naše velike jugoslovanske tramasene Dositeja Obradoviča, Simu Milutinoviča, Sarajlija, Matu Stratimiroviča, biskupa Maksimiljana Vr-hovca, ki so pripravljali in zidali naše osvo-bojenje in zjedinjenje, povej jim, da smo osvobojeni in zedinjeni in da si s svojim delom pomagal k dovršitvi te zgradbe. Slava velikemu (ramasonu dr. Emilu Gavrili.« In vsi prisotni so vzkliknili: »Slava mu!« Nesreče d Požari. Ogenj je uniči! hišo in svinjak posestniku Antonu Štrajharju v Zg. Zaplani v župniji Št. Gotard. — Posestniku M. Rcbcr-naku v Drstelji pri Ptuju je zgorel skedenj, kolarnica, hlev in listnjak, — Gospodarsko poslopje jc uničil požar posestnici Kropar Marjeti na Jezici. d Dve nesreči. Pri padcu si je zlomil nogo 26 letni brezposelni krojaški pomočnik Štefan Tornine iz Ljubljane. — Prag je padel na nogo in jo zlomil pragovnemu delavcu .ložeiu Petriču iz Notranjih goric. d 100 vagonov žita je zgorelo v skladišču mlinarja Forgača v Bački Topoli. d S puško se je igral 5 letni Gvido Nanut iz Češnic pri Moravčah. Orožje, se je sprožilo in strel je šel fantu v trebuh. Resna poškodba. d S senika je padla 20 letna Franja Bož-narjeva iz Škofje Loke. Hude notranje poškodbe. d V Krki je utonil 70 letni Lumbert Jožef, zadnji čas viničar pri trgovcu Seidlu v Novem mestu. d Lokomotiva je odrezala nogo g. inž. Bandlu, uslužbenemu pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. d Pri padcu z motornega kolesa je našla smrt 22 letna Ivanka Dovžan, hči železničarja s Hrušce pri Jesenicah, Novi grobovi V 88. letu je umrl najstarejši Metličan Jožef Letnar. — V Višnji gori je zapustil solzno dolino vrli dijak Marijan Jereb. — V Sodražici je za vedno zatisnil oči tamošnji župnik, duhovni svetnik g. Franc Traven. — Na Jesenicah so pokopali 92 letno Barbaro Vilman. — V Dravljah so položili v gomilo 82 letno Magdaleno Florjančič. — Solzno dolino jc zapustila najstarejša Ločanka 93 letna Marija Kankelj roj. Brus. — V Bistrici pri Tržiču je zapusti! solzno dolino posestnik Ivan Erlah. — V Ljubljani so umrli: Helena Kosmač roj. Povše, Franc Plevnik, Herman Dei-singer, Meta Bežek, Mihaela Šinkovec roj. Klander, Tekla Jašovc roj Ahn, poštna uradnica v p. in Jerica Kopač roj, Homnvc. — Naj počivajo v miru! d Oropan in umorjen na poti v sejem. V petek 25. avgusta je šel ob treh zjutraj posestnik Peter Veselič iz Vrhovč v Beli krajini — po domače Lovre — na sejem v Kar- lovec. Ob tričetrt na pet je že prišel povedat mlad mož iz Marjndola, da je bil Peter napaden in da leži napol mrtev na cesti od marindolske šole proti hosti. Ko so pripeljali napadenega domov, je bil v nezavesti. Domači župnik mu je podelil sv. olje in tedaj je izpregovoril zadnje besede: »Jezus, usmili se me!« Zdravnik je kmalu došel — a ni mu mogel več pomagati. Umrl je napadeni ob 7 zvečer. Drugi dan 26. t. m. ob 4 je bila obdukcija — nato pogreb. Umorjenemu je bil vzet ves denar v znesku 501 Din. Sum je takoj padel na dotičnega moža, ki je prišel sporočit o napadu. Orožniki iz Prilišča in Draga-tuša so ga zasliševali in ga končno zvezanega z njegovim bratom odpeljali v zapor v Kar-lovec. Bazno d Razstava cervenih paramentov bratovščine sv. Rešnjega Telesa. V škofijski palači v Ljubljani v 2. nadstropju bo od 7.—11. septembra vsakoletna razstava cerkvenih paramentov bratovščine sv. Rešnjega Telesa. Razstavljena bodo mašna Oblačila in druge cerkvene potrebščine, ki jih je bratovščina s prispevki svojih članov oskrbela za ubožne cerkve. Ta razstava vzbuja vsako leto upravičeno pozornost poznavalcev umetnega ročnega dela. Zato priporočamo vsem prijateljem cerkvene umetnosti, vsem častilcem sv. Rešnjega Telesa in sploh občinstvu obisk razstave. Odprta je od četrtka 7. septembra do ponedeljka 11. septembra vsak dan od 8—12 in od 2—6. d Sestanek absolventov kmetijskih šol, ki ga je priredila Zveza absolventov kmetijskih šol dne 15. avgusta ob 10 dopoldne na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, je lepo BAZNO Za iztrebljenje moski- lov. Profesor Thomson, eden odločujočih činile-ljev družbe General p.loc-iric v Newyorku, je iznašel novo pripravo za po-končavanje moskitov (neka vrsta komarjev). Ta aparat, tako poročajo, bo veliko uspešnejše in zanesljivejše pokončal nadležne komarje ko vse razne tekočine in praški, ki «e za to uporabljajo. Prof. Ihomson je :znašel nekako električno brenčalo «' posnema glas samic moskitov, katere privabijo v svojo bližino in jih 1 vroiino, katere proizvaja motor do 2500 sto-P"i| Fahrenheita, umu-i. Davki nekdaj. Proti aavkom so se pritoževali |M|e že v starodavnih «S.h Ob času Mojzesa so »oral, Hebrejci plačevati !' n! davek, ki so ga po- ra" » obliki ene deseti-"e vseh pridelkov. Pod 'araoni je moral vsak njihov podložnik letno izro-'araonu ,no petino le-""=■ V Atenah so imeli «neke vrste davkov na «ohodnm, ,r. še posebne u" na dohodke rudni-r "Lr c,arin<:- V Bimu L-S ,a,h davke zelo Cobir U' V, MCetk» « jih po ? ' 2,C 0 "««<>«>. Pač .Potrebi. Bili s0 celo k° so bili Rimljani idili Maš gospod župnik Spisala Helena H a I u s c h k a. Iz nemščine prevedla Marija Kmetova. En sam kratek, tili udarec. Kaka veja bo. daj pa zdaj je slišati od zunaj tudi glas noči, ljubko, hladno šušljanje t rs ja ob ribniku, frfotanje mrtvega listja po usehli travi. Pa je treba dobrih ušes, da slišiš kaj takega. Ženski prisluhneta in se pomakneta skupaj, še bliže in sta dolgo brez besed. — Nato vzdih. Starejša dvigne glavo: »Glej vendar... že spet... tak pazi, zdaj je druga .. ■< Mlajša drži zlomljeno šivanko v roki. Oklevaje se ozre krog sebe, rada bi nekaj rekla, pogleda, se sklone nad šivanje, previdno potegne nit, zabode... Ze tretjič se ji je zlomila šivanka med prsti. »Rrrtic, rrrtic, rrrtic,« pravi ura. »Toc«,« odvrne prst na oknu. »To je le slučajno, mati!« »Slučajev ni,« zamrmra starka stisnjenih ustnic. »To ne pomeni nič dobrega.« Molk. »Mati, kdaj pa misliš, da se bo Marcel vrnil?« »Mislim, da jutri. Pot v mesto je dolga.« »Da bi bil vsaj psa vzel s seboj!« »Kako neka, ko je imela Senta pred dvema dnevoma mlade!« Zdaj pravi mlajša prav tiho, pojemajoče: »Morda bo pa le prišel nocoj domov. Pustiva goreti luč vso noč. Všeč mu je, če vidi že od daleč našo luč.« »Sem mislila na to in svetilka je polna.« Spe! tišči tišina k tlom. Mrzel dih zaveje po sobi... A morda se le tako dozdeva? Plamen se prav nič ne trese. Le dolge sence po tleh se mahoma zgostijo. Ko bi bil Marcel že vendar doma! Noč strahotno pritiska na šipe..., le ne v njeno oblast, le lepo v sobi, v varnem, čarobnem krogu luči! Stara omara stoka in poka. »Ali so dobro zaprta hišna vrata, mati?« »Sama si videla, ko sem jih zaklepala za tujcem.« »Zakaj nisva ničesa kupili od njega, tako bolan je bil videti!« Dekletov olas se je nalahno prelomil. Močno utripanje srca je v vsakem zvoku. »Res, zelo slab je bil.« Pod mizo se je zgenil pes in tiho zacvilil v sanjah. »Tiho, Senta.« Spet molk. Nad obema ženskama je nekaj težkega in mrzlega ko ledena odeja. Ločeni sta druga od druge, izločeni iz svoje okolice. Pogledi obeh se izbegavajo. Lo ne pogledati drugi v obraz! Le ue spoznati, nikar pripoznati... groze. Ura nateza sekunde v večnost. Če bi bil le Marcel že doma! Le mirno kri pod lučjo ... prav tik luči... Marcel jo že vidi od daleč. Mirno prenašati... Ne se zgeniti, da se ne bo kaj vidnega izoblikovalo iz tistega tajnega nečesa, ki preži v senci. Ne ozreti se, ne priklicati, česar se ne da izgovoriti. Pri oknu je. Ničesar drugega ni slišati ko pritajeno lirestljanje, ko seiest tenkih igel ua stekleni plošči. »S-S-S-Senta!« Mlajša drhti po vsem telesu. To je vročica. — Niliče ni zinil besedice. Saj tudi nihče ni ališal ničesar. To je bila lo domneva v sanjah, le zaznava »cčesa oddaljenega, česar se ne sineš zavedeti. aspe!. Udeležilo t« fa j« aad 60 ib-sot»eot»v ".a zastopniki oblasti in kmetijski]! ustaaov Sestaaka je predsedoval podp.eds ZAK_S g. Pokiavec, govorili io p* pol eg odbornikov Bai Una ra Miìdavca ttidi gg. ravnatelj. ing Petkov še», profesor Šatar io okr. kmet. referent Karel- Vsi so pozdravljali idejo organizacije absolventov vseó lunetiiskià šol in j: želeti maogo uspeha. Razpravljali so o ustanavljanje f^nin' Z A KS po pr»saai«zasfc okrajih. Sestanek j« trarai do ; 1 popotdae. Tininii. ki so «Uii do k ceca so se d*K po zaključku ie skupaj slikati. Popoidne pa si ie de: udeležence» ogleda! Vinarsko to sadjarsko joto. PO DOMOVINI VeHke manifestarle vernih Slovencev i Lr i« otionèa wòolo 2. t. a. v pnmx.u!H --a.rpoLoze"j. : »rata tvor- »ad »te komati ts pestri iesouk: razauvi. Preaeaeča *a.t <»w) ireteiu veterinarska ial-j-i+j. ie. -».zUt aajvečja t aarprei|ierfaeii-i » nai: državi Naie vetartjurvtvo s» i* s to «»«-s» pcreii-tr-: J >:d:vw> T Io z ič»i»ozJrara:itvom wìeài^ oria v. VritSo »■: «tale razstave, rs« p-irei M« T refft-» .4«j ..q razstava sloveaü'b cerkv* ■ leoo »apeiieo siRfi wts u T-i-*v«t *.»»••»• pre-Vx o- .i rancava Siovenik« Maffia«-, raakaizie daftj« i čadovirja: barvate t r Hä "tak te pozdra *«"aje gospod n ? • prika-rateto Red ■ta mistsaooasr* . m .r varstvo in f^intfo tia^t ti**« odfšča* iadeike; c«d >e ."seil -o spera» Gn. Medica. aruietk aa.' : .ž&j-od-Ii kra- ■ «'< tekma: ijo tsed !«>.' v -. : - i > l-nJe&a« ufi) vrtov Bo^ib « zaiiasitta -aia obrt - -. i-,* trii j ^j^stav« '-i^ow -i^-'ra-. - parse rsaas re pokazala kako saio L/-toi;fcs aa ovce. Peitrovt oovjod. kamrico!. jo^iedai Vsak das ti i« dvakrat »pokoma brctpfačao 3» -aipjiaji tuj vse zatt-rtaiv i«HVoer« i »ar::«1« - rreč«- se kop-leš v morju luci ra zabavišč. ketoinia i*te-«»ika rar.ttju zmihiil. ia ji ic. oi'.tdì p,-a. viak. ki t« .«s»! napredka na i-.eh polik satefa t°toodi--ikrJa ia kdttrrnegi rrvtieaia V Trebnjem Ceorav i a tra»)! d«i a. kazal da « ao i"" »ero -j» rvei-.afco fCrutasJ Kralja. Ob v. ria proatar cerkjQo, dono ai ia f-ipa:ičeas ie ki*, okasao okra-i«a z -rac k, mtari Te sTffl »o se ifrašk t:j»č-zia»e maoirce. iep<3 -uieneae p« rapnaai. Ce-pra. ie dež kar rares paial. J« l« vriüa siuiba ijona aa or».stetn V cerkvi bi ae btio prostora Kadre to weü »Si irimke s wfcc a tako to taiko ratmiali tk io zai aieja Prvi slav «ostai fo»»r k i-) «an i statai kanonik « arbiJšaksa it. lam. Kimar. ki ie zna. éa» ivajeaau aaoiočaeiaj ^» t-no i »ako lepo prositi kirooa kocZreaa ie bila popoldne Leno v->aa< ie privabile ie oae. ki ph ie jctxanii dež o .triti.' O» 4 to iaeti Boiie in tantje stoj stano»*ki Jovor * obi .r. dra&veat dvorani, k: ie bila ta dan veliko ?fe=aaitiaa To ie totoril stolni vikar jöäe Kaàirek iitočaiao ie bi: Jtmr ta ie« ia 1'.L Trebaaitki dekan» > sa aieseaau ieio — »u čast Kai takega Trebaje ie niso i-idel« t ji:mi pa. da se bodo take manifestacije ponaviiale odštet v vedno »ečieat obsegu. Vedno .eč k o» t'ot'a'o okrog Kristusa. Kralja aaith tre. Boj dai. da bi bilo tako i r Tre'otate» i drugod \ Št. Jerneju Prrlrj» fr tut t. Jernt-j in okoliške fare. Nati v-jr pr>trkla v«a ?!avn<-«,t v »pomin ('«« r>«irršoBja »rt p»"»sta*ilte prt-vetr tv i-em. pfa» prwi-na /ahtala: pes. hvala vrlim Maha rov čaoom ia Cadtaia so darovali hepo iterilo mlajev. Boj l» '! iiik v «eia. ki so kakorkoli pootazùfi. Ijnl>r-»ca rt« Jc :.;-a. ne !e i otroških «n vev tudi v -trčit» odraslib. Mfmia ni '< ki .«<• o» bi biU prikljutiU slotetnii.ii \ soboto «o te pripeljali prevzr. p. ■ škof. /' f >r je za/a rob bt^n»afi« n.i tgrtsa rasno lake i->ijr. (a ji. i.i plač-pori nta:- o ,>«rrt- IV «tarejše žea^ke. te «'epe r preiskujejo it. ,•>►• • fejo lerlrti. kaj mlajiia... li n: l»il Marcelov Kta-. tnali t»ekie je to izgornrilo. -.--&T5-Seata : Pe« piane f*)konrti iti /oi!a]a. Tu4i <>a je .' šil. »tet e krog mize. atahoma olitane. :>« ji v eka»>. Diska ^e mu naježi. — Kolčni p:t,i pi^ir.va .-,>et «a okao. ura ie óudao za«krtne in «e naiu oraadt.rna uitan. Sveti' ' rs; tri.« U..UH;-*. —-ore ipiazjjo prav do mize. Moj Bog. moj feig. tiK>i Bot. -----«e zdaj naglo :n pridu-en i ogla-i -'ara je.-j n a> r>rckri»a Zdaj je groiA ie tu. «ti^kj ju za vraL polzi mrzlo p. hrbtu, -preaiinja kri v 'ed. Moj Bog. moj B«.». moj Luč ugasne. Bežati — ste>;-i; — Groza prihaja k oknu. v »«f, v »mrt... V-e... le te oeznaii«ke groze aeT Bitje la-ioega srca napolnjuj* sobo. Da bi m.^get člevek vpiti, -.piti! — A ni gta>« ... Oditi... steči... nemogoč! V krvavem siju zažari oko». Z vrta so stikati okorni. ; p.>:ssni koraki. Ljudje ki neka, '.e-žkega tmejv. In zdaj je mahoma vse cuA-titi tiho tu ntinii. Or .ze si več; ženski äta odrešeni. Nesreča je tu... Zunaj le-»' jt»- - . Mareelovo j truplo; umorjeni lovec. Marret je bil prvi ;zv.4jea-> N»?,iiaove juatete. vojakova smrt. >Ia paaji la jež |e strašen !< >Ali te i* spominjate, kako doli?« je 'idil «n je «evirar tm«;™??- F V«<> ìkk"-. Umolknil je -eie. ko je krog zjutraj i"<.j.!f-r Breonet po«!ednjikraI izdihnil. Ali >potaÌQjaìe kpjkarja družine La Koehett^ 't V >tarih bukvah, v grajaj knjilaiet je zapisano, da je ie v davnih čajih nek: krokar dne-ve prej oznanjal, ako T ®or=t ka*c član ti drrtirne Ij» Rielette umreti nafrte «iurti. L jod je menijo, da je krokar zmeraj isti.... zoieraj r:'! :-i,aJ>» parka za zimskim vrtom. Ondi je kamnita klop. VibtV noče sest; aanjo in e udar se pripeti, da se tja zmeraj kdo usede. Vse «e izogit.a klopi, a ko pride ! «'a ura. je zaman zoperetavljati se. To jv> doživela pred petnajstimi leti tudi mali markize. Nekega dne je. nič hudega sluteč, -edela iia tej klopi. Pa je priletel krokar, sedel tik nje in jo gledal. Mars-za re planila pokoneu. krekar pa je zletel pred njo. Letal je od veje do veje in čakal, da pride za njim In ■-e je ona, da bi se i znebi la ptiča, zavila drugam, je -pet na; la krokarja, sedečega pred seboj na tleh? Slednjič «e 1« zatekla v svojo sobo — pa je ondi ua oknu sedei hu-d'.ltni ptič in krakal! To je bilo tistega večera, ko .-*> j* gospod marki ponesrečil v Alpah. In prav tako je bito tedaj med veliko vojno. Gospa mark""« se )e sprehajala po parku in ko je prilla do t:«te T ,elma^mf d« Je prav tam morata sestt In glej: krokar je že «edel pri njej. Zavpila je. krakal. Tedaj je spoznala: Sinu preti nevarnost: Ko je nato dobila sporočilo, da je mladi la Rorhette padel za domovino, ni ime!a nobene soize več. »Slučaj. »Nikar ne recite tega, Avstrijka' rejo izpričati ta dogodek't Vsi. ki tu. ms>- I popolnoma da'.- kav. ko to pver^iga' Cr-i ke ia dobili it A:<- Vi!» ! zlata V trvdn-r- cku to pobirali posebne dat-ke za križarske . om« ia posaaietai vlada- ta roparske pohod« V>a',o-mer je bilo obi,obi «a», da bo ta davek dobil po-1 vrnjea po uspešt: > '.on-čaai vojai. Ker « bilo davkov tedao reč so it t l;udje telo pogetio upi-' rali :ii mariikak - ' ! bü ubit cd svo;iii poiloi-• niko*. Zgodovina poarjaj» topisemtke tgodbf IV- 1 setletja so libera1,: Lri-, tiki skuhati zmanjševati : vrednost sv. pisma, fek i da so poročita »tare in nove zaveze same bajke in legende. Ti kriitki («' so rooraK obmolkniti, k1; ' » celo katoiisk. re''o-ilelili blagoslov. Popoldan ol) 3 so pete litanije Matere božje zaključile vso slovesnost. Ne pozabimo tega dne in prosimo Boga, «la Iii liil iu limi za našo faro ili za vse udeleženci: v blagoslov; ini novo naj vzplauiti ljubezen do •evharifitièiiegii Jezusa v nus. Molimo pit tudi ' /.alo. il» bi ljubezen liož.ja ogrela tudi srca listili, ki sr to pot niso odzvali klieu božjemu. ★ Cerkvene slovesnosti. Drv. Marija v Polju. Letos poteka 150 let od ustanovitve naše lare. Vrni l'ara bo prihodnji mesce proslavita to obletnico s posvetitvijo Srcu Jezusovemu iu lilajwlovitvijo kipa za stranski oltar. Fantov- ska Marijina kongregacij» bo imela na praznik H. septembru svojo -lav m»t, blagoslovitev praporu, blagoslovitev prapor« bo izvršil è. g. «Ir. Jože Pogačnik iz Ljubljane. Po komaj enoletnem obstoju bo (udi fantovski» Mar. kongre-gacijn dobila viden znak, pod katerim se bo vsa poštena in I udi mi /hirala, /usluga, dn dobi fini-ttiVeku Jkoijgregacija v tako kratkem času svoj prapor, gre pred vsem našemu vueteuiu voditelju è. g. kaplanu Studien. Vabimo tarane, ita *e udeleže te sluvnosti v oliilneni levilo. Jubilej. (Ool pri Ljubljani.) I'rav živillino st: pripravlja naš« župnija, da «km* no proslavi 40-lcliiico inašilištva, ki jo obhaja v nedeljo, II). septembra naš župnik g. Matija kastelic. Že v soboto zvečer Im> po Ave Mariji slovesno zvonenje naznanilo praznik, nnto lx> oh pol osmih podokuica jubilantu. Naslednji dan Iki ob pol 10 slovesna s\. maša z asistenco doinačili gg. duhovnikov, ki so bili novoinašniki zu časa župuikovauja siavljenea. Popoldne )m> litauijuli Imi v cerkveni hiši poklo-nitev furauov jubilantu, Kakor dopoldan, l>o Indi popoldan slavnostni govor, deklamacije, združene s petjem moškega, ženskega i» mešanega zbora. K sliivnostiin vljudno vabimo zlasti vse župljaue, (ta tudi druge prijatelje v čim večjem številu. Vstop prosi! Blagoslovitev »lodia. (Sntiberjc—Zndohrovn.) Naše pevsko društvo opozarja, da se naznanjena prireditev nc vrši dne 10. septembra, ampak se preloži na 24. septembra. Na predvečer ob 20 bo v Pevskem domu slavnostna predstava: 1'inžgarjev »Divji lovec«. — V nedeljo. septembra ob pol 8 skupini pevska vaja vseli zborov vzhodnega okrožja Pevske zveze. Ob pol 9 zbirališče narodnih noš in drugih udeležencev pred Pevskim domom. Ob 9 sprevod z godbo iz D. M. v Polju na čelu k sv. musi v Zadobrovo, ki se prične ob pol 10. Po sv. maši se vrši slovesna blagoslovitev in otvoritev domin nato pa slavnostni občni zbor. Po-pohlnc je oli tri četrt na 2 skupna vaja zborov, ki pojo skupno iu posamič: Jliau, Dol, Sostro, D. M. v P., Šmartno iškrjanček«, ob 15 koncert, nato veselica s »rcčolovom na vrtu g. F r. Likoviča. V slučaju slabega vremena se prireditev vrši v Pevskem domu. Vabimo pred »««>» narodne noše iu prijatelje petja. Proslava turške Gospe. (Sv. Jakob ob Savi.) V naši ž.upni cerkvi smo imeli lurško votlino s kipom M. B. Neka oseba je dola pred votlino napruviti na lastne stroške aitar, ki smo ga 27. avgusta slovesno blagoslovili. S to po-božnoistjo smo združili tudi praznovanje 75-letnice turških prikazovanj, ie proslave se je ude težilo It) Mar. družb iz sosednjih župnij. Snrqvixl udeleženk je bil krasen; zlasti belo-oblečene mladine i» številne narodne noše so povzdignile slovesnost. Pri petih litanijah smo peli lurško jiesein. Bil je res lep dan, ki nam ostane v trajnem spominu. Smrtna kosa. (Cešnjiee nad Blagovico.) Minuli teden smo položili k večnemu počitku truplo daleč n» okrog znanega in priljubljenega Kancilja Andreja, bivšega krojaškega mojstra iz Gabrovnice p. d. >Klančarja«. Rajnki je bil eden najstarejših «Domoljuiio-vilit naročnikov. Letnike >Domoljuba« jc hranil skorajda vse. Odsedaj so na razpolago po nizki ceni. Bil je več let občinski in šolski odbornik ter poverjenik »Vzajemne zavarovalnice« v Ljubljani. Bog um daj veselja raj! Tudi okna že kradejo. (Primskovo.) Uznioviii so postali žc sila predrzni. Pred meseci smo poročali, da so vdrli v stanovanje šolskega upravitelja, sedaj so pa odue6li še eno okno. Tudi znstorčkov bi sc morda še lotili, da jib niso Hribarjeva inaiua šc pravočasno spravili ua varilo. Na sumu «o domačini, ker le-ti dobro poznajo krajevne razuierc. Saj bi jih ljudje radi naznanili, pa sc boje maščevanja. — Letina jc zaostala. Suša velika, dežja, pa malo. Sadja ne bo nič. Grozdje bo tudi pozno. T« je pa znal. Marši- katera občina, ki je posebno sedaj v denarnih iliskah, si na vse načine pomaga do dohodkov. Tako je neko francosko mestece, Besancon po imenu, preprosto dekre-liralo, da vožnja z avtomobili skozi mesto ne (me preseči brzine 20 km n» uro. Svarilno tablo je '»di neznatnosti maloka-Jwi voznik opazil in tako le mesto prišlo do lepih dohodkov. Pa je naenkrat teh dohodkov jelo zmanjkovati, čedalje manj le bito prestopkov in so nazadnje popolnoma pre-Čudno se jc zdelo «« to policistom m žu-W1U in so ieli vso stvar Preiskovati. NaSli so vso » skrivnost v osebi ne-& dečka, ki si ie •«»bi rudečo zastavico, katero je v predmestju '»vi,a avtomobili,te, ki drveli v mesto, in je Lrm,erno "apitnino «odeval vozačem po-Ä bes°nconskih ob-5*4 oblasti i„ orgt. policistov, ki S n"3 žrtvc hitre f Dcčko i« «a o£ p.recei obogatel. dečka tožila, kom nienim d"liod- 22/ S° sSdniki »kto- Si °r°Stili in *« Pollai ' da "»» velike za- "•mela m,rai ra*™i v svojem kraju. : Slučaj? Ne, Avstrijka, < je rekla ludi županja. -Povedala vam Iwm, kaj sem sama doživela: Bilo je jeseni leta 1917. Zdi se mi, ko da bi bilo včeraj. Naš Albert je pisal, da pride na vojaški dopust. Že leto dni ga nismo videli in z očetom sva se kar razjokala od veselja. Več noči nisva šla spat, ker sva se bala zamuditi tisti hip, ko bova mogla odpreti vrata in zaklicati: .Pozdravljen, Albert!' Podnevi nisva šla z doma. Če je bilo treba iti v vas, sva se pričkala, ko otroka, ker ni hotel ili nobeden od naju. — Preteklo je teden dni. Tako sva bila utrujena, da sva ponoči trdno zaspala. Župan je za vsak slučaj pripravil laterno in čevlje in plašč k postelji. Ker je smrčal, sem se zbudila in zaslišala, kako je nekdo sunil v okno in nato usipanje grušča: kakor bi nekdo pest peska zalučal v šipe. ,0n je,' vzkliknem, ,oče, vstati i, prišel je!' Zupan, ki ni ničesar slišal, ker je tako spal, je poskočil ... Vedel je, da je Albert, saj naju je zmeraj tako zbujal, kadar je prihaja! ponoči domov. Župan je zdievil do) po stopnicah, jaz sem naglo odprja okno ... Zunaj ni bilo nikogar. .Sanjalo se ti je,' je rekel župan, ,kar lezi! Pustila sva goreti laterno in nisva več zaspala. Cei čas je spet zaprasketalo po oknu. Tedaj je planil župan pokoncu. .Albert!' je za vpil skozi okno. Noben Alberi se ni odzval. .Fant naju ima za norca,' sem rekla, ,skril se je.' Bosa,' in kakršna sva bila, sva šla krog hiše, pa je bilo vse mirno. Na pesku ludi ni bilo nobene sledi kakih korakov. ,Tega pa ne razumem,' je rekel /daj župan in je bil kar čuden videti. V spalnici nisva nič več govorila. Tudi legla nisva več. Krog dveh po polnoči je nekdo močno potrkal na vrata. Že sem hotela iti odpirat, pa so se vrata sama od sebe počasi odprla, za hip ostala odprta in se prav tako počasi spet zaprla. Še danes mi je v ušesih, kako je k lopni la kljuka. Nobena sapica ni potegnila. Vem pa, da tudi največji vihar ne more odpreti vrat, če je kljuka zaklopljena. Nenadoma je zdrsnila slika mojega sina po steni iu tiho padla na tla. Moj mož je pobledel ko kreda. ,Žena,' je rekel, ,moliva zanj! Dokončal je.' To noč je padel najin sin pri Verdumi. Njegov sluga nama je prinesel njegova odlikovanja in uro. Ob dveh se je bila ustavila.« Glas. j Ko sem v Montrevilleju imela še slaščičarno,« je začela gospa Bonheur po kratkem presledku, »sem živela z bratom v čednem stanovanju koj zraven pekarije. Ozek hodnik je bil med njo in kuhinjo. Ta hodnik je bil radi velikih peči tudi pozimi zmeraj gorak. Vse sobe so bile v eni vrsti in so se odpirale na hodnik. Treba je bilo le vrata odpreti, pa je. bilo gorko v sobah. — Tistega usodnega dne smo dobili salamo iz Lyona iti smo se veselili ko otroci. Moj sin in moj brat sta do ene pono5i kvartala in ko zmeraj, malo prigriznila. Jaz pa sem šla že zgodaj v posteljo. Ne vem, koliko časa sem spala, a neke težke sanje so me mahoma v/.dramile. Zdelo se mi je, da sem na kaki potapljajoči se ladji. Zdaj so nas hudi valovi sunili navzgor, zdaj spe! smo se globoko po-, greznili in se silno zibali. Zdaj na levo, pa spet na desno. Skoraj nisem več vedela, ali stojim ua glavi, ali na uogali. Slabo mi je bilo in obrnila sem se na drugo stran. Spet se mi je začelo sanjati, a zdaj sem bila na vrtiljaku, ki se je besno vriel in me skoraj vrgel na tla. t Kaj lio, kaj bo, tarnajo kmetje. — Sola se je pričela in koj je prišlo nekaj več življenja v našo gorsko vas. Šolsko poslopje jè sedaj polletje no. V šolo hodi 125 otrok, ki jih poučuje samo en učitelj. Letos so razpisali še eno učno meeto. pa ni bilo prosilcev. Novi most čez Savo in še drugo. (Sava pri Litiji.) Dne 17. avgusta je bil ogled za novi most Sta Savo. Silno smo ga potrebni, ker med Litijo in Zagorjem, to je tri in pol ure pešpot«, ni nobenega mostu. Koliko šole že zamude otroci onkraj Save, ker brod ob visoki vodi ne more voziti. Pred vojno se je načrt ponesrečit ram nesloge občanov. Ali bomo sedaj bolj složni? — Dne 13. avgusta smo imeli materinski dan. Otroci so prav močno razveselili matere z lepimi deklamacijami in z igro »Dva računa«. Najlepši je bil konec, ko «o najmanjši otroci po zborovi deklamaciji obsuli matere s cvetjem. — 22. avgusta smo imeli dopoldne nevihto s točo, ki je posebno hudo zadela Leše, a je tudi na Savi in deloma v Ponovičah napravila mnogo škode. — Kljub krizi zida marljivi čevljarski mojster Josip Medved novo hišo. Trgo-govec Feie je pa svojo hišo prav lepo pre-plesk.il. + g. svetnika Travna v spomin. (Sod ranica.) Ob smrti blagopokojnega g. župnika in duhovnega svetnika Travna naj se spominjamo med drugimi tudi njegovega dejanja, ki je končal razdor med našimi vrstami. Leta 1924 e namreč nastal pri občinskih volitvah spor, ti ga danes, ko ga ni več, lahko označimo za vihar v kozarcu vode, t- Zasluga g. svetnika je. da je bil sedaj — prav sedaj, ko se nam obetajo zopet občinske volitve, ta spor končno likvidiran in da stojimo sedaj trdno sklenjeni kot en mož. Ta sprava je zadovoljila vso župnijo. Saj niso več razdvojeni krščansko misleči možje. Tudi zato — poleg drugih dobrih del — bodi gospodu svetniku Travnu, počivajočeinu v Bogu. blag spomin! — Hvaležni župljani. Ob sedemdesetletnici požara v Lajšah (nad Selcami v Selški dolini.) Domoljub je v svojem >Društveiuku< letos umestno opozarjal, naj ge bolj ko dozdaj goji spomin na zgodovinske ali drugače pomembne dogodke posameznih krajev, da ne zapadejo pozabi. Zato naj mi bo dovoljeno, da poživim, odnoe.no ohranim spomin na usoden požar, ki je pred 70 leti upepelil prijazno gorsko vasico Spodnje Lajše ob južnem pobočju Jelovice nad Selcami, tri mesece po velikem požaru, ki je istega leta izpremenil le;ki žirpno vas Selca za polovico v prah in pepel in o katerem mlajši rod že skoraj nič več ne ve. Podatke, ki so tn priobčeni. mi je povedal najstarejši še živeči Lajšau, štihelnov oče v Lajšah št. 9. Dan po Malem šmarnu 1. 1963 se je popoldne nebo hipoma stemnilo. Huda ura je prišla iz Dolenje vasi. kjer je toča vse pobila ter drvela proti Jelovci. Močan veter je začel oblake že trgati nad Lajšami; kar iznenada pa je »darila strela v slamnato streho Pfeiferjeve domačije v Lajšah št. 12, ki 6toji sredi vasi ter jo takoj užgala. Gorelo je tako hitro, da so se rešili le ljudje, živina pa je vsa zgorela, tako tudi vsi pridelki in gospodarska poslopja. Ker je dež že ponehaval. a je bil hud veter iz jugovzhoda, je ogenj preskočil od Pfeiferjeve hiše na sosedno Brinarjevo (št. 13) in štihelnovo (ft. 9) domačijo, ki stojita višje v bregu ter ju kakor tudi hišo št. 8 popolnoma uničil. Od večjih hiš je prizaneslo le nižje 6toječi Jakčevi (št. 15) iu višje v stran stoječi Kbsmovi hiši (št. 7). Brinarjev oče (Jurij Rihtaršičl je hotel poleg živine, ki jo je že rešil, rešiti todi svoj denar iz goreče hiše. pa se je predolgo mudil v »jej in zgorel pod njenimi ruševinami. Njegova žena Marjeta se je še v zadnjem hipu rešila s tem. da je skočila z uiostovža na zemljo. (J» ta li posestniki so rešili živino, drugega pa nič. Ker ni bilo skoraj nič dežja, je bilo wsako gašenje brezuspešno. Sledovi tega požara ee še danes poznajo na Pfeifrrjevi hiši št. 12, kjer je ostalo eelo prvo nadstropje le za silo rpo»tav!jeno a je za stanovanje neporabno Dr. It. A. Ne vemo nc ure ne dneva. (Raka pri Krškem.) Dne 31. avgusta je šel Jo že Glavič v Kostanjevico po mlatilnico. Vprežene jc imel voli, on sani pa se je vsedel na miai luteo >o «e je pripeljat do Dobrave, se je hotel ogniti nekemu vozniku. Voli so zapeljali s ceste, voz se prevrne in pade na Jožeta. Posestnikov sin Mar i Klemenčič je i/vleke! nesrečneža ven, a je it takoj mrtev. Pokojni je bil tih in mire, er naročnik .Domoljuba«, Star jc bil 27 let ter zapušča mater, enega brata m zeno. Bil je sele par mesecev poročen. Pokoj njegovi duši. Nesreča v planinah. (Begunje pri Lescah.) ■ u Huda preizkuš- nja je zadela Košir-■ jevo družino v Za-pužah. Preteklo ne-deljo se je podal na Begunjščico sin Valentin v družbi dveh prijateljev, že cel teden se je veselil tega , izleta, ki si ga jc že-> lei tem bolj, ker sicer radi zaposlenosti , kot začasni pomožni pismonoša ni mogel r. doma. Zjutraj jc bil še v župni cerkvi pri sv. maši, med katero je kot izvrsten cerkveni pevec navdušeno pel. Popoldne'so ga zvabile planinke, ki 60 sedaj oblečene z vso lepoto, na neko mesto na gori. ki je precej nevarno. Pa je hipoma zgubil ravnotežje in padel kakih 30 metrov globoko v prepad na skale in obležal mrtev. Tovariš ga je brž pogrešil, ga zapazil v globeli in hitel po pomoč-. Niso ga več mogli obuditi k življenju in so ga prenesli z nemallmi težavami v dolino in ga odtod pripeljali domov. Valentin je bil delaven, pošten in splošno priljubljen fant, izvrsten igralec v Prosvetnem društvu in cenjen pevec. Pokopali so ga v torek na pokopališču v Begunjah oli oLilni udeležbi ljudstva. Preostalim naše iskreno- sočutje' Naznanila Radio Program Radio Ljubljana od 7.—14. sept. 1933. Vsak delavnik: 12.15 Plošče, t2.45 Poročila, 13.00 Čas, plošče, borza, 19.00 Radio orkester, 21.30 Cas, poročila, 23.00 Konec. — Četrtek, 7. septembra: 20.00 O III. gosp. razstavi, ki se vrši za časa velesejma v K paviljonu. 20.30 Vokalni sol. koncert Julija Betetta, 21.15 Mladinske klavirske skladbe izvajata gg. švara in tržen. 22.00 Radio orkester. — Petek, 8. septembra: 9 Versko predavanje, 9.30 Potovanje po Evropi in tujski promet, 10.00 Prenos iz stolnice, 11.00 Radio orkester, 12.00 Cas, plošče. t5.30 Slovenska glasba, izvaja Radio orkester, 16.30 Prenos z velesejma: Tekma harmonikarjev. 17.30 Plošče, 20.00 Prenos opere >Prodana nevesta« iz Bratislave, vmes čas in poročila. — Sobota, 9. septembra : 20.00 Pregled zunanjih političnih dogodkov, 20.30 Pevski koncert g. Pavla Gr ho, 21.15 Cas, poročila, 21.30 Pren«> z velesejma, 22.30 Plošče. — Nedelja, 10. septembra: 8.15 Poročila, 8.30 Gimnastične vaje, 9.00 Versko predavanje, 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz franč cerkve. 10.00 Gledališče kot umetnost, 10.30 O potovanju po Poljskem. 11.00 Radio orkesteu «2! S f',0Š{c- 15;?° Kmetijsko predavanje. 15.30 Bramel kvartet Dolmšek, 16.30 Plošče I" Oo Prenos z velesejma, 20.00 Sol. pevski koncert ge Pavle Lovsetove, 20.45 Radio orkester 2'00 Havajske kitare (prenos z velesejma). _ Ponede-JCki 'JT;'- ->000 ljublj- razsvetljave pred 140 leti, 20.30 Sol. vokalni koncert ge. ; ? ■ Hadl° Orkester. 22.00 Havajske Uare (velesejem). _ Torek. 12. septembra: 3M0 Verstva na otočju Tihega oceana. 20.30 Simfonija B-dur (Franck) na ploščah. 2115 "& SfeV" 1Tr/d»C-,/,nVzajemni«. To mi je bila prva misel, ker delam po geslu: Najprvo«ea-varuj proti raznim nesrečam, ki te morejo doleteti. potem pa v roke pljuni in delaj!« ]a> [J sem si pri tem mislil: Mlad je, a dober gospodar in tudi jaz bom tako storil. ti V Rajhenburg — slovenski l.urdl .Va Mali šmaren, dne 8. septembra m- Ivo vršilo večje romanje otrok iz leskovške in videDii« dekanije k Mariji Lurški. Obhajamo 75-lelni(o onih 'dogodkov v francoskem Lordu, ko jp božna deklica bi. Bernardka — asemtiajdkril gledala v lurški votlini nebeško Go>po. l'udì prekrasno Marijino svetišče v Uajbeiiburgii-praznuje letos svoj srebrni jubilej. I a Mariji« dom je obdarovan z mnogimi odpustki. Šiv livarji jili prejmejo pod navadnimi pogoju U Mali šmaren je določen popolni odpustek, Po-božnosli se pričnejo ob dveh popoldne. Pred. ono |Kxioho Llirške Marije, ki je bila blago-slovljena v prvi lurški votlini - se liodo otrod iz Mar. vrtcev na novo posvetili ter izročili ar-beški Materi v varstvo. Po »seli okoliši1 župunuh vlada živahno zanimanje za fo ® pot. Celo iz Velike Doline jih pride lim MMis romarjem in romaricaiii se Ixwlo pridružili M tudi mnogi «Mirasti, zlasti starisi. \ slnfrij' prav slabega vremena — se romanje preloži M tO. septembra. Na veselo svidenje pri I ur® Mariji! n Pri Sv. joštu nad Kranjem 1m> v nedelj* dne 17. septembra romarski shod na čast M Matere Božje s lužbo božjo ob 6 ini. PotoM"! oli d veli bo govor, litanije iu procesija, /a «P vedovanje Imi dovolj spovednikov v soWoi": čer in nedeljo zjutraj. Sprejemajo se tudi non udje v br vščiuo na čast Žalostne Mai"« božje. Častilci Marijini, pridite v obilnem villi iskat tolažbe in utehe k Žalostni Malen božji na svetih stopnicah. n Romarski shod na Planinski gori. Ta sM se je obhajal vsako leto na praznik Imena w rijmega. I.etos se obhaja v Studenem. kamor* je prenesla milostna podoba M. B. Združen ]' z celonočnim češčenjem presv. R. T. Sv. n»4 m sv. obhajilo ob po! ene ponoči. Duhovi* opravilo je potem še ob 6—10 dopoldne, ve»'' ntce ob 2. nato procesija s podolxv Srca Vpisuje se tudi v bratovščino presv. Srca »» rijmega. ki je na Planinski gori kanoiiicW ustanovljena. Letos obhajamo tudi 30-lelm« romarske cerkve. V ta spomin se blago*« zlata krona za Marijo. n Lichtenlurnov zavod — Ljubljana. sčanska šola: Pričetek šole. šolska sv. m»"' '»■ septembra ol) 9. Redni pouk: II. septem^ v vsako hišo Domoljuba! Naš ponos Nedavno umrli (rancoski marša! Petain, c n svetovne vojne kot poveljnik armade pravi! svoji domovini neprecenljive zasluge, |,U odločen katoličan in ga ni bilo nikjer ram, ^ to Prizna- Ko bìl ie P0"40*"'1«. ie a šumelo, da mnogi vojaki in častniki njego-,a p0]|(a gredo vsako nedeljo k sv. maši. Smalli je polkovnik Petain dobil iz vojnega ijniitritva sledeče pismo: »Gospod polkovnik! Cujemo, da več častnikov in vojakov va-,4a polka prisostvuje sv. maši. Tega krše-Ija predpisov ne moremo trpeti. Sporočite iam imena teh častnikov in vojakov.« Polkovnik Petain je takoj odgovoril: ;.Gospod general! Resnica je, da več častnikov in vojakov «ojega polka hodi k nedeljski sv. maši. Med jimi se nahaja tudi njih polkovnik, ker pa je vedno v prvi vrsti, mu ni znano, kak- se menujejo tisti, ki stoje za njim,« takšne piate imajo postanti raznih držav V Franciji so imeli že leta 1884. dnevno 15 frankov in od leta 1906. naprej letno 15.000 lankov. Leta 1918. se je zvišala plača na 17,000, pozneje na 45.000 in v decembru 1928. m 60.000 frankov letno. Poleg tega imajo po-lanci v Franciji prosto poštnino in vožnjo na eleznicah. Kdor je bil dvakrat izvoljen za pollanca in je vplačal 24krat 3600 frankov v lenzijski fond, dobi po 55 letu starosti 32.000 tankov letne penzije. Rajhovski poslanci ima-i letno 7200 mark; verjetno pa je, da si bodo edaj hitlerjevci, ko so sami v državnem zboli, zvišali plačo. V Angliji ima član poslanske bornice 400 liber letno, na španskem 12.000 leset. V Belgiji ima zastopnik ljudstva 21.000 rankov letno, senatorji polovico. Na Danskem : plača poslanca odvisna od tega, kako daleč tanuje od glavnega mesta: čim večja oddalje- Kdo bo plačal ogrebne in druge stroške Riziko nosi Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, 33 let star in edini slovenski zavarovalni zavod. Skiipneg-i jamstva je nad 45 milijonov Din. Nizke in vsak mesec enake zavarovalnine. Za zava ovance do 60. let vstopne staros'i ni nobenega čakalnega roka. I ravna upravičenost na cclo zavarov. vsoto. v slučaju smrti po nezgodi dvojna zavaro-vana vsota. Otroci nd 2. do 16. leta so brezplačno zava-rovan), če se zavarujeta oče in mati. zavarovanje se začne z dnem vplačila police. /oravniške preiskave za pristop po pravilih ni; zahtevajo se le resnični podatki o zdravstvenem stanju. sprejemajo se osebe od 7. do 80. leta starosti. Sprejenimna znaša samo 10 Dir.. ojasnila dajejo župni uradi, naši poverjeniki, ali pa pišite na: V*a|tmita zavarovalnica - «dtlclcH KARITAS Mubiiana. untata vzolem. zavarov. PODRUŽNICA V MARIBORU »«•oinova ulic« Slev- 8 n«st, tem višja plača. Turški poslanci imajo na leto 42.000 turških Über, češkoslovaški 5000 Kč mesečno, argentinski 1500 pesos mesečno, brazilski 24.000 mark letno in v Zedinjenih državah 10.000 dolarjev letno (nad pol milijona dinarjev). Kakor znano, še nobeden zakon v zbornicah ni bil tako hitro in brez razprave sprejet kakor ravno zakon o poslanskih plačah. Z ljubljanskega trga V Ljubljani, dne 5. sept. Cene živini in mesu: Voli L vste 4.25—5 Din voli II. vrste 3—4 Din, voli 111. vrste 2—3 Din: telice 1. vrste 425—5 Din, felice II. vrste 3—4 Din. (elice III, vrste 2—3 Din; krave I. vrste Din krave H. vrste 2.25—3 Din, krave III. vrste 1,50 do 2 Din; teleta I. vrste 6 Din, teleta II. vrste 5 Din; prašiči: domači 7.50--8.50 Din, sremski 8—9 Din, pršutarji 7—8 Din. Goveje meso I. vrste: prednji del 8—9 Din, zadnji del tO—12 Din; goveje meso H. vrste: prednji del 7—8 Din, zadnji del 9—10 Din; goveje meso III. vrste: prednji del 7 do 8 Din, zadnji del 7—8 Din-, telečje meso I. vrste: prednji del 14 Din, zadnji del 14 Din; telečje meso H. vrste: prednji del 10—12 Din, zadnji del 12—14 Din; svinjina sveža: sretttska 11—16 Din, domača 12—18 Din; prekajena svinjina 16 do 22 Din; svinjska mast 18 Din; slanina: hrvaška 15 Din, domača 14—15 Din, Konjsko meso 4—6 Din, ovčje meso 6—10 Din. Surove goveje kože: vo-lovske 7—9 Din, kravj« 7 Din, bikove 6 Din, telečje 12 Din, hrvaških prašičev I Din, domačih prašičev 3—4 Din. Žitne cene: Na borzi so se cene pšenice dvignile po 10 Din pri 100 kg. V prosti trgovini pa je cena pšenici celo znova padla. Nasproten pojav pa zaznamujemo pri moki, katera se je na borzi pocenila, v prosti trgovini pa podražila. Ta teden veljajo sledeče cene: pšenica 145—160 Din, ječmen 120—135 Din, rž 125—135 Din, oves 115-140 Din, koruza 110—120 Din, pšenična moka 180 do 300 Din, koruzna moka 150—209 Din; borzne cene: sremska pšenica 145—147 Din, baranjska pšenica 147.50—150 Din, bafcka pšenica 157.50—160 Din, bačka pšenična moka nnlarica 320—325 Din, ba-natska pšenična moka nularica 330—335 Din. Drobni kmečki pridelki: krompir je po 75 par do 1 Din kilogram, čebub 1.50 Din. Jabolka prodajajo po 3-—4 Din, hruške 4—5 Din, slive 5—7 Din, marelice 10 Din, grozdje 8—10 Din. Jajca so večinoma po 1.50 Din par, piščanci od 20—35 Din par. Naznanila Gospodična, ki je v višarskem vlaku pustila dežnik in v Kranju izstopila, dobi svoj dežnik v naši upravi. n Cerkvena slavnost v čast st. Petru Klavcrju, apostolu zamorskih misijonov, se bo vršila letos v nedeljo 10. septembra ob 6 zvečer v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani. Spored: 1, Misijonska pridiga, stolni vikar Alojzij Košmerlj. 2. Pete litanije in blagoslov. 3. Darovanje za uboge afriške misijone, med katerim se bo dala v poljub relikvija svetnika. 4. Ljudsko petje: Povsod Boga! — Vse vernike prisrčno vabimo k obilni udeležbi! Lepo črno brfn|C kilogram Din 2'25 ter bencin in elektromotor proda Fr. C vek v Kamniku Za jesenske moške in ženske obleke priporoča nove vrste blaga, sukna za plašče, žamete, barhente, flanele, vseh vrst kotenine, kov-tre, deke, trikotaže, moderne pletene jopice, nogavice iu dežnike, kakor tudi izgotovljene daniske in dekli' šlte plašče za jesen, krila, bluze, obleke in predpasnike po najnižjih cenah tvrdka P i ßfirirar »w*Ivanki" A ■ A> villi ludi .....minimumi......i......um Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 i1 e kupujte poprej, dokler si pri nas ne ogledate cen in blaga. Kdor kaj več skupaj zakupi, dobi primerno darilo v blagu, ako se sklicuje na ta inserat. V vsako hišo »Oomoljuüa«! LlUIUSIil VELESE1EM „Ljubljana v jeseni* 2.-11. septembra 1933 Kulturna in gaspodarska raistava Hazstavišče obsega 40.000 m' Jugoslov. veterinarska razstava I Razstave >Slovenska eerkev<, Misijonsko-etnološka in Umetnostna slov. Madon / Razstave vina, sira in mleka, medu, zeleujave, sadja in semen / Vrtnarska razstava dalij I Razstavi goveda montafonske pasme 2. in 3. IX., in kot ter ovac 5,—11. IX, / Gospodinjska razstava / Etnološka razstava Ti moške pokrajine / Industrija, obrt (špec. pohištvo) I Konkurenca jUgoslov. harmonikarjev 8 IX / Zabavišče — Variété Pelsvièna «mi i tut na železnicah / Popust na parobroditi I Legitimacije se dobe pri bile-tarnah Putnika, vseh večjih denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih Novo črno brinje oddaja po ugodni ceni Ivan Jelačin, Ljubljana, Kmonska 2 Semensko pšenico, rž m ječmen dobite pri tvrdki FRAN POGAČNIK, d. z o. z. * Ljubljani Tyrseva (Dunajska) cesta štev. <7 nasproti mitnice Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Dio 5: Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Hmeljarji požar! Proda se malo pose. stvo blizu trga Braslov-če, na lupi legi za ceoo 40.000 Din samo za gotovino. Pojasnila daje g. Martin Kralj, posestnik, Preserje p. Bras-lovče, Savska dolina Stroje za izkopavanje krompirja, ki ne poškodujejo sadeža, najnovejši izum, nudi tvrdka Fr. Stopica, trgovina z železnino, poljedelskimi stroji,čebelarskih potrebščin in monopolna prodaja razstreliv, Ljubljana. Go-sposvetska cesta 1. Strešna opeko, staro, okroglo. 25 par komad proda Franc lieber, Šmartno ob S. p. Moste. Militile »snjatesuk-uumne, „jjfg najceneje pri Preskerju, Ljubljana, Sv. Petra c. 14. Uaicnra za kovaško WOjEniia „bit sprejme Jakob Gabrič, Kranj. Lepo posestva blizu fare naprodaj Niiv za 70mernikovpo-setve, gozdi zaraščeni, redi se 10 glav živine, poslopje dobro ohranjeno. - Pojasnila daje Hranilnica v Dobi'niču. Marico bi opravljala tudi vsa hišna iu vrtna dela, sprejmem k trem odraslim osebam na deželi. Ponudbe pod -Stalna« štev. 10138 upravi Domoljuba. Esperanto Id nemštin» poučuje pismenim potom po zelo nizki ceni Esperantska dopisna šola na Jesenicah (Fužine). Priložile znamko za odgovor! Oobre čevlje dobite pri Jerneju Jera j, Zapoge 10. Smlednik. Ilcnip izgotovljene «a"'l»t čevlje domačega, ročnega izdelka in po naročilu, pripoifoča jvan Jamar, Bled. lodateteli: Dr. 0 retori i Pečjak. Urednik: Jože Košiček. Za Jugoslovansko tiskamo: Karel Cef. Mestu hranilnica ljubljanski v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3 je največja regulntivna hranilnica v Jugoslaviji. Vlog ima nad 420,000.000'— Din. rezervnih zakladov pa nad 11 milijonov dinarjev. Za pupilne naložbe ima sodo) depositai oddelek, za varfevauje mlad m* izdaja doneče hranilnike, za pošiljanje denarja po f>o-ti so strankam na razpolago položnice. - Za vse vloge jamči mestna občina i vsem svojim premožen.em in dav. no inočio. 'telefon št. 2016 in 2616. Poštni čekovni račun št. 10.533. Uradne ure za stranke so od 8. do 12V» ure. Otrokom za Solo - čevlje mmMMÉMM. pristno in poceni dobile pri Centralni vlnarnl r Ljubljani Mladega mornariškega oficirja je izpraševal kapitan: »Kaj bi napravili, ako bi na prednjem koncu parnika naenkrat nastal vihar?« Oficir: »Vrgel bi fidro.f »Dobro. Kaj bi pa naredili, ako bi še na ul njem koncu ladje nastal vihar?» Oficir: »Vrgel tri drugo sidro v morje.« Kapitan: »Pa recimo, da nastane vihar 5p ob strani, kaj potem?' Olicir: »Vrgel bi sidro.« Kapitan: »Oho, kje pa jemljete vsa ta sidra?i Oficir: »Od tam, kakor vi vaše viharje.« SUHE GOBE ku uje po najvišji dnevni reni S K V E H A KOMP. LJUBMANV timposvetska cesta št i. Vera: Povej mi, Dora, ali lahko obdržiš zase tajnost? Dora: Veš da, kakor ti. Kaj pa je? Prvovrstno novo brinje ima na zalogi FRAN POGAČNIK, d. z o. z. Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) cesta št. 67. Ona: Veliko preglavice sem imela s kumarčno salato, katero sem ti naredila. On: Jaz tudi. Sskftoiiii (slii, kraul is ustriJh) tea ?5 0is. Zdravnik : f)r. Fr. Dergane. äef-primarij v p. ■M* Ljudska posojilnica v Ljubljani registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge znašajo nad 160 milijonov Din