42. štev. V Kranju, dne 16. oktobra 1909. X. leto. GORENJRT ======= Političen in gospodarskj list. =zzzzz=zz=z= Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti a celo leto 4 K, za pol leta I K, za druge države stane 5*60 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni Stvo je na pristavi gosp. K. Ploriana v , na čelu jim vsemodri dr. Pegan, proslaviti s tem, da ovržejo mandat poslanca Lenarčiča in Višnikarja, češ, da nista bila pravilno izvoljena. O ti izvolitvi, ki zadeva tudi in celo še posebej kamniški mandat, bomo imeli te priliko podrobneje izpregovoriti. Tu pribijemo le dejstvo, da se klerikalci prvotno ti izvolitvi niso upirali, da se po tem načinu voli že desetletja, da je bil glede dolenjskih mest na isti način svoj čas voljen tudi Šuklje. Seveda je bilo to le takrat, ko je bil sedanji « Pavel* Šuklje se eden najstrupeaejš.h * Savlov* duhovništva, kateremu sedaj kot ispokorjenJ grešnik poljubuje roke. Sedaj pt, ko so prišli klerikalci na krmilo dežele, naj bi bili ravno tisti mandat kar naenkrat neveljaven. Proti takemu nasilstvu so se narodno-na-predni poslanci oprli, ker ni Ho drugače, z obstruk-cijf. Dr. Pegan kot poročevalec verifikacijskega odteka je bil s svojim poročilom osamljen; priznati je moral javno, da ga je celo njegova lastna tranka zapustila. Dr. Sušteilč se je namreč priglasil kot protigovornik in s tem dal malemu in mlademu «Gernegrossu» bridko lekcijo, da treba drevo, ki se prehitro vspenjajo v nebesa, o pravem času pre- in postriči. Bivstvo Šušteršičevega izvajanja in njegovih predlogov je, da se verifikacija obeh mandatov izroči ustavnemu odseku, kateri ima to že leta in leta sporni vpralanje, oziroma razloge g 3 dež. reda temelj to reliti. Mid drugimi govorniki v tej zadevi omenjamo našega poslanca dr. Vi f»na, katerega izvolitev je bila verficirana, ki je podpiral izvajanja svojih tovaršev, pa ugovarjal načinu dr. Š išteršičevih predlogov. Pojasnuje znano razsodbo državnega sodišča glede Kamnika, kjer le sedaj nekatere vasi volijo z mestom, ker imajo mestni značaj, dočira so druge vasi, ki tega značaja nimajo, izobčene iz volilnega imenika za, mesto. Predlaga, da se v ustavnem odseku skupno preuredi volilni red (kar ima veljati za bodoče izvolitve, dosedanje pa se po starem običaju potrdijo) in da se le na ta način uniči povod za ves ta spor. Poslanec dr. Triler je slovesna izjavil, da m č jo biti «goitači» v tem zboru, ampak zahtevajo popolnoma jasnost svojega stališča. (Proti dr. Šu-šteršiču): «I mej te pogum nasihtva, ali pa pogum skesanrga priznanja, da nam delate krivico. Če imate pogum nasiUlva, vrzite kar vse, kar imenujete «gostače» venkaj iz zbornice.* Očita jim ravno v tej zadevi tuii verolomstva, ker so klerikalci poh'apljeno vtaknili v žep. Poslanec Višnikar pa je spravil Šikljeja v nemalo zadrego ; rekel je med drugim: na ti podlagi se je volilo že od 1. 1861 jaz sem osmi poslanec v tej vrsti in Šuklje sam je bil 1. 1883 tavno tako izvoljen, in sicer f škrat tudi proti klerikalni stranki. (Cujte, čujtel Šiklje se skrivaj smeje.) Za danes moramo preko aadaljnih debat, pa se ustavimo še pri začetku burne obstrukcije. Proti vsem ugovorom od narodno-napredne strani ter velepose.tva je prišlo do glasovanja Šušteršičavih predlogov, kakor so klerikalci zahtevali. Obe manjšini rapusbta dvorano. Glasovati bi se moralo s kvalificirano večino. Za dr. Šušteršičev prvi predlog pa so glasovali le klerikalci s 26 glasovi, torej proti-postavno. Ko se naši poslanci vrnejo v dvorano in predsednik da na glasovanji drugi Šušteršičev predlog: mandat posl. dr. Vilfana se potrdi, zavpije poslanec dr. Novak: mi protestiramo proti takemu političnemu lopovstvul Takoj nato splošno vpitje, poslanec Turk začne razbijati s činelami, poslanec Zipančč pa (robi na ves glas vmes. Šuklje vpije, zvoni, a čimbolj vpije, tembolj ga oba poslanca izkušata prevpiti, vsak na svoj «inštrument>. Sprva so bili klerikalci kar preplašeni, potem pa so se ojunačili, pa začeli vp'ti na nale poslance. Naenkrat pa za poslanec dr. Trill r zahteval pojasnila, kaj je t njegovo ie januarja vloženo interpelacijo glede učiteljskih plač. Šuklje pa je dejal, da je to popolnoma njegova (Sukljejeva) stvar, kaj se zgodi s interpelacijam'. (G. Šuklje le ne tako visoko, lahko se zgodi, da se Vale perutnice oslrižejo. Ksdsr se to zgodi, tedaj se sporni* ajajte, kaj ste počeli z oktobrskem zasedanjem v deželni zbornici.) Pondeljkova seja je bila v znamenju tehnične obstrukcije. Med prvimi točkami se nahaja razprava o vodovodu v Mošnjah. Predlog poročevalca Pav« leta priporoča dr. Vilfan. Pogačnik ogorčeno napade dr, Vilfana, čel, da je ta zavlačeval zgradbo I. priloga ,,Gorenku" if. 42 z I.1909 mošenjskega vodovoda. Toda Pogačnik jo je pošteno izkupil. Dr. Vilfan namreč zavrača Pogač-nikovo očitanje s tem, da, kar se je glede tega vodovoda sklenilo, storilo se je le od strani mestnega zastopa. Dotu ni sklep je bil soglasno sprejet, glasovali so tudi — klerikalci. (Cujte, čujte!) Glavna točka dnevnega reda pa je bil dr. Zajcev predlog, oziroma poročilo deželnega odbora o načrtu novrga lovskega zakona. Pri splošni razpravi je govoril dr. Tavčar skoro dve uri. Šuklje ga je izkušal večkrat prekiniti, a ker je govornik govoril k stvari, ga je Suklje preganjal od paragrafa do paragrafa, kakor bi imel pred seboj kakega priganjača. Razprava je trajala pozno v noč. Šele po devetih ponoči je pričel dr. Triller svoj govor, ki je trajal čez eno uro. Klerikalci zapuste dvorano. Med govorom pride poslanec Dimnik ter pritrjuje govornikovem izvajanju. Suklje pošlje Dimnika ven. Pri glasovanju pri posameznih paragrafih so naši poslanci zahtevali desetminutni odmor. Tako so nekaj časa glasovali, kar se klerika'ci spomnijo na § 20 poslovnika, spričo katerega so predlagali, da se preide na dnevni red (torej z dnevnega reda o eni in isti stvari na »dnevni rcd») In Šuklje je tudi igral tu vlogo klerikalne sluge, pa dovolil vsakemu političnemu otroku jasno kršenje poslovnika. Okrog */• 10« ure zvečer se je doigrala škandalozna scena s Terseglavom, o kateri pa posebr j poročamo. Zakonski načrt je bil seveda sprejet kakor so klerikalci hoteli. Poslanec dr. Tr.ller in Novak vložita več nujnih predlogov z zahtevo, da predsednik postopa z t j mi po § 22. opr. A Šuklje odloči, da postcpa z njim po § 36. (kot z navadnimi predlog). Nato je prišel v razpravo statut deželne kmetijske šole na Grmu, poročevalca ni. Šuklje odredi, da ga zastopa odsekov načelnik. Tako neparlamentarno postopanje se je naprednim poslancem zdela nemožoo, da bi še dalje vstrajali v zbornici, in sklici: «13 e žel ni zbor ni več zbor Njega Veličanstva, ampak njega veličanstva Sukljeja>, zapuste dvorano. Tudi o tem bomo še izprrgovorili. Seja je trajala do poldveh zjutraj. Dopisi Is Železnikov. Zlobnost našega župnika Marčiča je dosegla svoj vrhunec. V nedeljo, dne 10. t. m. je župnik ukazal z leče, da morajo biti med mašami vse gostilne zaprte, ker, če kak tujec pride, lahko eno uro počaka, sicer bode maša ob 10. uri dopoldne samo še na „žegnan-sko", seveda zato, ker je na to nedeljo vedno „ofer". Potem ne bode nič več maše ob desetih dopoldne, dokler gostilničarji ne obljubijo imeti gostilne zaprte med mašami. To je že skrajno nesramna zahteva od župnika, ker lahko so štirje gostilničarji zadovoljni, da se naj gostilne zapro, in peti pa ne, ter Še vseeno nič ne pomaga. Prisiliti se ne more nikogar, da bi moral med mašami imeti zaprto gostilno. Sploh se to ne more zgoditi zlasti v našem kraju, ko vedno prihajajo ljudje iz okolice v različnih časih po kupčijskth opravkih. Nekateri gredo zjutraj k maši, drugi zopet ob desetih, in zopet pridejo nekateri iz Selc ali Zalegaloga od maše ter prihajajo po opravilih v Železnike v vsakem času. Mnogo jih je, ki so bili že v drugi fari pri maši in pridejo le po opravkih v naš trg. Seveda gre vsak le takrat v gostilno iskat okrepčila, kadar ima čas in kadar se čuti potrebnega, in če je med tistim časom slučajno maša, se ne more nikomur šteti v zlo. Saj smo vendar svobodni ljudje in ni nikjer zapisana ura, kdaj se sme iti v gostilno ali cerkev. Župnik pač lahko komandira »mežnarja ali svojo kuharico ter ukazuje, toda druge ljudi se da le z lepimi besedami napeljati in privabiti v cerkev k božjim službam. To je popolnoma izključeno, da bi bile gostilne zaprte, ker, ako slučajno ravno med mašo pride kak vnanji pošten človek dve ali tri ure daleč, ves utrujen, potem naj se takega ne bi smelo pustiti noter, ko je okrepčila potreben, to bi bilo vendar preneumno. Posebno pa sploh ni mogoče ime*i gostilen zaprtih v zimskem času, ko pridejo ljudje s hribov, vsi vroči in izmučeni ter skoro sleherni stopi v kako gostilno, da se nekoliko oddahne in vzame malo krepčila. Nekateri pridejo prej, drugi slej, pač kakor kdo more in tako je bilo vedno in bode, ker drugače ne more biti. Predno ljudje odhajajo s trga, tudi skoro vsak stopi malo v gostilno, da se okrepča za pot domov in isto bi stoiil tudi župnik, ako bi bil na tem mestu. Vsak razumen človek mora priznati, da je župnikova zahteva nesmisel in hudobija najgrše vrste. Župnik ve dobro, da so po večini v našem trgu vsi stanovi naprednega mišljenja in ker ga to neznansko peče, da ima on v svojem čukarskem društvu večinoma sam izmeček, si je izmislil morda tudi po nasvetu kakega Štrajnarja, naj se ob nedeljah in praznikih dopoldne deseta maša odpravi, ker na tak način si upa trgovino oškodovati vsled mnenja, da bode veliko manj ljudi prišlo v trg. No, to je končno resnica, nekaj manj ljudi bode gotovo prišlo, toda kdor ima v Železnikih opravilo, bode ravno tako prišel in trgovci radi tega še ne bodo prišli na boben, ker si bodo pač znali poiskati nove vire dohodkov, kar bode župniku le manj ugajalo. Prodalo se bode nekaj juh manj, kar pa tudi mesarjev še ne bode uničilo, ker jim itak vedno primanjkuje mesa, čeprav župnik Marčič noče več kupovati mesa v Železnikih. Torej župnik Marčič hoče napredne Želez nikar je kaznovati s tem, da jim odvzame deseto mašo. Že sedaj se širi govorica po trgu, da pri nas je bilo vedno tako in v miru je šlo vse naprej ter tako mora ostati, če ne pa sploh tudi prve maše ni potreba in še manj nadutega župnika Marčiča, ki išče samo priložnosti, kje da bi nam mogel kaj škodovati. Proč s takim duhovnikom, ki nam je le za sovraštvo in škodo delati v občini. Ljudstvo se bode začelo odtujevati cerkvi in posledice za cerkev znajo biti žalostne, katerih vzrok bode župnik Marčič. On pravi, da ne odneha in saj mu ni potreba, ker če mu ni prav, naj pa gre in če ne dobimo boljšega, še takega ne maramo. Kaj morda župnik misli, da Železnikarji žive od njega, ali da smo mi radi njega tu! Kdor sliši danes ljudski glas tukaj in če mu je količkaj cerkev pri srcu, se mu studi tako početje našega župnika, ki bode ljudstvo pripravil še ob tisto vero, kar jo ima. Rekel je župnik tudi v nedeljo, da se ga ne more siliti, da bi on dvakrat maševal, to je istina, in tudi nihče ne zahteva, ker dokler bode velečastiti gospod Boncelj mogel maševati, ki mu je v resnici blagor občine in ljudstva na srcu in še posebno kot rojaku, bode gotovo rad maševal ob nedeljah in praznikih zjutraj ob 6. uri, kar nam je popolnoma ustreženo, četudi ne more pridtgo-vati. Potreba ni, da bi župnik Marčič hodil tudi zjutraj izzivat na prižnico, ker je že enkrat preveč. Ako bi nam in Oražgošanom zelo priljubljeni in velespoštovani župnik gospod Boncelj tako opešal, da bi ne mogel več maševati, naj se nam da kaplana, za katerega je kaplanija postavljena. Če župnik Marčič misli, da bode z absolutizmom kaj dosegel, se presneto moti in gorje njemu, ker odgovoren bode za vse posledice le on in nihče drugi. Ako se že enkrat slišijo iz poštenih krščanskih ust besede, da če je pri nas že tako daleč vse dognano, da tudi prve maše ni potreba in tudi v cerkev ne bodemo hodili, se lahko sklepa in reče, kakor pravi odgovor: kdor se igra z ognjem, se speče in kdor seje sovraštvo, zanje sovraštvo. Kapho! Z Bleda. Kljub gonji Nemcev zoper obisk našega letovišča je došlo vendar skoraj dva tisoč tujcev o sezoni več na Bled kakor pretečeno leto. Kakor izkazuje letoviški list, je došlo do 5. sept. letos 5773 tujcev, proti lani 1438 več. Število tujcev, ki obiščejo naše letovišče, narašča leto za letom za kakih 600 oseb, posebno odkar je železnica stekla. Upajmo, da bor ta napredek stalen. Da povzvignemo še bolj poletni promet, s tujci, treba je še marsikaj storiti. Danes hočemo dotakniti dve stvari V mislih imamo zdraviški red. Tu se bere: Vsak tujec, ki o dobi od 1. maja do 30. septembra prebije v zdravniškem okraju nad 48 ur, mora plačati zdravniško takso. — To se pravi: Vsak tujec, ki stanuje določen čas v zdrav, okraju manj kot 48 ur, to je 2 dni, je takse prost. Torej ako kdo pride v torek večer in se odpelje v četrtek dopoldne ali popoldne, ne plača zdraviške takse, ker je prebil v zdraviškem okraju manj kot 48 ur. To je menda jasno in razumljivo vsakomur. In vendar je zdraviška komisija od vsakega tujca, ki je dvakrat prenočeval, zahtevala tudi takso. Seveda se opira komisija na poznejšo določbo, ki pravi: Dan prihoda se šteje kot poln dan. Ta določba pobija prvo in je v nasprotju žnjo. Kdor je imel tujca dalje kot dva dni pod streho, bi vedel povedati, kako se pritožujejo in neradi ali celo ne plačajo takse z ozirom na gorenjo določbo, ki pravi, da so 48 ur prosti. Razumljivo je, da se branijo plačati in prav imajo, ker jih nobeden ne more siliti 1 dan več plačali kot je potreba. Res pravi zdraviški red, daje ima stanovanje-dajalec tujca naznaniti županstvu, ako noče plačati. To se res lepo bere, a je skoraj neizvršljivo. Recimo, tujec hoče 1 uro pred odhodom plačati takso. Ako je prišel n. pr. 15 avgusta in je stanoval tu do 25. avgusta, je bil torej tukaj 10 dni, plačati ima 8 dni takso. Stanovanjedajalec pa zahteva za 9 dni. Ako ne plača, ga lahko naznani županstvu in dokler to ne reši zadeve, mu isti ne pusti vzeti svojih stvari iz stanovanja. To bi nastal vrišč po nemških časopisih zaradi tega in tako ravnanje s tujci bi morebiti več škodovalo Bledu, kakor letošnja gonja zoper obisk našega letovišča. Mogoče, da je tako besedilo s pravnega stališča opravičeno, ali vendar priporočamo zdraviški komisiji, da to stvar čez zimo prevdari in v red dene. v pravem času, da ne bo zopet pritožb. Pritožbe bi odpadle, ako bi se ta paragraf v zdraviškem redu takole glasil: Vsak tujec, ki v dobi od 1. maja do 30. sept. več kot dvakrat prenoči v zdraviškem okraju, mora plačati zdraviško takso. — Potem lahko zadnja določba odpade ter je nepotrebna. — Tudi tiskan vodnik skozi Bled in bližnjo okolico, ki je bil v letoviškem listu naznanjen, a ga ni bilo nikjer dobiti, bi bil zelo potreben. Stari je že lani pošel, za novo izdajo pa nobeden ni skrbel. Ako pride tujec prvikrat k nam in bi si rad ogledal okolico, mora ljudi popraševati in nadlegovati, kam in po kateri poti naj gre, da si ogleda n. pr. Vintgar, ki je vendar za Bled velikega pomena in velika privlačna lila. Z vodnikom v rokah mu tega ni treba, ker najde sam pravo pot. To dvoje priporočamo zdraviški komisiji v premislek in uva-ževanje. Iz selške doline. V časnikih beremo, kako bojevito se vede naš poslanec Demšar v deželnem zboru. Pri nas o njegovi bojevitosti ni nič znanega. Naprednim poslancem svetujemo, naj mu eden dobro stopi na prste, pa bo koj postal ponižen, ker nikakor ni tak junak, kakor se v Ljubljani dela, ne na duši, ne na telesu. Škoda, da ni med poslanci napredne stranke Prane Šnkar iz Selc, ki je razgnal Rožnikov o baterijo. Ta bi raznim klerikalnim surovinam že pokazal, kaj se pravi, s surovo silo lotiti se koga. To vam je še drugačen tič kot Turk. Rožnik se v »Domoljubu* grozno jezi, ker so mu župaišče umazali z blatom. Mi smo o tem že povedali svoje mnenje. Os dela zato odgovorne selške napredojake. Danes rečemo le toliko, da je bilo tisto blato tako, kot se nahaja v novodobnih hlevih, in taki so v Selcih večinoma pri Rožni-kovih pristaših. Torej je moral biti storilec dobro znan v krkem takem hlevu. V Selcih sedaj že več nedelj ni bilo velike maše. Ca je Rožniku tako prav, nam je tudi. A potem naj se nikar ne jezi, če bodo ljudje za božjo službo mlačni postali. On misli s tem udariti gostilničarje. Pa med temi selškimi gostilničarji sta dva klerikalca. Tudi v Železnikih se obeta, da se bo odpravila velika maša. Ge nas mislijo gospodje ukrotiti s tem, se jako motijo. Oni bi motali skrbeti, da bi ljudje lahko in radi opravili svojo versko dolžnost. G 3 nekateri raje zunaj stoje med prid:go kot v cerkvi, kriv je župnik, ki vedno zabavlja in zmerja. Vsakemu se začae nazadnje neumno zdeti, da bi hodil poslušat, kako ga bo kdo vedno zbadal in zmerjal, ne da bi mu smel odgovoriti M si i m o, da bi se Marčič tudi tega naveličal. Če vam samim ni za maše, pa jo odkurite po dolini dol. Jokali ne bomo za vami. Radovljiške novice. Zasluženo odlikovanje. Naš zvesti pristaš g. Josip Pogačnik, krojaški mojster in obČ svetovalec, je bil odlikovan na mednarodni obrtni razstavi, ki se je otvorila dne 1. oktobra v Londonu za razstavljeno salonsko obleko s častno diplomo, zaslužnim križcem in zlato kolajno. — Odlikovancu naše iskrene čestitke, slovenskemu občinstvu pa v vednost, da je imenovani odliko-vanec pravi veščak v svojem obrtu, da zadosti v polni meri tudi najrazvajenejšemu ukusu, torej izvajajmo geslo: .Svoji k svojim". Dr. J. Vilfan, župan in poslanec našega mesta, se je pri razgovoru o mošenjskem vodovodu v deželnem zboru zavzel z vso vnemo za ta vodovod. Tako stališče je bilo pač pričakovati od njega Neumevno pa se nam zdi, čemu sta ga tovariša poslanca gg. dr. E. Lampe in Josip Pogačnik zavračala, da zavzema tu drugače stališče, kakor doma pri občinskem zastopu. Z ozirom na to konštatiratno le to, da bi omenjena gg. poslanca gotovo opustila tako sumničenje, ko bi se prej dobro poučila pri svojih pristaših, ki so vsega spoštovanja vredni možje in vneti za splošni blagor mesta Radovljice, da je moral župan dr. J. Vilfan storiti le to, kar je bilo soglasno in po vsestranskem preudarku sklenjeno. Lahko bi se omenjena gg. poslanca tudi poučila iz sejnih zaupnikov, kako stvar stoji. — Ppvdar-jamo pa tudi, da bo župan umaknil le tedaj one ugovore, ako ga v to pooblasti občinski zastop. • Mestna hranilnica* dobiva ravnokar novo ograjo okrog svojega sveta. Ograja se nam dozdeva malce prerazkošna, predraga in z ozirom na 1< go branilničnega poslopja neumestna. Kajti ko bi paslopje bilo bolj odmaknjeno od glavne ceste in zidano cnadzemsko*, potem bi še bilo; a tako bo vedno imel vrtinec svoj ples tam v tistih kotih. Slednjič se nam zdi egraja tudi predraga, kajti 5000 K, beri peltisoč kron, utakniti v ograjo, je pa vendar malo preveč, ko ima vendar m »sto toliko potreb in potrebnih stvari, ki čakajo podpore in olepšanja. O aen'. Trst, 14. oktobra. Snoči so bile tu velike protiklerikalne demonstracije. Okolu 9. ure zvečer se je razvedelo, da je klerikalna vlada na Španskem vzlic protestom vsega civiliziranega sveta dala umoriti prof. Ferrerja kot provzročitelja barcelonske revolucije. Ko se jo to razvedelo po Trstu, se je zbralo na tisoče ljudi, ki so burno demonstrirali. Množica je naprej vdrla v gledališče in zahtevala, da v znak žalosti prenehajo predstavo. Vsa gledališča in vsi zabavni lokali so (akoj ustavili predstave. Demonstrantje so potem napravili obhod po mestu, kličoč: «smrt kterikalizmu* in se končno zbrali na velikem trgu. Tu je imel socialnodemokratični državni in deželni poslanec Pittoni krasen govor, v katerem je označil vso in-famaost klerikalizma in naglašal, da se je na Španskem z umorom Ferrerja ponovila ona tragedija, kot pred stoletji, ko je katoliška cerkev na grmadi sežgala Giovana Bruna. Ko je policijski komisar Kerševan pozval Pittooija, naj umolkne, je ta izjavil, da se ne boji in nadaljeval svoj govor. Trst, 14. oktobra. Na velikem trgu, kakor tudi na drugih mestih je policija šiloma razgnala demonstrante. Demonstrantje so hoteli vdreti pred španski konzulat, ali to je preprečila močna policijska četa, ki je demonstrante prijela od vseh strani in jih razpršila. Konzulat straži kakih 50 policajev. Ob pozni uri še so demonstrantje v gručah hodili po ulicah, prepevaje razne revolucionarne pesmi in kličoč: in «morte» klerika-lizmu. Trst, 14. oktobra. Ob 11. zvečer je pridrvela večja skupina demonstrantov pred jezuvitsko cerkev v ulici Ilmeo in je razbila vse šipo ter cerkev poškodovala. P u 1 j, 15. oktobra. V znamenju protesta proti justičnemu umoru v Montjuichu so danes tukaj vse trgovine zaprte. Popoldne je velik protesten shod. Pariz, 14. oktobra. Tukaj so bile velikanske demonstracije, pri katerih je bil 1 policijski agent ubit, 16 agentov in policistov pa ranjenih. Demonstracije so porabili v nekaterih krajih nečedni elementi za rop in plenitev. Iz provmcije se javlja mnogo demonstracij. Rim, 14. oktobra. Župan Nathan je dal nabiti črno obrobljen manifest, v katerem pravi, da se Rim pridružuje žalovanju civiliziranega sveta in protestira proti barbarskemu dejanju. V znamenje protesta je bila 24 ur splošna stavka. Enake vesti prihajajo skoraj iz vseh italijanskih mest. V mnogih mestih se je sklenilo, imenovati kak trg ali ulico po Ferreru. Hrupna obstrukcija v deželnem zboru. Ljubljana, 15. oktobra. Z nasiljem in verolom&tvotu so klerikalci pričeli in končali deželnozborsko zasedanje. Padla je kocka med obema strankama, razrušil se je most, zevajoč prepad ju loči dalje kot morje stari svet od novega. Slovenska napredna stranka nima od danes naprej večjega sovražnika na svetu, kakor so klerikelni nasilneži. Z drzno roko, z maščevalno škodoželjnostjo v srcu so danes klerikalci prerezali zadnjo nit narodnega bratstva. Niso več naši krvni bratje, Judeži Iškarjoti so! Pa kako je prišlo do tega ? Ob sklepu lista se omejimo le na kratko poročilo. Na zadnji dnevni red so klerikalci spravili nov poslovnik za deželni zbor. Izdelali so ga za manjšino tako poniževalno, tako rabeljsko, da bi bil, oz roma da bo odslej naprej deželni poslanec napredne stranke izročen na milost in nemilost javnega nasilstva brezsrčne klerikalne večine. In zoper to najnovejša nasilje so se napredni poslanci uprli. Kot odsekov poročevalec je bil dr. Krek, to je tisti Krek, ki se hlini socialista, ki mami javnost s svojim demokratizmom. Ko je bil zasedel tribuno, so ga napredni poslanci hrupno pozdravili. Ko hoče govoriti o paragrafih novega poslovnika, dr. Tavčar zakliče: Suklje je prvi in edini paragraf deželnega zbora. Dr. Krek: Mi smo za tak poslovnik, da je vsaka obstrukcija nemogoča 1 Poslanec Turk zavpije : Še gavge postavite notri, potem imate pa vse! Suklje se izgubi iz dvorane. Dr. Tavčar proti Kreku: Krajša ko bo ta komedije, temboljše, torej napravite kratko. Posl. Barbo pravi med drugim: Deželni glavar mora, ko prestopi prag te zbornice, pozabiti, da je član kake stranke 1 (Splošno odobravanje, le klerikalci se muzajo) Napredni poslanci vpijejo : •Kje je Suklje f» Turk: Skril se je, ima slabo vesli Dr. Trille/ proti namestniku deželnega glavarja: Predlagam, da se da poslovnik z dnevnega feda. Pogrešam zakonske načrte, kajti poslovnik naravnost uničuje paragrafe deželnega reda. Med tem pride Suklje v dvorano. Dr. Triller le enkrat ponovi svoj predlog. Suklje se izgovarja, da se bo o tem izjavil kasneje. Dr. Triller: Ne, sedaj in takoj povejte, ali vsebuje ta poslovnik iz-premembo deželnega reda! Šuklje javi nadaljevanje razprave. Dr. Triller: V tem mom< ntu nas navdaja sum, da tu pred nami ne sedi zaupnik krone, ampak zaupnik klerikalne stranke. Ta papir (načrt poslovnika) pretrgam in ga vržem — pred noge!... In v tem hipu je strahovito zaropotalo na klopeh poslancev napredne stranke. Polovica poslancev je imela debele stenograf*ke knjige v roki, pa ž njimi bila ob mizo. Nastane splošen krik. Glavar rvoni in vpije, a poslanci ga prevpijejo. Le včasih so se culi medklici: Odstavite poslovnik z dnevnega reda I Hrup je trajal kake pol ure. Ob 4 20 popoldne da Šuklje izprazniti galerijo, prijavi tajno sejo. Po tajni seji se je posvetoval disciplinarni odsek. Ob 7 15 zvečer zopet javna seja. Od naprednih poslancev je bil le dr. Tavčar navzoč. Po tleh leži vse polno raztrganega papirja. Glavar naznani, da so iz seje izključeni poslanci: Knez, dr. Novak, dr. Oražen, Pire, dr. Triller in Turk. Med splošno pozornostjo poda dr. Tavčar v imenu tovaršev kratko, a tako slovesno-odločno izjavo, da je Šuklje kar preble-doval ali od jeze, ali sramu, to bo on najbolj vedel. Smisel izjave je ta: Ker se v zbornci z nasiljem postopa proti manjšini, dasiravno jo bila pripravljena in je tudi storila, kar je bilo v moči, ker se poslanci kar po svoji volji, ne da bi bili prej zaslišani, kaznujejo, ker se na tak način krši zakon, pošten slovenski poslanec ne sme še dalje ostati v zbornici. Na to je posl. dr. Tavčar odšel. Njegov odhod j) napravil v zbornici| utis, ki bo krivce preganjal vse žive dni. Dr. Šušteršič je sicer s puhlimi frazami proslave na Sukljeja hotel zbrisati ta utis, toda vse tisto ploskanje je ravno zanj in Sukljeja pomenilo udarec ob duri do pekoče vesti brezvestnega nasilstva. Poslovnik so potem hitro zmrcvarili in ob Vi na 10- ponoči se je zaključila seja, oziroma se je odgodil deželni zbor. Hrabro sta branila čast narodno-napredne stranke poslanca dr. Tavčar in dr. Triler. Vsa čast jima! * Novi poslovnik je izdelan približno tako kakor opravilnik dunajskega občinskega zbora. Tupatam je vpletena kakšna demokratična določba, ki ne more klerikalcem škodovati, v celoti pa ima večina manjšino popolnoma v rokah. Za manjšino bo deželni zbor le še govorniška tribuna. Po novih določbah bo opozicija prazna senca. Klerikalci zlorabljajo svojo mdč z brezobzirno prevzetnostjo. Pa tudi to je koristno. Ugonobili se bodo prej, nego je bilo misliti. Golo nasilstvo še ni dalo nobeni vladi trajnosti. Tudi klerikalni je ne bo. Novičar. Na krovi — pa kviiku slovenski prapori (Na naslov odgovornega vodstva narodno-napredne stranke) Nečuveni dogodki klerikalne samovlade v deželnem zboru zahtevajo, da se takoj vse potrebno ukrene za temeljito, globoko vnajširše meščanske in ljudske sloje segajočo organizacijo. Na vsak način skrbite, da se prerodi telo, da se nanovo osveži duša celotno zasnovane organizacije. Uvažujte ne le najbrezvestnejšega sovražnika doma, temveč tudi sovražnika na zunaj in to je za nas Dunaj kot glavna filijalka vsenemškega prodiranja na naš slovenski jug. Čuvajte nad najsvetejšimi svetinjami slovenskega naroda, ohranite jih neugrab-ljive pred nenasičnim klerikalnim zmajem! V to vas resno kličemo ob 11. uri: Na delo, med narod! Vse one, ki jim je na srcu naša usoda, bodočnost slovenskega naroda, pa pozivamo: Vsi na krovi — pa kvišku slovenski prapor! Shod narodno-napredne stranke se vrši jutri v nedeljo ob treh popoldne na Bledu v prostorih hotela „Triglav". Na dnevnem redu je: 1.) Poročilo o političnem položaju. Poroča deželni poslanec dr. Janko Vilfan iz Radovljice. 2.) Organizacija narodno-napredne stranke. Govori dr. Fran Gaberšček iz Ljubljane. Somišljeniki, na-prednjaki, pridite vsi do zadnjega na ta važen shod! Imenovanje v davčni službi. Davčni upravitelj v Kranju, g. Franc Uršič je imenovan upraviteljem v Škofji Loki. — Davčni upravitelj v ŠkoJji Loki, g. Ivan Mušič pride kot tak k davkariji ljubljanske okolice. — V Kranj je prestavljen namesto g. Uršiča davčni oficijal g. Hajko Mlejnik od ljubljanskega okrajnega glavarstva. — Kot praktikant je vstopil v tukajšnji davčni urad g. Lazar. Deželni ibor kran]ikJ je ta teden rešil sledeče glavne točke: 1.) Načrt o novem lovskem zakonu; 2) Službena pragmatika deželnih uslužbencev; 3) Poslovnik za deželni odbor; 4.) Pokojninski statut deželnih uslužbencev; 5.) Načrt o izpremembi deželnega in deželnega volilnega reda; 6.) Načrt o šolskem nadzorstvu. Razume se, da so tu omenjene le glavne važnejše točke. Kolikor se narn bo zdelo potrebno, jih od prilike do prilike podrobneje obdelamo, zlasti velja to o tistih, ki morajo zanimati tudi naše čitatelje. Takisto tudi ne bomo pozabili o tu neomenjenih zadevah, ki se pa posebno nanašajo na našo Gorenjsko, n. pr. o naših pašnikih, telefonski zvezi, vodovodih i. t. d. Kolikor je pri danih raz- merah sploh mogoče, priobčimo v prihodnji šte- j vilki oceno o celotnem poslovanju deželnega zbora. Deželni glavar p!. Šakije je bil svoje dni profesor in njegova stroka je bila menda zgodovina. Posebno priljubljena mu je bila francoska revolucija in o tej stroki je bil menda nekak veščak. In tega dejstva smo se domislili, ko smo brali, kako nasilno jrs nastopal v deželni zbornici proti naprednim poslancem. Menda je mislil, da je v francoskem konventu, da igra Robespiera na čelu svojih Jakobincev. Upamo pa, da se bo dobil tndi se kak Taljen, ki mu bo povedal, da so francoski časi milili in da se nahajamo Se v ustavni državi, da tak možakar ne sodi drugam, kakor na Kamen. Učiteljske plače in deželni zber. Na ustanovnem zboru «SlomSkove podružnice* je stavil učitelj Markošek iz Liubnega predlog, da se pošlje telegraf fno prošnjo Šušteršiču in drugovom, da uredi deželni zbor Se v tem zasedanju učiteljske plače tako, kakor so sklenili na božičnem shodu v Ljubljani. Vspeh je bil velikanski. Deželni glavar pi. Šuklje ni dal 1.) nujnega predloga o preosnovi učiteljskih plač poslanca Gangla niti na dnevni red; 2) ni odgovoril na interpelacijo poslanca dr. Trillerja, kaj je z nujnim predlogom radi učiteljskih plač, ki so ga stavili v zadnjem zasedanju napredni poslanci; 3) je govoril poslanec dekaa Lavrenčič, da je «antagonizem> med starši in učitelji (hm, hm op. etavčeva) poglavitni vzrok, da se naše ljudstvo ne more ogreti za izboljšanje učiteljskih plač ... in 4) niso predsednik 'Slomškove zveze* Jaklič, ne odbornika Jarc in Ravnikar oprli ust, da zahtevajo vsi člani »Slomškove zveze* regulacijo plač . . . Menda ste sedaj na čistem, kako fnlno igro igrajo z vami klerikalni poslanci in da so vse one lepe besede naklonjenosti le fraze in nič drugega ko fraze. Božja pot na Brezje, ki so jo napravili letošnje počitnice »Slomškarji*, je imela slab vspeh. Glavni referent o preosnovi šolskih postav, nad-učitelj Br< gar je zahteval v svojem poročilu odpravo krajoih šolskih nadzornikov, češ, da je to unikum na svetu. Referat se je z navdušenjem in ploskanjem sprejel, in sicer soglasno. No, glasovanje v deželni zbornici povodom šilskih postav je pa pokazalo možatost predsednika »Slomškove zveze* Jakliča kakor tudi odbornikov Jarca in Ravnikarja, da so glasovali proti predlogu poslanca Gangla, ki je zahteval edinole to glede krajnih šolskih nadzornikov, kar so sklenili «Slomškarji» na Brezjah. — Ali vas imajo za.....P Klerikalni poslanci bojkotiralo »Narodno kavarno*. Kavarno deželnega dvorca je preskrboval lastnik »Narodne kavarne". Ko pa so začeli naši poslanci z obstrukcijo, so izjavili klerikalni poslanci, da ne pijejo kave iz »Narodne kavarne", ampak zahtevajo kavo iz »Uniona*. In res: Kle-rikalc iin njih pobratimi, Nemci, so od torka naprej pili le kavo iz „Uniona". To se daje vsem Gorenjcem, ki niso iz neizogibnih razlogov vezani na kavarno »Union", v primerno uvaževanje. Tržlikl Nemci zopet izzivajo po slovenskih gostilnah. Pretekli teden so nalepili v neki dobro znani slovenski gostilni vse po mizah se nahajajoče užigalice družbe sv. Cirila in Metoda z velikim Sulraarskim kolkom. To je baje delo znan h tržiških privandrancev. Imen ni vredno navajali, ker jih vsi poznamo. Povemo pa vnaprej, da se ne pustimo izzivati v naših domačih gostilnah, sicer se jim zna kdaj pripetiti kaj neljubega. Taki io «Slovenčevi> uredniki! Ob zaključku razprave o novem lovskem zakonu se je urednik »Slovenca*, g. Terseglav, začel vmešavati z galerije dol v ra7pravno dvorano. Poslanec Pire ga je prvi zaslišal, opozoril nato tovariša dr. Trillerja. Pozvali so deželnega glavarja, da napravi red proti takemu vtikanju. Deželni glavar pl. Šuklje je prišel seveda v nemalo zadrego. Šele, ko je Tirseglav zavpil proti dr. Trillerju: »Baraba, v r . . te bom sond* (prav po akademiško, po krščansko-katoliško) in so vsi poslanci narodno-napredne stranke odločno zahtevali, da se Terseglav odstrani, se je moral deželni glavar ukloniti zahtevi, dasi silno nerad. Dr. Triller, to opazivši, mu ironično pripomni: Gospod predsednik, ali se niste zmotili, to je bila namreč «Slovenčeva» ložal Terseglav bi še ne bil Sul iz lože, da ga ni tovariš g. Št« fe primerno poučil. Ko pa prido Terseglav po stopnicah, pribite mu prizadeti poslanci nasprols Pripoveduje se, da je hottl Terseglav potegniti samokres iz žepa, in pa da mu je eden poslancev pljunil v obraz in dalje, ko jo je Terseglav pobiral po stopnicah, se je vsulo polno psovk: lopov, baraba i. t. d. za njim. Naš sotrudnik je prišel na lice mesta šele, ko je bil Terseglav že sredi stopnjic, slišal je pač slične psovke, a komu so veljale in kdo j h je izustil, tega se vsled velike gnječe in hrupa ne more spominjati. Končno je imel še Stefe korflikt z nekaterimi obiskovalci galerij. Nastop g. Terseglava je vzbudil celo med klerikalci veliko nevoljo. Priobčujemo to, ne radi afere kot take, ampak da . naši Gorenjci izvedo, kakšni so »Slovenčevi* uredniki. Vsgoja liberalne mladina gre »Slovencu* po glavi, zalo ni prav nič čudnega, če pri napadu, kakor ga čitamo v petkovi številki, blamira sebe in svojega somišljenika. Piše: »Prav posebno se v surovostih odlikujejo nekateri paglavci, ki obiskujejo ljudsko šolo na Cojzovi cesti I Svojo «surovost* naj bi bili pokazali s tem, da to nekega klerikalnega »Čuka*, klicali po pravem imenu. Ca je to res, ne vemo, znano pa nam je, da so ti paglavci iz šole zagrizenega klerikalca, vodja,"Jegliča. Kar pod nosom se obrišite l Uskok Ravnikar proti časnikarjem. Nekdanji strasten liberalec, sedanji uskok, deželni poslanec Ravnikar se je ob prihki svojega govora obregnil ob časnikarje, med temi tudi ob našegajsotrudnika Ce bo g. Ravnikar prihodnjič dobil tu, kar jc iskal v zbornici, naj si sam sebi pripiše. Izvirno narodno labavo si privoščijo, — kakor se nam poroča iz Ljubljane — nekateri navdušeni ljubljanski narodnjaki v kavarni — »Union*. Tu sedi cela ta patentirana narodna družba med či-futi in klerikalci, si privošči nemškega piva, in si da igrati od ciganov madžarske pesmi in koračnice, za izpremembo pa ša kak — nemški valček. Res lepa narodna družba, ki sicer rt 11 ktira celo na to, da se jo imenuje napredno. No, res: narodno - napredna družba v klerikalnem »Unionu* ob divnih zvokih cigansko-mažarske muzi ke. Tako glas ii Ljubljane. Mi pa pristavimo: Vsak po svoje! Bog jim blagoslovi to zabavo, nam vsaj ne bi ugajala. Sicer pa dobe te vrste narodnjaki še posebej pohvalo na drugem mestu. Gledaliika sezona .Dramatičnega odseka" Narodne čitalnice v Kranju prične letošnjo sezono, dne 6. novembra in sicer z igrokazom »Mlinar in njegova hči", ki se ponavlja dne 7. novembra. Odseku se je posrečilo pridobiti več novih modernih iger. Prihodnji predstavi bota dne 26. in 27. novembra in sicer se bo igrala tride-janska veseloigra »Gospod senator". V decembru so predstave 11. in 12. in se bo bržčas vprizorila tridejanska drama »La femme X ...." francoskega pisatelja Bisona. S tem se prijateljska društva uljudno opozarjajo na te dneve, da si ne pridemo navskriž s prireditvami. Obenem se uljudno vabi vse one mlade dame in gospode, ki bi utegnili sodelovati, da se čimpreje zglase pri odboru ali tudi pri kakem članu '»Dramatičnega odseka". Zakainela pomlad. V četrtek nam je doaesla gdč. Katjuša Krč krasen jabolčen cvet in obenem malo vejico s 14 zrelimi jabolki, ki jih je utrgala na vrtu g. Miha Eržena, cestarja nad Fidrom. Vse one gospode, ki se žele udeležiti plesnih vaj v letošnji sezoni, se prosijo, da pridejo v četrtek zvečer ob pol 9. uri v prostore Narodne čitalnice v Kranju. — Namerava se namreč letos napraviti plesne vaje skupno s čitalnico, Sokolom in Trg. društvom. Poučeval bo kakor lani g. Fr. Chrobat ml. Telovadno društvo »Sokol* i Tržiča priredi vinsko trgatev v nedeljo, dne 17. vinotoka 1909 v gostilni pri Bastlu v Tržiču. Spored je: vinska trgatev, šaljiva pošta in ples. Začetek ob 7. zvečer. G sti dobiček te prireditve je namenjen z* novo telovadiš co. Zato se nadeja društvo obdo udeležnikov. Frememba posesti. Hišo pokojnega Frana Omersa ml., nekdaj Iv. MajdiČeva hiša, št. 23 v Kranju, je kupil te dni g. Ivan Pfeifer, poslovodja tvrdke »Merkur" (Peter Majdič) v Kranju, za 35.500 K- Veielioo priredi bralno društvo v Dražgošah v nedeljo, dne 24. oktobra 1909 v društveni sobi. Spored: 1. Petje. 2. Tamburanje 3. »Dva brata", igrokaz v enem dejanju. Začetek ob štirih popoldne. Orfaike bode je pridelal letos g. Filip Pogačnik, posestnik na Dobravi pri Podnartu. Dasi Se niso dosedaj vse popolnoma dozorele, tehta najtežja 47 kilogramov. Kakor lastnik trdi, bodo tehtale največje tudi po 60 kg. Druitvo za privabite? tujcev in za olepiavo mesta Kranja in okolice razvija v zadnjih dveh letih jako živahno delavnost. Dne 1. aprila 1908 je društvo vzelo v najem gostilno na Smarjetni gori od lastnika Janeza Cofa. Ob tej priliki je dalo temeljito popraviti pot, ki vodi s Ralvarije na Smarjetno goro; gostilniški prostori na Smarjetni gori so se dobro posnažili in pobelili, postavilo se je čedno stranišče; vse te poprave so društvo stale 566*32 K. Začetkoma so gostje v obilnem številu obiskovali gostilno na Smarjetni gori; tekom poletja 1908 pa se je število poset-nikov jako skrčilo; ta maloštevilen poset je ko-likortoliko provzročila lanska neznosna poletna suša in vročina, v obili meri pa tudi neštete veselice, ki so se tedaj vršile v Kranju in njegovi okolici. — Število izvanrednih podpornih članov, ki prispevajo po 1 K na mesec za vzdrževanje gostilne na Smarjetni gori, je naraslo na 50, tako da je podjetje za enkrat gmotno dobro podprto, seveda, ako ostanejo izvanredni podporni člani zvesti in stanoviti. — Razen tega je društvo skrbelo za snaženje Savskega drevoreda, vzdrževalo in razširjalo tamkajšnje ceste in steze ter nasajalo smrečice na pašniku pod Gaštejem; žal, da se je večina mrekovih sadik posušilo vsled lanske hude suše in vročine. — Društvo namerava nadalje, spodnji Savski drevored podaljšati do železniškega mostu čez Savo na tržiški železniški progi in v ta namen nadelati ondi novo pot; na cesti od desnega konca novega savskega mosta v Kranju, ki bo vodila proti kolodvoru, misli društvo nasaditi kostanjeva drevesa. — V preteklem letu so znašali društveni dohodki 1077 Ki stroški pa 591-22 K, tako da izkazuje blagajniški preostanek 48578 K. Društveno imetje znaša pa 2561*33 K. — Letošnji občni zbor se je vršil dne 17. julija t. 1., pri tej priliki se je volil tale odbor : Adolf Rohrmann, c. kr. okrajni tajnik, predsednik; Edvard Dolenz, trgovec, podpredsednik; Leopold Mikuš, poslovodja v tiskarni Iv. Pr. Lam-pret, tajnik; Anton Šlamberger, c. kr. notar, blagajnik; Karel Jäger, kavarnar, Rudolf Kokalj, glavni zastopnik zavarovalne družbe „Dunav", Joško Majdič, veletržec, Lovro Rebolj, krojaški mojster in Karel Šavnik, ces. svetnik in župan, odborniki; France Koukolik, vodja pisarne v valjčnem mlinu V. Majdiča, Konrad Pučnik, kroj. mojster in Karel VVindisčher, svečar, namestniki. — Pododseku za Smarjetno goro pripadajo gg. Rudolf Kokalj, Ciril Pire, Makso Pirnat, Leopold Mikuš, dr. Eduard Šavnik in Adolf Rohrman. Dovoljenje za prodajo .Gorenjca" je dobil g. Karol Dolenc v Železnikih. * Oes 18 let prijet. Leta 1891 o božiču je bi pri Sokalu na Gališkem umorjen gostilničar, nje gova žena in hči. Takrat so zaprli kot sumljivca posestnika Kokotko, ki je bil sprva obsojen na smrt, ko je bila pa nova obravnava odrejena, pa oproščen vsled pomanjkanja dokazov za krivdo. Ko so te dni zaradi neke tatvine stikali orožniki po vasi in prišli tudi h Kokotki, so našli pri njem več reči, ki so bile last umorjenega gostilničarja. Kokotko so znova zaprli, ker je njegova krivda na trojnem umoru tako rekoč dokazana. Domače podjetje. Obvestilo. Podpisana podružnica naznanja, da se na anonimne dopise ne ozira ter preide preko istih na dnevni red. Kdor si upa kaj grajati, naj ima pogum se tudi podpisati. Kdor želi kakega pojasnila o poslovanju podružnice naj se obrne na g. tajnika, ki mu bode v vsem radovoljno postregel. Podružnica slov. trgovskega društva »Merkur' v Kranju. Ustanovljeno 1874. 260 Marija Klander, Kranj Prva gorenjska iidelovalnioa slaielo in finega peoiva Udano podpisana si dovoljujem slavno občinstvo in gg. trgovce najuljudneje obvestiti, da sem svojo zgorej označeno slaščičarsko obrt povsem prenaredila In Izdatno povečala. Tekom 35 letne dobe njenega obstanka sem si pridobila toliko izkušenj v tej stroki, da mi je danes omogočeno svojim cenjenim odjemalcem S tozadevnimi izdelki vsestransko ustrezati in sicer brez konkurence, tako glede kakovosti kahor glede količin. Opozarjamo posebno na to, da uporabljam pri svojih izdelkih le pristne jajčje in sladkorne snovi brez vsakih primesi tako, da so issi ne samo zelo okusni, temveč tudi lahko prebavljivi. Da imam res fino ter sveže blago v svoji zalogi, svedočijo številna priznalna pisma. Tozadevni cenik se vpošlje na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Marija Klander. 248 ti -1 hpred sodišča. .Razpravajekončana — abfuhren'1 (Konec.) Obtoženec Kozinc nadaljuje: Pri (najbrže Magistrat) Obtožonec si dovoli ponižno vprašanje: Kje je to, prosim: Predsednik (pogleda po strani): V Celju! Na to je dobil dr. Neuperger «besedo». Od zadnjič se je veliko izpremenll. Govoril je mirno in kar je glavno, kmalu je bil gotov. Popravil je nekoliko obtožbo. Hudodelstva po § 85. a obtožencu noče obesiti na vrat, pač pa prestopek in pa tdrugo» vzdržuje. Obtoženec je krivdo priznal (F), ni mu bilo treba povsod zraven biti. Z živijo je šuntal množico. Priči Drešar in Cerar sta določeno izpovedali o krivdi. «Zato mislim, da tudi visoki sodni dvor spozna, da je obtoženec res kriv .. .» Proti zagovorništvu nič ne rečemo več, kar smo že rekli. Javno mnenje je, da je bil slučaj vreden večjega zanimanja od strani izkušenih odvetnikov. Sicer pa je tu Ji ixrtTi zagovornik Dev zastopal glavne oprostilne momente. Stvar ni jasna. Priča Mikusch trdi izrecno, da sploh ni mogoče, da bi bil raogol s palico črke zbiti. Ne moremo verjeti, da bi bil Cerar, ki je tukaj sam prizadet, res mogel ravno Kozinca videti. Predlaga oprostitev, ali pa vsaj milo kazen, že z ozirom, da je bil obsojenec štiri tedne v preiskavi. D dgo posvetovanje — slabo znamenje, tu se je uresničilo. Razsodba, kakor smo že zadnjič povedali, se glasi na šest tednov težke ječe. Vedrojak se je od Kozinca poslovil z besedami, ki dičijo naslov naše povesti o predzadnji nesrečni žrtvi septembrskih dogodkov. :: Našim rodbinam priporočamo :: KolinsKo ciKorijo! Novica. Singerjev „66" najnovejši in najpopolnejši stroj :: 20. stoletja. :: gtsat8gg8gg| 2"q7 w"š """ """ sgggggs Opozarja se, da se dobe pravi Singerjevi stroji na Gorenjskem le v tej zalogi šivalnih strojev. INGER Co., delniška družba šivalnih strojev v Kranju nasproti c kr. pošte štev. 53. 207 10-8 asssasesssss Novica. = Izvirni = Singerjevi šivalni stroji se kupujejo samo v naših :: prodajalnah. :: Turdka Rooss 11 Kranju kupuje večjo množino štoržev, želoda, jaholh, fižola, lir ompir ja, hahortudi drugih dež-pridelkov po najuišjih cenah. 232 3-3 Priporočamo našim gospodinjam pravi :F&#H©X0Y: kavni pridatek iz zagrebške tovarne. »i Za«> H. V IUI, i: I I. V. Ljubljana tanmiliciil Gričar % jVUjač Ljubljana Prešernove ulice ¡1.9 uljudno naznanjata, da je zaloga za jesensko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kakor v konfekciji za dame popolna in se priporočata za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo. !!J Loterijska srečka dne.9. oktobra 1.1. Trst 48 89 2 24 63 Največja libira )• nano ¥ 23» 3-3 Angleškem skladišču oblek Ljubljana, Mestni trg 5 čez 3000 kom jesenske in zimske obleke za gospode in dečke od 10 K višje, čez 1000 kom. površnikov in raglanov od 12 K višje, čez 3000 pelerin od 8 K višje, čez 15.000 kom. najnovejše konfekcije za dame in deklice, kakor jopice, pa-letoti, mantilije, pelerine, kostumi, krila in bluze, čez 2000 kom. oblek za otroke od 4 K višje. Odjemalci ia debelo dobijo snatea popust ia eicar: Jesenske in zimske jopice od K 4*— Plišaste jopice od K 10 — Double pelerine ali lodnaste od K 6 40 — Klobuki za dečke, črni ali lodnasti iucat K 18 — Isti za gospode tucat K 24-— Plišasti klobuki vseh barv 1 tucat K 60 — O. Bernatovid Proda se pod ugodnimi pogoji taistrop ia i t Skorji Loki hiš. it 18 z več sobami, s pri ti klina m i in sadnim vrtom, ležeča ob vodi in zato posebno pripravna za kakega obdnika, ker se lahko uporabi vodna moč. : : :: Natančnejše se poizve V KaVarui Karli« V ftofji lotj. Najmilejše milo za kolo :: kakor tudi ia pege. :: Dobiva »** povaod. Zlate jVetlaji: J«rli«, ?arlz, Hi« Itd. Naboljše kosmetlčno ZObOčistilno sredstvo Jzdehvatelj 0. S«ydl *£jubtjana, Spital.-Stritar.ul. 7 Ma debelo ta drobno i jjobit potrebščine vseh vrst priporoča po najnižjih cenah galanterijska in modna trgovina 242 13—15 Anton Adamič KRANJ :: Glavni trg. Posebno ugodne oene s za dijake! Klobuke, čepice, srajce, kravate, ovratnike, zapestnice, naramnice, nogavice, šepne robce, glavnike, denarnice, mila in Srago totletno blago, krtače, torbice 1.1.1 Telovadni čevlji » nI izberi I Cene znatno nizke! :: Postrežba točna in solidna! Ha debelo in drobno! Lekarniško naznanilo. j Dovuljtijem si |>. n. tt. občinstvu uljudno naznaniti, da sem * dnem I. oktobra t. I. kupim potom prevzel Mavrjevo lekarno „Pri zlatem Jelena" Da Marijinem Irp v LJUBLJANI. Upam, da mi bo slav. občinstvo kot večletnemu notrudniku te lekarne dosedanje zaupanje obranilo tudi ta prihodnje ter se priporočam za nadaljno blagohotno naklonjenost in beležim s odi. spoštovanjem Mag. pharm. Rinard Snšnik lekarnar. V Ljubljani, dne 1. oklolra 190». P?£K Josip Pogačnik krojaški mojster v Radovljici priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistovskih in lovskih oblek ter ogrinjal. Vedo o bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. — Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in ceno ter se sprejemajo popravila. Specijalist v izdelovanju frakov Id salonskih sokeoj, Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, dne, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvnJki in postal bo stalen naročnik. 86 52—82 209 62-8 jjjvjjjj jgyjj ia Goreujskem. Rudolf Rus urar v Kranju poleg lekarne. Velika zaloga vsakovrstnih ur, zlatnine in srebrnino ter optičnih predmetov. Popravila točno in ceno. Najnižje oene. Priznano dobro blago. Ustanovljeno teta 1885. Martinova cesta 20 9 Canif Martinova cesta 20 Postajališče električne cestne jj| železnice pri šentpeterski cerkvi. 126-12 LJUBLJANA ::: Zalagatelj društva c. kr. avslr. drž. uradnikov. Bogata zaloga pohištva vsake mte v vsoti oen&h. Ogle* d&la, slike v vseh velikostih. Popolna oprava za rile. Špeoljaliteta: Gostilniški stoli. Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki oon(. Modno! ll žična-tega omrežja, afrl-čanske trave »JI Ume, prve vrste vedno r zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan t okraski. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture. Za sobo; postelja, nočna omarica, o mlvalna miza, obe-iatnlk, miza, stensko ogledalo. tpeoljalltete v nevestinih balah. Valiti prostori, pritlično In v I. nadstropju. Čudovito poceni za hotele, vile In z« letovISča 62 gld. 29535954 POZOR! SLOVENSKO PODJETJE! POZOR! Slavnemu občinstvu se uljudno priporoča dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena velika manufakturna trgovina franc Sottvait, sin - Cjubljana v stari Souvanovi hiši na JKestnem trgu St. 22. 80 43—83 Zobozdravnlškl a t ali a obotehniški :: AIVkjV it. CdVard GloboettiK ▼ Kranju 220 52—6 Je slavnemu občinstvu na razpolago vsaki dan in tudi v nedeljo. JOS. WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomikove ulioe oSt. -4. Stivlieio-oietio li koistrokcljsko klloCmlJintro. Zidno omrežje na stroj, ograje na mirodvorn, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i. t. d Špecijaliteta: 76 52-11 valj ični zastori (Rollbalken). Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljna perje. 1 k g »ivega puljenega 2 K, 1 »olj-«em 2 K 40 h ; polbeloga 2 K KO liJ belega 4 K ; belega, puhanega 6 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobe-^C^Š^L^TjI leg'1 puljenega ti K 4o h, 8 K; S. Mcnis h&ZJ&JJ) / ^ j,mlm- ***** K.' 7 K: z=>->i——= -«r" .-^-^ j^Z-č/ 1 gH, finega 10 K; najhnej-i prfni puli 12 K. Kdor vzame U kg, dobi franko. Izgotovljene postelje iz goslonilega, rilefejra, modrrga, belega ali rmenega nan-kinga, pernic«, IfcO cm dolga. 110 cm Široka, v dvema zjav-nikouia, vsak 80 cm dolg, f>s cm kg, novega oskubenega K 060, 1 oljše K 12 —, belo, mehko oskubljeno K 18-— do K 24*—, snežno belo, oskubljeno K 30'— do K 36'— Pošilja franko po povzetju. Zamenja se in vzame se nazaj, če se povrnejo poštni stroški. G—2 Bcucdilft Jaclscl, Cobcs 371 pri ?lznlu, tako POSOJILNICA V RADOVLJICI registrovana zadraga z omejenim poroštvom s podružnico na sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po Rezervna zaklada iznaia: i K 92.000 Î brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kol gotov denar, ne da bi *c pretrgalo obiestovauje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5V«V« ali z 1 % amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice. 192—12 Denarni promet v letu 1908: 8 Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici MT vsak dan ^ od 8.—12. nre dopoldne in od 2.-6. nre pop. izvzemši nedelje ln praznike. Poštno hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. Ildaji kwiffrctj «QifiOJMi», 0d|*Tsrai urednik LavoiUv Miku* Ltafniia ia Usek Iv. Pr, Umpreta v Kraojn. O/V