Leto V., Stev. f37 Ljubljana, sreda, ff, Sunila 1924 Poštnina pavSallrantu Cena 2 Din Izhaja ob 4 zlntraj. Stane mesečno 20-— Din d inozemstvo 30'— , neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72. Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ul. št 04. Telef. St. 38.' Podružnici i ,, Maribor, Barvarska ul. i Cel|e, Aleksandrova c« Račun pri poštn. čekofc lavodu štev. 11.812. Ljubljana, 10. junij? Danes je bil razpuščen občinski svet ljubljanski. Dosedanji župan dr. Lju-ciovit Pcrič je že oddal posle novoime-novanemu gereutu dr. Viljemu Krej-čiju. Za resnega, opazovalca delovanja klerikalno - komunistično večine, kl je uvedla na mestnem magistratu po z.ulnjih volitvah svoj režim, razpust občinskega sveta ni prišel nepričakovano. Kar je počenjala v mestni hiši frno-rdeča koalicija, je bila država v državi; a no država., sloneča na demokratskih temeljih in na zakonih, marveč država, ki no pozna no zakonov, ne odredb, pa tudi ne volje in interesov svojih občanov. Ljubljanski občinski svet se jo geriral, kot da bi bil na vse strani neodvisen sovjct., lo da so je posluževal v izvajanju komunalne politike milejših form, kakor so v praksi pri ruskih sovjetih. Čo ne bi bilo nad ljubljanskim sovjetom državne oblasti, pred katero jo imel navzlic temu, da jo je ignoriral, vendarle šo stalen strah, ali da bi imeli na Blei-tveisovi cesti v Ljubljani klerikalnega velikega župana, v Beogradu pa za ministra dr. Korošca, bi bilo ljubljansko prebivalstvo izročeno ljubljanskemu sovjetu na milost in nemilost. Klerikalno-koinunistična večina občinskega sveta jo bila pravcata diktatura klike manjšine, ki jo izvajala svoj brezobzirni režim nad vc-fino prebivalstva. Pri občinskih volit-ah, po katerih jo prešel režim v nje-roke, je dobila črno - rdeča koall-eiia lo 3052 glasov izmed 12.000 volilnih upravičencev. Drugo stranke, ki ostalo v manjšini, so dobilo sknp-5033 glasov. Samo dr. Ravnikarju, ki jc opetovane ponudbo JDS za, skupen nastop vseh naprednjakov pri volitvah odbijal in ga tudi končno onemogočil, se jo imela črno - rdeča oalicija zahvaliti, da jo mogla kot lanjčina, za katero ni stala niti tretji-ljublian skega prebivalstva, uvolja-ti svoje gospodstvo. Pa da se je po-srečila akcija dr. Ravnlharja v Beo-fraiu, ki je pred par tedni nastopil proti imenovanju dr. Baltiča ža. velikega župana in zahteval, da veliki župan ostane še naprej vnliki prote.ktor klerikalcev dr. Špora, bi črno - rdeča koalicija šo nadalje uganjala na mestnem magistratu svoi režim, dokler bi bilo za ljubljansko mestno občino nobene rešitve več.. Klerikalno - komunistični režim jo silno breme za ljubljansko prebivaL ftvo. Kdor se spominja tri leta nazaj, č, da so od takrat pa do danes v Ljubljani ni mnogo izpremenilo. Ugodnosti, ki iih imajo občani od občine, to za večino še veliko manjše nogo fo bilo preje. Na drugi strani so pa dajatve Ljubljančanov za estno občino boren d no trasi o. Po proračunu za prvo polovico 1. 1921. je znašala vsa potrebščina za mestno upravo dobra 2Va milijona Din; sedanji proračun pa. izkazuje rodne potrebščine 2 3 milijonov Dir. razven tpga pa še izredne potreb-teo 5 milijonov Din. Celokupna obremenitev žepov ljubljanskega prebivalstva je znašala 1. 1021. dobra 2>/i milijona Diu, dočim so letos (lajatve Ljubljančanov prora-čunjene to več ko 2 2 m i 1 i j o n o v D i n. Vso to ogromno vsoto je črno - rdeča koa-lici!a preračunala tako, da jo iztisne iz ljudi potom užitnim, potom neštetih novih in zvišanih starih mestnih davščin ter potom visokih doki ari. Na vsakega volilnega upravičenca ljubi lanskega je navalil črno - rdeči režim malone 2000 Din letnih dajatev u mestno občino. Ker vsakdo te vsote ne zmore, je jasno, kdo mora nosili to breme v denarju in je tudi evidentira, kdo je tisti, na katerem obtičijo t« obremenitve, ker jih ne moro več felje preložiti. Gotovo jo sa.mo to, da jc efekt občinskih bremen tak, da vso joči pod njimi, da industrija in trgovina bežita iz Ljubljane, da se nova ohrt more razviti, dočim stara Mra ter da postajajo kon-sumonti od dne do dne večji siromaki. Kako se ie na magistratu podrobno manipuliralo in kam so bile namenjene tako ogromno vsote denarja k 'lajabev ljubljanskega prebivalstva, so t» moglo šelo sedaj ugotoviti, ko jc koljševikom odvzeta oblast in moč, da w nrikrili svoie grehe. Razpust občinskega sveta pa ni le od-rešilne važnosti za gospodarsko stanje "icstne občine, marveč tudi velcvažnega Pomena z ozirom na življenjsko varnost miroljubnega ljubljanskega prebivalstva, Komunisti so zasedli pri mestni občini "eSteto mest s svojimi najbolj zagrizeni M agitatorji, kl so na tihem pripravljali '«en za boljševiški prcvfat. Komunist! So zasedli važna mesta tudi v mestni elektrarni ter Dri mestnem vodovodu, od- Pred rekonstrukcijo vlade MINISTER JANJIC DEMISIONIRAL. - PRIČAKUJE SE ŠE NEKAJ DEMISIJ. Beograd, 10. junija, p. Situacija nacionalnega bloka je, nadvso povoljna. Z ozirom na ugodni položaj, v katerem se nahaja nacijonalni blok, je sedaj mogoče izvesti rekonstrukcijo vlade, ki ne bo pretežka. Minister ver Voja Janjič je že podal ostavko, katero jo motiviral s tem, da finančni odbor ni odobril njegovega predloga glede nujnosti draginjskih do- konlcrirali Milan Srskič, Uzunovič, Velja Vukičevič in Krsta Miletič. V dobro poučenih krogih se govori, da se vprašanje rekonstrukcije reši nnjbrž še ta teden. Pašič se žurno posvetuje s svojimi pristaši. OPOZICIJSKI BLOK V RAZSULU. Beograd, 10. junija p. Današnje «Vre« -, , ............i me» priobčuje poH »Razpad klad za duhovnike. Po ostavlu mmistra 0,,0zi(.ij0nainCf,a bloka» in »Radičcvci za« Janjiea je pričakovati, da bo Pašič na- pu8£ajo opozicijski blok., članek, v ka« daljeval z rekonstrukcijo vlado v smislu - tercm rjj da odnošaj! mcd ra(iičevci obljube, ki jo je dal radikalnemu poslan- . opozicijonainim bloke- j so več tako skomu klubu. Danes se je mnogo govo- j prisrčnit kakor so bi!i svoj čas. 0strc rilo, da nameravata odstopiti tudi Kojič Radi(3cvc izjav0 in njegovi poizkusi, da in Simonovič. Do nocoj na tem šo ni nič gotovega. Simonovič je baje celo izjavil, da za sedaj šo ne misli na odstop. — Vse-kako se pričakuje, da so bo izvedla rekonstrukcija vlade že prihodnje dni po inteneijah Pašiča, ki ima pri teh poslih popolnoma proste roke. Nocoj se je zopet govorilo, da Pašič odpotuje prihodnje dni na Bled, kjer izroči kralju v podpis ukaz o imenovanju novih ministrov. Ostavka ministra Janjiča je vzbudila v vrstah poslancev večjo živahnost in v narodni skupščini je bilo danes precej več poslancev kakor običajno. Beograd, 10 junija, p. Danes dopoldne so konferirali glede rekonstrukcijo vlade v radikalskem klubu Marko Gjuričič, Marko Trifkovič, Vujičie, Stanič, Mirkovič, Ljuba Jovanovič, Vukičevič iu Trifunovič. Daljo je Ljuba Jovanovič posetil Pašiča, s katerim je govoril o tej stvari, za tem pa minister Simonovič, podpredsednik narodne skupščine Dragovič in veliko število poslancev. Popoldne so s Pašičem sc približa komunistom in stopi v tako« zvano »Scljačko intcrnacionlo.., so ga šc bolj oddaljili od njegovih zaveznikov v opozicijskem bloku, zlasti pa od demo« kratov. Proglas dr. Korošca jc dokazal, da ni nikakršne močne zajednice med strankami opozicijskega bloka. V po« litičnih krogih se smatra, da jc Radičeva politika znatno ošibela in da je popoln razpad opozicijskega bloka vprašanje najbližjega časa. «Vrcme» citira članek «Ohzora», v katerem pravi, da jc Radič stopil v opozicionalni blok samo zato, ker mu jc inozemstvo nasvetovalo, da naj vodi parlamentarno borbo. Ko Ljubi Davidoviču ni uspelo, da sc prikoplje do vlade, je Radič od opozicijskega bloka hotel vedeti, ali jc za republiko ali mon« arhijo. Radič jc nato v «Slobodnem domu» naglasil, da more politično sode« lovati samo z republikanskimi strankami. Po tej izjavi Radič nc more več sodclo« vati z ostalmi skupinami opozicijskega bloka. Demisija predsednika Milleranda POSLANSKA ZBORNICA ODKLONILA NJEGOVO POSLANICO IN IZREKLA NEZAUPNICO MARŠALOVI VLADI. Pariz, 10. junija, j. Danes popoldne ob 3.30 sta ob istem času pričeli seji zbornice in senata. Dočim je senat po preči-tanju poslanice predsednika republike iu izjav novega ministrskega predsednika Maršala in justičnega ministra ltatiera odgodil diskusijo do odločitve zbornice, jo zbornica pričela debato s prečitanjem predloga radikalov in socijallstov, ki so ga podpisali Ilerriot, lienaudel, Violet in Blum in ki stremi za leni, da so zbornica odgodi, dokler se ne sestavi kabinet, ki bo odgovarjal volji dežele. Celokupni kabinet Fraucoisa Maršala jo vstopil v dvorano ob odobravanju desnice. Ministrski predsednik Maršal jo prečl-tal nastopno poslanico predsednika Milic- Odmevi trboveljskih dogodkov FIASKO BLOKAŠKO-KOMUNISTIČNE STAVKE V ZAGREBU. Zagreb, 10. junija, r. Danes rano bo i Na Jelačičovem trgu je policija dvakrat ' razpršila demons;ranto. Na vratih »Velike kavano» jo bila razbita šipa. Lastnik kavarno je prostovoljno zatvoril prosto- začeli delavci razdeljevati letake, v katerih so pozivali radičevce v Ilrvatskem radniškem savezu ter člano Nezavisnih radničkih Sindikatov (komuniste), naj nastopijo generalno stavko, ki naj bi trn. jala od devetih do dvanajstih v znak protesta, ker jo bila včeraj prepovedana njihova skupščina. Zagrebška cestna železnica zato danes dopoldne ni vozila. Dopoldne ob devetih so opustili delo stavbinski delavci, ki so vsi organizirani nezavisnih sindikatih. Razen tega so topili v stavko delavci manjših podjetij. Stroke, ki so organizirano v Občnem adničkom savezu so niso priključilo stavki, zlasti no grafični savez, bančni uradniki in zasebni nameščenci. Po mostu so bilo nameščene orožniško patruljo ki so pomagale policiji in razpršavalc skupine, ki so hodilo po ulicah in začelo okoli 11. dopoldne javno demonstrirati. ro. Policija je aretirala osem osob. Stav-kujoči so hoteli v tekstilni tovarni preprečiti delo. Hodili so tudi po drugih manjših podjetjih. Ob 12. uri jo tramvaj začol zopot voziti. Blokaško - komuni stična demonstracija je doživela popoln fiasko. DR. LEONTIČ O TRBOVELJSKIH DOGODKIH. Beograd, 10. junija r. Današnja «Po« litikao priobčuje odgovor dr. Ljube Leon« tiča, na pismo sekretarja Nezavisnc dc« lavske stranke Jugoslavije Trišc Kaclc« roviča glede dogodkov v Trbovljah. Dr. Lcontič naglasa, da jc bila «Orjuna» izzvana in da sama ni dala nikakega po« voda za nerede. Kakor jc znano, je dr. Lcontič hud protivnik vladnih strank. /jianil, da jo bilo predloženih več interpolacijskih predlogov. Na vprašunjo jo ministrski predsodnik Maršal odgovoril, da jo za'takojšnjo diskusijo. Pričel jo govoriti bivši minister za obnovo Bcybel, ki jo predlagal imenom nacijonalnega bloka sledeči dnevni red: c Zbornica jo odločena držati so členov 2 in 0. zakona od 0. februarja 1874., Kor tvorita najvažnejša jamstva za republiko ter preidp na dnevni red,» Toda ob 7.30 zvečer jo zbornica s 321 proli 31-1 glasovom sprejela odgoditveni predlog Herriot-Bluma, ki so glasi: »Zbornica sklone, da no stopi v zvezo z nobenim kabinetom, iigar sestava znači n«v* pačijo pravic, parlamenta ter odklanja udeležiti sn konstitueijonelno diskusije, h randa: »Gospodje senatorji in poslanci! i udeležili Ko mi je narodna skupščina izkazala časi, I kateri jo pozvana. Zbornica odgodi to dn me je s 085 glasovi poklicala na naj višje mesto v državi, ji je bilo vsled mojo izjavo znano, da prevzamem častno mesto v EIysčeu, da bflm zastopal nacijonalno politiko socijalnega napredka, upanja, dela in edinosti. Ako bo tudi v bodočo, da bo slučajna večina prisilila predsednika republike iz političnih vzrokov do odstopa, bo predsednik republike Io še igrača v rokah strank. Odklonil sem zapustiti svojo mesto. Nevarni svetovalci so skušali v strankinem interesu pričeli novo zakonodajno perijodo z recolucijonarnim činom. Zbornica bo odklonila slediti jim in senat bo zvest svojim tradicijam ostal branilelj ustave. Apelirani na uvidevnost obeh zbornic in na ljubezen do Francije in do republike.* Tudi v senatu je lila prečitana slična izjava. Predsednik zbornico jo nalo na- diskusijo, dokler se no predstavi vlada, ki bo odgovarjala volji ntirmla.* Pariz, 10. juniju, h. Ob 8.30 zvečer jo predsednik republiko izdal nastopni uradni komunike: - Ministrski predsednik Maršal so jo z ostalimi ministri podal v Ely-sče, da sporoči predsedniku dogodke, ki so so dogodili v parlamentu. Predsednik Milierand so jo Francoisu Maršalu zaliva, lil za podporo pri obrambi ustave. Kei so ministri ponudili svojo demisijo, jn odgovoril Milierand, dn je r, ozirom na poročilo o poteku sej v obeh zbornicah, ki ga jo ravnokar dobil od ministrskega predsednika, sklenil, da odstopi. Naprosil jo kabinet, naj ostane na svojem mostu. V sredo dopoldno so sestano ministrskt svet. Sklep predsednika republike sc bel obema zbornicama sporočil pričetkom iu-i trišnjih sej.» Zmagovita nacionalistična revolucija v BEG DOSEDANJE VLADE V ITALIJO. -- SESTAVA NOVE PROVI. ZORNE VLADE V VALOM. Beograd, 10. junija, p. Danes popol-jLješu so na strahovit način oropali pre- IZVOZ NAŠIH VIN V CSR. Beograd, 10. junija, p. Včeraj popoldne je tukajšnji češkoslovaški poslanik Šcba posetil ministra Krizmana in ga ob-cstil, da ie češkoslovaška vlada odobrila dogovor z našo državo glede izvoza naših vin v češkoslovaško republiko, in sicer brez kompenzacij. KONFERENCA ZARADI IZVOZNE CARINE. Beograd, 10. junija, p. Danes dopoldne se je v kabinetu finančnega ministra dr. Stojadinoviča nadaljevala konferenca z dr. Krizmanom gledo izdelave uvozne tarife. Velik del tega posla jo že dovršen. Konferenca bo nadaljevala svoje delo jutri. Kakor je znano, čakata naša in italijanska delegacija, ki so bavita s trgovskim dogovorom, na rezultat te konference, da bi mogli nadaljevati svojo delo. LJUBLJANSKI PEVCI NA POVRATKU. Beograd, 10. junija, r. Sinoči jc pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« odpotovalo iz Beograda. Na postajo ga je spremila velika množica občinstva in mno-gobrojna društva. Slovo je bilo nadvse prisrčno. Predsednik »LJublJan. Zvona« dr. Švigclj se je v toplih besedah zahvalil za prijazni sloves. RADIČ V MOSKVI. Moskva, 10. junija 1. Radič jc dospel semkaj. REVIZIJA PROCESA CARLIER. Beograd, 10. Junija, p. Danes Je ka-sacijsko sodišče razveljavilo razsodbo beograjskega prvostepenega in apclacij-skega sodišča, po kateri je bil obsojen francoski kapetan Carlier, ki je bil obtožen umora švicarskega trgovca Isellia, na 20 let ječe. Kasacijsko sodišče jo ugotovilo, da Je smrt Isellia nastopila kot posledica zastrupljenja, a ne rcvolvcr-skega strela. Preiskava je dognala, da pri Carlierju niso našli nikakega strupa. ZaudatI Je morala Iselliu kaka druga oseba. Kasacijsko sodišče je dalje ugotovilo, da se zasliševanje ni izvršilo izčrpno, ker nista bili zaslišani dve najvažnejši priči, šef hotelskega osobja in sobarica. Tc dve osebi Je treba takoj poiskati in zaslišati. Radi tega je kasacijsko sodišče odredilo revizijo procesa. dne jo tukajšnji albanski poslanik Ali Riza Kolonija posetil pomočnika zunanjega ministra 1'anto Gavriloviča in ga obvestil o popolni kapitulaciji vladnih čet. Člani dosedanjega kabineta Vrionl so pobegnili v Italijo, v Valonl pa se je formirala začasna vlada v obliki administrativne komisije, kl jI stoji na čelu škof iz Kcrče, Van Noll. Njemu stopita ob strani dva delegata, med njimi znani podpolkovnik Kastali. Poslanik Ali Riza jo po posetu pri Gavriloviču izjavil novinarjem, da ostanejo dosedanji prijateljski odnošaji med Albanijo in Jugoslavijo tudi po padcu sedanjega režima v Tirani neizpromonjeni, ker jo padec albansko vlade čisto notranjo vprašanje Albanijo. Beograd, 10. junija, p. Iz Podgoiico poročajo, da so vdrli uporniki v Ljoš, odkoder nadaljujojo svoio prodiranje. V bivalstvo in izvršili grozen pokolj. Po zavzetju Ljoša so so vladno četo pod poveljništvom majorja Iviardija umaknilo do pritoka reke Mala, ki so imenuje liani. Tu so sedaj organizirajo za borbo r. uporniki. Malisori, ki so sodelovali v. bojih napram vladnim četam, so po 'zavzetju Ljoša vračajo domov. Na južni fronti Albanijo so uporniška četo pod vodstvom podpolkovnika Cafa Zezo prekoračilo reko Skumbo, odkoder prodirajo proti severu, f ld staro vlade, ki jo lia italijanski torpodovki pobegnila v Bari v Italijo, jc ostal v Albaniji lo Alimed bog Zogu, da s svojimi inno-gobrojnimi pristaši brani Tirano. Rim, 10. junija j. Zadnje semkaj do« spele vesti iz Valonc in Skadra potrju« jejo paclcc Tirane, vkorakanjc uporni« kov v mesto ter beg tiranske vlade na italijanski torpodovki v Italijo. Sporazum med Macdo- naMom in novo Francijo London, 10. junija, s. Pogajanja med Macdonaldom iu voditelji francoskega bloka lcvicc so sc uspešno končala. Dosegla so bazo za bodoči angleško-fran-coski sporazum, ki vsebuje štiri točke, in sicer: 1. Izvedba Dawcsovcga poročila in vzpostavitev gospodarske enote Nemčije. 2. Izpraznitev Porulirja po vojski, ko se bo ugotovilo, da je Nemčija docela izvedla predlog Dawesovcga poročila. 3. Ureditev vprašanja jamstev po Zvezi narodov in pristop Nemčije k Zvezi narodov. 4. Kontrola Zveze narodov po razorožitvi. Atentat na sovjetske kocler bl ob zanje ugodnem trenotku lahko uspešno podprli vsak komunistični puč. Z nastopom gerenta prehaja mestna občina v zanesljive roko. Vse prebivalstvo od njega upravičeno pričakuje, da bo z vso brezobzirnostjo segel v boljše-viško gnezdo na mestnem magistratu ter nujno ukrenil vsaj to, da Ljubljančani ne bodo živeli v strahu za življenje lil hnetis- ŠKOF JEGLIČ V BEOGRADU. Beograd, 10- junija, p. Danes je dopotoval v Beograd ljubljanski knezoškof dr. Jeglič in zaprosil za poset pri Nikoli Pašiču, a ga Pašič radi zaposlenosti ni mogel sprejeti, ter ga naprosil, da ga obišče Jutri. NESREČA RUSKEGA GENERALA. IZGREDI V ITALIJI RADI DAVKOV Caserta, 10. junija, e. Kmetje v občini Tcano so se uprli plačevanju novih občinskih davkov. Zbralo se jih je okoli tri tisoč ter so vdrli v občinske urade in jih popolnoma razbili. Popolnoma so uničili tudi davčni urad. Končno so poslopje zažgali. Ko Jc prišel občinski ko-„ , ,, misar, so ga napadli s kamenjem in ba-Beograd, 10. junija r. Danes dopoldne tinamj Nm orožniki nis0 mogU ug„atj ljudstva, prišlo je do hudega spopada se je pripetila v Zagrebu v «Jugoslo« venski banki., težka nesreča. Ruski bc« gunec, general Salidanov, ki se je hotel dvigniti z liftom v drugo nadstropje, jc padel s ploščadi lifta pet in pol metra globoko, ker jc bil pokvarjen mehanizem. Salidanov je težko poškodovan in jc težko, da bo okreval. PRIBLIŽANJE BOLGARSKE TURČIJI. Carigrad, 10. junija, e. Radov, zastopnik Bolgarske, Je odpotoval v Angoro z namenom, da se pogaja s turško vlado za sklenitev prijateljske in trgovinske pogodbe med Bolgarijo in Turčijo. med kmeti in orožniki In sta bila dva orožnika težko ranjena. Šele, ko so prišle čete in ojačenja karabinjerskega oddelka iz Ncapolja, sc ie vzpostavil red. Salerno, 10- Junija, c. V občini Posita-no jc okrog 000 kmetov priredilo silovito demonstracije proti občinski upravi radi povišanja davkov. Iz Salerna so morala prispeti ojačenja, da so morali pomiriti ljudstvo. J(a te mislim, 28i. Miri"1 čokolada? via Helsingicrs, io. junija, s. Eksprcsnt vlak Moskva-Riga ic preteklo noč zletel v zrak. Vojaki iz bližnjih garnizij so nudili prvo pomeč. Med tračnicami Jc bilo položnih več bomb, ki so eksplodirale, ko je lokomotiva pasirala na tem kraju. Lokomotiva Je bila vržena 40 m od tračnic. Večji del vlaka jc uničen. Število mrtvih šc ni ugotovljeno. V vlaku Jc bilo več vodilnih oseb sovjetske Unije. ANGLIJA ODSTOPI DEL DJUBE ITALIJI. London, 10. junija, c. Zunanji urad objavlja komunike, po katerem sc ju končno vendar posrečilo zadovoljivo rešiti znano sporno Italliansko-angleško vprašanje glede dežele Djubc. Obe delegaciji sta se popolnoma sporazumeli in bo pogodba predložena angleški in italijanski vladi v najkrajšem času v podpis. Angleška odstopi Italiji približno 43 kvadratnih milj ozemlja kolonije Kcnia, ki sc priključi Italijanskl-somalskl koloniji. Mej na črta .ie takšna, kakršno sta določila leta 1920 lord Millncr in italijanski poslanik Sclalola. KONGRES AMERIŠKE REPUBLI« KANSKE STRANKE. London, 10. junija c. Jutri sc otvorl v Clcvclartdu kongres ameriške republi« kanske stranke. Udclcžniki kongresa so žc vsi zbrani v mestu. Kakor sc zago« tavlja, ima predsednik Coolidgc kongres popolnoma v svojih rokah. Stara oligar« iiija senatorjev jc izginila. Pristaši umr« lega predsednika liardinga so diskredi« tirani in so so umaknili, tako, da ostane na površju Coolidgc. Smatra se, da bo izvoljen za podpredsednika Hoovver. Glavno zborovanje so bo vršilo v čc« .trtek. Razpust občinskega DR. VILJEM KREJCI — Ljubljana, 10. junija. . Danes dopoldne je prejel mastni župan dr. Perič od velikega županstva dekret, s katerim so razpušča občinski svet ljubljanski, za geranta pa imenuje dr. Viljem Krejči, odvetnik in predsodnik »Rdečega križa« v Ljubljani. Vlada so jo odločila — kakor slodi iz dekreta — za najstrožji korak proti tej instituciji v glavnem ia treh vzrokov: 1.) Mestna občina, odnosno mestni magistrat se je geriral kot ltor-poracija. za katero ni nobene nadrejene oblasti. 2.) V mestnih podjetjih je nastala taka nedisciplina, da je ogrožala ljubljansko mesto, njega javni mir in red. 3.) V večini občinskega sveta so se pojavila stremljenja, ki so v nasprotstvu z zakonom o zaščiti države. Občinski svet, odnosno mestna občina je, k:ikor znano, odloko velikega župana glede pritožb zoper sklepe občinskega sveta, kratkomalo prezirala. Neoziraio se na jasno ukazo vlade, je občinski svet nastavljal uradnike, ki bi jih no smel ter vztraja! pri proračunskih postavkah, ki jih jo vlada pritožbenim potem črtala. Mestni magistrat kot stanovanjska oblast I. stopnje ni izvršil celo vrsto sklepov in odlokov stanovanjsko oblasti II. stopnjo ter zavlačeval izvršitev njenih odredb tudi po več mescev. Manipulacijo z mestnim premoženjem so ogrožale žc eksistenco ljubljanskega prebivalstva. V mestnih podjetjih, zlasti v elektrarni in pri vodovodu so komunisti nastavili svoje agitatorje, ki so že poskušali s sabotažo na strojih ter so očividno pripravljali, da v ugodnem trenotku odrožejo Ljubljančanom vodo in luč, kar bi lahko postalo zanjo naravnost usodno. Mestni župaji, ki jo bil direktno odvisen od komunističnega kluba občinskih svetnikov, ni mogel več zadrževati njihovega vpliva v mestnih podjetjih. Po trboveljskih dogodkih pa je postalo nedvoumno jasno, da izvira komunistična akcija v Sloveniji v glavnem od komunističnih | članov občinskega sveta ljubljansko-j ga. Na mestnem magistratu so komunisti nastavili cel štab svojih agitatorjev. katere so pošiljali na agitacijo tudi po deželi. Ob dopoldne je prišel ua mestni magistrat novoimenova,ni gerent dr. Viljem Krejči, ki jo takoj sprejel od mestnega župana vso posle. Pr. Perič mu jo pri tej priliki dejal, da je Itak že pričakoval razpusta in da mu ta baš prav pride, ker je bil že v nevzdržnih razmerah radi stališča njegovih koaliranih strank ter radi vlade. sveta ljubljanskega GERENT OBČINE. Razpust občinskoga sveta je vzbudil najpreje veliko presenečenje na mestnem magistratu, kjer jo marsikdo hitel pospravljati mizo in miznico, nato pa po mestu, kjer se jo vest kmalu raznesla. »Jutro« jo obvestilo javnost o razpustu z naznanilom na deski pred uredništvom in na zidu prod upravo. Mod prvimi, ki jo čital naš oglas, je bil nekdo, ki jo obupano vzkliknil: "«No, zdaj pa imamo!« Najbolj pobcSenih glav so hodili po mestu klerikalci, zavedajoč se, da so njihovi katoliški boljševiki kot protek-torji komunistov največ krivi, da so zapravili postojanko na mestnem magistratu. Napredni ljudjo so bili veseli, da so so otresli strašne more, ki jih je dosedaj tlačila in izžemaia v ljubljanski mestni hiši. S komurkoli smo govorili, vsakdo je dejal, da morajo sedaj naprednjaki stcrlU vse, da ne nič več ne povrne 3. december 1022 in da režim črno - rdeče koalicije nc sme nikdar več na mestni magistrat. Dr. V51?em Krejči Dr. Viljem Krejči, sin marljivega ljubljanskega obrtnika in trgovca. Je rojen 24. junija 1801. v Ljubljani, kjer jo preživel vso svojo šolsko dobo, dokler ni po dovršeni gimnaziji nastopil pravoslovne študijo na dunajski univerzi. Vsručiliščo jo absolviral z odličnim uspehom ter dobil z 22. letom doktorsko diplomo. Cas visokošolskih študij ni porabljal samo za juridični študij, marveč tudi za drugo stroke, osobito pa narodno gospodarstvo. Absolviral jo razne gospodarsko tečaje ter izpopolnjeval svojo teoretično znanje s praktičnim delom v eni prvih dunajskih bank. — Po dovršenih študijah se jo povrnil v Ljubljano t"r se posvetil odvetništvu. Pričel so jo takoj udej-tvovati tudi v kulturnih in soci-ialnih društvih. Dr. Krejči je bil marljiv naroden delavec pri Glasbeni Matici, Fiiharmonični družbi, Sokolu. Poleg tega je bil več let odbornik Ljubi lanske zaščito dece, jo predsednik Oblastnega Odbora »Rdeorga Križa« ter odbornik »Našega Srca«. Vse funkcije, ki iih je dr. Krejči kedaj prevzel, je vršil z i-zredno marljivostjo, vztrajnostjo in požrtvovalnostjo. Prepričani smo. da bo dr. Krejči tudi kot gerent mestne občine ljubljansko storil vse, kar jo v njegovih močeh, da vzpostavi na mestne®! magistratu zopet red in obvaruje svoje rodno mesto pot.resljajov in nesreč., v katero jih jo gnala črno - rdeča koalicija. ••.. » ■ Občinske volitve v okolici Celle Te dni so nabili na desko okoliške Dbčine celjske od politične oblasti po-M.rjcne kandidatne liste peterih strank za volitve za občinski zastop v pondeljek, dne 16. t. m. Volilne skrinjice bodo stale po sledečem rodu: 1. lista .Slov. ljudske stranke (klerikalna), 2. glista Socijalistične stranke Jugoslavi-' jo (Korenova), 3. lista Splošne socijalistične delavske stranke (Bernotova). iti. lista Gospodarske stranke (Združeni narodno - napredni volilci) in 5. lista Nepolitične občinske stranko (nemšku-■„ Urška). Volilni hoj se vrši do sedaj podrobno in še skoraj ncopaženo. Zastopnikom klerikalne liste manjka potrebnega širokopotoznega gospodarskega programa, ki .ie za zboljšanj?, precej desolatoih občinskih razmer v • okoliški občini nujno potreben. Že dosedanji klerikalni občinski odborniki so pokazali v občinskem zastopu skra jno reakcijonamo mišljen V. Da bi ga tem bolj krili tudi za bodoče, gredo v volilni boj z raznimi avtono- I' mističnimi frazami, ki naravno ne 'bodo zbol.jšale. gospodarskih razmer v i; občini. Pobijata se mod seboj dve «o-cijalističrii stranki, Korenova,, ki očitno kaže svojo jugoslovansko ime, in Bernotova, reete Loskovšekova, ki i plava popolnoma, v brezdomovimskem : ruskem internacijonalizmu. Jasno je, 11 da bodo zadnjo volili lo največji za-ulopljenci. Peta lista »Nepolitične občinsko stranke« jo slovenski javnosti 1 že dovolj znana. Ni si upala s svojo , pravo nemškutarsko barvo na dam, i ker še vedno dela v smislu in po ta-k-| tiki nekdanje Stajereijanske stranke, i ki si ni upala nikdar med svojimi za-S filnpljenei pokazati pravega nemškega • lica. Dvaindvajset kandidatov jo do-. sedaj na to,i listi -že preklicalo svoje | ime. ker fo baje prišli nanjo vsled *"i-i. pačnih informacij. Ze to dejstvo dis-') kvalificira to listo, ki mora na dan vo-j litev doživeti popoln poraz. Na neiri- Iški velekapital, ki si ne upa v ospredje. ker bi se siccr v raznih dobička-nosnih jugoslovanskih kapitalističnih i podjetjih popolnoma, diskvalificiral, se obešajo razni mali ljudje, v prvi vrsti ' obrtniki, S temi bo treba Spregovoriti j odkrito besedo. To, kar dela neupra-, vičeno la5ki fašizem z našimi rodnimi brati na zasužnjeni slovenski zemlji, I ki .je lila sto in stoletja last poštene .slovenske duše. storimo upravičeno lahko mi proti našim narodnim izda.ii-cam. ki so nnm ravno tako dolgo dobo let pletli bič ter rušili slovenskemu človeku mi niegovi lastni zemlii nje- govo najprimitivnejšo eksistenco. Upravičeno je, ako zahtevamo, da se vsem tistim ljudem, ki si še upajo v svobodni in nacijonalni dTŽavi očitno kazati svoje renegatstvo in s tem protidržavno mišljenje, odvzame koncesija in da tistim, ki jo po svoji moralni kvaliteti v resnici tudi zaslužijo. Javno vprašamo g. Petschucha. ki jc vodja vse te ogabne nemškutarijo v celjski okolici, ali se še spominja, kdo mu jo ohrani!, oziroma preskrbel ob preobratu njegovo eksistenco. Z ozirom na dogodke iz 1. 1912.. ko je bi', kolovodja napa.la na Sokola, te milosti gotovo ni zaslužil. Povemo vsem tistim, ki jemljejo da,nes z raznimi koncesijami eksistenčno možnost našim dobrim slovenskim ljudem, da jih bomo znali ž njimi v slučaju izzivanja in narodnega izdajstva tudi obraču.uv ti. V pošteno vrsto .tistih, ki jim je gospodarsko delo v okoliški občini prva in najvišja naloga, so se strnili vsi narodno - napredni volilci celjske okolice. Zn nosilce. Gospodarsko kandidatne listo gosp. Vinko Kukovee, stavbenik na Lavi. jamči za to. da je ta lista za vsakega trezno mislečega ob?ana najrevnejša in edino upoštevanja vredna. Na listi najdete same izkušene narodno - gospodarsko delavce iz vseli slojev in poklicov, ki so že s svojim lastnim gospodarstvom pokazali ono visoko zmožnost, ki jo fcirja komunalno delo. ne lc v slepem priki-mavanju in glasovanju, ampak v modernem in inicijativnem mišljenju tor v doslr-dnem izvrševanju pametnega gospodarskega programa. nim frazam. Igranjo z bombami in krvjo ji ugaja. Prvi sad jo žo tu. In še ta no bo takoj zaključen, so noizbežni šo nadaljnji grozni dogodki, ker zmešano mlado glave res mislijo, da služijo nekakim idealom. Pot,robna jo energična akcija, da so reši mladino. Po vseh šolali, na univerzi, med vajenci, delavskim naraščajem, povsod treba iztrebiti kcmo.>; stično zablodo. Tu morajo sodelovati šola i,n sta,riši, predvsean pa gospodarji. Tistim pa, ki so mladino zavedli, treba «obesiti mlinske kamne za vrat,.« Vsi slovenski komunistični vodjo so si razdoljovali denarjo iz Moskvo in živo sijajno od njih. In s tem denarjem kvarijo tudi mladino. Ako nočemo, da nam bodoča delavska in intoligenčna generacija propade, moramo izžgati komunistično infekcijo. Katoliška cerkev, ki toliko govori o svoji vzgojni nalogi, to pot vsled zaslepljenosti škofa Jegliča podpira komuniste. Na Dunaju so t.reljali na g. Seipla, v Rusiji katoliško duhovne obsojajo na smrt, v Ljubljani pa isto moskovito drži ookoncu eksponent katoliško cerkve. Veže jih skupila mržnja proti — Jugoslaviji Politične beležke + Radič v Moskvi. Vlada ima, kakor smo tudi ini žc javili, potrjeno vest, da je Stipa Radič z Dunaja odpotoval v Moskvo. Odpotoval jc preko Berlina s sovjetskim pasošem. Blokaški listi hočejo pomembno razglasiti, da sc je Radič odzval pozivu samega Cičcrina »v zvezi z informacijami, nanašajočimi se na politiko hrvatskega narodnega zastopstva In na predstoječo mednarodno konferenco«. To sc zdi bore malo verjetno — toda uaj žc bo tako ali drugače, opozicijski blok bo strmci, ko ga Radič lepega dne vpiše v kako boljševiško intcrnaci-jonalo. Vsekakor Radičcva pot boljševi-kom v vas pomeni mnogo. Naravno ne za našo državo, temveč za njega, Radiča. Najnovejša Radičcva ekstratura zopet enkrat demonstrira, da so opozicijskemu bloku definitivno odrezani vsi izgled! za vlado, ki bi bila odvisna od človečanskega Don Kišota. Skupno nastopanje radlčcvccv in komunistov v Zagrebu, prav kakoi klcrikalccv v Sloveniji, izrabljajoči!! trboveljsko tragedijo za protidržavno rovarenje, vrhu vsega pa Radičcv odhod v Moskvo, to zahteva odločno razčiščenjc. Čimprej nai se izvedelo volitve, d:, bo enkrat koncc slepomišenju opozicijskega bloka in njegovi »večini« z avanturistom Radičem. + Veni, sanete splrltus! »Slovcncc« je na binkoštno nedeljo hotel pokazati, da njega tudi šc obsenči sveti Duh in jc prinesel krščansko-modroslovskl uvodnik o človečanstvu in požrtvovalnem trpljenju za ideje. S temi stvarmi pa jc ravno v klerikalni stranki najbolj hudo, zato tudi «Slovcnčcv« binkoštni uvodnik kaže samo prvo trganje hudega glavobola. V Beogradu definitivno poraženi, od Radiča izigrani in blamirani so klcrikalci prošli teden vrgli šc svojo karto v Ljubljani na komuniste. Izrabljajoč vsak dogodek za gonjo proti državi so žalostne trboveljske dogodke izročili v novinsko cksckucljo svojim krščanskim boljševikom, ki so v strastnem rdečkar-skem fanatizmu tekom enega tedna zrasli tako da so s svojo nečuveno kampanjo v »Slovencu« pobili vse dosedanje pretikomunistične tendenco posebno še sklepe lanskega katoliškega shoda. V klerikalni stranki jc vse narobe: dr. Korošec ttigujc za Markovim protokolom in odrezanimi naklepi; vodstvo stranke, ki so ga drži še delavska kri z Zaloške cestc, pa nima niti moči niti volje, da bi zavrnilo klerikalno boljševiške duhove, ki jih jc ob trboveljski tragediji pripustilo iz pozabljene rezerve v orgijo fanatizma in strupenosti. V SLS poka, mi pa nimamo povoda, da bi to ovirali, saj uiti »Slovencev!« krščansko-modroslovni članki ne bodo več pomagali temu, kar mora priti: da so popolni politični krali klerikalne stranke sam pokaže slovenski široki javnosti. Pokvari ena mil Komunistična revolta, ki je povzročila tragično smrt 7 ljudi, sloni predvsem na komunisti,P,ni »mladini. Ko .»o komunisti enkrat spravili v nesrečo premnogo starejše delavce in so trez-ne.jši možje začeli dvomiti nad izvedljivostjo komunističnega programa, so so prekucnili spravili na mladino. Začeli so organizirati vajenec, akademike, srednješolce in delavski naraščaj. Celo na učiteljišče so za,sejali kugo. Da naša »Alma mater«, kjer jn polno separatistične zalege, ne moTe biti brez komunističnega »Vstajenja«, si lahko mislimo. Vajence hujskajo zoper gospodaTjo. Glavni kontingent komunistov so mladeniči v pred vojaški dobi. Mosko-vlti so obupali nad sedanjo generacijo. Revolucijo naj izvrši bodoči rod. Mladina, so vsa v spominu na vojni nered, brez globljo izobrazbe, nagnjena v brezdelje, rada naseda fantastič Peklenski stroj. Celje, io. junija. Pred porotniki se obravnava danes trboveljska afera s peklenskim strojem, ki jc vzbudila mcscca septembra veliko senzacijo. Poslušalcc ima pri razpravi občutek, da spada na zatožno klop šc marsikateri komunistični voditelj, ki sc je pa znal pravočasno umakniti, da krvavijo zato potem druge žrtve. Dopoldne 16. septembra 1923 je prejel ravnatelj Trboveljske premogokop. družbe Julij Pauer v Trbovljah po pošti po-šiljatcv, ki jc bila okrog pol kg težka. Ravno tako pošiljko jc dobil prihodnjega dno zjutraj ravnatelj Friderik Drolc v Hrastniku. Naslova na obeli pošiljkah sta bila pisana od iste roke in škatljica ie bila opremljena s štamplijo »Slagali-šte inžinjerske spremo drav. div. oblasti«. Ta pečat sc pa pri omenjenem vojaškem skladišču v Ljubljani žc dve leti ni uporabljal. Prva pošiljka je bila oddana na pošto v Hrastniku, druga na pošti v Ljubljani. Ravnatelj Pauer je pri odpiranju škatljlcc še pravočasno opazil, da jc v njej peklenski stroi. Takoj je opozoril na pretečo nevarnost oba ravnatelja v Hrastniku In v Zagorju. Res jc dobil tudi ravnatelj Drolc siično pošiljko ter io, opozorjen nato. oddal ljub- ljanski policijski direkciji. Preiskava je dognala, da Je bilo v vsakem peklenskem stroju po 400 g Nobei-dinamita št. 1, po čna tulčica iz pločevine, v nji pa vžlgal-na patrona in šplralna vzmet, Patrona je bila v tulčlcl napeta in pritrjena na koncu škatlje z drobno bakreno žico. Učinek eksplozije pri odpiranju bi bil na vsak način smrtonosen, usmrčene in težko poškodovane bi pa bile tudi lahko osebe, ki so se nahajale v ravnateljevl ter v sosedni sob! In celo v prvem nadstropju. Ravnatelju Drolcu namenjeni peklenski stroj so razstrelili na ljubljanskem polju. Eksplodiral je z močno detonacijo kakor topovski strel in dvignil zemljo In kamenje do 10 m visoko. Po nameravanem zločinu je orožnlštvo aretiralo več osumljenih oseb, katere so pa morali zopet izpustiti, ker ni bilo zato nobenih dokazov. Sele 13. oktobra so prijeli obtoženega Konrada Mcdvejšeka, 291etnega delavca brez stalnega bivališča In prihodnjega dne Franca Planinca, 21-lctnega samskega klučavničarja v Rctju pri Trbovljah. Obdolženi Medvejšck vsako zvezo s tem dejanjem taji, daslravno ie po zveden-clli v pisavi dognano, da je na pošiljki brezdvomno Medvcjšekova pisava, kar mora obdolženec celo sam priznati, sc pa izgovarja, da jc gotovo kdo potvoril njegovo pisavo iz maščevanja. Obdolženčevo pisavo na obeli naslovih jc spoznala takoj tudi njegova sestra, ki jc celo Izrazila bojazen, da je morda njen brat zapleten v atentat na elektrarno v Trbovljah v noči 30. avgusta 1923. Obdolženec jc po navedbah prič zelo maščevalen ter nagnjen k raznim hudobnim dejanjem. Medvejšek se Je pa tekom preiskave tudi sam večkrat izdal. Spočetka je spravljal v zvezo s peklenskim strojem Franca Planinca, češ, da je bil odpuščen iz rudnika in imel hudo jezo na ravnatelja Pauerja iu inž. Romcrja. Trdil je celo, da ga jc Planine navajal k maščevanju in da sc je pri neki priliki Izrazil, da bi bilo treba hišo ravnatelja Pauerja nabasati s kako eksplozivno snovjo In jo spustiti v zrak. Tudi sta sc baje pri neki priliki izprehajala oba obdolženca ter je Planine izrazil, da je komunistični program prezineren in da je treba delati z bombami. Obdolženi Medvejšck je nadalje v preiskovalnem zaporu razlagal nekemu sotovarlšu, da izvira cela Ideja peklenskega stroja iz Ljubljane !n da je bilo vse napravljeno po naročilu. V afero jc zapletel tudi nekega dijaka in cclo nekega Inžcnjcrja iz Hrast nika. Pravil je, da bi se bil moral poslati peklenski stroj tudi ravnatelju v Zagorje, da pa sam ne vc, zakaj se to nI zgodilo. V posesti Mcdvcjšeka se Je našel tudi notes, v katerem |e narisana vži-galni patroni odgovarjajoča slika. Tudi pri tem ima obdolženec svoj posebni zagovor. Tudi soobdolžencc Planine vso krivdo taji, Medvcjšcka pa označuje kot največjo propalico. Poštna uradnica v Hrastniku je pri zaslišanju izpovedala, da jc prinesel sredi septembra pr. 1. neko pošiljko njej neznani mož. Ker sc ji jc zdela sumljiva radi manjkajočega naslova in razmeroma precejšnje teže, jc zahtevala pojasnila glede vsebine. Dotič-ni moški jc izjavil, da gre za vzorec; vedel sc jc pa jako sumljivo in se je nato, ko je kupil znamke, s pošiljko odstra nil. Našla jo je potem v nabiralniku, a sc za njo ni več brigala. Pri konfrontaciji obeh obdolžencev sc ji zdi Planine zelo sličen. Verjetno jc, da sta oba obtoženca izvršila inkriminirano dejanje iz maščevanja, ker sta bila iz raznih vzrokov zlasti pa nepokorščine odslovljcna iz službe. Medvejšek je v kritičnem času vedno švigal iz enega kraja v drugega, kar še bolj potrjuje domneve o krivdi. Zelo verjetno je tudi, da je bil načrt organizirati v Ljubljani, kamor vodijo vslkdar vse niti tajne komunistične propagande v Trbovljah. To potrjuje tem bolj dejstvo, da sc je nameraval ta zločin izvršiti v času, ko je delavstvo štraj kalo in ko jc uspeli tega štrajka postajal vedno bolj dvomljiv ter so se začela radi tega izvrševati razna nasilja štrajku-jočih, o katerih se jo v več slučajih sodilo že pred celjskim okrožnim sodiščem. Razun hudodelstva javnega nasilstva je Medvejšek tudi obtožen radi prestopka poneverbe in prestopka tatvine, ki jo jc izvršil meseca julija in avgusta v Klju-čarevcih in meseca septembra v Globokem pri Rimskih toplicah. Zaslišanje je bilo ob 19. končano. Nato jc predsednik razpravo, ki bo trajala pozno v noč, prekinil za eno uro. Tekom zaslišanja prič in obeli obtožcnccv sc je pokazalo zanimivo politično ozadje tega procesa, o katerem bomo jutri podrobneje poročali. * Brezsrčna deiomorilka. Maribor, 10. junija. Mariborsko poletno porotno zasedanje je bilo otvorjeno danes z razpravo proti 20 letni Elizabeti Medvedovi iz Dobranjc, radi detomora. Medvedova jc odrastla v dobrih premoženjskih razmerah in je bila od svojih starišev dobro vzgojena.' Kljub temu pa jo pričela lansko leto ljubavno razmerje s komaj 18 letnim domačim hlapcem, s katerim jc zanosila. V noči od 13. na 14. februarja jc povila zdravo žensko dete. Pol ure po porodu je otroka krstila, mu dala ime Micika, zmollla zanj očenaš, nato pa ga udarila s pestjo po desnem In levem sencu. Zlomila Je otroku temenico, nakar Je nastopila smrt. Po zločinu je zamotala otroka v cunio iti ga skrila v stiskalnico, ki sc nahaja nekaj korakov od hišnega poslopja. Medvedova se Je po aretaciji zagovarjala, da jc rodila mrtvo dete, pod težo dokazov pa ic končno priznala svoj zločin ln se žago. varjala z zmedenostjo. Porotniki so soglasno potrdili vpra. šanje hudodelstva detomora, nakar je bi. la Medvedova obsojena na 3 leta težks ječe. Sodoma ln Gomora. Matija Herczan, posestnik v Malih Ba. kovcili, sc je pred 32. leti poročil z Ano Rajnerjevo. Že dve leti po poroki pa jc odšel z doma In se vrnil šele čez 18 let Njegova žena je imela med tem z nekim Francom Coroin otroka Štefana. Matiju Herczan se za novi prirastek v družini nl zmenil in tudi ni izpodbijal zakonske, ga rojstva tega otroka. Sčasoma pa jij le začel mrzetl ženo ln njenega sina Štc. fana in se zaljubil v svojo hčerko Tcre. zijo, s katero Je Imel tudi otroka. Ko jo Štefan Herczan dorastel, je odšel v svel služit. Nesrečne domače razmere so ga končno pripravile do tega, da je sklenil Matijo Herczana ustreliti. Zato Je najel 20 letnega delavca Leopolda Bagarija In mu obljubil za nagrado 1000 goldinarjev, Bagarl se ie udal in šel 7. marca z nabitim samokresom k hiši Matije Hercza-na, ga zvabil ven, nato pa oddal proti nJemu strel, nakar je _zbežal. Matija Herczan je bil k sreči zadet samo v levi nudlaket. Oba obdolžencoa sta na dana. šnji razpravi priznala svoje dejanje. Porotniki so potrdili glavno vprašanje, nakar sta bila Herczan in Bagari obsojc-na vsak na 3 leta težke ječe. Pohotnež. Porota se je bavila danes tudi s slu. čajem, ki priča o neverjetni moralni pro-palostl. Komaj 18-letnl hlapec Lovro Ku-kovec, kl je služIl pri posestniku Jakobu Kurbusu pri Sv. Lenartu pr! Sl. Goricah, jc namreč dvakrat spolno zlorabil domačo komaj 5 letno nezakonsko hčerko. Radi zaslišanja prič je bila razprava preložena. Sah SAHOVSKI TURNIR ZA PRVENSTVO LJUBLJANE. O stanju po 17. kolu smo že poročali, V soboto 7. t. m. in naslednje dneve so se odigrale še poslodnje viseče partije ii prejšnjih kol, ki so končale s sledečim rezultatom: Dr. Čadež-C. Vidmar remis. Dr. Cadež izgubi v6led kontumaca proti Bezrukovu. Sila porazi Bezrukova in Viadimirovida, a Iskra Kraglja in Valentinčiča ter rerai-zira proti J. Vidmarju, medtem ko izgubi proti Stupanu; partija Jerošov-Valentin-čič konča remis. — Kragelj izgubi proli Stupanu in Valentinčiču, a Mrzlikar remi. zuje proti slednje imenovanemu. Vladimi-rovič dobi proti Bezrukovu. Turnir je s tem končan in so dosegli: Furlani, Jerošov, Stupan po 14 in pol točk (razdelo si kot prvi trijo zmagovalci v enakih deležih 1., 2. in 3. darilo); Va-lentinčič, J. Vidmar po 12 in pol točk (razdelita si 4. in 5. darilo). Nato slede brez daril: Iskra z 10 in pol, C. Vidmar in Mrzlikar z 9 in pol, Sila z 9, inž. Zupane in Plevelj z 8 in pol, dr. Veber s 7, Vladimirovič s 6, dr. Čadež in Kragelj a 5 in pol ter Bezrukov s 4 točkami. — Igralca 1! ode in Zadnek nista vsled splošnega kontumaca dosegla nobene točke. 10. junija: ZAGREB: Devize: Dunaj 0.11795 do 0.11995, Bruselj 877.50 do 332.50, Budimpešta 0.09 do 0.11, Bukarešta 84.75 do 37.75, Milan 364.50 do 867.50, London 364.10 do 307.10, Pariz 425 do 430, Praga 246.20 do 249.20, Švica 1485.80 do 1495.80. Valute: dolar 82.875 do 83.875, češke krone 245, madžarske krone 0.09. Na deviznem tržišču je tendenca čvrsta. Devize naraščajo, ker so jih za časa zadnje borzne pavze nakupili večje šlevilo. Pri nekaterih devizah se opažn pomanjkanje blaga. Narodna banka jih je izdajala samo deloma. CURIH: Beograd 6.85, New-York 568.50 London 24.50, Pariz 28.50, Milan 24.65, Praga 16.60. Budimpešta 0.0061, Bukarešla 2.42 Sofija 4.05, Dunaj 0.0080 ena osminl.a TRST: Beograd 27 do 27.35, Dunaj 0.0320 do 0.033, Budimpešta 0.0250 do 0.03, Praga 67 do 67.50, Bukarešta 9.25 do 9.75, Pariz 115.25 do 116.25, London 99.30 do 99.50, Ne\v-York 22.90 do 23.05, Curih 404 do 407, valuto: dinar 27 do 27.35, avstrijske krone 0.032 do 0.033, dolar 22.85 do 23, 20 zlatih frankov 87.50 do 88, uradni tečaj zlate lire 444.29. DUNAJ: Devize: Beograd 840 do 84-1, Berlin 16.90 do 17.20, Budimpešta 0.76 do 0.82, Bukarešta 307 do 309, London 806.300 do 307.300, Milan 3084 do 3096, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 3572 do 3588, Praga 2077 do 2087, Sofija 498 do 502, Curih 12.485 do 12.535, valute: dolarji 70.460 do 70.860, levi 482 do 490, nemške marke 16.30 do 16.70, funti 304.500 do 306.100, francoski franki 3545 do 3575, lire 3090 do 3110, dinarji 833 do 841, poljski zlati 13.630 do 13.770, leji 300 do 304, švicarski franki 12.360 do 12.440, češke krono 2002 do 2078, madžarske krone 0.71 do 0.77. NEW-YORK: Beograd 120, Berlin 24, London 431 ena osminkn, Pariz 506, Čarih 1759, Milan 484.50, Dunaj 14 ena osminkn, Budimpešta 11.75, Praga 292.50, Bukarešta 43.75. NOVI SAD, BLAGOVNA BORZA: Pšenica baška 79 do 80 kg, 2 odst., 292 do 800, koruza baška 225 do 280, sremska 280 do 232. bnška za junij in julij 285, moka št. «00» 450 do 460, št. <5> 365, št. <6» 336. Premet pšenice 20 vagonov, koruze 20 vngouov, moko 10 vagonov. Tendenca slaba. «JUTRCf» št. 137 © Dr. Oton Pirkmaier sovi veliki župan za mariborsko oblast Rodil se je v Framu pri Mariboru 1, 1888. Univerzo je študiral v Gradcu in na Dunaju ter 1. 1912. stopil v službo pri štajerskem namestništvu v Gradcu, kjer se jo udojstvoval zlasti v gospodarskem oddelku. Prihodnje leto jo služboval pri okrajnem glavarstvu v Slovenjgradcu. L. 1914. jo bil premeščen v Ptuj k okrajnemu glavarstvu, kjer jo služil ves čas vojno ilo prevrata, ko je bil imenovan za okrajnega glavarja. Poznavajoč rane slovenskega kmeta, je izdal v obrambo pred rekvizici-jami 1. 1918. brošuro. »Našo krušno vprašanje*, ki jo vzbudila zlasti v avstrijskih kmetijskih družbah sonzaciV). Ta spis je mnogo pripomogel k omilje-nju rekvizicijske prakse. Kot pisatelj sc je dr. Pirkmaier ponovno ukvarjal s strokovnimi razpravami o ustavi, obči upravi in drugih pravnih vprašanjih. Pisal je o teh problemih v beograjskem strokovnem tisku, v slovenskem tisku pa jo objavljal t'idi članke o aktualnih gospodarskih in upravam jrobiemik. Gosp. rirkmaier je eden najoHičnej-čili slovenskih uradnikov v politični upravi, ki ga poleg velikega zna,nja zlasti diči globoko umevanjo ljudskih potreb ter dobrohotno in ljubeznivo občevanje z vsakomur. V ptujskem okraju, kjer jo služboval dc zadnjega Pasa, si jo pridobil velike simpatije in spoštovanje pravičnih pristašev prav vseh strank, posobno pa. onih, ki so ketlaj iskali pri njeni nasvetov ali. pomoči. gasilci, Jugoslov. Matica, občinski odbor, razna društva, državni in drugI uradi. Pod vodstvom g. pukovnika je bil pri odkritju častniški zbor kr. smodnišnlce v Kamniku. Spomenik le nabavil zaveden rodoljub g. Andrej Slokar. Izgotovil ga jc naš rojak, akadeinlčnl kipar Tine Kos, doma iz Moravč. Oba sta dala Domžalam mno go lepega, eden v umetnosti, drugi v okraševanju trga. Prvi spomenik kralja Aleksandra v Sloveniji jc Domžalam v ponos in kras. Spomenik kralja Aleksandra v Domžalah Na binkoštno nedeljo popoldne se je vršilo na Slokarjevem vrtu v Domžalah odkritje spomenika kralja Aleksandra, prvega v Sloveniji. Izredno slavje je privabilo mnogo okoličanov, k so ogledovali z zastavami okrašeni trg. Zbrano množico je nagovoril domžalski občan g. Andrej Slokar. V vznešenem govoru je povdarjal namen slavnosti in pozival narod k ljubezni do dbmovine In vladarja. Za njim je okrajni glavar dr. Ogrin v krasnem govoru priporočal ljudstvu, naj si spomenik našega kralja postavi vsak sam v svoje srce. Govorili so še gg.: župan A. Skok, S. Krmpotič v imenu Orjune in ilr. Potokar v imenu Jugoslov. Matice. Domžalska godba je zasvirala narodne himne, nakar se je razvil Impozanten sprevod po Domžalah. Slavnosti so prisostvovali: šolska mladina pod vodstvom učiteljstva, akcijska četa Orjune, Sokol, Trstenjakova proslava Ormož, 9. junija. Od Ljubljano naprej do Ormoža jo zbiral vlak na vseh večjih postajah na jasni solnčnl binkoštni pondeljek čestileo pokoj. Davorina Trstenjaka, ki so hiteli tja v skrito Krčevito, da prisostvujejo odkritju spominsko ploščo na njegovi rojstni. hiši. Bil jo prekrasen dan, lep praznik, vreden prelepo vzvišeno idojo pok. Davorina. Veliko množica izstopi ob 11. uri dopoldne iz vlaka v Ormožu. Na postaji po zdravlja g. nadučitelj Kajšp v imenu ormoškega učiteljskega društva, v imenu ormoškega Sokola in mestne občino starosta br. Krivec. Hrvatje so večinoma prišli žo na predvečer. Dolga jo vrsta čestilcev velikega pokojnika, ki so viio po pešpoti skozi bujna polja, mimo v drovju skritih kmetakih hiš. Sokolsko srajco rdeče. Na desni spodaj svetlika v zelenju Drava. Na obzorju groze temni oblaki. Huda sopariea duši in tišči. Prijazni, zeleni Hum so bliža. Ko mu prido-mo z leve v bok, se začujejo topiči. Šo nismo na cilju. Sprejme nas hlad sonč-natega gozdiča. Kmalu nato kreno pot navzgor, mal ovinek in žo opazimo na majhni višini rojstno hišo dragega pokojnika. Preprosta hiša s slamo krita. Tipičen slovenski dom med sadnim drev jem, naokrog zelena trata. Na visokem drevesu vihra dolga slovenska zastava. Na položnem bregu vso polno kmetske-ga ljudstva, godba igra, možnarji pokajo. V senei hruško pred hišo jo napravljen iz brezovih vej govorniški oder. Nekoliko odmora, da so očdahnomo in razgledamo. Vidimo prof. R k a v i č a, po verjenika UJU Zagreb, ki jo privedcl precejšnjo število hrvatskega učiteljstva. Zagrebško učiteljsko društvo zastopa g. Vcrcš, bosansko učiteljstvo g. poverjenik šušijič. Zastopana jo Slavonija po reprezentantu osiješkega učiteljskoga društva, ki nosi pokojnikovo imo. Številno delcgacijo sta poslala Varaždin in Cakovac. Na čelu mnogobrojnega slovenskega učiteljstva stoji njegov starosta g. ravnatelj J e 1 o n c. Skoro vsa učiteljska društva mariborsko oblasti so navzoča z večjim, oz. manjšim zastopstvom. Med ostalimi prisotnimi smo opazili tudi pesnika Cvetka G o 1 a r j a. Bližo zgoraj ol) hiši, skromno ob strani, jo zbrano najbližje pokojnikovo sorodstvo. Prispela jo iz Zagreba pokojnikova ženq, dobra vdova Barbara s hčerjo in nečakom. Prispel jc njegov sin, profesor iz Siska. Dva šo živeča brata sta kmetska gospodarja v bližini. Na domu pa gospodari nečak. Dnevni red razglasi vedno mladi in agilni humski nadučitelj g. P o r o k a r. Predsednik ormoškega učiteljskega društva g. Rajšp otvori slavnost s pozdravnim nagovorom in prečita med drugim pokojnikovo pismo k slavnostnemu odkritju spominsko ploščo pok. voditelju hrvatskega učiteljstva F i I i p o v i č u, ki jo tako značilno za plemenito srce pok. Davorina, Okrajni šolski nadzornik g. P. Flerč pozdravlja novega mariborskega velikega župana. Na slavnostni oder stopi g. prof. Ska-v i č iu slika v dovršenem slavnostnem govoru življenjo in delovanje Davorina Trstenjaka. Navzoča pestra množica z zanimanjem posluša. Po končanem govoru zapojo navzoči pevski zlx>r Središča nov pod vodstvom g. nadučitelja Culo-k a »Od Urala do Triglava«. To govoru pade zagrinjalo raz spominsko plošče. Vso oči so uprto vanjo. Ni to običajna marmornata spominska plošča z vklesanimi zlatimi črkami. Basrclief v bronu: profil pokojnikov v mehkih linijah, vsa plemenitost blagega pokojnika jo vlita v to mehko poteze. Levico poklada na dečkovo glavo, dosnieo drži detelu na rame. Na oder stopi g. Zlata Kovače-vič - Lopašičeva iz Zagreba 111 govori v spomin pokojniku, svojemu nepozabnemu učitelju v Karlovcu. Spominja so ga, kako jo hodil roko v roki z ondotulm popom za praporom, na katerem so stalo besedo: letina i pravo. V imenu Sokol-stva pozdravlja starosta varaždinskega Sokola iu podstarosta mariborsko župe. — Vrsto govorov zaključuje pokojnikov sin, profesor v Sisku, z zahvalo v imenu sorodstva. Prelepo slavnost jo završlla v sosednem gaju s petjem in godbo narodna zabava, ki jo ni mogla trajno motiti niti deževna nevihta. Anton Bončar "f* Največji — sokolski dobrotnik Na sokolski praznik, praznik dela in sokolske vztrajnosti, binkoštno nedeljo zvečer, jo prenehalo biti v Ljubljani srco največjega sokoiskega dobrotnika — brata Antona B o n 2 a r j a, hišnega posestnika in gostilničarja na Sv. Potra cosli. Ni mu bilo usojeno, da bi sc udeležil slovesno vzidavo spominskih kamnov na njegovem ljubljencu — sokolskom Taboru, kajti Nemcsis je hotola, da bo Anton Bon-čar po dnovih sokolske slavo in zmago položen na Taboru na — mrtvaški odor kot nema, a svetla priča prezpri-morno sokolsko požrtvovalnosti, bodreč sokolsko bratsko trumo k novim naporom in novim zmagam. Anton Bončar je bil iz znano ugledne ljubljansko obrtniške rodbine. Do-vršivši gimnazijo v Ljubljani, sc jo posvetil juridičnim študijam, ki pa jih jo srodi prekinil iu prevzel po svojem umrlem stricu dobro vpeljano obrt, ki jo jo šc izpopolnil. Kot navdušen narodnjak in jeklen napredni značaj so je živahno zanimal za razvoj nacijo-nalnih društev, kakor tudi za politično življenje. Leta 1911. jo bil izvoljen v ljubljanski občinski svet., v katerem so jo marljivo udej»tvova,l kot predsednik ali referent v odsekih. Jugoslovenska ideja hi demokratska, misel sta imela v njem zvestega pristaša in vnetega poboroika. Sam osebno skromen, ni silil nikdar v ospredje, z veseljem pa je podpiral narodna in de-mokratska društva z nasveti in gmotno. Dolgoletna zavratna bolezen, kateri so je končno pridružila šo sušica, Jc polagoma uničevala pokojnikovo orjaško telo. Pred nekaj meseci ga jo za vedno priklenila na bolniško postelj, odkoder je z zanimanjem sledil razvoju dogodkov, posebno za za gradnjo Tabora, ki mu je najbolj prirastel k srcu. Zavedajoč se, cla zanj ni več leka, je že prod mesocl obdaril Društvo za zgradbo Sokoiskega doma na Taboru z naravnost kraljevskim darom in postil s tem največji dobrotnik Sokolstva. Spomnil so jo tudi Sokola v Ljubljani in Stopanji vasi, šent.petr-sko podružnice CMD, naipred. polit, in gospodarskega društva za šontpotrski okraj, čogar marljivi odbornik jo bil, Glasbeno Matice. Ljubljanskega Zvona in Slavca ter Slov. planinskega društva. Ilončarjovo zom.sko ostanko so prepeljali danes zjutraj na Tabor, odkoder se bo vršil ob 5. popoldno žalni sprevod. S svojim viteškim činom si jo postavil sam najlepši spomenik. Binkošti v Bohinju in na Bledu Zdaj, ko nam jo Italija iztrgala To-stojno z 1'jonimi podzemskimi čudeži in so potrebni za obisk slovito jamo dragi vizumi, ni mogočo izkoristiti binkoštnih praznikov drugače kakor za izlet v romantično Gorenjsko. Ko to vlak zvečer pred prazniki pripelje v Bob. Bistrico in so pred teboj v bohinjski dolini odpro zvezdnato nebo, tc opijo žo sama radost nad mislijo, da jo ta prekrasen košček zemljo naš. Onkraj bohinjskega predora jo Italija, nad Jesenicami začno Avstrija; naš je saino šo blejski trikot, a to ozemlje kar ga jo ostalo, odtehta mnogo bridkih misli na ono, kar so našega dobili tujci. Lepo binkoštno nedeljsko jutro, sveže, 'nlneno, a 110 presoparno, to izvabi iz Boh. Bistrico peš na pot. Gorska klima sc čuti ob vsakem koraku; pot, ki jo prccej razorana, ker jo menda bolj po-rodkoma popravljajo, 'o celo nič no moti. Narava jo milejša od vseh ovir in premaga vso sovražniko. Spotoma srečuješ polno avtomobilov, potniških, ki oskrbujejo promet med Bistrico in jezerom ter privatnih. Turistov je največ iz Zagreba. Lepemu gorenjskemu kotu so no morejo dovolj načuditl. Slovenija jim jo simpatična: 110 lo po krajih, ampak tudi po ljudeh. Bohinjsko jezero sprejmo popotnike z dostojanstveno mirnostjo, z blagimi ni-ansami zoleno barve, med katerimi prevladuje olivna, in s tišino, ki jo doma samo pod gorskimi velikani. Par hotelov in nekaj privatnih penzij muli izletnikom in letoviščarjem prijetno razvedrilo. Najprej to pozdravita Sv. Janez in vila »Zlatorogj, potem Sv. Duh, vila «Mira» in mimo vojaškega pokopališča dospoš po eni strani v hotel »Zlatorog«, ki jo last Slov. plan. društva ter v pon-zijo in restavracijo «Zagreb», ki leži nekoliko višjo v lepem zatišju in odkoder se ti odpira nekoliko razgleda na Blap Savico. Botanik ima v tem kraju, kjor se meša zdravilni vzduh vodo z gorskim zrakom, mnogo opravila. Travniško - gorska flora je tu bogato zastopana in ljubitelju naravo so kar milo stori, če pomisli, da izgino vse to v prozaični kravji želodec. Vožnja po mirnem jezeru jo divna, Prešeren je pač vodol kaj dola, ko jo izbral ta del našo zemljo za pozoriščo svojega »Krsta pri Savici«. Večerna pešpot od jezera v Boh. Bistrico jo prijetna. Potem, ko si so liav-žil teh naravnih krasot pač kmalu opaziš, da costa od jezera v Bistrico kriči po popravilu. Toda avtomobili so ne zmenijo za to; njihovo plašče plačujejo potniki, ki čutijo kožo samo na koži, v žepu pa pozabijo nanjo kadar potujejo. Na mehkem ležišču v solidnem bistriškem hotelu to pozdravi pondeljkovo jutro. Zarja jo sicer čemerna in baš 110 vabi v naročja svobode, toda sklep, da jo treba ta dan še nekam naprej, to premaga in vržo iz posteljo. Z jutranjcem, ki oddrdra proti Jesenicam nekoliko pred šesto uro, so kmalu pripelješ -na postajo Dobrova - Vintgar, odkoder jo urežeš skozi šum in Vintgar proti Bledu. Sumu in Vintgarju so človek no nadlvi z lepa; čim večkrat ju vidiš, tembolj pro nieaš v skrivnost, matere narave, ki jo obdarila Gorenjsko s tolikimi krasotami. Pot skozi sotesko je letos temeljita popravljena in prav nič no utruja. Iz« premembe nudi toliko, da te misel naj dolgčas in mooiotonijo šo od daleč na obide. Slednjič dospoš po dobri uri hodaj v Oorjo 111 z Gorij na Bled. Natura jo bujna in obota najlepše sv djo. Mož, kateri so mi medpotoma pridruži pa mi na vprašanje, kako jo z lo-tovlščarji na Bledu odgovori, da jo letošnji obisk prilično pičel in da so BleW ci nekoliko razočarani. En sam obisk restavraciji ti povo, kaj jo vzrok temu< De11ar.uo pomanjkanjo so čuti žo tudi 'i letoviščarskih krajih, ki poglavjo o so« lidnth conah v lastno škodo promaltf vpoštevajo. Itfcjij Na gradiču «Suvobor» vihra kraljeva zastava, na otok so neprestano dovažrt-io skupino izletnikov, zvonček zvoni iN prosi, »molitve nosi pred božji tron»..< Polagoma so nebo šo bolj ščemeri, votel zapodi valove na jezeru nekoliko hitre-i jo in ko vstopajo številni potniki na L09 c ih v vlak so prijetno oddahnojo ob mis-, ii, da so pravočasno ubežati dežju, ki so1 podi za vlakom in vločo svojo težko,; hromo proti Ljubljani. BEMIHSTOfl ivic,dl- 13 nuiiiiiiu 1 uii t„„i!i,i pitami moj FRANC BAR Cankarjevo nsbr.B.Tel.407 LITIJA. Vso nacijonalno organizaeij0 I.ilijo in Smartna (Orjuna Litija-šmnrtno, Sokol Liti ja-finiarl no, Jug. Malica, Pevsko društvo , JDS.), zbrano na žalnem zborovanju dno 5. junija v Litiji, so sprejelo slodefo resolucijo: Globoko užaljeni nad bridko izgubo treh naših najidealuejšlh borcev, kl so poslali žrtve zločinskega zavratnega napada, prisegamo večno zveslobo jedili, stvu naroda in državo. Poživljamo vsa tisto elemente, ki ščuvajo nerazsodna maso proti jedinstvu države in liacijonnl-ni misli, naj prenehajo. Nikdar so ne bo posrečilo našo milo Jugoslavijo, za katera je dalo življenjo toliko naših bratov, razkrojili ali razdejali. Se nas jo in šo veliki! nas je, ki bomo znali v vsakem slučaju branili in tudi umreti za domovino. Daljq pozivamo merodnjne oblasti, da omogočijd vsem narodnočutečim Jugoslovenom vsik« dar in povsod, brez bojazni za življenje^ javno izražali svoj nacijonaini čut. Na vsq pripadnike nacijonalno misli pn apeliral 1110, da se čim tesneje oklenejo in pnmno4 žljo vrsto Organizacijo Jugoslovcnskin Nacijonallstov. LAŠKO. M. I.apornik in A. Weber, kt sta preklicala svojo podpisa na nemšku« tar ski listi, sta to svojo preklico zopet preklicala in so odločila vendarle kandi« diratl. Srczko poglavarstvo, namreč g, lr. Ifacin, jo to preklico vzel radevoljo y vednost ter od okrajnega glavarstva v Celju žo črtana kandidata zopet vpisat, Pri vplivanju na Webra sla se odlikovala zlasti Frctze in Hermanu Korl, ki jot izvolil zagroziti »Ich wcrdo don Demo-kraten sehon zcigen« in da bo zdaj za« čel 011 delati za gospodarsko listo. Frcti 7.0 pa je pri isti priliki govoril o «Win-< disclic«. Torej šo v sedanjih časih smoi izpostavljeni žaljenju od strani nomšku-tarjcvl Čudimo sc, da oblastvo tako izrazito neraškntarsko listo nemudoma 11 razveljavi. Čemu imamo zakon o zaščiti državo? SV. LENART V SLOV. GOR. Tukaj- nja mešč. šola priredi od 15. do 17. t. m. šol. razstavo. Vstop io vsakomur prost od 8. do 12. dopoldne ter od 2. do I. popoldne, izvzemši 17. t. m., ko so razstava zaključi ob 12. uri. Vsi prijatelji šolo so vabijo. Vpisovanje za bodoče Šolsko leto so vrši v nedeljo dne 29. in v pomdcljek dne !i0. junija vsakokrat od 9. do 12. uro v ravn. pisarni. Vabijo sa vsi učenci in učenko z.i čim mnogobroj-nejši priglas. Pogoji: 7. dobrim uspehom1 dovršeno 5. šolsko leto ter spremstvo Staršev, oziroma njih namestnikov. Opozarja so, da so 1. razred ne otvori, aka so no priglasi najmanj 30 uporabnih novincev. — Ravnateljstvo. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Sreda, 11. ob 15.: «Mogočni prstan«. Mladinska predstava za otroke osnovnih šol kranjskega okraja. Izv. Četrtek, 12.: «Izgubljene duše«. F. Petek, 13.: Zaprto. Sobota, 14. ob 15.: »Mogočni prstan«. Mladinska predstava. Izv. Ljubljanska opera. Sreda, 11,: »Carjeva nevesta«. A. Četrtek, 12.: «Tosca». Poslovilni večer gdč. Zikove in g. Slmcnca. Izv. Petek, 13.: »Travlata«. Gostovanje oper-. ne pevke Anke Mlllčeve. E. Sobota, 14.: »Carjeva nevesta«. B. Nedelja, 15.: «Pikova dama«. Na čast gostov kongresa Udruženja vojnih Invalidov. Izv. Poslovilni večer gdč. Zikove in go-(foda Šimenca. V četrtek zvečer bo imela ljubljanska gledališka publika zadnjič priliko slišali naša priljubljena pevca gospo-Zikovo in g. Šimenca, ki bosta pela 1 Puccinijcvi . Gdč. Ziltova nasto-(" la večer sploh zndnjič na našem operam odru. O. Šimenc bo pel še enkrat, w sicer v iPikovl dami>. Ne dvomimo, da bo glasboljubečo občinstvo v četrtek kljub visoki sezoni obiskalo četrtkovo «Tosco» v častnem številu kakor se spodobi ter vzelo slovo od svojih ljubljencev kakor zaslužita. Rihard Strauss 1864. — 11. VI. — 1924. Danes slavi glasbeni svet — posebno nemški — 601etnico vodilnega glasbenika sedanje dobe. Rihard Strauss jc skla« datclj, ki sc nl imel boriti kakor drugi slavni glasbeniki z življenjem in njegovo krutostjo, nasprotno mu jc bila umet« niška pot od početka posuta z rožami. Rojen je bil v Monakovcm dne 11. ju* nija 1864. Njegov oče je bil kr. bavarski komorni godbenik in virtuoz na rog. Tako jc mladi Strauss žc doma prejel ves potrebni nauk in pa veselje do glasbe. Nadaljni potek njegovega živ« ijenja jc uprav triumfalen; povsod so ga slavili kot adrugega Mozarta«. Njegove skladbe so igrali najboljši orkestri in so« listi in ves svet ga jc obkladal s častmi. Deloval je v raziičnih nemških mestih kot kapelnik, ravnatelj opere in profe« sor; leta 1908. je dobil naslov »Gene« ralni direktor«. Razne univerze so ga imenovale častnim doktorjem iu dcM časa jc zavzemal mesto prvega ravna« telja berlinske in dunajske opere, kjer šc sedaj deluje v tej funkciji. V svojih skladbah jc Rihard Strauss skrajno programatičen; v tem oziru jc naslednik ženialnega Francoza Ilcktorja Bcrlioza, katerega «Nauk o instrumenta« ciji» je tudi nanovo izdal in izpopolnil. Med njegovimi deli so najvažnejša pro« gramatične kompozicijo za orkester: «lz Italije«, «Don Juan«, »Macbeth«, «Smrt in poveličanje«, «Till Eulcnspicgcl«, «Don Quijote» (1897) «življcnjc juna« ka« (1898), «Sinfonia Domncstica« (1900) in «AIpska sinfonija« (1915). Mnogo uspeha so imele njegove opere, oziroma uglasbene drame: «Saloma» (po Oscarju \Vildcju) «Elcktra», «Rožni kavalir« in «Ariadna na Naksu«; leta 1913. jc zložil balet «Jožcfova legenda«, ki ga je dal uprizoriti v Parizu. Letos pa so marca meseca na Dunaju dali v sijajni opremi njegov najnovejši balet »Schlagobcrs« (za Berlin: «SchIagsahne»). V vseli njegovih skladbah prevladuje njegova skrajna spretnost v izrabljanju materijala nad domislcki. Mnogi in cclo najboljši nemški esteti in kritiki (dr. Storck, Paul Bckkcr) ga principichio odklanjajo, češ, da zasleduje pri svo« jem delovanju lc kupčijske cilje (v čc« mer res prekaša vse dosedanje sklada« telje); drugi spet hvalijo njegovo vsc< kakor fcnomcnalno iznajdljivost v dra« matičnih in liričnih instrumentalnih efektih, ki so jih njegove skladbe polne do prenasičenosti. Za proslavo njegove 601ctnicc sc žc mcscc dolgo vršijo priprave po vseh večjih nemških mestih, posebno pa na Dunaju. Glasba ccicga leta stoji v tem znamenju in vsa gledališča ter konccrtna podjetja tekmujejo v vzornem poda« janju Straussovih skladb. — Pri nas sc dozdaj šc nikdar ni izvajalo niti eno delo tega svetovnega skladatelja! Zali« bog smo šc vedno po stari navadi tudi v glasbi šc približno 50 let za sodob« nostjo. Iz repertoarja beograjskega gledališča. Beograjsko gledališče ima sedaj na sporedu sledeči repertoar: Potera (komedija), Coppelia (bolet), Tosca (z goslom barilonistoni Vuškovičem iz Zagreba), Kralj Lear (Shakespearova tragedija), Mignon (v operi); Gnudeamus (Andrejeva komedija iz dijaškega življenja), Zona Zamfirova (dramatizacija po Sremčevem romnnu), Petrovičev , katerega j- pretočene dni zadela kap, se je nekoliko popravilo. Z1 lvnikl upajo, da se jim posreči ohranili zaslužucca kulturne« Domače vesti * Kraljevska dvojica v Varaidlnu. Va-Iraždinsko kolo jahaSev jo prošlo nedeljo priredilo vsakoletno voliko diiko, jkatero jo incognito posctil tudi kraljevski par, ki so jo v avtomobilu pripeljal 2 Bleda preko rtuja in Ormoža v Va-raždin, kjer sta bila kralj in kraljica svečano sprejeta. Vkljub temu, da se je Vest o prihodu kraljevsko dvojico razširila Selo v zadnjem trenutku, jo bilo vse mesto v zastavah. Vožnja skozi mesto na dirkališče jo bila uprav triumfalna. Kralj Aloksander, dobro razpoložen, jo bil v uniformi gardnega generala, kraljica Marija v popotni obleki. Čim so jo kraljevski par približal dirkališču, jo občinstvo dolgo in s frenetičnem navdušenjem aklamiralo kraljevsko dvojico, za katero je bila pripravljena posebna loža, pred katero so pričakovali vladarja pod-tajnik Wildor, veliki župan dr. Zuecon, zastopnik oblasti in Kola jabaSov ter številnih korporacij iu društev. Mestni župan Podgajski jo pozdravil kralja z lepim jugoslovanskim govorom, njegova hčerka pa je izročila kraljici krasen šopek cvetja. Kraljevska dvojica jo ostala v loži dve uri ter so po kratkem corelu ob petih odpeljala na historični grad Tra-košfan, odkoder so jo z avtomobilom vrnila na Bled. Prvi kraljev boravek v Varaždinu jo bil pravi narodni praznik. * Novi komitet Južno železnice. Prejšnji komitet Južno železnice je razrešen in je minister saobračaja imenoval za nove člane komiteta v smislu čl. 282. iiu. zakona za leto 1924.-25. gg. Tagomera Alaupovi-č<>, drl savetnika (predsednik), dr. Gregor Žerjava, minister n. r., Ivana Bona-?.-, industrijalca, Ivana Mohoriča, tajnika Trg. komoro v Ljubljani, Ivana Kulmera (Zagreb), I. Radojloviča (Boograd), Miha Protiča (Beograd) kot člane. * Med kandidati za pomočnika ministra pr -Tpfe se med drugimi navajata imeni gg. Lazar Kneževič in Jeremija Zivanovič. Odloči se v bližnjih dneh. * Himen. G. Josip Zupančič, urednik ^Slovenskega Naroda», se je poročil z gospodično Mileno Pirčcvo, hčerko g. doktorja Maksa Pirca, odvetnika v Ljubljani. Bilo srečno! * Na izrečnn željo in poslednjo voljo padlega I. tajnika Oblastne Orjune gospoda Pli. Mr. Fr. šlajpalia, da bi bilo skrblje-no za njegovo deco, so vposlali uprav-liutvu znesek 8'!0 Din sledeči gg.: odvetnik dr. Štefan Rajh ICO Din, notar dr. Vilko Maurer 100 Din, sodnik Anton šavelj 30 Din, vladni tajnik doktor Tina Cuš 30 Din in sodnik Anton Lovšin 40 Diu, vsi iz Kočevja. * Darovi. Namesto venca, na krsto bla-gopokojnega sokolskega dobrotnika g. Antona Bončarja, so darovali za zgradbo Doma na Taboru: rodbina g. Josipa Turka 300 Din, p. Leopold Zupančič B00 Din in g. Štefko Miholič 100 Din. * Izmena okrajnih šolskih nadzornikov fie izvrši v kratkem v Sloveniji. 4 Vprašanje avansa južnim železničarjem. Minister saobračaja je, priznavajoč pravo bivših južnih iezničarjev na povsem enake prejemke zlasti tudi na av.ini kakor so jih prejeli državni železničarji, pozval novo sestavljeni komitet južno železnice, da mu v smislu čl. 282. fin. zakona stavi potrebni predlog za izplačilo avansov in njih pokritje. * Razpisana službena mesta. Ministrstvo za kmetijstvo sprejme v začasno službo pet živinorejskih (mlekarskih in sirar-skih) strokovnjakov za vodslvo živinorejskih postaj, ki se bodo v kratkem na novo osnovale. Podrobnosti so razvidne iz razpisa v cUrndnem listu», ustna pojasnila se pa dobe pri odseku za kmetijstvo v Marijanisču v Ljubljani. * Pokrajinska zadruga trgovskih vrtnarjev zn Slovenijo vabi svoje člane na 3. občni zbor. ki se vrši dne 22. t. m. ob 9. dopoldne v Ljubljani v salonu tujega izvora v naših domovih nadomestijo z rusko grafiko, ki je no samo lc; a, ampak tudi dobra. Poset razstav.' moremo samo priporočiti. Vstopnina 5 Din, zn dijake 1 Din. Proslava Emila Zole v Parizu. 15. tega meseca so v P- izu na svečan način odkrije spomenik francoskemu pisatelju Einilu Zoli. Spomenik bo stal na križišču ulic Emila Zole ln Ruo Violelte, Vanj bodo vklesano pisateljevo besede: dtesnica je na poli in zadržali ie ne moro nobena ■tvar.> občnega zbora sigurno polnošteviino udo-lcži. * Smrtna kosa. V nedeljo jo preminul g. dr. Jakob P i r n a t, graščak v St. Iilju pri Velenju. Pokojnik jo bil odličen narodni delavec in vrl naprednjak. Udoj-stvoval Be jo zlasti na zadružnem polju in jo bil mnogo let tudi ravnatelj Šaleško posojilnico in hranilnice v Velenju. — V Domžalah jo umrla v nedeljo po kratki bolezni uradnica tovarno »Bistra« gdč. Tea Czermak. — V Vranskem je umrl v soboto zvečer v starosti 81 let g. Fran W o s o h n i g, sodri uradnik v pok. — V Celju jo preminul 7. junija g. Ivan Križan, bivši notarski solicitator navdušen pristaš demokratsko stranke. Blag jim spomin, žalujočim našo iskreno sožalje! * Ekskurzija. Pod vodstvom našega rojaka prof. inž. Vojka Koprivnikn in prof. inž. Milana Marinoviča so prispeli na naša Pohorje prvi absolventi gozdarske stroke beograjske univerze. Mladi slušatelji si bodo ogledali predvsem skoro vzorno gozdove naših malih in srednjih kmetskih posestnikov. Pozdravljeni! * Abiturijenli iz Cakovca v Sloveniji. Na binkoštno nedeljo =o prispeli iz Cakovca pod vodstvom svojih profesorjev abiturijenli moškega in ženskega učiteljišča v Ljubljano. Na binkoštni ponedeljek so si ogledali Gorenjsko z Bledom in se danes vrnejo v Cakovec. * Učiteljski maturanti iz Črne Roro r Sloveniji. Iz Danilovgrada je dospela vest ljubljanskemu poverjeništvu UJU., da pride 15 učit. maturantov na svoji ekskurziji skozi državo v Ljubljano, da cvide ponos junačke SIovonije». Točni prihod bodo še javili. Obračamo se že sedaj na javnost s prošnjo, du gre tem mladim pi-jonirjem kulture pri spoznavanju slovenskega dela naše domovine v vsakem oziru na roko. * Cene šolskih knjig morajo biti po odredbi Glavnega Prosvetnega Saveta označene na vsaki šolski knjigi, sicer jih ne more nikdo uporabljati. * Javne dražbe lova. Pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani sc bodo v dneh 23., 2-1. in 25. junija potom javno dražbo oddajali v zakup lovi in sicer: dno 23. junija lov občin Brezovica, Šmartno pod .šmarno goro in Dobrunjc; dne 2-1. junija lov občin Zclimlje, Podgoric-a in Rudnik, dne 25. junija pa lov občin Črnuče, Spod nja Slivnica in Zgornja Šiška. Vsi omenjeni lovi se oddajo za dobo od 1. julija 1924. do 31. maja 1929. * Vojaški nabori. V Ptuju se vrše v dneh 24. do 31. julija vojaški nabori za letnik 190-4. Z letošnjo rekrutacijo se vrši obenem zaprisega vseh dosedaj nezapri-seženih vojaških obvezancev do 50. leta starosti. * Nova sokcija za trasiranje železnic. Kakor nam poročajo iz Beograda je minister saobračaja podpisal akt, na podlagi katerega se ustanovi v najkrajšem času veliku sekcija za Irasiranje železniških prog v Sloveniji in na Hrvatskem s sedežem v Ljubljani. Za šefa te sekcije je imenovan strokovnjak inž. Dragoljub Di-mitrijevič. Sekcija ima nalogo, da nadaljuje lansko leto prekinjeno delo državnega trasiranja Klodič-IIrovat-Kavčičeve skupne proge, t. j. istočasne železniške zveze Kočevja in Črnomlja preko Lukov-dola s postoječo progo Zagreb-Sušak (med Vrbovskimi in Srpskimi Moravicami). Med drugim se bo iztrasiralo tudi Bakar postaja — Bakar zaliv, Rogatec-Krapina-Golubovec, Krapina-Varaždin in proučilo še nekaj drugih projektov. * Starka na državnem posestvu t Belju. Uprava znanega veleposestva v Belju je za časa tako zvanlh sezonskih poslov najela veliko število delavcev iz Srbije, ni pa poskrbela za stanovanja in prenočišča. Ker so tudi delovni pogoji nepovoljni, je izbruhnila te dni med njimi stavka. Direkcija je uvedla sicer takoj pogajanja, ki pa so bila dosedaj brezuspešna, ker so se postavili delavci na slališče, da so bili prevarani. Večina delavcev se je že vrnila na svoje domove. * Špijcnaža v korist Madžarske. Iz Su-botice poročajo, da sta bili v Ilogošu aretirani Adela Bahr in Marija Johasz, ki sta nujno osumljeni špijonaže v korist Madžarske. Pošiljali sta obvestila madžarskemu informacijskemu uradu v Sege- i dinu. Izročeni sta okrožnemu sodišču v Subotici. * Polresi v Hercegovini. V Hercegovini in sosednji Ilosni so v zadnjih dneh občutili več potresnih sunkov, ponekod precej močnih. V Gacku in Nevesinju se je baje porušilo nekoliko hiš in jo bilo ludi več človeških žrlev. Ljudstvo je zapustilo hiše in biva na prostem. V noči od torka na sredo je seismografska postaja v Mostam beležila potres, čigar epicenter leži v neposredni bližini Mostara. * Velika sn?a r Boki Kotorski. V Boki Kotorski je zavladala velika suša, kl jo napravila žo mnogo škodo. Ze nad 40 dni ni padla niti kapljica dežja, solnce pa pripeka kakor v mcrecu juliju ali avgustu. Vse rastlinstvo je požgnjio od solnčnih žarkov. Vročina je velika in naravnost neznosna. * Dotične 4 osebe, ki so se nahajale 8. junija v gorenjskem vlaku II, razreda, izstopile ob 20.39. uri v Kranju in vzelo seboj damski dežni plašč, misleč, rla je pozabljen, čigar lastnica pa se je nahajala v drugem kupejn, sc naproSajo, da oddajo plaSč na postaji Kranj. * Parna žara v O loč™ pomirila. Dne 5. junija zjutraj jc v okolici Oločca pogorela nurna žaea lesueizu traovca Franic STENICOIi Najboljše sredstvo proti stenicam. Glavna A. Kano, Ljubljana. io;o a Prpiča. Žaga je bila šele lani zgrajena. Škoda znaša nad tri milijone dinarjev. Žaga je bila zavarovana. Za tamkajšnjo ljudstvo jo to velik udarec, ker je mnogo stotin ljudi našlo zaslužek pri tem podjetju. * Roparski napad v Trudoiu. V noči nn torek so trije nepoznani starejši lopovi napadli in oropali Aloksa Ivanovlča, po-seslnikn v Trudelu. Ko so ga pošteno pretepli, so prebrskali hišo in mu odnesli čez 18.000 Din gotovine, več oblek in dokumentov. To opravljenem poslu so roparji brez sledu izginili. Kapacitete fine mehonihe brezpogojno priznajo prvenstvo EEUK/&. in pisalnima strojema. 1011/a The Eex C o.., Ljubljana. ILilEI-I^ ROKE so dobe: Neatol trg 5 Iz Ljubljane u — Redni občni zbor Podpornega dru« Stva slepih v Ljubljani se vrši nepre« klicno dne 15. junija v «Siavčevi dvorani« Narodnega doma. Na dnevnem redu so poleg navadnega sporeda tudi volitve no« vega odbora. Kar najvljudneje so vab. ljcni vsi redni in podporni člani imo novanega društva. u — Zagrebški Sokoli nn dr. Oražno« vem grobu. V ponedoljek dopoldne, pred svečanostjo na Taboru, so zastopniki zagrebškega Sokolstva obiskali dr. Oraž« nov grob in položili nanj lep venec. u — Seja naprednega gospodarskega in političnega društva za Sentpeterski in kolodvorski okraj, sklicana za danes, 11. t. m. je odložena. u — Udruženje vojnih invalidov, po« družnica Ljubljana sklicuje za danes dne 11. t. m. ob 7. uri zvečer shod vseh inva« lidov iz Ljubljane in okolice, ki sc vrši v prostorih restavracije <*Zlatorog», Go« sposka ulica št. 3. Ker sc bo obravnavalo stališče, ki ga zavzame ljubljanska po« družnica h kongresu, ki so vrši v Ljub« ljani od dne 13. do dne 17. t. m., jc polno« številna udeležba članov in članic dolž« nost! u — Umrli v Ljubljani. Zadnje dni so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Vinko Zalar, rcjencc, 6 mescccv. — Ivan Pcterkovič, mizarski pomočnik, 28 let. — Alojzija šušteršič, rejenka, 6 tednov. — Ivan Zupane, dclavcc, 41 let.—Anton Bončar, pek, gostilničar in posestnik, 46 let. — Fran Černe, uradnik, 72 let. — Fran Trefalt, železniški poduradnik, 61 let. — Fran Fajdiga, hiralcc, 74 let. — Anton Logar, bivši železn. delavec, 50 let. Frančiška Seliškar, postrežnica, 26 let. — Josipina Zdravje, služkinja, 23 let. — Otokar Hašek, akad. slikar, 47 let. — Valentina Traven, pfisetnikova hči, 2 leti — Maricac Grohar, delavčeva hči, 4 leta. — Ivana Mcglič, služkinja, 22 let. u — Ogenj v Šiški. V šiški, odnosno na polju med gorenjsko in kamniško progo, je pogorel v ponedeljek kozolec, napolnjen s suho travo, Inst poscstnice Marije Bnbnik na Gasilski cesti. Ogenj so zapazili okrog dvanajste ure, zažigalec pa je 13!etni šolar Danijel Primšič iz Šiške. Dečko jc menda malce slaboumen; v šoli mu je šlo proti koncu leta zelo slabo, zato je sklenil, da si konča živ« ljcnjc. Predno pa odide tja, odkoder sc nc more povrniti, jo hotel po lastni iz« povedi storiti še nekaj velikega. To «ve« liko« je bil sklep, da zažge kak kozolec. Vzel je doma žvcplcnkc, odšel na polje in vtaknil gorečo žveplcnko v skoro žc suho travo v kozolcc Babnikove. Ko jc videl uspeh, je hitel čez polje proti Po« savju in so hotel vreči v valove Save. Neki pasant, ki jc uvidel dečkov na« men, p:i mu jc to preprečil in ga povedcl domov k starišem. Dečko jo noč pre« spal, zjutraj pa jc zopet pobegnil z do« ma. Poprej jc šc izjavil, da mora na vsak način v Savo. Kljub intenzivnemu iska« nju ga doslej šc niso našli. u — Policijski zglasilni urad ostane od srede do nedelje radi prcnovljenja za stranke zaprt. Zgiasiinicc naj se v tem tednu oddajo na policijskih stražnicah. u — Policijske prijave. Od ponedeljka na torek so bili prijavljeni policiji sle« deči slučaji: 1 kaljenje nočnega miru, 4 prestopki Cestnega policijskega reda, 1 nošenje orožja brez dovoljenja, 1 bu« dolina poškodba, 1 lahka telesna po« škodila, 1 tajitev najdbe, 1 prestopek obrtnega reda in 1 prestopek izzivanja. u — Najdeno. Gospoda, kl jc našel v Tivoliju blizu velesejma žensko zapestno uro, prosim, da odpošlje na upravo «Jutra» pod M. Š. svoj naslov, da pridem po njo. — V opernem gledališču so sc med letošnjo sezono našli naslednji pred« meti: 3 moški dežniki, 1 muf, i galošc, 1 očala (moška), 1 zapestnica, 1 ročna torbica, 4 pari rokavic, 1 denarnica z manjšo vsoto denarja. Najdeni predmeti sc dobe vsak večer pred in med pred« stavo pri n"'"«rm čuvaju v opernem gle« dališču. u — Papirja, ki ga je nosil veter sc je zbal konj vprežen v vozu, ki ga je vodil hlapeo Lovrenc Zetnar. Na MikloSičevi cesti je konj vsled strahu nenadno zdir« jal in se v diru zaletel v plinovo sve« tilko. Vsled močnega pritiska voza ob svetilko se je ta pokvarila, konja se je pa ukrotilo Sele s pomočjo mimoidočih pasantov, Iz Maribora a — Razdor med obrtniki, ki jc na« stal pozimi na občnem zboru Stoven« skega obrtnega društva, se je zadnji čas vsled pripravljanja obrtne razstave in izdajanja «Obrtniškcga lista» silno po« ostril. Razmere so postale v društvu sa« mem nevzdržne in tako je na včerajšnji seji predsednik g. Džamonija s celim od« borom dcmisijoniral. 2c dno 12. junija sc vrši izredni občni zbor društva z vo« litvijo novega odbora. Dosedanjemu taj« niku g. Kcndi, ki se ga smatra kot enega glavnih krivccv razdora med odborniki, jc bila služba odpovedana. Upati je, da so bodo razmere med obrtniki na izred« nem občnem zboru končno konsolidirale in se vzpne mariborsko narodno obrtni« štvo zopet k novemu razmahu agilnega dela za obrtne koristi. a — Osebna vest. Premeščen jo iz Ma« ribora znani narodni dclavcc gosp. Ivan Skerjanc, revident državne železnice, v Zalog pri Ljubljani, kjer prevzame vod« stvo tamošnjega novega železniškega ma« terijalnega skladišča. Maribor izgubi z g. Skcrjanccm, ki jc bil predsednik po« družnice ZJŽ, odbornik Orjune in de« mokratskega gospodarsko političnega društva, skoro nenadomestljivega, od« ločnega in izredno marljivega narodnega delavca. Bil je tudi vnet dclavcc pri pla« ninskem društvu in sploh povsod, kjer jo bilo treba energičnega delavca. Uvcrjcni smo, da njegova prirojena delavnost tudi na novem kraju nc bo nič manjša, ven« dar rabi osebnost njegove inicijativnosti širšega delokroga in zato upamo, da ga premestijo čimprej zopet v kak večji kraj. a — Abonma za sezono 1924./1925. po objavljenih pogojih velja Ic za one, ki se priglasijo najdalje do 15. t. m. Za kasnej« šc prlglasnike bodo pogoji manj ugodni, oziroma abonma dražji. Torej jc v in« teresu vsakogar, da sc prijavi najdalje do gori imenovanega terminu. a— O umiku srbske vojske skozi Al< banljo bo na povabilo sokolskega dru« Stva predaval dne 14. t. m. ob osmih zvečer v mali dvorani Narodnega doma podpolkovnik g. Dušan Petkovič, ki se je umika osebno udeležil. Vabljeni so vsi Sokoli in prijatelji Sokolstva. a — Javni lokali po narodnosti. Pri nc« deljskih sokolskih slavnostih jc bilo So« kolom dovoljeno obiskovati lc 3 kavarne in sicer «CentraI», ojadran« in «Park», vse druge smatrajo Nemci za svoje za« točišče. Med gostilnami pa je zadnji čas posebno hotel «Halbwidb> shajališče nemških krogov. Za zagrizenost maribor« skih nemških gostilničarjev posebno značilno tudi to, da nočejo imeti niti slo« venskih časopisov, čeprav žive izključno od slovenskih gostov. Enako zagrizeni so tudi številni briyci in lekarnarji, ki tudi nimajo na čakalni mizi slovenskih listov. Upamo, da bodo naši ljudje končno izvajali konsekvencc. i — Starost na mariborskih ulicah. Včeraj jc mariborska policija pobrala na ulicah 3 tipične reveže z dežele, ki jih je prignala v mesto bedna starost prosja« čit. Sodnik, ki bi jih imel soditi radi potepuštva, je ugotovil, da je bila žen« ska stara 98 let, en moški 86 let in drugi 73 let. Vsi trije so bili takoj od« puščeni in odposlani v domovinske ob« čine. a — Jubilej v mariborskem gledališču. V soboto bo ravnatelj opere g. Andro Mltrovič, kl je prišel v Maribor noi vembra 1922., dirigiral s premiero «Car. men« žc deseto opero v mariborskem narodnem gledališču. Poleg tega je na. študiral v tem gledališču že tudi pet operet in en melodram. Sobotne pre, iniere pričakuje mariborsko občinstvo > velikim zanimanjem. Iz Celja e — Redna seja celjakega občinskega sveta se vrši danes v sredo, dne 11. t. m. ob pol 19. uri. Na dnevnem redu so poročila iz posameznih odsekov. e— Žalna manifestacija v Celju —: okolici. Iz ceiljsko okolice nam poročajo, da je imelo naže napredno vo-lilstvo protečeno sredo pri gospodu Pormor.eru v Gaberju svoj sestanek, ki so je razvil spontano v veličastno žalno manifestacijo za padle žrtve na-cijonalne ideje. Govorila sta g. Misija in g. Jorfie, ki sta na kratko orisala dogodke ter poživljala navzoče k in-tenzivnemu državotvornemu delu. ee— Glasbena Matica v Celju priredi danes, v sredo, dno 11. in v Betr-tok, dne 12. junija v mestnem gledališču točno ob 19. uri dve javni produkciji. Pri prvi nastopijo posamezni gojenci nižje stopnje vijulinske in klavirske »ole in deloma tudi oni srednjo stopnje. Ta vefier zaključi skupina go. jonoev vijolinske Sole. Pri drugem večeru nastopijo gojenci srednjo hi višje stopnje (gosli in kla.vir). Izvajale po bodo na tem večeru tudi nekatere komorne skladbe. Nastopi nadalje nano-iio ustanovljeni godalni orkester Glasbeno Matice, pri katerem 6odelujcjo tudi Matični gojonci. Predprodaja vstopnic pri tvrdki Goričar & Leskov-šek. e— Celjski mestni golskl svet je imel v petek, dne 7. t. m. svojo redno sojo. Med raznimi odloki in dopL-i se je prečital razpis prosvetnega oddelka v Ljubljani, ki odreja valed pomanjkanja denarja za potno stroško sklicevanje sej mestnega šolskega sveta lo v zadevah, ki spadajo sicer v delokrog krajnega šolskega sveta. Na celjski meščanski šoli se letos ni poučevala srbohrvaščina, vsled česar jn mestni svet pravočasno prosil višjo šolsko oblast, za dovoljenje, da so smo učencem zadnjega leta v odliodno izpričevalo vpisali iz tega predmeta rod prejšnjega šolskega leta, da ue bi iinr. ii absolventi celjske meščansko šoli pri vstopu v kako višjo šolo sitnosti. Predlog so jo pa odklonil ter je prosvetni oddelek odločil, da ostane prostor pri tem predmetu pri izpričevali! prazen. Mestni šolski svet skleno ponovno naprositi prosvetni oddelek da z okrožnico opozori vso višjo strokovne šolo v Sloveniji, naj nofuicev celjske meščanske šole radi tega, ker niso redovani iz srbohrvaščino, no odklanjajo. Na obeh meščanskih šolah so zaključi šolsko leto 1923./24. radi kongresa in razstave meščanskih šol v Beogradu žo 17. junija. Poročalo okrajnega- šolskega nadzornika g. Lndvikn černeja o nadzorovanju mestne deški in dekliške šole so vzame z zadovoljstvom na znanje. Odobri w) obračun deške meščanske šolo za 1. 1923. Dovoli se prezidava suterona v meščanski šoli, da dobijo posameanc šole, ki so v tem poslopju, svoje oddelka za učila. Telovadno društvo «Svoboda' prosi za uporabo telovadnice jjieščan-ske šole. Uporaba se dovoli pod gotovimi pogoji, telovadnica pa se mora še prej spraviti v popolni red, predvsem se mora temeljito popraviti telovadno orodje. c — Nočno lekarniško službo v Celju ima ta teden lekarna «Pri orlu« na Glav« nem trgu. Priporočamo knjigo Dr. Jos.TSčar Opisi važnih naloz-liivih bolezni z navodili za nego bolnikov. S slikami. Cona s poštnino vred 20 Din 50 p. Ilavoaa aa pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, PreSeraova ul.64. Izšla jo knjiga M Za priročno uporabo priredil M. Kostanjevec Cona 10 Din s poštnino 11 Din. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi Ljubljana, Prešernova ul. 54 Opr. št. 11—12.310/24. 286tia. Okrožni urad za zavarovanje delavccv v Ljubljani bo oddal po javni ponudni obravnavi mizarska dela in dohaye pri gradnji novega uradnega poslopja na Miklošičevi cesti. ProraSunjena vsota znaša okroglo 1,070.000 Din. Zapečatene ponndbe, opremljene na ovitku z napisom: „Ponudba za izvršitev mizarskih del in dobav v uradnem poslopju okrožnega urada za zavarovanje delavcov v Ljubljani", naj se vlože najpozneje do dno 30. junija 1824. ob dvanajstih pri okrožnem uradu za zavarovanj«" delavcev v Ljubljani, Turjaški trg št. 4/1. Ponudbe, ki bi došle poznejo, se nikakor ne bodo jemale v poštev. Okrožni urad si pridržuje pravico, oddati dela brez ozira na višino ponujene vsoto. Predpisi, pogoji, načrti in proračuni, odločilni za ponudbo, oddajo in izvršitev razpisanih del, so reflektantom na vpogled pri podpisanem uradu med uradnimi urami, odnosno se lahko nabavijo tam za napravno ceno. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 10. junija 1924. Sprejme so takoj za nadzorovanje večjega posestva in vinogradov mlad ekonom 1 (absolvent vinarske ali kmetijske šole), ld je popolnoma vešE umnega kletarstva. — Ponudbe na upravo .Jutra" pod „Ekonom '. —' «JUTRO» št. 137 V • «S| • nca Oči BinkoStl jo proslavljal zasebni zavod za slepo v Lincu na Gor. Avstrijskem stoletnico svojega plodonosnega delovanja. Marsikdo bo morda žo pri tem začetnem stavku zmajeval z glavo in preskočil nadaljnjo vrstici, češ, lutj briga nas Slovencu ta stoletnica! A te-nm ni tako, prijatelj! Ako te slepstvo lo koliSkaj zanima, boš čital članek do konca! Vedi, da mora marsikateri slovenski slepoo zahvaliti prav ta zavod, ker inu je dal potrebno 'vzgojo in izobrazbo, da vrši danos izučoni obrt samostojno in tako lajša svojo gorje sebi pa tudi drugim, ker bi moral inačo prosjačiti. Vzgajali so se naši slepci v Lincu s privatno podporo in z uživanjem ustanov. Lo škoda, da je bilo teh ustanov premalo! Pa še nečesa no smemo prozreti. Ob priliki polaganja strokovnega izpita iz slopstva v Lincu sera izvedel od tamoš-njega dolgolotnoga ravnatelja, da so delali naši mali slepci b svojo pridnostjo in nadarjenostjo čast učnemu zavodu in s lom našemu slovenskemu imenu. Vsem ostalim gojencem so prednjačili. Laskavo priznanje za nas! V kolikor som poučen, je naprosilo ravnateljstvo za kak prispevek k slavnosti tudi bivšo doželo Kranjsko. Proje-lo je milijon aK. Po sedanji valuti jo to Okroglo 1200 Din, kar jo odločno premalo, ako hočemo v zunanjem, svetu kaj reprezentirati. Prvi dan jo posvečen delu. Vrši so zborovanje strokovnega učitoljstva za slepe iz vse avstrijske republike. Na dnevnem redu so zanimivi referati. Zvečer je glasbena akademija, pri kateri nastopijo sedanji in bivši gojenci zavodov!. Drugi dan jo določen izključeno Zakaj to pišem? Zato, da bi uvideli i naši merodajni činitelji, kako pospešujejo slepstvo drugod, pa da bi postopali strokovno in no dilctantsko. Danes di-letantizem v slepstvu ni potreben, ker imamo bogato slepčevsko podagoško literaturo in visoko razvito slepčevsko šolstvo. Ako bi vladal pri nas razum in no osebnost, bi bil danes naš slovenski zavod za slepo v kulturnem središču in na njem bi moralo biti zaposleno strokovno naobraženo učiteljstvo, na pa la-jiki brez vsake zakonito predpisano stro kovne naobrazbe. Ob stoletnici sloven skega zavoda za slepe so bodo morali spominjati slepci začetnih dogodkov s studom v srcu. — Josip Kobal. Carigrajski patriarh v fedjševiški službi Senzacionalno vest poročajo praški »Narodni Listy», ki objavljajo razkritje earigrajsko policije, da jo bil carigraj-fki patrijarh, svečenik, ki nosi naslov patrijarha vsega sveta, Čisto navaden agent moskovskih boljševikov. Tokom zadnjih tednov jo namreč earigrajsko rusko kolonijo presenetilo dejstvo, da je začel grški patrijarh ščuvati proti ruskemu duhovništvu. Ruskemu pravoslavnemu nadškofu Anastasiju je prepovedal pridigovati v cerkvi z motivacijo, da zanaša s svojimi govori politiko v cerkev. Nadškof Anastasius je namreč v svojih pridigah govoril proti boljševikom kot uničevalcem in sovražnikom cerkve. Druga patrijarhova naredba jo bila prepoved omenjanja patri-jarha Tiliona v molitvah. V Carigradu bivajoči Rusi si niso znali »tega razložiti. Nagla, nepričakovana preiskava turške policije pri ruskem advokatu Poljanskem, ki je bil pooblaščenec v raz-porokah, pa jc rešila zagonetko. Iz dokumentov, ki so jih preiskovalni organi našli pri Poljanskem, jo oblast ugotovila da jo bil Poljanski boljševiški agent ter posredovalec zvezo med moskovskimi komunisti in carigrajskim patrijarhom. Posledica preiskave jo 7.a enkrat ta, da sedi Poljanski v ječi, patrijarh pa bo zaradi svojih zvez z Moskvo najbrže izgnan s turškega ozemlja. Dejstvo pa, da je igral sam patrijarh v Carigradu vlogo tajnega komunističnega agenta, priča, kako visoko stoječe osebe so najemajo za stvar tretjo inteniacionale. Smrtne obsodbe v Madridu Pred časom jo bila v Madridu izvršena smrtna obsodba nad trojico zastopnikov špansko velemestno mladino, ki je oropala v vlaku poštni voz in ubila dva uradnika. Morilci so cinično priznali, ča jim jo manjkal denar za zabavo in so so sploh izzivajočo obnašali prod so-.lii-jo. Zaradi tega jo sprojfilo občinstvo strogo obsodbo z javnim sočutjem. Morilci so bili zadovoljni. Policija jim jo naznanila predstoječo izvršitev obsodbo 12 ur poprej in jih jo odpeljala v jetnlSko kapelico, kjer so so mudili člani »bratovščine miru in usmiljenja«. Trijo duhovniki so brez prestanka čitali mašo. Ta starinski coremonijal jo imel nalogo prepričati obsojence, da bodo pomilcšče-ni na onem svotu, čo skesano pričakajo izvršitev pozomske obsodbo. Potem sn v zrcalna daljnogleda sveta). Profesor Rit-chey namerava konstruirati nov ogre-men daljnogled v Franciji, kjer se posvetuje v la namen z astronomom profesorjem A. Dino. X Paderevvski v Bruslju. Poljski klavirski virtuoz Paderevvski, znani de-lavcc za ustanovitev poljske države in poznejši predsednik republike, ki sc jc sedaj odtegnil političnemu delovanju, se jc zopet posvetil svoji umetnosti in .io to dni dospel v Bruselj, kjer priredi več koncertov. Njegov prihod v belgijsko prcstolico jc občinstvo pozdravilo z nepopisnim navdušenjem. Kralj jc gosta osebno sprejel v posebni avdijenci ter mu priredil častni diner, katerega so se udeležile najvažnejše osebnosti belgijske ga političnega in kulturnega življenja. X Letalski poskus pred 25(1 leti. Angleški časopis «Naturs» .ie objavil zanimivo poročilo iz predzgodovinc aviatl-kc. Gre za sejo Royal Scciety iz leta eksokucijski soln privezali vsakega^ ob- 1570, v kateri se jc razpravljalo o mc-sojenca za steber. Vrat so mu stisnili v | to(jj letanja, ki se jo pojavila v isti dobi: železen obroč, katerega vijak .io zatezal j rabelj vedno bolj na tesno. Končno jo obroč obsojenca zadavil. Obrazi obsojencev so bili zakriti s črnim suknom. V prejšnjih časih so so izvrševalo to ob-odbe ter so veljalo za narodno veselice. Tekom zadnjih 50 let so zadavili v Madridu na ta način 10 moških in ii ženski. Razpelo »Bratovščine miru in usmiljenja*, ki ga nesejo pred obsbjonecm in ki drugače stoji na oltarju kapelico med šestimi zelenimi svečami, jo v rabi od 1. 1921. naproj in jo rpremilo žo 1014 zadavljenih zločincev na zadnji poti. ali bl mogli ljudje letati? Neki kovač \z Gabla v grofiji Nayne, po Imenu Besnler je izumil aparat, ki spominja po svojem ustroju na današnja brezmotorna letala. Sestoji iz 4 kril, od katerih sla dve pritrjeni k ramenom, dve pn I; nogam. Mesnici- je letal v vodoravni legi in pravilo, da se 11111 je posrečilo z grička leteti čez reko In še precejšen kos dalje. Letel je tako, da je malini s prednjima kriloma ter skušal posnemati ptičji let. Na daljšo pot pa sc nI mogel spustiti zaradi slabotnih človeških mišic. Besnler je mogel gibati roki s krili 10 minut, ko pa jc nehal mahati, je letalo začelo padati. Ze takrat so uvideli, da sc mora telesna moč nadomestiti z mehanično silo, a takrat še niso poznali strojev. Kljub temu zasluži ta poskus, tla se ga spominja zgodovina aviatikc, ker moremo ta poskus prištevati k najstarejšim te vrste. X Katastrofalno sesutje zemlje v Kijevu. Iz Moskve poročajo, da se je v Kijevu sesula zemlja. Bregovi Dnjcpra so sc sesuli par sto metrov na dolgo. Več sto hiš, med njimi tudi slavni samostan, ki ga je zgradil Mazcppa, sc je porušilo. Veliki nasad ob obrežju se je udri v zevajočo jamo, tako da molijo iz nje le vrhovi dreves. Bedite da v skušnjavo ne padete Neobičajen predbinkoštni doživljaj je v svojo knjigo /živjjejija zapisal letos častiti pator Menardo iz nenajslabšo faro v bližini Posilipa. Dogodbica povsem odgovarja južno - laškemu temperamentu in bi smela stati žo v praslavnem Boc-cacciju, čo bi žo takrat bili zntuii uspeli moderne tehnike. Pater Menardo jo obiskal živahno in zapeljivo mesto Napoli, kjer jo vino dobro in poceni, dekleta pa ravnotako zapeljiva. Ko ga. je žo imel nekoliko pod kapo, (čeprav jo hodil razoglav), so mu jo vžgala kri in jo šol na izprehod ter so ustavil v peki ulici, kjer jo vabila gosto k sebi modra svetiljka. V notranjosti gostoljubne hišo si je izbral družico in so z njo zabaval. Svcdokov ni bilo, zato no vemo, o čem sta so razgo-varjala. Solus cuin sola non praesumi-tur dicero paternoster. Ko jo odhajal, jo vljudno vprašal obilno gospodinjo, koliko znaša njen račfln za ceho iu gostoljubje. Na njegovo največjo začudenje pa tudi odobravanje, mu jo domačica povedala, da jn že dobro in da tako milemu gostu tudi pri najboljši volji no bi mogla ničesar računati. Kmalu nato je bil podjetni pater zopot dobre volje in ker se jo adresa ljubeznivega doma neizbrisno zapisala v njegov spomin in srce, je zopet obiskal lepo Margherito in si tudi privoščil mazila za grlo. Toda kdo popiše njegovo presenečenje, ko mu mater familias pri odhodu na formalno vprašanjo s stvarno in hladno uljudnostjo razodene, da znaša današnja ceha celili 200 lir! Ženska mu jo tudi Tadcvolje pojasnila, odkod razlika: «Castiti pater, vojo, zadnjikrat jo vso dobro plačala filmska družba, ki vas je «gor vzela». kola I z vzidavo spominskih kamnov v novi Sokolski dom na Taboru, započeto v soboto zvečer z slavnostno akademijo ter preko obeli praznikov izpopolnjeno z manifestacijami sokolskega duha, dela in idealizma, sc je obneslo v polnem obsegu pričakovanja. Prvovrsten aran« /man, kakor smo (Ja od Sokola 1 pač va« jeni, sijajen odziv in, izvzemši skisani pondcljkov popoldan, tudi ugodno vre. mc so dvignili celotno slavnost k najlep« šemu poteku, čigar končni uspeh je v nepobitni zavesti, da jc sokolski Tabor rešen! Res je, šc bo treba gmotnih žrtev in velikodušne naklonjenosti narodnega občinstva, dokler novi Sokolski dom nc zasijo v monumcntalni dovršenosti. Toda binkoštna svečanost z vzidavo štirih spominskih kamnov jc dokazala, da jc glavni napor premagan, da jc delavni So> kol I odslej izvrševalec splošnonarodnc in splošnosokolske naloge, ki bo vidno kronana z novim hramom fizične kul* ture, notranje svobode, sokolskih načel in jugoslovcnskcga nacionalizma, s So« kolskim domom na Taboru, Aajvcčjim v Jugoslaviji Na Taboru v nedeljo. Veselo eo odmevali glasovi vojaške godbe na Taboru, ko so so številno množice pomikale proti vzhodnemu delu Ljubljane. Kmalu so se napolnili obširni prostori taborskega telovadišča iu nekaj pred četrto uro je otvorila moška in ženska deca popoldansko javno telovadbo. Najmlajši telovadci, uvrščeni tako, da jo bil med vsakim zastopom dečkov po en zastop deklic, so izvajali istočasno in na isto godbo dvoje povsem različnih vaj: dečki vaje z lesenimi palicami, deklice pa z obročki. Pestre slike so so vrstile v tej mešani pa vendar lepi kombinaciji različnih gibov, ki so bili izvršeni doloma strumno, deloma lahkotno in mehko, kakor je zahteval značaj vaje. Splošno jo bil nastop jako lep, tako da je že prva točka nvdušila glodalce in jim vzbudila simpatije za mladino. In čim večji telovadci in telovadilo so prihajali na telovadišče, tem lepše in težavnejšo vaje so pokazali. Moški naraščaj, ki je dslal letošnjo župno vaje, precej težka kombinacija, je bil kakor po navadi na višku, če izvzamemo nekaj gibov posameznikov, ki so dvakrat, trikrat motili enotno skladnost. Posebno jo bila všeč četrta sestava, ki je pokazala nekaj gibov in položajev, ki jih splošno redko vidimo v kombinacijah pri prostih SVEČANA VZIDAVA SPOMINSKIH KAMNOV NA TABORU. — JAV. NI NASTOPI. Binkoštno slavijo ljubljanskega So* občinstvo navdušila in viharne ovaeijo so donele iz vseh slrani vojski. Za tem jo nastopila šc mitraljezka četa 40. pešpolka s 75 možmi, ki jo pod vodstvom podnarednlka Dušana fitefanoviča z neverjetno točnostjo in skladnostjo izvedla pet lepo sestavljenih vaj s puškami. Občo jo vladalo mnenje mod občinstvom, da jo vodnik sigurno Slovcnec. Toda br. Dušan jo s prijaznim nasmehom zatrdil, da jo Sokol iz Šumndije in da so vsi njegovi vež-bači dobri Sokoli. Vojaški nastopi pri sokolskih javnih nastopih nas zopet spomnijo, da imnmo narodno vojsko in ta zavest vpliva v današnjih dneh jako simpatično, zato doživijo naši vojaki-telovadcl vselej, kadar nastopijo, viharne ovacije. Sestnajstorica članov jo nastopila v posebni obleki, lo jo kratke belo hlač« iu belo čevlje, poti vodstvom br. Svellifa s prostimi vajami v zvezi s tekom in poho dom ler z dihalnimi vajami. Težka sestava najrazličnejših prostih vaj na mestu Josip Turk podal kratek slavnosti pri« meren ekspoze. Nato jo starosta Jugo« slovenskega sokolskega saveza Engclbert Gangl. izrekel svoj veliki slavnostni go« vor, poln poetičnih metafor in močno idejnosti — prekrasen izliv sokolske duše. Vtis na vso prisotno jo bil noodo« 1 j i v; burno pritrjevanje, posebno mo« gočni trikratni «Zdrnvo!» ob koncu, ko je starosta blagoslovil sokolski Tabor, jo očitovalo prepričanje, da jc jugoslovensko Sokolstvo v starosti Kngclbcrtu Ganglu našlo dušo, ki se vsa razžarja v zanosu sile, lepote in globoke domovin« ske ljubezni. Med izrazi splošnih bratskih simpatij so br. Mojmir Korunovič iz Beograda, br. Antc Brozovič iz Zagreba in brat dr. Cihak iz Sarajeva sporočili pozdrave svojih žup utemeljujoč vsak posamiS zgodovinsko vrednoto darovanih spo« minskih kamnov: Avaia — počivališče neznanega srbskega junaka, Petrova go« ra — ua njej jc izdihnil zadnji hrvatski kralj Petar Svačie, Lovčcn — priča pet« stoletno borbe za svobodo in večni ču« var nad Adrljo. Slavnostno čestitke jo končno izrekel še zastopnik naprednih akadcmikov«So« kolov br. Andolšck, v imenu ljubljanske sokolske župe jc dr. Viljem Krejči pre« čital pergamentno spomenico, ki sc vzi« da z ostalimi posvetili, in starosta ljub« Ijanskcga Sokola br. Kajzclja jc s krat« kim pozdravom zaključil vrsto besedni« kov. Starosta dr. 1'cstotnik jc nato, spremljan z živahnim odobravanjem, čital brzojavne pozdrave sokolskih dru« štev: Beograd, Smcderevo, Pančevo, Arangjclovac, Požarcvae, Kodin, Stara Pazovn, Sarajevo, Split in iz slovenskih krajev. Z burnim navdušenjem jo bil sprejet pozdrav oblastnega odbora Ori june in nato obsežno posvetilo flkad. društva «Jadran». Brzojavka prosvetnega ministra Pribičcviča sc jc zakasnila in dospela tik po slavnosti. Svečanost jc zaključila Adamičeva kantata »Molitev«, ki so jo pod vod' stvom br. Juvanca zapeli pevci ljubljan« skih pevskih zborov s spremljanjem fan< fare. Kantato jc vse zbrano občinstvo poslušalo odkritih glav in se nato umaknilo sokolskim odredom, ki so se takoj formirali v slavnostno povorko, nu čelu ji sokolska konjenica, za vo« jaško godbo pa starešinstvo JSS., sed' mero praporov in nato nad 1500 članov in članic. V obhodu s Tabora po glavnih ulicah na Kongresni trg in odtara skozi in z mesta — kombinacija tr. Svetličn — jo bila prav lična sprememba telovadnega | \Volfovo ter šentpetersko ulico nazaj jo Športne obleko, lovsko obleke, turistovsko hlačo za damo izdeluje najtipežnejše BO seno, immni 1078/a X Astronom. Ritcl:ey v Evmpi. Siavni ameriški astronom profesor Rit-ciicy sc mudi že dalje, časa v Franciji. Ritc!iey, ki se je proslavil s svojimi op- sporeda ter je včasih s svojimi posebnimi gibi zabavno vplivala na občinstvo. Izvedba pa jo bila vzorua. Splošen vtis, ki so ga zapustili telovadci in telovadbo s prvim nastopom, jo bil najboljši, vsakdo je rad priznal, dn jo delo Sokolsko ra društva I. smolreno in hvalevredno. Prepričani smo, da sl je društvo pridobilo novih prijateljev in podpornikov. Po telovadbi je sledila svečanostmi scena cOsvobojenje >, ki je predstavljata spominsko sliko iz naše preteklosti in osvobojen,ia Jugoslovanov. Veseli iu žalostni dogodki iz noše prošlosll so se vrstili drug za drugim, dokler ni končno združil okoli sebe kraljevič Marko ves narod, ki je veličastno v znak osvobojenja zapel goslovcnskcga rodu. Pomembna sveča« nost je zatorej tudi bila primerno oprav. Ijcna v dvignjenem razpoloženju in s o« kolskcm redu. Pred 10. uro so sc sokolski oddelki ljubljanskih in okoliških dru« vajah. — Ženski naraščaj (38) je tudi izvajal župne proste vaje. Vesel jo je gle- dati takele dekleta pri brezhibnem vež-1 gtcv {CP zastopstva iz Zagreba, Beograda banju, ko se igraje gibljejo sem in tja in j jn Sarajeva razvrstili na letnem telova« se jim na prvi pogled poznn, da so z vso j dišču pred zgradbo, v sredini skozi širok resnostjo pri delu, zato je tudi uspeh i prehod pa so sokolski prapori dovcdli vselej lep in razveseljiv. pred slavnostni oder reprezentante in Člani so nastopili s prostimi vajami, l:i častna zastopstva, da imenoma nave« so določene za zagrebški pokrajinski zlet. Ulcmo velikega župana cir. Baltiea, financ« Ni lahko izvajati le vaje skladno, ker ima- ncga delegata dr. Šavnika, šefa zdrav« ______ ... __ __ _________ _ _ jo mnogo poskokov iz mesta, vendar so stvenega odseka dr. Katičiča, proto Jan« tičnmu deil (konstruiral je dva največja jih člani dovršili prav dobro. Kazalo bi, j koviča, poslanca Reisncrja ter izmed dc« da bi člani tudi v globino vzoli prosti putacij zastopstva konzulatov, divizijske razstop z odročenjem, ker vendar neko-! komande, Orjune, akademskih društev liko moli neenakomerna razdalja med po- «Jadran» in «Trig!av» pa naravno vseh Sokol I in „Dru8tvo za zgradbo doma" naznanjata svojemu članstvu bridko vest, da je preminul njihov ustanovni član in prvi predsednik ter veliki dobrotnik, brat Anton Bončar v nedeljo, dne 8. t. m. Pogreb se vrši danes, v sredo ob 5. uri popoldne iz Sokolskega doma na Taboru k Sv. Križu. Ohranimo blagega člana trajno v spominu. On pa naj sniva bratski mir. Ljubljana, 10. junija 1924. sameznimi redi, zakaj kjer ni značk v tleh, jo na oko težko zadeti povsod enako razdaljo v globino. Tudi članice, ki jih jo bilo skoraj polovico manj nego članov, so rešile svojo nalogo prav dobro, tako da se jim ne more očitati nikakih pogreš-kov. Vsa ta brezhibnost in točnost je iin-ponirala občinstvu, ki je vsak oddelek viharno pozdravljalo pri nastopu in po končanih vajah. Orodne vaje vseh oddelkov naenkrat so nudile lepe slike dovršenosti, zlasti so se odlikovalo članice na bradlji z jako težkimi vajami, člani s skokom ob palici, moš' i naraščaj s skokom raz kroge in čez vrvico, ženski naraščaj s skokom čez konja in ena vrsta članov na drogu. Sama zase jo nastopila še izbrana vrsta na bradlji z najtežjimi 111 dovršenimi vajami. V vrsti smo opazili tudl nekaj »mednarodnih Parižanov>, iz tega že sledi, da vaje niso bile baš vsakdanje. Zdaj je prišla nn vrsto naša priljubljena vojska. Oddelek 40. pešpolka je naslonit 7. vajami s puškami, vodil jih jo br. Lubej. Precizna ia strumna izvedba, kakor smo io vaicui že iz ureišiuili let. ie ostalih ljubljanskih naprednih narodnih organizacij. Ob desni za prvim sokol« akim odredom sc je grupiral združeni pevski zbor z vojaško godbo, vsenaokrog pa množica sokolskega občinstva. Pred govorniško tribuno, okrašeno s široko trobojnieo, sta na mizi počivala beograjski kamen z napisom: «Avnln. Sokolska župa Dušan Silni« ter zagrebški z napisom: »Petrova gora. Župa kralja Petra Svačiča, Zagreb«. Tehnično oviro so preprečile pravočasno dospetje obeli ostalih kamnov, Lovčcna (dar sarajevske župe) in Nanosa (dar ncodrcšcncga ozemlja), Početck slavnosti jc najavila sokolska fanfara, nakar je dr. Albin Kandare kot predsednik Društva za zgradbo v krat« kem pozdravnem nagovoru izrekel za« hvalo vsem, ki so pripomogli k rešitvi sokolskega Ttbora. Za njim je dr. Pavel Pcstotnik, starosta Sokola I, v daljšem govoru oficijelno pozdravil predstavnike, zastopstva in vse prisotne ter zanosilo obeležil simbolični pomen štirih spomin« skih kamnov. V imenu finančnega od« bora io nieitov požrtvovalni uredsctlnik bil sprevod vseskoz deležen navdušenih ovacij, z oken je padalo cvetje, in gros občinstva, zbran kakor običajno na Marijinem tr;;u, jo še prav posebno pokazal simpatije Ljubljane za sokolski Tabor in njegove pobornikc. Nastop v pondeljek popoldne. Kmalu popoldne so se že začeli zbirali na nebu težki oblaki, ki so ogrožali onemogočiti popoldanski spored taborske prireditve. I11 res so jc okolu pol treh vsul težak dež, ki jo lil curkoma in poplavil telovadišče. Po enournem nalivu jo nekoliko odnehalo iu telovadci so šli pogumno n.i delo iu pričalo so je ^osuševanje telo-vadišča z 'umetno kanalizacijo.). Veselo so odmevali glasovi vojaško godbe v vzhodnem delu Ljubljano iu kmalu so privabili občinstvo, oboroženo z dežniki, n 1 Tabor. Vzlic dežju, ki je večkrat menjaval svojo intenzivnost, se jo nabrali; lepo število občinstva in strumnih korakov jo prikorakala četa članov nn telovadišča, da pod vodstvom br. Ambrožiča, ki jo vodil ta dan ves nastop, predela proste vaje. Mokra in deloma polzka tla niso bila kaj prikladna za vežbanje, vendar so bile pro.:te vajo dobro izvedene. Izkazalo so je, da je za pravilno izvedbo zagrebških vaj potreben hitrejši ritem, zato jo bil splošni utis boljši nego pri počasnem vežbanju. Zn članstvom so nastopili vojaki -10. pešpolka z vajami s puškami enako r'"imno in skladno kakor prejšnji dan. Tudi članice se niso dale preplašili in so nastopile s proslimi vajami dobro kakor v nedeljo. Ob hudem dežju je nastopila vzorna vrsta na bradlji pomnožena z nekaterimi mednarodnimi tekmovalci. Izvedba kolosahlfl, občinstvo je strmelo nad spretnostjo, lepoto in močjo teh telovadcev, ki so na mokrem orodju izvajali težko iu komplicirane seslnvo vaj. Mitraljezka četa pod vodstvom Dušana Stepanovidn ie tudi danes žela splošno priznanje 111 pohvalo zaradi svoje ločne in strumne izvedbo vaj s puškami. Br. Svetlič bi bil 3 svojo četo v snežno belih oblačilih, ki so pa dobila v teku vaj velil.e madeže, skoraj res lahko vadil resnično plavanje in veslanje, vendar pa jo čela vkljub neprijetnem polivu po golih telesih rešila svojo nalogo izborno kakor v nedeljo. Posebno priznanje zaslužijo telovadci iz Št. Vida nad Ljubljano. Pod vodstvom svojega načelnika br. Decjuala so izvajali svoje posebne proste vaje. Čudili smo se lepi in logični sestavi vaj, sestavil jih je br. De-qual sam, kakor tudi precizni in skladni izvedbi, ki je biln skoz in skoz brezhibna in lo s člani, ki pripadajo kmeliškemu in delavskemu sloju. Neverjetno, kaj vstvavi energija in dobrn volja! Ob vedno hujšem nalivu so nastopilo še članice z Erbnovo fOsmerico z obroči., kl so jo Izvajali v sobolo zvečer na akademiji. Ostale točko vzporeda, orodna telovadba in svečanostmi scena Osvobojo-nje so morale izostali, ker jo bilo Skoda izpostavljati telovadno orodje in kostume dežju. Kraljevič Marko je žalostno ogledoval temno nebo, ki mu jo brnnilo, da zajaSe svojega belca, na kalerem jo prejšnji dan pogumno vihtel svoj buzdovan iu težko sabljo. V svoji krasni opremi se io umaknil v. nolranio prostore. Kmet. svet. inž. Jos. Zldanšek: Bodočnost naše živinoreje i. ' Živinoreja jo nedvomno ona glavnih kmetijskih panog v naši kraljevini. Večina prebivalstva je bila in bo v priliod-njosti So bolj navezana na dohodke iz to pn.nogo. č'o so trudimo v.a izboljšanje splošnih ekonomskih razmer v naši domovini, tedaj ne smemo iz oči pustiti vprašanje, kako bomo trajno napredovali v živinoreji. Pilno potrebno je, da se izreče o tem zopet enkrat odkrita beseda in so tudi širša javnost pouči tr tem za boljšo bodočnost naše domovino silno važnem vprašanju. Govoriti hočemo danes samo o razmerah našo pokrajine, to jo Slovenije. V letu 1922. jo bilo stanje domačo živino v Sloveniji nastopno: 3S9.236 glav goveji živine, 51.753 konj, £08.396 praši-čov, 69.458 ovac, 1S.190 koz in 81G..I.00 kokoši. To jo material, ki i ■»prezentira lepo narodno premoženje, kapital, ki pa moramo pripraviti do kolikor ir.ogcčo visoko obrestonosnosti. Pospeševalno delo v živinoreji mora torej izzveneli v stremljenju po zboljšanju gledo kakovosti živali, no pa v povišanju števila. Živinorejce mora imeti cilj, držati v hlevu lo odbrano živali, ki so zmožno krmo dobro izkoriščati, ne pa veliko čredo živali, od katoiih jo polovica morda nehvaležen in slab plačnik za krmo. Pred vojno so slovenski kmetovalci porabili letno veliko množino močnih ali krepilnih krmil, razen tega na stotino vagonov umetnih gnojil, ki so so v veliki incri uporabili za gnojenje travnikov, torej za zboljšanje krme. S tem je l.ila dana možnost, da so se lahko uvažalo najbolj kulturno pasmo domačih živali. I'o vojni je nastopil preobrat in kakor vse kaže, ta dolgo časa ne bomo mogli misliti na slično intenzivno uporabo močnih krmil iu umetnih gnojil. Valuta in, spremenjeni trgovinski odnošaji bodo to zabranje vali. Živina bo tedaj navezana Io na ona krmila, ki jih pridelamo na svoji grudi. Rcntirala so bo lo reja takih živali, ki so vzrejena cb teh doma pri naravnih razmerah pridelanih krmilih Frvi pogoj stalnega, in trajnega napred ka v živinoreji je torej iskati v notranji konsolidaciji in zboljšanju domaČih ali udomačenih pasem samih iz sebo. Tega dela se jo poprijeti z vso požrtvovalnostjo, treba ga. jo organizirati do podrobnosti, tako da bo 'vsak okraj vedel, kakšna naloga mu jo v pospeševalnem načrtu odmerjena. Takšen načrt jo bil za Slovenijo izdelan in odobren od anketo, ki jo bila v ta namen sklicana dne 23. marca 1920. od poverjeništva za kmetijstvo v Ljubljani. Ta načrt so j? po oddelku za kmetijstvo konsekventno izvajal, spreminjal so jo od leta do leta le v toliko, kolikor to zahtevajo obziri na proračun. Po delitvi pokrajinske uprave na oblasti se nadaljuje pospeševalno dolo po vseh velikih županih v isti meri toliko časa, dokler ne bo ukinjen proračun, glaseč so na pokrajinsko upravo. Pospeševalno delo je pri nas v govedoreji otežkočeno zaradi loga, ker imamo na majhnem teritoriju veliko število pasem, ki so pa vse gospodarsko opravičene. Najmočnejša je v Sloven ji sedaj enobarvna pšeničnosiva pomurska pasma, ki zavzema skoro cclo Dolenjsko in del .štajersko, njej sledi rdeča cikasta gorenjska pasma ter bela marijadvorska pasma. Razen tega imamo sklonjen okoliš simendoisko pasmo ter med pomursko pasmo na Dolenjskem sporadično naseljeno sivo montafonsko (algajsko) pasmo. Ostanimo za enkrat z mirno vestjo pri tej pasemski razdelitvi, skušajmo pa te pasme iz sebo zboljšcvatil S tom no zamudimo ničesar, tudi čo bi so kdaj naš l.a kaka univerzalna za vso razmere primerna pasma. Uspehov podrobnega dola v okvirju pasmo no more nikdo zanikali, seveda, kolikor so uspehi do gotove meje fiziologično mogoči. v obilni meri tobačni ekstrakt za škrop* ljcnjc. Du se neenakost v hmeljiščih po« ravna, jc treba ugodnejšega vremena s toplimi nočmi. Na hmeljskem trgu jc postalo živahnojše in so se ccnc dvignile povprečno za 1000 čK za 100 kg. Za pri« mn blago sc plačuje danes od 5900 do 0000 čK za 50 kg. Pri vztrajnem povpra« sevanju jc končno razpoloženje prav čvrsto, ccne pa rastoče. — Savez hmelj, društev. Dub (ČSR.) 1. junija 1924. Vreme ugodno, rastlina čvrsta in zdrava. V nc* katerih hmeljiščih sc jc pokazala apbis muha. Ouštje = Polep (CSR.) 1. junija 1924. Stanje hmeljskih nasadov prav dobro, škodljivcev ni, rastlina nad 2 m visoka. Horosedel pri 2-tcu (CSR.) 31. maja 1924. Vreme zelo ugodno, rastlina 2 do 3 m visoka, zdrava in brez mrčesa. Moč« no rast je povzročilo izdatno dusičnalo gnojenje, posebno s solitrom. To er.o> stransko gnojenje zamore povzročiti le velike liste in ščnvje — pn le malo kolini. Spalt (Bavarsko). 1. junija 1924. Vrcmo prav ugodno, rastlina zdrava brez mrčesa. V okolici jc toča povzročila prcccjšno škodo. Kaj je storiti, ak© toča pobije k?»e!s Došlo mi jc pismo iz Dravske doline, v katerem mi javlja hmeljar, da mu jo dne 2. t. m. toča skoro uničila vse hme« ljlščc. Prosi me, naj mu svetujem, kaj mu jc storiti. Odgovoril sem mu tako=lc: Nc obupavajtcl Juhe ne jemo tako vroče, kakor sc skuha! — Hmelj jc ko* privn, ki le malokdaj «pozebc». Svetujem Vam: 1.) da pomagate hmelju takoj ali s čil, skim solitrom, ali z žvcplcnokislim amo* nijakom, ali z apnovim dušikom in siccr vsaki rastlini po 5—10 dkg; 2.) da rahljate zemljo, obsipavate rast« lino prav visoko in prav pridno in skrb« no uničujete plevel; 3.) da prav skrbno negujete in k drogu privezujete najvišji in najkrepkejši po* ganck, katerega bo okleščeni hmelj na* novo pognal; spodnji poganjki sc naj na primernem mestu prikrajšajo v korist najkrepkejšemu; 4.) sreča v nesreči jc, da sedaj Sc hmelj ni doraščen in ima šc toliko moči, da bode svojo rast nadaljeval in tudi nc* kaj malega obrodil. Anton Petričck. ni Trgovsko in obrtniško zboVnice v Ljubljani interesentom na vpogled. = Dobave. Pri ravnateljstvu državnih železnio v Subotici so bo vršila dne 26. junija t. 1. ponovna ofertalna licitacija gledo dobave C000 kg čistega (99 odstotkov) mehkega svinca. Pri intendan-turi Drav. div. oblasti v Ljubljani so bo vršila dno 25. junija ofcrtalna licitacija gledo dobave 300 kg karbida. (Predmetna oglasa z natančnejšimi podatki sta v pisarni Trgovske in obrtniško zbornico v Ljubljani interesentom na vpogled). Hmelj V. poročilo Hmeljarskega društva za Slo« venijo o stanju hmeljskih nasadov doma in drugod. Žatec (CSR.) 6. junija 1924. — Naj* Ugodnejše vreme zadnji teden mcscca majnika se jo spreobrnilo; podnevi jc hladno, ponoči mrzlo in padavin odveč. Vslcd tega jc hmelj nekoliko zaostal v razvoju. Veliki del naših hmeljišč jc do« seglo pol do tri četrt visokosti drogov, oziroma žic, rastlina je prav krepka, zdrava in pokazujc žc panoge. V eni tretjini hmeljišč jc rastlina dospela lc do polovicc drogov, pa je zdrava in krepka. Lc mali del po^no obrezanih, ali v vlažnih legah so nahajajoči«, ali po holhaču oškodovanih hmeljišč jc slabo« ten in jc rastlina komaj iz zemlje pri* r.';tla ter ima do 1 m dolge poganjke. Stanje hmeljskih nasadov jc torej ne« enako, dasi jc večina lepa in krepka. V nizkih legah sc jc začetkoma junija tu in tam pojavila nphis muha, povzroči« teljica hmeljskih uši, katerih jc žc tudi nekaj. Obilna pomnožitev tega škodljiv« cn sc zadnje dni ni mogla konštatirati, vsled tega se tudi nc more govoriti o kakšni nevarnosti. Vkijub temu so tu« kajšnji hmeljarji v skrbeli in kupuicio Trma poročila Svinjski sejem v Mariboru (6. t. m.). Dogon SOS svinj, 3 kozo, 2 ovci. Povpicč no cono: l;g živo težo Din: Prasci 5 do 0 tednov 160 — 250 Din, 7 — 9 tednov 275 — 300, 3 — 4 mesece 050 — 750, 5 — 7 mesecev 875 — 950, 8 — 10 mesecev 1125 — 1200, 1' leto stari 1600 — 1850; r.icsno cene: kg živo tože 10.25 — 17.50, kg mrtvo težo 20 — 23.75, koze 225 — 300, ovco 200 — 225. Kupčija precej živahna, prodanih 102 komadov, kupcov največ iz Dravske dolino. Živinski sejem v Ljubljani dne 4. t. m. Dogon: 382 konj, 74 volov, 44 krav, 20 telet in 705 prašičev. Plačevalo sc ic: voli I. vrste do 14 Din, II. vrste do 13 Din :n 111. vrste do 12 Din; debele krave po 12 Din; krave za klobase od 7 do 9 Din; plemenski prašiči po šest tednov stari od 500 Din dalje za par; teleta 15 do 10 Din in debeli prašiči I. vrste po 19 Din. = Komite južne železnice. Iz Beograda nam poročajo, da jc minister sao-bračaja začel z novo organizacijo komiteta Južne železnico, kakor ga predvideva finančni zakon. Ta komite ima nalogo, da stavlja predlogo in dovoljuje izdatke iz dohodkov bivšo južne železnico v naši državi. Dosedanji komite jo bil sestavljen iz uradnikov ministrstva, novi komite pa bo sestavljen iz neurad-nikov, pravnikov in gospodarskih interesentov. = Dobava raznega materiala. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici so bo vršila dno 30. junija ofcrtalna licitacija glede dobave Ideja, gipsa, klilc-fonije, smirkovega papirja, šelaka, trakov za merjenje, salmiaka, krtač, katra-novega papirja za strehe, dekstrina itd. Predmetni oglas z natančnejšimi podat-i.i jo v pisarili Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani intsresentom na vpogled. .— Dobava pisarniškega materiala. Pri ravnateljstvu državnih žclcznic v Subotici so bo vršila dne 80. junija ofcrtalna licitacija glede dobavo raznjji pisarniških potrebščin po proračunski vsoti 78.000 Din. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki jo v pisarni Trgovske in obrtniško zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Seznam materiala in ponudbeni formular jo dobiti pri ekonomskem odolenju direkcijo državnih železnio v Subotici. = Dobava karbida. Pri komandi mariborskega vojnega okruga v Mariboru so bo vršila dno 27. junija ofcrtalna licitacija gledo dobavo 400 kg karbida. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki jo v pisarni Trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani Interesentom na vpogled. = Dobava firneža. Pri ravnateljstvu državnih žclezmo v Subotici so bo vršila dne 30. junija ofeitalna licitacija gledo dobavo 20.000 kg firneža. Predmetni oglas z natančnejšimi Dodatki ic v uisar- Odfoorova seja JSS V nedeljo dopoldne od 10. do 14. ure so jo vršila v saveznih prostorih odborova seja Jugosl. Sokolskega Saveza, prva po letošnji glavni skupščini. Več žup se sejo radi velikih polnih stroškov in zaradi zaposlenosti pri pripravah za lastne zlete soje ni moglo udeležili. Vso te župe pa so o važnih točkah dnevnega reda poslalo svoje pismeno izjave, ki so bile skoraj dobesedno cnnke, lako da so bili vsi sklepi soglasni in se je izkazalo, da vlada v Savezu enotno mišljenje. Sejo jo vodil starosta br. Gangl, ki jc imenoval za zapisnikarja br. Jcrnsa in dr. Krejčiju, za overovatelja pa br. Knj-zclja in s. Engolmanovo. Tajnik dr. Fux jo podal poročilo o delu Saveza od glavne skupščino dalje in je omenjal zlasti pripravo za sabor in sokolski tisk. Poročilo je bilo sprejelo brez debate. Blagajnik br. Kajzelj je v svojem poročilu omenjal neredno plačevanje orga-nizačnih prispevkov od nekaterih žup, priporočal je spomenico o zlelu iu podal poročilo o saveznein dnevu, ki ga niso vsa društva priredila. Po daljši debati jc bil sprejet predlog: Društva, ki do 31. julija tekočega letu ue poravnajo zaostalih prispevkov iz lela 1923., se izključijo iz JSS. Po društvenih lokalih so razobesijo oklici, v katerih se članstvo poziva, da samo pazi, ako društveno uprave vršijo svojo dolžnosti. Nučelnik br. Ambroži!: je poročal o delu saveznega tehničnega odbora, ki pripravlja jesenski prednjaški tečaj, dalje gradivo za sabor in za medzletne tekme. Točno porofilo poda tudi o pripravah .a olimpijado in o sklopu olimpijskega odbora v Parizu, ki določa, kdo ima pravo pri izbiri mednarodnih telovadcev za olimpijado. Točno poročilo o saveznem gospodarstvu je podal predsednik gospodarskega odseku br. Turk. Njegovi predlogi so bili soglasno sprejeti in so jc starešinstvu naložilo, da jih izvrši. Poročilo prosvelnega odbora je namesto predsedniku podal podpredsednik br. BnJ-želj. Poročal je o organizaciji prosvetnih odborov in zborov in o prosvetnem delu, ki bo določeno po poslovnikih, ki jih izda savezni prosvetni odbor. Tolmačil je tudi dosedanje sldepo prosvetnega odbora. ki so zu župo obvezni. Br. Ileumor (Zagreb) je priporočal, da bi prosvetni odbor skušal zanesti sokolsko prosvetno delo med vojaštvo, kar jo bilo sprejelo. Za organizačni odsek jo podal obširno poročilo njega predsednik br. Marolt. Vsi njegovi predlogi so bili sprejeti in je bilo končno sklenjeno, da pripade odobritev poslovnikov, ki jih bo organizačni odsek izdelal, odborovi seji JSS. Sprejet je bil ludi pravilnik, ki predpisuje, komu se sme podeliti savezna plaketa za posebne sokolske zasluge. Iz poročila br. Švajgerja o statistiki je razvidno, da se je število sokolskih društev pomnožilo za 29, zlasti v južni Srbiji se opaža novo živahno sokolsko delovanje. Sokolsko društvo Rab se prideli iz župe šibenik v župo Rljeka. Obširno poročilo o seji ČOS. in JSS., ki se je vršila sredi maji v Pragi, je podal lajnik br. dr. Fux. Vsi zaključki iz le seje so bili z odobravanjem vzeti na znanje. Pri slučajnostih je bil razgovor o pokrajinskem zlelu v Sarajevu in o župnem zlelu na Sušaku, ki so vršita oba na Vidov dan letos. Sklenjeno je bilo, da se sinejo člani onih žup, ki ne morejo v Sarajevo na pokrajinski zlet. udeležiti žup-ne^a zleta na Sušaku. — Na predlog br. Korunoviča (Beograd) je bilo zaključeno, da se mora vsak Sokol, ki pride v kraj, kjer je sedež župnega starešinstva, zgla-sili pri župnem starosti, oziroma njegovemu namestniku. Soglasno je bila priznana br. dr. Lazi Popoviču v Zagrebu savezna plaketa za njegovo dosedanje uspešno dolo. Br. dok-lor Popovič je v marcu te:. ■ leta praznoval 25 letnico sokolskega dela, ki jo bilo zlasti v predvojni dobi in v času ustanovitve naše nove države in našega Sokolskega Saveza velepomembno in zaslužno. vežo nn Taboru. Moški v kroju, ženske v civilu. Sprevod spremlja godba dravsko divizije. Pcvci odpojo žalostinki. Na Taboru nagovor. Spored pogreba jo nabit na taborskih tribunah. Zdravo! Spori STAFETNI TEK SKOZI LJUBLJANO ZA POKAL «.|UTRA». Pokal «Jutra» preide v dclinitivno posest S. K. Primorje. Zaradi sokolskih siavnosti se ie štafeta! tek skoz! Ljubljano, ki se vrši vsako leto na blnkoštni ponedeljek, vršil že v nedeljo. Kakor znano, je naš list za ta tek daroval pokal. Nedeljska dirka je bila vsekakor odločilna, ker .ie S. K. Primorje že dvakrat odnesel prvo mesto in imel torej največjo možnost, da dobi pokal s tretjo zmago v svojo definltivno posest. To sc mu jc tudi posrečilo, čeprav jc bila letos konkurenca mnogo ostrejša kot lani, ker ni bilo prav nič gotovo, ali nc l:o štafeta agilnega Laska preprečila zmago Prlmorja. Kljub temu, da je bil boj zelo oster, sc nI dosegel lanski čas. Štafeta Prlmorja (Bizjak, Mo-ciic, Glavaškl, Kocli, Slamič, Valtrič, Jan-čigaj, Pcrpar) je dospela kot prva na cilj v času 4.51, šest metrov za njo štafeta Laska in kot tretja štafeta Ilirija. Potek teka jc bil nastopen: 1. predaja: 1. Lask, 2. Primorje, 3. Ilirija; 2. predaja: 1. Lask, 2. Primorje, 3. Ilirija; 3. predaja: 1. Lask, 2. Ilirija, 3. Primorje; 4. predaja: 1. Lask, 2. Primorje, 3. Ilirija; 5. predaja: 1. Lask, 2. Primorje, 3. Ilirija; 6. predaja: 1. Primorje, 2. Lask, 3. Ilirija; 7. predaja: 1. Primorje, 2. Lask 3. Ilirija. Od Priniorja so najboljše tekli ICoch, Slamič in Valtrič, dočim Perpar, po potovanju Iz Gradca utrujen, ni dosegel svoje običajne forinc. Pri Lasku so se odlikovali Hartman, L. Gruntar, L. Kan-dare in Umek, pri Iliriji pa Peršc, Pcva-lck iu Vilhar. Mnogobrojno občinstvo vzdolž proge, ki jc z zanimanjem sledilo poteku teka, jc vzdrževalo lep red. Zmagoslavni štafeti, kateri so bile prirejene ovacije, je predsednik LAP. g. Bar izročil pokal «Jutra» z lepim nagovorom, v katerem je pozval vse športnike, nai tudi v bodoče vztrajajo v koristnem sporlnem delovanju nc lc v korist posameznikov, temveč tudi v korist naroda. Posebna zahvala gre funkcijoiiarjem LAP., ki so brezhibno izvedli to za naš lalikoatletski šport velevažno prireditev. Ljubljanski Sokol poživlja svojo članstvo da so udeleži v krojili pogreba svojega dobrotnika Bončarja. Zbirališče ob pol 17. uri na Taboru. Sokol I. Bral je, sestre! Premimi] je naš dragi brat Anion Bonfar. Naš usta-novnlk od početka, boril so je z nami vztrajno za lepe sokolske ideje in sini nam zvoslo ob strani zlasti v gmotnih ozirih. Dolžni smo, dn dostojno počastimo njegovo poslednjo pot. Pozivamo zato vso bratsko članstvo, oba naraščaja in obe deci, da so udeleže v sredo ob petih popoldne. nieeo.ve£a pogreba, ki so vrši iz OLIMPIJADA. Uruguay — olimpijski zmagovalec v nogometu. Moštvo, s katerim ic morala naša reprezentanca vslcd nesrečnega žrebanja igrati v izbirni tekmi- in kateremu jc pod legla s 7 : 0, ic po ponedCljski finale tekmi s Švico, katero je porazilo s 3 : 0 (1 : 0), izšlo iz olimpijskega turnirja kot zmagovalcc ter si s tem pridobilo poleg zlate olimpijske kolajne za prihodnja štiri leta časten naslov olimpijskega nogometnega prvaka. Izborilo uruguaysko moštvo, ki jc pred 15 dnevi proti Jugoslaviji doseglo svojo prvo zmago, jc moglo vse svoje tekme odločiti v svojo korist. Zmaga Uruguayccv je vsekakor upravičena, ker so bili nogometaši Južne Amerike gotovo najboljše moštvo na Olimpijadi, kar se nikakor nc more trditi o zmagovalcu v Anvcrsu leta 1920. Ali je Švica res drugo moštvo, o tem nočemo razpravljati. Dejstvo je, da so se Švicarji borili z izredno požrtvovalnostjo ter pošteno zaslužili drugo mesto. Tudi Švedi, ki so v nedeljo premagali Ho-landce vsled neodločenega izida 1 : 1 podaljšani igri zmagali s 3 : 1, imajo vso pravico do tretjega mesta. Temu nasproti pa je bilo mnogo boljših moštev kot Holandci, ki so vslcd srečnega žrebanja prišli na četrto mesto. Stara Evropa jc doscdaj na Olimpijadi slabo odrezala. V rugbyju jc odnesla Amerika prvenstvo, sedaj v nogometu pa Uruguay. ZADNJE NOGOMETNE TEKME. Ljubljana: Primorje : Jadran 3 : 0 (1 : 0). Primorje II. : ŠAŠK (Šiška) 2 : 1 (2 : 1). Vsled protesta Šiškarjcv proti odločbam sodnika prekinjena po 50 minutah. Šoštanj: S. K. Trbovlje : S. K. Šoštanj 5:1. Zaslužena zmaga trboveljske- ga moštva, kl se kljub raznim zaprekam prav lepo razvija. Zagreb: Concordla : DTC. (Budimpešta) 0 : 0. BTC. ie tretje moštvo budimpeštanskega prvega razreda. Oradjanskl : BTC 3 : 2 (0 : 1). Hašk : QAK (Gradcc) 5 : 3 (1 : 1). Oradjanskl rez. ; Sava 3 : 1 (3 : 0). Concordla jun. : Vlc< torla jun. 7 : 2. Beograd: Kispest! Atletika! Klub : BSK. 1 : 0. Zelo surova igra. Edini gol iz enajstmetrovke. Gradec: Moravska Slavija (Brno) j Hakoah (Gradec) 4 : 0 (3 : 0). Moravska Slavija : Sturm 1 : 0 (0 : 0). Dunaj: Mednarodne tekme zadnjih dal na igrišču Holie Warte niso bile dobro obiskane. Izidi so: DFC. (Praga) : Hakoah 5 : 0, Rapid : Royal Anvers 0 : 0, Vienna : DFC. 3 : 1 (1 : 1), Royal An. vers : Hakoah 1 : 0 (0 : 0). Leipzig: Amateurc (Dunaj) : Fortuna 2 : 0. Dresden: Amateure (Dunaj) : Outs Muts 3 : 0. Bratislava: Hertlia (Dunaj) : S. K Bratislava 5 : 2. Krakov: MTK (Budimpešta) : Maka-b! 5 : 1 (3 : 1). Berlin: Odločilna tekma za prvenstvo Nemčije. Zmagal je 1. F. C. Niirnberg proti Hamburger Sportvcrclnu z 2 ; 0 (1 : 0). _ LNP. Seja poslovnega odbora danes v sredo ob 18. uri v sobi Športne zveze. Radi važnega dnevnega reda polnoštevil-na udeležba potrebna. Službene objave LNP. (Iz seje upr. odb. li. t. m.) Sprejela sc jc demlslja II. tajnika g. M. Vončina ter sc ie na njegovo mesto kooptiral g. J. Špan. Osvojil sc je predlog Mcdklubskega odbora v Mariboru ter sklenilo, da se vrši medmestna tekma Ljubljana : Maribor dne 19. Junija v Mariboru. Na podlagi služb, objave JNS.-a od 1. t. m. sporoča sc vsem podsaveznim klubom, kateri prosijo, ako potujejo Izven svojega sedeža, za popust na železnici, da pošljejo svoje prošnje direktno na ministrstvo saobra-čaja (Beograd) in priložijo kolek 25 Din. Nogometnemu odseku »Izobraževalnega društva privatnih nameščencev> v Mariboru sc dovoli do nadaljncga tekmovati z vsemi člani (klubi) tega podsaveza. — Tajnik I. Innsbruckcr Sportverein, prvak Tirolsko gostuje v petek 13. t. m. v Ljubljani. Nastopi proti našemu prvaku S. K. Iliriji. Finale nogometnega prvenstva Slovenije sc vrši prihodnjo nedeljo, 15. t. m. v LJubljani. Tekmeca sta S. K. Ilirija kot prvak Ljubljane In SSK. Maribor kot prvak Maribora. S. K. Celje, celjski prvak Je izpadel v semifinalni tekmi dne 29. maia, v kateri je podlegel Mariboru z 0 : 6. S. K. Slavija obvešča odbornike, da sc vrši redna odborova seja 12. t. m. ob 20. uri v gostilni Smole v Vodmatu. Udeležba dolžnost. Ljubljanski plivaCkl podsavez. Redna seja dne 11. t. m. (sreda) v kavarni Emona, damska soba, ob 20.30. Tajnik I. Tretja Olimpijska klasifikacijska kolesarska dirka JKS. vrši se v nedeljo dne 15. t. m. na progi Zagreb - Zidani most - Celje - Trojane : LJubljana na 200 km. Start v Zagrebu ob 4. uri zjutraj prihod dirkačev v Ljubljano po 11. uri. Cilj pri 1. km na Dunajski cesti. Vzpodbujevalna kolesarska dirka S. K. Primorje na 30 km dolgi progi Ljub-ljana-Dob-LJubljana je potekla prav dobro. V težki skupini (6 dirkačev) Jc dospel kot prvi Glavič v času 1:4.45, drugi Slamič 1:4.45, tretji Kosmatin 1:4.54, vsi Primorje. V lahki skupini sta vozila I. Kosmatin 54.43 in Mezze 54.48. Ilrvatsfil klub biciklista Sokol v Zagrebu in I. Hrv. Moloklub sta na binkošt-nc praznike priredila na dirkališču v Cr-nomercu velike kolesarske in molocikli-stične dirke, ki so prav izborilo izpadle. O dirkali, katerih so se udeležili tudi športniki iz Slovenije, bomo šc poročali. Danes omenimo' lc to, da je posebno nagrado za najboljši čas dobil Viktor Ba-rešič (Motoklub, Ljubljana). Tudi prehodni pokal Hrv. Motokluba Jc pripadel Motoklubu v Ljubljani. Lastnik in izdajatelj Konzorcij la£o na upravo „ Jutra" jod ..Dolenjsko". 11067 Vajenec ie takoj sprejme. — Anton Fuclis, stavbeno ln galanterijsko kleparstvo, Krlževnl-ška 4, Ljubljana. 11972 Kontoristinjo Itnožno knjigovodstva ln korespondence sprejme ,,Jadran", tov. kem. Izdelkov, Novi Vodmat. 11922 Izvežbano likarico fSčem, kl bl Imela stalno 2 dni v tednu delo, le prvo vrstna moč. Naslov pod „Iz-vežbana" naj se pusti v upravi „Jutra". 11947 Absolventinja dvorazredne trgovsko Bole Išče primernega mestu. Cenj. ponudbo na upravo »Jutra" pod p,Zanesljiva". 11958 Vrtnar 31 lot star, samski, v svoji stroki popolnoma verzirnu, prakso v Nemčiji, fivlcl, Avstriji, dvo leti lu pol v Jugoslaviji ln na češkoslovaškem, nemščine in češč-lne popolnoma zmožen, srbohrvaščino za službeno porabo, z nekaj znanja v čebelo-rejl ln poljedelstvu, Išče me«ta. Naatop po 14dnevnl odpovedi. Cenjene ponudbe na: Rudolf Hajek, vrtnar, Cernik, vla Nova Gradlška, Slavonija. 11909 Čez počitnice gre k boljši rodbini gospodična, prvovrstna pljanlstl-nja ln z znanjem modemih jezikov. Odgovor pod „Do-mov" na upravo „Jutra". 11914 Kot učenka želi vstopiti k boljši šivilji. Ponudbo na upravo „Jutra" pod Šifro ..Marljiva in poštena. 11912 Prodajalka pridna, poštena, išče službe v mešani trgovini. Nastopi takoj. Ponudbo na naslov: Fani Mchle, Ponova vas, pošta Grosuplje. 11933 Pletilka (strojna) nogavic Išče mesta. M. Sterže, Brožlco ob Savi. lioio Absolventinja dvorazredne trgovske šole z večmesečno prakso v trgovini ififo primerne službe. Ce. njeno ponudbe pod ,,Marljiva" na podružnico „Jutra", Celjo. H043 Stenografinja slovensko-nemška ln strojepiska z večletno prakso. Išče mesto v notarski ali odvetniški pisarni. Ponudbo pod ..Večletna praksa" na upravo ,,Jutra". 11&04 Skoraj novo kolo znnmke Waffcnrad, se proda. Poizve se Slška št. 244 od 12. do 13. uro. 11902 Dvouprežni voz (brek) uov, se po ugodni ceni proda. — Jerica Pokorn, Skofja Loka 17. 11963 Pletilni stroj ki dobro dela, št. 9, ao proda. JerneJ Sešek, židovska steza 6. 11960 Daljnogled Zelzov, francoski, 8 krat poveča, dobro ohrunjen, ho produ. Cena 2000 Din. Naslov povo uprava „ J utra" 11971 Dvoje damskih koles Dilrkopp ln GrUtzncr. dva moška kolesu Pengot iu Dlauchl, v najboljšem stanju, ua prodaj. Naiiov poro uprava ..Jutra". 11978 Moška obleka lepa, dobro ohranjena, so proda. Poizve so Rimska cesta 23/1. 11911 Novo moško kolo ao ceno proda. Nuslov pove uprava „Jutra". 11923 Popolnoma nova obleka se zamenja ali proda za fotoKrafični aparat 13 X 18. Naslov povo uprava „ Jutru". 11928 Razprodaja raznega pohištva: 1 starinske skrinje, 1 starinske ure, slik, zrcula Itd. v soboto dne 14. juniju ob treh popoldno v Strellški ulici 8. 11937 Razprodaja pohištva. Zarndl preselitve se pohištvo ln različne stvurl cono prodajo. Jurčičev trg fit. 2/1. (Proti Čevljarskemu mostu.) 11939 Stanov, s pohištvom sobo b kuhinjo, s kompletno opremo. 60 takoj odda v najem. Ponudbo upr. „Jutra" pod ..Stanovunje". 11971 Lepo opremljeno sobo 6tlh Lu oddam, trg 28. Stari 11978 Opremljeno sobo r separatnim vhodom a 1. Julijem t. 1. Ibčo višji državni uradnik. Ponudbo pod šifro ,.Stalen" na upravo „Jutra". 11920 Na stanovanje se sprejme gospod ali gospo-dicuu. Naslov pove upruvu „Jutra". 11961 Stanovanje komplotuo opremljeno, se odda zu dobo velikih počitnic. Ponudbo na upravo ..Jutra pod šifro „Dvo-mesečno stunovanjo". 11931 Dve sobi primerni za pisarno, v I. nadstropju, odda Vzajemna posojllnlru. Ljubljana, Miklošičeva cesta. J1040 1000 Din nagrade onemu, kl preskrbi večjo prazno sobo /ukonBkomu paru brez otrok. Ponudbo pod „1000" na upravo. 11970 281etni gospod z gimnazij. Izobrazbo aprej-mo vsako primerno službo.___________ Cenjeno ponudbo pod ..Skro- j purna žaga V. Scagnettl v na upravo „Jutra" LJubljani, za gorenjskim ko-11948 lodvorom. 1075 Zaman se trudite s prodajo vil, stanovanjskih, trgovskih lu obrtnih hiš. kmctuklh posestev, graščin, žag, mlinov, stavbnih parcel itd., ker kupci se oglašajo staluo le pri «Posest» Realltotna pisnrnu, d. z o. z. v LJubljani, Sv. Petra c. 21. 1022-a II Kdor hoče kakršnokoli etavbo graditi po znižani ccnl, naj plšo po vsaki množini kupuje po pismene informacijo na na-najvišjih dnevnih ccnah hIov : Dragotin Korošec, lic- Posodim r.0.000 do 60.000 Din proti vrnitvi v enem letu v me-r.ečplh obrokih na sigurno inesto. Pismena vprašanji na upravo ..Jutru" pod „Dum posojilo". 11917 Gospodična z dežele veselemu znučaja, želi znanja v svrho razvedrilu h korespondenco z cnuklt» gospodom. Naslov povo uprava „ Jutra" pod „Vesela Primorka". 11782 •Č^JJL&fi ovskega pomočnika« z večletno prakso, zanesljivega in samostojnega prodajalca manuiak-j turno in špecerijsko stroko, sprejme takoj večja trgovina, —1 llctloktanti Spodnještajerci imajo prednost. — Ponudbo s izpričevali in zahtevki plačo jo poslati na upravo „ J utra" pod šifro „Vesten'^ Znanja želi obrtnik (vdovec), 34 let star, v svrho žonitvo 7, gospodično v starosti 28 do 35 let. katera bl Imela nekoliko prihrankov uli pa IzuCena Šivilja. Dopisi pod „Hosno 1112" na upravo ,,jutru", 11013 ^išJLLi Gramofon z 20 ploščami prodani 3(100 krou. Naslov v upravi „J utra". 11073 Zrebee-dirkač, člstokrvou, (Iguronten, 2}J letu, matere po uinerlkan. dirkaču Ideal. očeta Vnn-deta, popolnoma krotek, krasna žival, se produ. Vlu-stellnstvo ,.Kraljev vrelec", Podplat-ltogatec. 11955 Dober dan! Ali že veste najnovejše? v Tvrdka A. Šinkovec nasl. je ravnokar dobila novo pošiljatev potrebščin za dame in nospode po izredno nizkih cenah. Okrogel les hlode, vseh vrst lesa Več mladih psov čisto volčje pasmo, ua prodaj. Horulck}-, 6t. I1J. 11973 Izgubila se jo torbica s koral, kl vsebuje važno listine, NaproSa se najditelja, naj vrne \»-nJ listino, kl nimajo zauj nlka-kogu pomeua na upravo ..Jutra", 11077 Ročna dela vsakovrstna, vzHmein v komisijsko razprodajo v moji flilalkl na Bledu. Naročilu ju posiliti na ..Atelju ročnih del" Nika Zlpscr, Kranj — (telefon 31). 11310 Kolo s pomožnim motorjem. Alba. 4takt. lH HP. v brzhibnem stanju, malo rablien, se po nizki ccnl proda. Ivan Sapek. elektrarna, Kranl. 11712 Zbirka znamk več tisoč, se proda v Hll-fierjevl ulici 3, parter, desno 11055 Avtopnevmatika različnih velikosti, so dobi najceneje pri O. 2 u ž e k, Ljubljana, Sodna ulica 11. 11231 Najboljša kolesa se dobe po najnižji ceni pri O. 2užck, Ljubljana, Sodna ulica 11. 11280 Vrtne stole prodaja najceneje RoZmanc A Komp., LJubljana, Mlr-Je 4. 8282 Kupim mlin za sadje, Svet Andrej, Rakek. 11053 člca ob Pakl. Suhe gobe knpuje po najvišjih cenah V. H. K0M21HN Ljubi Jana Sv. Petra nasip Stev. 27. (za vodo). 2822a Novo zidana hiša Inl zraven nekaj vrta bc proda na Gorenjskem, pol uro od Ulcda v zelo prometnem kraju, za kakega čevljarja. Cena 37.000 Din. j Nntančno bo izve v Gradu št. 62, p. Bled. 1J577 Fotograf Hugon Hibšer so priporoča Amater-fotogra« fom zu Izvršitev vseh del. — Ljubljana, Valvazorjov trg. 950 Velika hiša na prodaj, v zvezi dveh hlS-1 nlli Številk, na uličnem vo-' galu, blizu sredine mesta v LJubljani. Tu so veliki prostori, veliko dvorišče, ena zadnja hl3a, 25, 1— ,'J sobnih stanovanj, tnlzarekA delavnica, brlvnlca. Dopisi : Nad-učltelju g. M. llreznlku. Cesta na Rožnik, vila 21), LJubljana. 11032 Hrast., smrekove hlode normalnih dolžinah ln Obrtniki! Proda so cnonadstropna hl5a 2 mizarsita pomočnika tablm takoj za fino pohištvo. Plača dobra ln oskrba. Franjo-SVasner, Sv. JurlJ ob lalioru pri Celju, 114D1 (iščejo) Mesto sluge ' treovini ali kal stičnega ISče zanesljiv mladenič. Ponudbe pod .Zanesljiv* na upravo •J«tra». 11854 Gospodična, tirl.nerno Izobražena v slovenske u, nen-.Skoin, Itali J an-wem Jeziku, želi premeniti neslo prodajalke specerijsko Uroke, event. kot znčotnlca-«Brtjnlčarka k boljši tvrd-sl, najraje v mestu. Naslov novo uprava „Jutra" pod ..Zanesljiva". 11776 Absolvent rneSC. Bole, z dobrltr s'prl-ravalom, vesten, lSčo sužbe 'nod počitnicami, Rnzstav-Nalcl na velesejmu I Ponud-oe na upravo „Jutra" pod ..Delo". 11954 Drva bukova In' hrastova, odpad-lto od parketov, dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. ScaKnettr v LJubljani. za gorenjskim kolodvorom. 1076 Katica, povej mi, kje si kupila posod..? Ali no ve§, da se kupi najboljšo pri Vlcelnu, Maribor, Glavni trg? 101 Restavrateriem ln gostilničarjem se priporoča za nakup papirnatih servljetov tvrdka M. TIčar, Ljubljana. 1000 debelinah nad 30 cm, ku- j z vrtom, tik ob državni cepimo vsako množino, naj- *ll lu trrcu. Helavntčnl pro-rajo na progi Zidani most— stori za 12 delavcev. Stano-llrcžlce. Ponudbe z navedbo vanje Itd. Proda so zaradi cene, množine In krnja, kjer družinskih razmor za 60.000 so isti lahko ogledajo, prosi- dinarjev. Lo resni kupci naj mo na naslov: And. Jakll, -to oglasijo pri Štefanu La-KrmelJ, Dolenjsko. 1017 muth, strojni ključavničar. Ceplje-Vransko. 11912 mrnm Iščem sobo za tukoj ali s 1. julijem s posebnim vitodom in električtfj razsvetijavar po možnosti v sredini mesta. — PonnCbe na upravo .Jutra, pod »Kostič.. 11886 Dve opremljeni sobi skupni, z vso opravo, s separatnim vhcdom ln oiektr. razsvetljavo, so oddasta dvema mirnima osebama. Naslov pove uprava „Jutra". 11784 Zaradi opustitve trgovine prodam večjo množino praznih zabojev. — Ponudbo na upravo „Jutra" pod „Usod-nost". 11856 Motorno kolo skoraj novo, znamke „Ptich" 4 HP pod garancijo prodam po zmerni ceni. Naslov: J. O., Glavni trg 13, Celje. 1182S Nadpaznik, Jbsolvent rudarske 8olo Oolovcu, 37 let star, ože-Plcn, trezen, s 171otno pra-'•SJ pri Jamskem obratu, JnmomerBtva ln vseh Pisarniških poslov. Zaposlon jo žo Od leta 1007. pri Iiojvcčjern rudniku Jugosla->Uu ln deloval v polno za-'jpvoljnost svojih predpo-»iavijonlb, posebno pri obra-Ker mu pri tukajšnjem J1""tu bodočnost ni zasmu-r""n. želi menjati službo. „,"lrMie bl prevzel mesto "i.ratovodje pri manJSem nll ^'•Jom rudniku. Oro tudi Iz-•en Slovenije. Nnstopl lahko * 3 meseco aH pozneje, '-enjene ponudbe pod ..Vesten •n energiep^" na upravo ..Jutra", 11058 Čevljarski stroj za sploSno Šivanje, patent „BlnBtlc", v prav dobrem stanju, se proda. Eventualno se zamenja s krojaškim. Cena 1750 Din. — F. Znlar, VISnja gora. 11802 Obračalni stro) za seno, malo rabljen, proda. Fran Gornilc, Graho-vo-Rnkek. 11766 Benclnmotor 4/6 PS. Roth-Wlen Dynamo, enakotok. 1.) 3 KW. 2.) 15 PS 230 voltov z marmorno stotiBko spojlino ploSOo, Izdelavu PlchIer-Wolz, ohole So v originalnih zabojih. Vlastellnstvo ..Kraljev vre-leo", rodplat-Rosatoc. m956 Iščem stanovanje najmanj 3 sobami in pritiklinami v novi uil stari hISI. Plačam tudi dobro nti Itrado temu, Kl ml isto poskrbi, Ponudbe pod ,.Ugodno" na upravo ,.Jutra". 11753 Dve sobi v pritličju pripravni za pisarno ali ltn-ko obrt, no odrlasta proli malenkostni odškodnini, na prometni cesti. Polzvo tto Poljanska cesta 12, pritličje, levo. 11921 Iščem stanovanje z najmanj 3 sobami ln url-, tlkllnnml v novi ali Btarl hISI. Plačam tudi dobro nagrado temu, kl ml l3to poskrbi. Ponudbe pod .Ugodno" na upravo „Jut.ra". 11753 Sobo in kuhinjo v stari hISI odstopim proti odškodnini 1800 Din. Naslov pove upr. „Jutra". 11969 Prckaievalnico z lokalom na dobro ldočem mestu blizu rud.iltc-)V, prodam radi Bcltlvo po zmornl ceni. Dobro ldoča prokaje-valnlca Jo v prometu In jo kompletno takoj i .Mam. Ponudbo pod ..Prekajovalul-ca" na podružnico „Jutra", Celje. 11831 Britvicc Mom, Gillette ln britve, sprejmejo v elektr. brufienje v drogerljl Anton Kane, Ljubljana, 21dovska 1. 710 Krojači ln šivilje Razpošiljam po poljubnih modelih po meri vsakovrstne krojno vzorce (muštre) zu damo In gospode. — Alojzij Knafelj, strokovni učitelj zu krojaštvo, LJubljuna, Krl- ževnlška ul. 2/1. 11810 v i i 1922: 2 dirki, 2 zmngl 1923: 9 dirk, 6 smag PW 19S4 25./V. MARIBOR. Hitrostna dirka na 10 km, kategorija do 750 cm1 ^tulicr/tl ofcottč PRVI, DRUGI, TRETJI, PETI 8./VI. ZAGREB. Hitrostna dirka na 16 km, Prvi $!ldi(tn t 12 min. 58'/, sekund. Najboliil (as dneva HefcoH za 1 krog (800 m) c9/ulia/} v 37 sekund. 9./VI. ZAGREB. Hitrostna dirka na 8 km. Trvi čfnetian v 6 min. 29 sokund. Najboljii las dneva Za popravo pohištva pokvarjenega, ln vrtnih ograj so priporočam. Pismeno željo na upravo „Jurra" pod nnsl. ..Pohištvo". 11729 DAMA 667/a so najbitrejo modorno in okuuuo počebo 2 uporabo Vodno velika izbora vpletk (kit). Priporočam so za vsa la»na dola kakor tudi za barvanjo sivih las z «L'Orcal Hcno», tndi v modnih barvah M. Fodkrajšok frizer za damo iu gospodo, 3v. Petra cesta 32. Stanovanje 2 sobi, kuhinjo ln plltlkllne ali 2 sobi s souporabo kuhinje In prlllktln ISčo zakonski par z Bletnlm sinom za takoj ali pozneje. Plačam za daljšo dobo vnaprej cv. dam dobro nnrrndo alt posodim denar zn več lot. Neanonimno ponudbe pod ,.Mtr-un strnuka II." nn uprttvo ,.Jutra", 11027 Gostilna se vznme na račun na prometnem kraju. Ntislov v upravi '„Jutra" pod „Pro-metnu goBtllna". 118.19 Večje posojilo do 1 milijona dinarjev proti visokim obrestim lo trikratnem zavarovanju za eno leto Iščem. Ponudbo pod ,,Prlma jraranclja" na upravo „.Tu-tra". 11864 Za novo ustanovljeno trgovino z mešanim blagom v zolo prometnem Industrijskem kruju na florcu j:'t-tu hVem kavcijo ln kapitala zmožur- \ ga družabnika, kl bl tudi sodeloval. Neožcnjenl Imajo prednost. Pozneje se laitko otvori trgovina z deželnimi r.i'delkl ln vinska trpcvl-na, ker so kleli ln skhidl-Sča na razpolago. Naslov v upravi ..Jutra" pod .Trtt.i-vlna 1924". 11839 Kempaniona s kapitalom so ISče za konfekcijo. Naslov : ,,Samostojen" v upravo „Jutra". 11804 majice, perilo, kravate, palice, nahrbtnike itd. nudi najugoduejo Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: 1fa&fcm Telefon interurbau 477 LJUBLJANA Brzojavi: „Fordavto" Dunajska cesta štev. 9-12. Dunajska cesta 5tov. 9-12. Sprejme se pomočnik ali prodajalka v trgovino z mešanim blagom za podružnico Zidani most. Reflektira se samo na boljšo moč. — Ponudbe s prepisom izpričeval na Radeče pri Zidanem mostu. 28tl/i h TrSsaveJJsJsS prsmeg in cSsrira dobavlja Družba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. Plačilo tndi na obroke. ___ _ 2 do 4 sedežni, dobro oliranjen, kupim. Ponudbo pod „Auto" na upravo „Jutra' -^■e-v"«*-M*fs Lep črn Posojilo. Gospodlčnu uli gospa, kl premoro oddajo mauJBega posojilu proti JamBtvu, dobi, četudi zacetuiea, stalno pisarniško numestltev. Ponudbo na ..likslstcnca" »rl Jutru*. 11911 L Josip Zupančič urednik Milena Zupančič roj. Pire poročena Ljubljana, 7. junija 1924 Vtilo vsakega dnigigi naznanila 2t>6ta -Ji 4000 do 5000 kalorij, franko Ormož, tona po 300 Din prodaja Slovenska premosokopna družba z z. 11 Ljubljani, Woitova uilca t. pnomlBl Portland cement svetovne znamke (To ur) nudi po najnižji dnevni ceni promptno tvornica ,,SPLIT", del. dr. za Portland cement Iz skladličav LJubljani Aleksandrova c. 12. Njegova pričakovanja so bila tudi povsem upravičena in točna. Dan pozneje je Mozcroux zopet prišel k njemu, to pot v njegovo novo stanovanje'ali skrivališču v Rue de Rivoli. «Dobro ste jo odnesli, gospodar! Wcber je zjutraj dobil poročilo, da jc tiček izlctcl iz kletke, iu jc ves besen. Siccr pa priznavamo vsi, da .ic zadeva vedno bolj zamotana. Na prefekturi nikdo več ne razume ničesar. Niti tega več nc vedo, ali naj šc nadalje iščejo sled izginolc Florence Levasseurovc. Sicer ste pa morali itak izvedeti to zadevo i;: novln. Preiskovalni sodnik pravi, da, ker jc Hipolit Fauville umoril lastnega rina in izvršil samomor, nima Florcnca Lcvassenrova nikakršnega posla več s to zadevo iti da naj sc postopanje proti njej ustavi. Kar se pa tiče umora ali morda samomora Gastona Sauveranda, ui li jasno, da jc morala Florcnca Lcvasseurova tukaj sodelovati? Saj sc jc vendar v njenem stanovanju našla knjiga Shakespeare, zv. VIII., z listkom, ua katerem je .bilo zakisano, kdaj pridejo Fauvilleova pisma in kdaj bo eksplozija. Potem pa...» Mazeroux naenkrat utihne pod pretečim pogledom gospodarjevim, ker jc razumel, da don Luis Perenna še vedno misli na dekle. Kriva ali nc, šc vedno mu ona vzbuja iste občutke. «No, jc že prav,» pravi. »Počakajmo, kaj prinese bodočnost. Najbrže bo potrdila moje mncnjc.» Dnevi so potem potekali. Mazcroitx jc čim največkrat mo- goče obiskoval don Luisa ali pa mu je vsaj telefoniral vse podrobnosti nadaljnje preiskave, ki sc jc vršila v Saint Lazairc in v Santč. Kakor znano, jc ta preiskava ostala povsem brezuspešna. Res je, da so strokovnjaki povsem potrdili izjave don Luisa o električnem stroju, pritrjenem v lcstcncc, in o misterioznih pismih, ki so sc avtomatično razdeljevala v naprej določenih dneh. Pisma sama so strokovnjaki spoznali kot pristna od Fauvilleove roke, toda preiskava o dvojnem samomoru v zaporu, ta preiskava ni imela prav nikakršnega uspeha. Dognalo sc jc samo, da jc Sauvcrand malo pred svojo in njeno smrtjo poskusil podkupiti bolniškega strežnika, da bi z njegovo pomočjo stopil v pismeno zvezo z Ano Marijo. Zato so domnevali, da jc ona dobila vbrizgalno in oirov po isti poti. Dokaza pa ui bilo. Baš tako jc ostalo zavito v temo, kako so prišli v Sauvcrandovo sobo izrezki in rdečo obrobljeni članki novin, ki so pisale o smrti Ane Marije. Povsem nepojasnjen jc dalje ostal misterij odtisa zob v jabolku, najdenem v Fauvillcovetn vrtu. Posmrtno priznanje 1'auviHeovo .ic jasno dokazovalo njcuo nedolžnost in vkljub temu so bili zares njeni zobje, ki so bili zarisani v onem usodnem jabolku. Fauville pa o tem dejstvu ničesar nc omenja v svojih pismih, niti v svojem priznanju. Ti strašni »Tigrovi zobjc», kakor jih jc javnost krstila, so bili lo njeni zobje. Torej kaj? Vsi skupaj zares niso več vedeli, kaj je z zadevo in kam naj sc obrnejo, kod naj preiskujejo, da kaj doženejo. Prefekt, ki jc imel tostamentarno nalogo, da dediče Morningtonovc zbere vsaj tekom treh ali najdaljc tekom štirih mesccev, sc jc končno nenadoma odločil, da jih skliče žc prihodnji teden, in sicer na 9. junija. Nadejal sc jc, da bo vsaj tako dokončal brezupno zadevo in jo tako ali tako dognal h koncu ali pa da sc vsaj iznebl preiskovalnega sodnika. Kakor bodo nanesle pri, like na tem sestanku, tako se bo končno odločil v zadevi to dediščine. Potem bo utihnila tudi preiskava, utihnila bo justica, ki sc v tej zadevi ni nič kaj posebno izkazala; nad «zadevo dediščine Mornington« bo zrastla trava in tudi na strašim «tigrovc zobe» se bo šc malokdo spomnil in kmalu nikdo več. Razen morda kakšnega prokletega novinarja, ki nima drugega posla, kakor da se bavi z zadevami, ki se njega ne tičejo Čudno jc, da se je občinstvo začelo tudi za ta zadnji testa-montarično določeni sestanek tako mrzlično zanimati. Nastala jc obča pozornost, v novinali pa obča tišina kakor pred od-ločilnimi dogodki. Javno mnenje je ta napovedani sestanek smatralo za takšen odločilen dogodek. Don Luis jc pa mirna počival v svojem skrivališču v Rue dc Rivoli, pttšil cigarete in spuščal v zrak balončke iz «žajfnice», kakor lepo pravimo. Veter jc tc balončke nosil proti Tuilerijskemu vrtu. Mazerom ni razumel ničesar več in je svojega gospodarja samo gledal in opazoval, potem sc pa nejevoljen vračal na prefekturo vršit službo in ogledovat. «Gospodar, gospodar! Iz enega začudenja me gonite v drugo! Ali ste pozabili na osveto zaradi gospe Fauvilleove in Sauveranda? Otvorjcno obtožujejo vas, vi pa sedite in se igrate kakor desetleten dečko?...» «Fj, pa nič ni bolj zabavnega in pomirljivega, Aleksander!« «Močete, da vam povem, kar mislim? Evo, gospodar, prepričan sem, da vi poznate tajnost tc zagonetke, ki nas vse trapi!» «Mogočc, mogoče, Aleksander!« Zdelo se je, da nič na svetu ne more don Luis Perenna spraviti iz ravnotežja. Ure so potekale za urami, on pa so sploh nl ganil s svojega balkona. Lastovke so se že vračalo in v letu zobale drobtinice, ki jim jih js metal. Vse potrebščine za strojepis.3 Fusarmiške opreme. Salečka posojilnica in stedilmca v Vo-Jen}u naznanja tužno vest, da je njen mnogoletni [aHHi ravnatelj gospod dr« Jakob Pirnat graščak v St. Ilju pri Velenju v nedeljo dno S. t. m. v starosti 79 let nenadoma ffi preminul. CaL-—.. Odličnemu zadružniku iu narodnemu borcu bodi 1 Ilira, lahka. KftgH ! I IJaceHotvo fgSnii žemljica lahka. Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jo naš nadvso ljubljeni očo, soprog, stari očo, brat, svak, tast in stric, gospod sodai uradnik v p. danes ob 8. uri zvečer po mučni bolozni, previden s tolažili sv. vere, zatisnil v 81. letu starosti za vedno svoje blago oči. Pogreb so bo vršil dne 10. junija ob 10. uri dopoldne iz hišo žalosti na tukajšnjo pokopališče. Na Vranskem, dno 7. jutiija 1924. ul. 6/1. L,. BAKAOR, r t Ir li i ir T Proda se dobroznani hotel ruta Bledim. „STRQULC" •/. vsem inventarjem. Cena zelo ugodna. Prodaja so vrši radi odpotovanja. Pismeno ponudbo pod „I10TEL" na Aloma Cotnpanv, Ljubljana.--------- 2847a 2865a Globoko žalujoča rodbina in sorodniki. Podpisani krajni šolski svet naznanja tužno vest, da je gospod vzorni nadzornik krajnoga šolskega cveta, načelnik STmetsko posojilnice ua lgu, starosta Sokola, strojarski mo-stov, posestnik itd. dne 1. junija t. 1. dopoldne po kratki bolezni nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika jo bil v ponedeljek dne 9. junija t. 1. ob 8. uri zjutraj iz hiše žalosti na župnijsko pokopališče na Igu. Krajni šolski svet aa Jatudsnou-Iga. Predsednik: Frano Toni s. r. pred nakupom plotilnih strojov brez vsakega jamstva, ki so vam na ponudbo od raznih nezanesljivih in nostrokovnjaškili prodajalcev lo vsled toga, ker jih sami rabiti no morejo. To dokazujejo neštovilno pritožbo. kupite lo tedaj ako so pro-pričato o Djili izvoru, k.v kavosti iu uporabi. lJa ne bodeto slabega stroja drago plačali ia imeli nepotrebno škodo kupite pletilno stroje lo z jamstvom, katero dobilo tudi s poljubnem poukom pri tvrdki F. Kos Ljubljana, Židovska ul, 5, kjer Vam jo tudi kakršnokoli in hitro popravilo za.-golvljcno, kar jo zelo važno 1010-a 111 nove, najboljše kakovosti, vsako\raluc, vsaka posamezna zajamčena. 1024 a Prevzamemo tudi stare pile, da jih na novo na-sokamo. Izvršitov v najkrajšem čaBU, jamstvo za prvovrstno delo, ceno zmerne! Brata Koleno, tovarna za pile la parna brnallnloa v Mirni na Dolenjskem. vseh. vrst in vsako množino, v čisto opranem stanju nudi, za takojšnjo dobavo Prodajni urnd šgntpšftega prsinagavnlba AND. J S K I L —____Ljubljana, Erikov trg 10 1018-a najboljših tovarn Bosendorfer, Czapka, Ehrhar, Schwclghofer, Original Sfingi i = itd. i lerlca Kulrail, roj. Dolenc 9 LJUBLJANA, Hilšerjeva ulica št. 5. boje, mastila, lakove, ž tak, eraajle, kiflteve i jamaouo čiati firnis najbolje kakveče nude VJ " Li družba z o. z, MARIBOR, p družnea. Tvorntco: LJUBLJANA-MEDVODE. LJUBLJANA, centrala. NOVI SAD, skladište. 679/a »TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT Potrti od globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš ljubljeni gospod gostilničar in posestnik v nedeljo dne 8. junija 1924. po daljši mukepolni bolezni v 47. letu starosti mirno preminul. Pogreb nepozabnega blagega pokojnika bo v sredo dne 11. junija t. 1. ob 5. uri popoldne iz sokolskega doma na Taboru na pokopališčo k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi sv. Petra dne 17. t. m. ob 7. uri. V Ljubljani, dno 10, junija 1924. 2862/a v Žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Uradništvo tovarne ,Bistra', d. d. v Domžalah, objavlja prežalostno vest, da je njih tovarišica, gospodična 'TTTTTTTTTTTTVYTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTYTYTTTTTTVTTTTT fTTTTTTTTTTTTVn danes po kratki bolezni preminula. Bodi velezaslužni delavki ohranjen časten spomin! V £ omžalah, dne 8. junija 1924. Uradništvo tovarne „Bistra" L/JAAAAAAAAAA/AAAAAAAAAAAAAAAAAlAAAAAAAAAAAAAAAlAAAAAAAi Ai AAA A AAJ.AAA AA A AAAAAAAA-AAAAAAAAAAAAAAAAAAjlAi, LA.LAAAAAAAAAAJl-A A anska aaaziSzazaMz caaoBHara 'sabracMUZi iaausarauzaa DelnlSka glavnica: g Centrala; Din 50,ooo.oco.- | X/jju»lblj£inJ3i<, DiaM.£&jslK& cestac »ezervnl zaklad okoli: j Podružnice; Din io.ooo.ooo-- [j Družic?. Ccljo, (Trnonisil, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovlč, Novi Sad, Ptuj, Sarajavo, Split, Trst. mi 111 n i L iLiiu.i mmagg momm Brzojavni naalov: Banka LJubljana. Tel. Stev.: 261, 413, 502, 503 In 604. ss ppiporooa Ka irse -sr bančno stroko sjpa.dLra.jocs© jbosI©.