OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. xxxn. — LETO xxxn.
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JULY 7, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 132
Balokovic pravi, da ni komunist; obsoja Kominformo
NEW YORK, 6. julija—Zlat-ko Balokovič, ki je nedavno v poročilu kongresnega odbora za ne-ameriške aktivnosti bil označen za enega od članov Ameriškega slovanskega kongresa in "komunističnega sopotnika," je danes protestiral, ker je njegovo ime bilo omenjeno v tem poročilu.
Balokovič je poslal protestni telegram kongresniku John S. Woodu, ki je predsednik neameriškega odbora. V telegramu je med ostalim rekel:
"Mene se nikoli ni vprašalo, da pridem pred ta odbor in nobena preiskovalna agencija mi ni zastavila eno edino vprašanje ^li pa mi dala priliko, da bi zavrgel neodgovorne in obrekoval-ne napade.
"Ker sem globoko vdan ameriškim demokratskim principom in načinu življenja, sem neprijetno presenečen radi tega najnovejšega dokaza ne-ameri-ške navade vašega odbora pri obravnavah in obsojanju ljudi v odsotnosti potom časnikarskega oglašanja. Zahtevam javno opravičilo in umik obrekovalnih in neresničnih izjav glede mene, kakor je to za tisk objavil vaš odbor.
"Nikoli nisem bil komunist. Zadnjih sedem let svojega življenja sem posvetil odkritosrčnim in iskrenim naporom, da potom boljšega razumevr ^^ja med ameriškim ljudstvom In slovanskimi ljudstvi na splošno, jugoslovanskimi pa posebno, pospešujem dobrobit človeštva. Pri zasledovanju teh vzvišenih ciljev bi hotel posebno opozoriti na dejstvo, da jugoslovanska ljudstva, zvesta svojim nacionalnim odlikam, ponovno, kakor za časa vojne, ko so kljubovala Hitlerju, delajo veliko uslugo svetu, ker odklanjajo, da bi se pokorila diktatu Kominforme ali pa kateremu koli viru, ne glede na ceno, ki jo morajo plačati."
Anglija bo znižala uvoz radi resnega pomanjkanja dolarjev
LONDON, 6. julija—Angleški finančni minister Sir Stafford Cripps je danes v parlamentu izjavil, da Anglija razpolaga le z še $1,624,000,000 v zlatu in ameriških dolarjih.
SOCIALISTIČNI BEGUNCI USTANOVILI ODBOR
LONDON, 5. julija — Socialistični begunci iz vzhodne Evrope so z blagoslovom Mednarodne socialistične organizacije ustanovili Socialistično zvezo sred-nje-vzhodne Evrope.
Sestanku so prisostvovali socialistični begunci iz Poljske, Bolgarije, Češkoslovaške, Madžarske in Jugoslavije. Noben program "zveze" ni bil objavljen, toda očividno se bodo socialistični begunci, kakor vsi ostali begunci na splošno, borili "za osvoboditev vzhodno-evrop-skih držav." Nekateri krogi mejijo, da bo novoustanovljena zveza tesno sodelovala z Med narodno kmečko zvezo, ki so jo Ustanovili pobegli politiki v Ze-dinjenih državah, kakor tudi s tako zvanimi liberalci in klerikalci.
(Slovenske socialiste v begunstvu zastopa dr. Jelene, ki je ^lan Krekovega Narodnega odbora, katerega sedež je v Cleve-jandu. V tem Narodnem odboru imajo klerikalci večino).
v bolnišnici
Mrs. Frances Samsa iz 15913 Grovewood Ave. se nahaja v Hanna House bolnišnici. Želimo 31 skorajšnje popolno okrevanje!
Cripps je opozoril, da se dežela nahaja v resnem položaju, ker seje njen kapital za trgovino z dolarskimi področji zelo znižal. Samo v treh mesecih do 30. junija se je dolarska rezerva znižala za $628,000,000, med tem ko je v prvih treh mesecih tekočega leta bilo potrošenih le $324,000,000.
Glavni vzrok krize v Angliji je, ker seje znatno znižal njen izvoz v Ameriko.
"Črpanje naših rezerv na sedanji ravni zahteva, da se takoj pod vzamejo popravljanje akcije ter dolgoročne in bolj osnovne mere," je rekel Cripps. Kot prvi korak se je vsem nakupovalnim oddelkom angleške vlade svetovalo, naj preložijo kupovine za dolarje, kjer koli je to mogoče.
Po Crippsovih izjavah se bo spoštovalo obstoječe sporazume, toda v bodoče se bo le v najnujnejših primerih dovolilo nove kupovine z dolarji.
Uvoz iz Zedinjenih držav bo zelo znižan
Vsled kritičnega položaja je angleška, vlada bila prisiljena, da zniža uvoz iz Zedinjenih dr-žar. Cripps pa je naznanil, da bo v spetembru vlada začrtala nnv uvozni program in razmo-trivala o položaju v zvezi s sklepi na konferenci angleških do-minionov. Opozoril je dalje, da bodo Angleži vsled znižanega uvoza verjetno morali zopet zadrgniti pasove.
"Možno je, da se bo moralo znižati potrošnjo izbranega živeža in nekaterih sirovin, predvsem iz dolarskega področja."
V svojem poročilu je Cripps izjavil, da so po končani vojni Zedinjene države posodile Angliji vkupno $4,063,000,000.
Zapor za naciste, ki so umorili 10,000 bolnikov
STUTTGART, 6. julija—Nemške sodnija v Tubingenu je danes obsodila na zaporne kazni od 18 mesecev do pet let trojico Nemcev, ki so odgovorni za smrt 10,000 bolnikov v nacističnih bolnišnicah.
Dr. Meta Fauser je bil zaradi sodelovanja pri umoru 376 umo-bolnikov obsojen na 18 mesecev zapora. Osebno je s strupenimi injekcijami umoril večje število bolnikov.
Najtežje je bil kaznovan dr. Otto Mauthe, ki je dobil pet let zapora, ker je pomagal izbirati posameznike "nevredne življenja," katere so nacisti pošiljali v plinske celice.
Bivši upravnik neke umobolnice pa je bil obsojen na dve leti zapora, ker je dovolil, da se je 621 njegovih pacijentov poslalo v plinske celice.
Vsi trije zločinci so kljub umoru 10,000 oseb dobili zelo mile kazni.
PRAZNIKI SO ZAHTEVALI ČEZ 800 ŽRTEV
DETROIT, 6. julija—Predsednik državnega varnostnega sveta Ned H. Dearborn je danes izi javil, da je čez 800 ljudi zgubilo življenje v teku proslav 4. julija.
Dearborn je izjavil, da je to izredno veliko število žrtev "sramota za civilizirano deželo." Samo v prometnih nesrečah je bilo ubitih 321 oseb. Predstavniki varnostnega sveta so pred prazniki izjavili, da verjetno ne bo več od 600 mrtvih.
UUDSTVA V BELGIJSKEM KONGU NIMAJO NAJOSNOVNEJŠIH PRAVIC
LEOPOLDVILLE,, Kongo — Belgijski kolonijalni uradniki odločno zatirajo vsake pomisleke tukajšnjega ljudstva glede sodelovanja v vladi Konga,
V	Kongu, ki je po obsegu za dve tretjini manjši od Zedinjenih držav, ni ljudstvo nikoli imelo javnih volitev. Malo je prebivalcev, ki so sploh slišali, da obstojajo volilne koče ali pa glasovnice.
V	mnogih angleških kolonijah v Afriki so legislativni sveti izvoljeni pri javnih volitvah. Toda v Kongu vlada še vedno politični vakum in belgijski kolonijalni uradniki si prizadevajo, da bi tako tudi ostalo.
Čeprav je belopoltih prebivalcev le daleč manj od enega odstotka, beli ljudje popolnoma kontrolirajo celo življenje te kolonije.
"Nedavno se je govorilo o zakonodajnih skupščinah," je zapisal neki Belgijec v tekoči številki West African Review. "O tem vprašanju se še vedno razmotri-va, ker obstoja zavest, da bi to lahko vodilo v angleški sistem legislativnih svetov, če bi se dovolilo kakršno koli zastopstvo."
Belgijski kolonijalni uradniki pravijo, da bi se postavilo vzgled, če bi se prebivalstvu dalo volilno pravico. Menijo, da bi
ljudstvo pritiskalo za še večje pravice, kot so dokazale skušnje Angležev v Jamaiki, Trini-dadu, Nigeriji, Gold Cost itd.
Za belgijske uradnike je to zanikanje najosnovnejših pravic kolonijalnemu ljudstvu "realistična in paternalistična ko-lonijalna' politika." Pravijo, da so v Nigeriji in Gold Cost množice "nesrečne" in da želijo spremembe, medtem ko v Kongu tega ni. Domačini pridno delajo in poslušajo svoje belgijske gospodarje. Vsled tega so Belgijci prepričani, da je njihov kolonijalni sistem, ki zanikuje domačinom najosnovejše pravice, daleč boljši od angleškega, pod katerim imajo kolonijalna ljudstva vsaj nekakšno pravico lokalnega glasovanja.
Amerika bi želela poglobiti trgovinske odnošaje z Rusijo
MOSKVA, 5. julija — Sovjetski predsednik Nikolaj Švernik je danes izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena sprejeti s pozornostjo in zanimanjem vse ameriške predloge, katerih cilj bi bil, da se poglobijo ameriško-ruski trgovinski odnošaji in na splošno omili ekonomske ovire.
Švernik je podal izjavo o sovjetskem stališču v zvezi s sprejemom novega ameriškega ambasadorja Alana G. Kirka, ki mu je izročil poverilnice in ob tej priliki sprožil vprašanje ekonomskih odnošajev med obema deželama. Podoben odgovor je Švernik podal tudi novemu angleškemu ambasadorju Sir Davidu Kelly-ju.
Sovjetska zveza posvfeča izredno pozornost ekonomskim problemom, posebno evropskim. Sovjetsko stališče je, da je kapitalistični svet sedaj soočen s krizo in sicer vsled ekonomskega nazadovanja Zedinjenih držav, trpkih ekonomskih nasprot-stev med Anglijo in Zedinjenimi državami ter končno tudi vsled neuspeha Marshallovega načrta.
Obstojajo možnosti, da se bo ponovno začelo ra?motrivati o vprašanju sovjetško-ameriške trgovine. Obstoja tudi vprašanje večje trgovinske izmenjave med vzhodno in zapadno Evropo, kakor tudi vprašanje splošne omilitve trgovinskih ovir na celem svetu.
Angleži smatrajo, da sedaj že obstojajo stvarne možnosti za trgovino s Sovjetsko zvezo, posebno, ker bi Anglija rajši kupovala blago s sterlingami kot pa dolarji, kateri ji primanjkujejo. V Moskvi so se že začela pogajanja glede žitnega sporazuma. Francija je tudi poslala svojo delegacijo v Moskvo z namenom, da bi s sovjeti sklenila trgovinski sporazum.
V zvezi z možnostjo za poglobitev trgovinskih odnošajev z zapadnimi državami se sovjetski ekonomski komentatorji ukvarjajo z ekonomskim položajem na zapadu. V današnji "Pravdi" je Jakov Viktorov zagotovil, da so znaki ekonomske krize, ki se bliža kapitalističnemu svetu vedno bolj česti in jasni, da so nasprotstva med "imperialističnimi državami" vedno bolj očitna, da se borba za trge in vire surovin zaostruje in da posebno obstoja borba med Zedinjenimi državami in Anglijo.
"Pritisk Zedinjenih držav na Anglijo in nujnostne mere, ki jih je podvzela Anglija obetajo nadaljno zaostritev angleško-ameriške borbe," pravi Viktorov.
Sovjetski časopisi komentirajo tudi potovanje ameriškega finančnega tajnika Johna W. Sny-derja v London, kakor tudi dolgo poročilo Združenih narodov glede ekonomskega položaja na svetu, v katerem je rečeno, da se je ta položaj poslabšal posebno v Zedinjenih državah.
Izredna seja
V	nedeljo popoldne ob dveh se vrši izredna seja podr. št. 3 SMZ v Slov. domu na Holmes Ave. Članstvo je prošeno, da se ude leži v polnem številu.
Najdeno zobovje
V	nedeljo zjutraj se je našlo umetno zobovje na Waterloo Rd. Kdor ga je zgubil, ga lahko dobi nazaj, če se zglasi pri Mrs. Jerse, 426 E. 160 St.
Kongresnik meni, da poravnava glede odškodnine za podržavljeno ameriško imovino v Jugoslaviji ni bila v redu
mvi GROBOVI
LUKAS KALISTER
Snoči okrog 11:45 ure. je na-gloma podlegel srčni kapi poznani Lukas Kalister, star 66 let, stanujoč na svoji farmi v Windsor, O. Doma je bil iz vasi Žeje, fara Slavina, kjer zapušča sestro Rose in več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 42 let in na farmi zadnjih 24 let.
Zapušča soprogo Mary, rojeno Ivančič, štiri otroke: Mrs. Jennie Kepes, Edward, Mrs. Mary Dempsey in Andrew, brata Antona in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave.
#
MARKO KALAČ
Po štiri in pol letni bolezni je umrl danes zjutraj Marko Ka-lač, star 70 let, stanujoč na 367 E. 149 St. Tu se je nahajal 43 let in je bil član društva sv. Josip št. 99^HBZ. Družina je preje živela 21 let na 19002 Kildeer Ave.
Tukaj zapušča sinova Mirko in Frank Sterle, brata John La-davac in več sorodnikov. Soproga Uršula je umrla pred devetimi leti. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St.
KONTROLO PORODOV NA JAPONSKEM NAPADENA
RIM, 6. julija—Neka neuradna katoliška agencija je danes raz pečala pisma, s katerimi napada "barbarske" predloge, da se na Japonskem uvede kontrolo porodov. V pismu so napadene ameriške oblasti, ki skušajo opogumiti Japonce, da bi sprejeli zakon, po katerem bi splavi bili dovoljeni vsled "zdravstvenih in ekonomskih razlogov."
Bostonski par kljubuje nadškofu
BOSTON, 6. julija — Mlada rimsko-katoliška zaročenca Miss Doris Coulombe in Thomas Sen-not sta se danes zoperstavila bostonskemu, nadškofu Richar-du J. Cushingu, ki je ukazal, da morata zavreči katoliško prosvetno in socialno ustanovo St. Benedict's Center, če želita biti cerkveno poročena.
Zaročenca sta javno izjavila, da je zahteva popolnoma nesprejemljiva.
Prevzišeni Cushing je prepovedal katoličanom, da posečajo omenjeno ustanovo, ker je njen upravnik Rev. Leonard J. Fee-ney podprl trojico profesorjev na bostonskem vseučilišču, ki so bili odslovljeni, ko so obtožili upravo, da na univerzi širi "kri-voverstvo." Univerze se nahaja pod vodstvom jezuitov. Nedavno je ta afera vzbudila veliko pozornost javnosti, vmes je posegel sam Vatikan, toda končno je nadškof nataknil Rev. Fee-neyu nagobčnik.
Upornega Rev. Feeneya je prevzišeni kaznoval s tem, da je zanikal cerkvene zakramente vsem katoličanom, ki posečajo njegovo ustanovo. Na tej osnovi ne moreta biti poročena niti omenjena zaročenca, dokler prepoved ne bo^ umaknjena ali pa dokler se ne bosta odločila za kakšno drugo rešitev.
angkajšek je danes ameriškemu časnikarskemu poročevalcu za Scripps-Howardove časopise povedal, da ni nobenih dokazov, da bi voditelj kitajskih komunistov Mao Tse-tung postal drugi Tito.
Na vprašanje časnikarja glede te zadeve je Ciangkajšek, ki se nahaja na komunističnem seznamu vojnih zločincev, odgovoril :
"Po samih izjavah voditeljev kitajskih komunistov, kakor tudi po zgodovini njihove stranke, ni prav nobenih znakov, da bi Komunistična stranka Kitajske pretrgala zveze s centrom mednarodnega komunizma, s Kominformo, kakor je to očitno storil jugoslovanski maršal Tito."
WASHINGTON, 5. julija—Republikanski kongresnik iz Ohia, John M. Vorys je danes obtožil Državni oddelek, da je vsled "male power politics" sprejel $17,000,000 kot odškodnino za ameriško imovino, ki je bila podržavljena v Jugoslaviji, čeprav ta imovina velja okrog $40,000,000.
Vorys je izjavil, da je Državni oddelek pristal na takšno poravnavo, ker je hotel še bolj odtujiti maršala Tita od Moskve.
Ameriške korporacije so pretrpele večje izgube, ko je po vojni jugoslovanska vlada začela podržavljati ekonomijo. Poleg tega je tudi nekaj Jugoslovanov,
ki so nedavno postali ameriški državljani, ki bodo zahtevali odškodnino za svojo imovino v Jugoslaviji. Računa se, da vkupna vrednost ameriške imovine v Jugoslaviji znaša okrog $40,-000,000.
Vorys je dejal, da kongres ni mogel ničesar storiti, da bi preprečil takšno poravnavo z Jugoslavijo, da pa se lahko bori proti predlogi, da se ustanovi Mednarodno komisijo za odškodnine,
pri kateri bi posamezni državljani vložili prošnje za odškodnino.
Rekel je, da ima ameriška sodnija za odškodnino dovolj pooblastil, da se brez akcije kongresa peča s to zadevo.
Ohijski kongresnik je bil posebno razkačen, ker je Državni oddelek imel veliko prednost pri pogajanjih z jugoslovanskimi predstavniki z ozirom na zamrznjeno zlato v vrednosti $47,000,-000, ki ga je v Ameriko spravila predvojna jugoslovanska vlada,
ki je tik pred izbruhom vojne zbežala iz svoje dežele.
Demokratski kongresnik zagovarja poravnavo
Na trpke napade Vorysa je odgovoril demokratski kongresnik iz južne Californije James P. Richards, ki je branil tako poravnavo kot predlogo za ustanovitev posebne komisije za odškodnine. Rekel je, da je Državni oddelek po težkem delu dosegel z Jugoslovani najboljšo rešitev z eno tujo vlado. To pa je bilo mogoče le vsled zamrznjenega jugoslovanskega zlata v Ameriki.
Omenjena Komisija za poravnavo odškodnine bi se pečala s posameznimi primeri. Veruje se,
da je v Ameriki 1,700 državljanov, ki bi zahtevali odškodnino za svojo impvino v Jugoslaviji.
Vorys je predlogo napadel,
češ da bi se z njo dalo spodbudo za podobne poravnave s Poljsko in Češkoslovaško. V Poljski podržavljena ameriška imovina velja okrog $175,000,000, v Češkoslovaški pa okrog $80,000,-000.
Ohijski kongresnik je zagotovil, da bi poravnava z Jugoslavijo očitno bila smatrana za nekakšen vzgled celemu svetu. S tem pa bi se še ostale države odprto povabilo, naj kar podr-žavijo ameriško imovino.
"Zateklo se je mali 'power politics' pri poskusih, da se Tita odtuji od Stalina," je izjavil Vorys. "Toda jaz ne mislim, da je bilo potrebno tp storiti s skladi ameriških državljanov."
Šef japonskih železnic obglavljen
TOKIO, 6. julija'—Med železniškimi tiri v predmestju Tokia je danes bilo najdeno obglavljeno truplo japonskega predsednika železnic Sadanori Širno-j ana. Truplo so našli le 24 ur pred odšla vlj an jem 30,000 želez-ničarskih delavcev.
Policija je izjavila, da ni mogla ugotoviti, če je Šimojana v obupu radi vladnega ukaza za odslovitev delavcev storil samomor, ali pa če so ga umorili agitatorji, ki nasprotujejo vladnemu ukazu.
Desničarski elementi so obtožili komuniste, da so izvršili umor kot znak za splošen upor. Toda komunistični poslanec Ši-gejo Kamijama je odločno zavrgel obtožbe in izjavil, da so Šimojamo umorili reakcionarni elementi.
Japonska vlada je objavila ukaz, da se odslovi 30,000 od vkupno 200,000 železničarjev po ukazu vojaškega guvernerja gen. Douglasa MacArthurja. Soglasno s tem ukazom se bo odpustilo dve tretjini ali pa celo več vladnih uposlencev.
Unija železničarskih delavcev ^e nahaja pod vplivom komunistov in so vsled tega najprej bili udarjeni njeni člani. Vkupno bo odslovljenih kakšnih 225,-000 delavcev, tako da se bo število brezposelnih na Japonskem verjetno zvišalo na blizu 2,000,-000.
Ciangkajšek ne veruje v "kitajskega Tita"
NEW YORK, 5. julija—Kitajski nacionalistični diktator Ci-
PETAIN JE ZGUBIL SPOMIN, PRAVIJO ODVETNIKI
PARIZ, 6. julija — Odvetniki francoskega kvizlinga Philippa Petaina so danes obvestili predsednika republika Vincenta Au-riola, da je Petain zgubil spomin in da se ga ne bi smelo pustiti, da umre v ječi.
Kot pravijo odvetniki, 94 let star Petain se sploh ne spominja zakaj, se nahaja v ječi.
Petain, bivši francoski maršal, je bil zaradi veleizdaje obsojen na dosmrtni zapor. Za časa okupacije je kolaboriral z nacisti.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)__________
For Six Months—(Za ^st mesecev)________
For Three Months—(Za trl mesece)________
-$8.50 _ 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)___
For Six Months—(Za šest mesecev)
For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
GRČIJA IN RECEPT ZA MIR
(Vodilni grški liberalec J. A. Sofianopoulos, ki je leta 1945 bil zunanji minister Grčije in načelnik grške dele gacije na ustanovni konferenci združenih narodov v San Franciscu, je za new-yorško revijo "The Nation" spisal naslednji članek, ki ga priobčamo kot stališče liberalca z ozi rom na sedanji položaj v Grčiji.—Op. ured.)
L
Pred nekaj več kot dvemi leti so Zedinjene države z izvajanjem Trumanovega pomožnega programa za Grčijo in Turčijo uradno zamenjale Anglijo kot zaščitnik grške vlade. Takrat se ameriška vlada ni zavedala, da je bil parlament, ki se je porodil po pregrešnih in bojkotiranih volitvah v marcu leta 1946, obsojen na neuspeh in da je bilo potrebno sprejeti soglasna priporočila parlamentarne delegacije Seymour Cocks, da bi se stabiliziralo položaj v Grčiji. Ta priporočila so bila, da se ustanovi novo vlado, v kateri bi bile zastopane vse ne-komunistične stranke, ki vsled bojkota volitev niso bile zastopane v parlamentu, in da se zatem razpiše nove volitve. Mogoče ameriška vlada ni hotela podvzeti mere, da bi pri novih volitvah prišla do izraza volja grškega ljudstva, ker se je bala zmage komunistov. Z boljšim vpogledom v grške zadeve bi lahko predvidevala določeno zmago za levičarski center in zmerne levičarje, medtem ko bi skrajna levica bila omejena v svojem naravnem in neškodljivem obsegu.
Jaz sem večkrat povedal odgovornim uradnikom Državnega oddelka in članom Kongresa, da imajo Američani sijajno priložnost, da se pri svojem prvem kontaktu z Griči-jo naučijo nekaj iz skušenj Angležev. Angleži so se opirali na okorele elemente; Američani bi lahko pokazali, da gledajo na ljudstvo. Poučeno po skušnjah Metaksasove diktature in sovražnikove okupacije, ljudstvo bi zavrglo tako gnilo desnico kot nevarnost komunističnega eksperimenta. Rekel sem tudi, da je ameriška pomoč Grčiji sigurno pre pričala ljudstvo, da se lahko njihovim potrebam zadosti z zdravo demokracijo zapadnega tipa, brez da bi se zateklo vzhodnemu tipu "ljudskih demokracij." Zaključil sem zagotovilom, da bi vsaka drugačna politika storila nepopravljivo škodo Zedinjenim državam in jih stala tako prestiža kot denarja.
Takrat so začela prihajati v Washington prva poročila Paula Porter j a, ameriškega ekonomskega izvedenca, katerega Je v Grčijo poslal predsednik Truman. Če meni ni uspelo, da prepričam ljudi, s katerimi sem govoril, da se marca meseca leta 1946 izvoljen parlament nikakor ne sme smatrati za svetega, mislim, da sva jim Mr. Porter in jaz odprla oči in da so spoznali, da je Populistična stranka, ki je največ pridobila pri volitvah, popolnoma pregrešna in gnila. Na vsak način se je v ameriškem tisku poročalo, da se je državni tajnik Marshall v osnovi strinjal z mojim stališčem. Čeprav Mr. Marshall ni šel tako daleč, da bi zavrgel atenski parlament, je vseeno izjavil, da bi grška vlada morala imeti širšo demokratično osnovo in da bi morala sprejeti bolj zdravo fiskalno politi ko, da bi brzdala grško finančno oligarhijo, k i je največja zaslomba Populistične, stranke. "Trumanova doktrina" Qe je znatno razlikovala od izjav Mr. Marshalla in obljub za ameriško pomoč atenski vladi. Zamišljena kot proti-sovjetsko orodje je opogumila grške elemente na skrajni desnici, ki so začeli nadaljevati s svojimi masnimi aretacijami, interniranjem, usmrtitvam, ne samo komunistov, pač pa tudi demokratov, za katere se je smatralo, da so nevarni vladi. Prav takrat je uporniško gibanje, ki se ga je dotlej smatralo za malo pomembnega, zavzelo obsežne oblike, zahvaljujoč se pristopanju elementov, ki niso imeli nič skupnega s komunizmom, toda niso hoteli, da bi jih klala vlada, ki jo preganjajo strahovi.
Vsled prvih neuspehov atenske vlade, da bi zatrla revolto, je bil Washington prisiljen, da je položaj vzel še bolj resno. Predstavnik Državnega oddelka v Atenah Loy Henderson je mislil, da bi uporniki položili orožje, če bi se ustanovilo vlado dveh najmočnejših strank pod vodstvom starega liberalnega voditelja Sofoulisa. Toda te nade so se izjalovile, ker je, kot se je pokazalo, Mr. Sofoulis bil pod palcem voditelja populistične večine Cal-darisa, katerega pa je z druge strani kontrolirala fanatična fašistična klika, ki je izvirala iz Metaksasovega režima. Kako je mogla takšna vlada, ki je bila zgolj goljufija, pridobiti zaupanje upornikov, posebno po njihovi strašni skušnji s prejšnjo populisticno vlado, ki je kriminalno kršila Varkizov sporazum?
(Dalje prihodnjič)
7. julija 194^.
Ljudstvo se je poslovilo od svojega pesnika


:'., .1% ":• ••■

mws^ !
L mr
mmt
LJUBLJANA, 14. junija —
Tudi zadnje ure pred pogrebom so prihajale velike množice ljudstva, da bi se poslovile od umrlega pesnika Otona Župančiča. Od jutra so imeli častno stražo ob krsti književniki, likovni umetniki, znanstveniki,
glasbeniki, člani Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije in zastopniki množičnih organizacij.
Kot zadnji so imeli častno stražo secretar Centralni/ komiteja Komunistične partije Slovenije in predsednik vlade Ljudske republike Slovenije Miha Marinko, podpredsednik Prezi-didija Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije dr. Jože Rus, predsednik Prezidija Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Josip Vidmar, predsednik Ljudske skupščine Ljudske republike Slovefnije dr. Ferdo Kozak, član Politbiroja Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije Vlado Krivic, podpredsednik vlade Ljudske republike Slovenije dr. Marjan Brecelj, prosvetni minister vlade Ljudske republike Slovenije dr. Jože Potrč in predsednik Mestnega ljudskega odbora Ljubljane Matija Maležič.
Ob 10. so prenesli člani Politbiroja Centralnega komiteja Komunistične partije Vlado Krivic, podpredsednik vlade Slovenije dr. Marjan Brecelj, rektor ljubljanske univerze dr. Anton Melik, predsednik Mladine ljudske organizacije Ljubljane Matija Maležič, književnik Miško Kranjec in pesnik Pavšič-Matej Bor krsto z mrtvaškega odra. V dvorani predsedstva vlade se je pred začetkom pogrebnih svečanosti zbrala velika množica.
Ob krsti pokojnega mojstra slovenskih pesnikov Otona Župančiča so se zbrali njegovi domači, od njega so se prišli poslovit člani Politbiroja Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije, podpredsednik zvezne vlade in zunanji minister Edvard Kardelj, sekretar Politbiroja Centralnega komite-
SLOVO PREDSEDNIKA DRUŠTVA SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV MIŠKA KRANJCA
ja Komunistične partije Slovenije, predsednik vlade Ljudske republike Slovenije Miha Marinko s člani Politbiroja in Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in člani vlade, podpredsednik Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije Josip Rus, predsednik Prezidija Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Josip Vidmar s člani Prezidija, predsednik Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije dr. Ferdo Kozak, zastopniki Jugoslovanske armade general B. Djuričkovič, Peter Stante in Boško Siljegovič s častniškim zborom.
Člani Izvršnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije, Zveze borcev in drugih množičnih organizacij.
Pogreba so se udeležili kot zastopnik zveznega ministrstva za znanost in kulturo pomočnik ministra Puniša Perovič, direktor Instituta za družbene vede Boris Ziherl, naš rojak, ameriški pisatelj Louis Adamič, zastopnika Zveze književnikov Jugoslavije Ivo Andrič in Čedomir Minderovič, zastopniki društev književnikov; iz Hrvatske Peter Segedin in Gustav Krklec, iz Srbije Jovan Popovič in Milivoj Panic-Suret, iz Makedonije So-koloski, iz Bosne in Hercegovine Emil Petrovič in Savko Nazev-čic, iz Črne gore Janko Djono vic, zastopnika Srbske akademije znanosti iri umetnosti inž. Mi-lankbvic in Mihajlo Stefanovič.
V imenu Jugoslovanske akademije v Zagrebu prosvetni minister Hrvatske Babic, književnik Ivan Dončevič in kipar Anton Avgustinčič,^ dalje so se udeležili pogreba prezident Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. France Kidrič s člani akademije, rektor Ljubljanske univerze dr. Anton Melik s člani profesorskega zbora, člani Društva slovenskih književnikov, uprava in člani Slovenskega narodnega gledališča ter predstavniki množičnih organizacij ter kulturnih in znanstvenih ustanov.
Kot zadnji se je od člana Društva slovenskih književnikov poslovil pisatelj Miško Kranjec:
"Prijatelji, prišel je čas, da si povemo poslednjo besedo v slovo; zakaj—na kraju smo človeške poti. Poslej se bomo še sre-čavali samo v spominih.
"Dajmo prostora, napravimo široko pot: glejte, prihajajo prijatelji nekdanjih dni, prijatelji
mladosti, prijatelji istih misli in ciljev, skupnih borb in zmag, da jim izročimo pesnika—, tam prihaja sam naš Ivan Cankar in ob strani mu Kette in Murn. Samo prisluhniti nam je treba, v šumenju polja bomo razločili njihov pozdrav: poslej boš neločljivo združen z nami!
"Bodi tako!—Ljudje po svoji volji spreminjamo zemlji lice.
uravnamo času tok. Življenje svoje pa podaljšujemo zgolj s svojimi deli. Kdor živi za druge in za prave ljudi, kdor živi za velike ideje bodočnosti, živi bogato. In smrt, ki nam s peščeno uro v roki odmerja leta našega življenja, ne more skrajšati spo-ming, v človeških srcih na nje, ki so se za velike in plemenite cilje do kraja razdali.
"Ta resnica, prijatelj Oton, se je že izpričala nad teboj in se bo vsak dan samo še bolj: kjer koli na svetu bije slovensko srce, živiš in živel boš v njem vekomaj. Do kamor je segla domovina, je segel tvoj spomin.
"Odhajaš od nas, Usnul si sre di dela in pero na mizi se še ni vsušilo od zadnjega stiha. Puš kin in Shakespeare sta nejevoljno obsedela, ker se jima nisi še do kraja oddolžil. Ti pa si zaključil svoje človeško delo. In bodi nam še tako žal za slednjo tvo jo besedo, ki bi nam jo mogel še izreči—priznamo ti s hvaležnostjo: bogato si obdaril nas vse, otroke svoje.
"Ko ti zdaj prihajajo nasproti prijatelji tvojih mladih let in davnih sanj in ciljev, vsi, ki si jih častil in ko te bodo vprašali 'Kako si izpolnil naše izročilo?' —jim z vsem ponosom odgovori; 'Domovina, slovenska zemlja, slovenski rod, za kar smo živeli in trpeli, so svobodni.' A kolikor jih ni še svobodnih, odgovor sam poznaš: 'Rod, ki tu živi, bo osvobodil slednjo ped slovenske grude, ko pride čas.'
"In ko jim boš tako odgovoril, se jim bodo zvedrila čela. Ni namreč eden sam, ki čaka tvojega odgovora, ni samo eden, ki je o domovini pel; Tam je Preše r&n—od vseh nas ga poznaš ti bolje, tam je Jenko in Levstik, Gregorčič in Aškerc, za njimi tvoji pobratimi: Kette, Murn in tvoj Kajuh . . . Kako velika vrsta—kar iz rok v roke ste si podajali to našo najbolj bolečo mi sel celih sto let!
"Povej Prešernu, da naši ljudje že celih osem let povsod piše jo njegove misli, da so jih zadnje čase že celo nekoliko popravili, če more, naj nam odpusti ta greh. Nič več; 'Tja bomo našli pot . . .' Zdaj nad vso našo do movino z velikimi črkami leži zapisano, zarezano globoko v brazde naše zemlje, vsajeno v slednje srce; 'Tja bomo že našli pot. . .'
"Resnično—našli smo jo. Sam si bil priča, z nanii si šel, z nami pel, z nami našel to pot.
"Povej Jenku; 'Po našem sinjem morju so zdaj razpeta naša jadra in plovejo na vse strani sveta.'
"In Levstiku povej; 'Veliki čas je našel naše ljudi trde, neizprosne, jeklene, ko so branili čast in pravdo jezika in narodu svojemu.'
"Reci Gregorčiču, da njegova Soča bistra teče in da na Primorskem živijo krasni, svobodni ljudje.
"In Ketteju in Murnu; 'Svo bodna so naša polja,' pa Cankar ju; 'Na naši zemlji ne žive več hlapci z upognjenimi hrbti in da je hlapec Jernej dognal svojo pravdo.'
"še sporoči mlademu Kajuhu, ki si ga tako rad imel, da je bilo vredno umreti, za kar je umrl.
"Ne jaz, slovensko ljudstvo, za katero si živel, ti to naroča. In prav je tako. Sam si videl, sam doživel; Iz naših tal, iz naše lastne krvi, iz zdravja slovenskega ljudstva, njegovega herojstva je vznikla njegova resnična svoboda! Zato povej vsem: nobena beseda, nobena misel, ki ste nam jo izročili, ni umrla, in stvarnost so postale še najbolj drzne sanje davnih dni, in da je njihova vera, ki jih je pojila v tegobah suženjstva, bila zidana na trdno skalo, na srca in voljo slovenskega človeka. Današnja resničnost je presegla najdrznejše včerajšnje sanje. '
"In ti sam—bodi zavest smrti še tako grenka, ločitev od tvojih najdražjih še tako boleča— ne sme ti motiti miru. Naj te spremlja zavest, da si z bogastvom svojega duha obsipal svet, da si nad petdeset let samo delil in daroval. Ne vetrovom, ne oblakom na nebu, ne večernim zarjam—pisal si svoje pesmi v srca naših ljudi. Oblaki bi se razpršili, vetrovi se potešili in večerne zarje zbledele. Človeško srce pa bo vekomaj bilo in kot najdragocenejši zaklad čuvalo vse tvoje misli.
"Da, že nad petdeset let poje tVoja pesem in še vedno je enako mlada, rosna in sončna. Od prvega trenutka, ko se je oglasila, je zazvenela tako čisto, da je prevzela slehernega. In vsakokrat, do tvojega poslednjega verza, kadar smo ga brali ali vsaj izvedeli zanj, je šlo med nami; 'Oton je napisal novo pe sem!' Iz nas je spregovorila globoka radost! Zakaj sleherni je vedel: 'Kadar Oton spregovori, nam pove vedno kaj novega!' In zares—vedno si nam nekaj no vega zapel.	'
"O čem vse in komu si že pel?
"Vprašajte te otroka, še pre den je prestopil prvi šolski prag, povedal bo, da si zanj zapel Resnično—vsem cicibanom si zapel. Ne bodo se več ločili od tvoje pesmi.
"Mladenič in dekle pa bosta rekla: 'Nama velja njegova pe sem.'—Zares, mar nisi tudi njima pel?
"Vprašajte misleca—dejal bo: Z mano je raziskoval skrivno sti človeškega srca, skrivnosti in cilje našega življenja, z mano je vrtal do vseh ugank in zank.' —Prav ima: vrtal si vsemu na svetu do zadnjih globin.
"Orač na njivi, držeč za ro čice na plugu, pa bo odgovoril; 'Hodil po zemlji je naši in pil vse njene bolesti . . . Blagoslavljal to sveto žemljico in blagro val njega, ki mu rodi.'—Tudi to je, resnično: hodil si po tej zemlji, pil vse njene bolesti in skrivnosti in si ji pesmi pel.
1'Toda kroparski vigenjci bodo rekli: 'Bil je naš poet!' In tudi to je res.
"In glej, tisti, ki so nam bili nekoč izginili v Avstraliji, v Ameriki, v Westfaliji, ki jih je tvoja pesem klicala nazaj-vračajo se, tvoja domovina jih je poklicala: 'nikdar več noben naš človek ne bo zapustil te zemlje.'
"Toda vprašajte ljudi v Gori ci, v Trstu in Korotanu—ne bodo li rekli, da si bil njihov pesnik, pesnik neosvobojene zemlje? Resnično—bil si. In kakor Trst, tako Gorica in naš Koro tan, vsi bodo tožili za tabo; kdo naj poslej še v pesmi proteste piše proti nasilju?
"A o tvoji Beli Krajini? Saj ni, da bi govoril. Ostal si vse življenje njen otrok.
"Pa so prišla leta najstraš-(Dalje na 3. strani)
Urednikova posta
Piknik društva Strugglers SNPJ
V	mojem zadnjem poročilu o farmi je bilo pomotoma poro-čano, da se vrši piknik društva §trugglers 17. julija. Pravilno bi se rnoralo glasiti, da se piknik društva Strugglers vrši v nedeljo 10. julija na Farmi SNPJ, ker je omenjeno društvo zelo aktivno pri Farmi.
Minulo nedelja pri proslavi desetletnice, se je odzvalo sedem članov za delo. Dajmo jim s tem pripoznati, da se udeležimo njih piknika 10. julija v velikem številu.
V	nedeljo 18. julija pa ima svoj piknik na naši Farmi Atle-tična liga SNPJ. Na omenjenem pikniku se bo oddalo več dobitkov med temi tudi "Television set."
Prihodnjo soboto pa gremo vsi na Moon Light piknik, katerega priredi krožek št. 1 Progresivnih Slovenk. Serviralo se
bo kokošjo večerjo, za katero se bo računalo le en dolar ($1) za osebo. Na razpolago bo tudi bus, kateri odpelje izpred Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Vožnja za oba kraja stane le 75 centov.
Theresa Gorjanc.
TEDENSKI KOMENTARJI
P. C.
Nečimurno žensko srce je še vedno dostopno do starodavnega viteštva. Priča temu so poročila zadnje tedne o neubogljivem starcu s 73 leti, ki si je znal tako spretno oviti srca mladih in drugače razumnih vdovic, da jim je še pred poroko splel njih premoženje v denarju in draguljih. Bahal se je, da je veščak v ljubimkovanju in ko si izbere lepo, mlado vdovico z novači, ji tako dvori, da ga ne more pozabiti—vse mu samovoljno izroči, le da je ne bi zapustil. Je pa kot mucek, ki se naveliča igrice in se dobro naje, potem pa tebi nič, meni nič, jo odkuri k drugi.
Pravijo, da je v vsakomur nekaj dobrega, pa bi tudi ta "lisjak" morda lahko kaj koristil, če bi se mu dalo priliko. Namreč sodniki, pred katere pridejo moški s pritožbami, da so njih žene "mrzle" napram njim, bi ga lahko najeli, da bi te "moške vadil, kako se ravna z ženskim rahločutnim srcem, da se "od-taja."
m
Graduantje nekega kolegija so bili pred dvema tednoma zbrani v veliki dvorani za gradu-acijske obrede. Kot častni govornik jih je pozdravil in nagovoril bivši predsednik Zedinje-nih držav Herbert Hoover. Zelo značilen je bil njegov govor. Resno in slovesno je govoril tem mladeničem in mladenkam, ki stojijo na pragu življenja. Šole so absolvirali, v raznih panogah so se odlikovali in zdaj nestrpno čakajo, da stopijo v zunanji svet ia se poslužijo znanja, ki so si g% nabrali tekom dolgih let študij.
Ti mladeniči in mladenke paz-no sledijo izvajanju moža, ki je bil predsednik njih rojstne dežele; vidi se, da pričakujejo, da jim bo iz svojih izkušenj podal nekaj koristnih nasvetov. Pa kaj mislite, da jim je povedal? Rekel je, da kar mi potrebujemo je, da (kar strmite, je res tako povedal) svobodo^ ne varnost.
Zaboga, kaj pa je neki svoboda^ če pa ni varnosti? Ali je družinski oče s tremi ali štirimi otroci (ali pa samo z enim) svoboden iti v trgovino, si naročiti jestvine in odnesti jih domov, če nima bakšiša, s katerim bi nabrano blago plačal ?
Ali je družina, katere glavar ninia dela in zaslužka, svobodna živeti v najetem stanovanju, če nima s kom plačati stanarine?
Ali je vdova svobodna poslati svoje otroke v višje šole, če pa ji ni ranjki zapustil drugega kot pa za pogrebne stroške in morda nekaj stotakov za parmeseč-no preživljanje zase in za otroke?
Gospod Hoover ve, kaj pomeni biti svoboden brez varnosti— Saj je bil boter Hooverjevi pro-speriteti. Marsikdo tu v Clevelandu je živel svobodno na smetišču ob Erie jezeru, varen pa je bil pred bojazno, da bi mu kdo ukradel premoženje—ker istega enostavno ni imel. Take svobode brez varnosti hvaležno odklanjamo vsi, ki smo jo okusili, ko smo tekali okrog ogla in iskali tetko "prosperiteto," ki se je z nami igrala kot sita mačka ž onemoglo ptičko.
M
Lepo zveni beseda — svoboda. Še lepši pomen pa bi imela, ko bi naši narodni veščaki našli solucijo zlom, ki odrivajo to svobodo tja v prepad, kamor ne doseže roka družinskega očeta, ki skuša zaslužiti pošteno plačo, s katero bi lahko pošteno, čeravno ne luksusno, vzgojil svojo mla-dež.
7. julija 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
V SPOMIN OTONA ŽUPANČIČA
Ko zapišeš po blagoslovljeni ali prekleti poklicni dolžnosti naslov, ki je podoben gornjemu, moraš odložiti pero in poriniti papir od sebe. Kdo si, ki bi se rad kosal z življenjem in s smrt jo, ki sta že izrekla svojo sodbo? A prav zato, ker si ves majhen in osirotel, nekje v dnu pa vendarle srečen, da smeš pristaviti svoj priskrček k pravkar ugasli donebesni grmadi, hočeš in moraš izreči svojo prazno besedo k poslednjemu prizoru nepojmljive stvaritelj ske drame, %ed katero je nekdo za vedno spustil zagrinjalo. Nemirno ti-Paš po nenadno otemnelem hramu pokojnikovega umetniškega sveta, ki si ga že tolikrat prehodil v srečni zavesti, da boš v skrajni stiski poklical na pomoč njegovega tvorca samega, mrzlično loviš burno se približava-joče in naglo se odtegavajoče roke pičlih osebnih spominov nanj, ki ne ve nič več za nas, a vse o nas, da bi te one povedle Se enkrat v čisto, toplo in iskreče se ozračje njegove osebnosti.
Vse zaman! Pred očmi ti je Samo njegovo trdo zleknjeno truplo i njegov strmo kvišku Uprti obraz, kikor si ga videl na poslednjem počivališču. Kamor se obrheš, povsod ga vidiš in zdi se, da je od vsega, kar je živelo v tebi do včeraj kot veliko, blizu štiridesetletno doživljanje: Onton Župančič, ostala samo vizija tega nebogljenega trupla. Toda hvaležnost bi rada spregovorila in obljuba jo živo spodbuja. Od nekod se ti pa roga davna naivna misel, da Župančič sploh ne more umreti in da boš imel še lep čas spoznati vse, kar je treba vedeti o njem. V tej stiski mu daješ, kar pač trenutno moreš, in glej, — ali se ne spreminja mrtvo obličje v tvojem spominu? Ali ti ne odpušča velikodušno prejšnjih in sedanjih zmot? Da, življenje je zopet zasijalo skozi njegova rahlo priprta veka. In že so živo zagorele njegove večno žejne in lačne otroške oči/ — oči, ki s'o se tolikokrat z zamišljeno zaskrbljenim izrazom, in sodniško neizprosnostjo sklanjale nad pojavi našega življenja, a so ohranile vedno v svojem dnu zavzeto se lesketajoči sijaj otroške radovednosti, začudenosti in za-dovoljnosti. Da, to je on!
O. Zupančič je ljubil svet in življenje zaradi neizprosnega nagona svojega bistva, kakor ga ljubi prebujeni, od« šibe, šole in drugih nadlog še neustrahova-ni, večno radovedni, vse spre jemljivi in nad vsem začudeni otrok. Ljubil ju je v. vsej njuni razsežnosti, ker ju je moral ljubiti, zaradi svojega velikega stvariteljskega spoznanja, da je življenje samo največja revolucionarna sila, ki si ustvarja smeri in struge svojega toka. S tem nočem reči, da Župančič ni o življenju in njegovih problemih razmišljal. Saj tudi otrok razmišlja o njih, in še več kakor odrasli. Toda mi vsi smo izgubili na neki stopnji naše rasti tisto svežo, plodno moč razmišljanja o fenomenu, ki mu pravimo življenje, ker sitlo pač morali reševati njegove poedine osebne ali socialne probleme. Župančič pa je kot pesnik tisto noč ne samo ohranil, temveč pomnožil i razširil, da je do smrti doživljal svet in njegove po-
jave z istim, seveda neskončno povečanim zavzetjem kakor prebujeni otrok. Tu je vir tiste poglavitne ustvarjalne moči, ki jo označujemo z nekoliko banalnim* izrazom "mojstrstvo besede." Ker so mu bili vsi doživljaji večno novi, zanimivi in pomembni, je našel tudi zanje vedno—nova, zanimiva in lepa besedna poimenovanja. Njemu je bila ta globoka otroška zavzetost zaradi življenja in spričo njega—edina, največja in sveta stvar—edini in najsvetejši poklic. Zato je veroval v magičnost besede:
Alfa in Omega! Beseda!
Bojna moč.
(Naša beseda), kakor ni veroval noben naših pesnikov, veroval je vanjo kakor veruje otrok v čistost med predmetoni in njegovim imenom, ali kakor veruje otrok v moč materne besede, ki more pregnati strah, priklicati spanje in olajšati ali celo odpraviti bolečino.
Mislim, daje tudi o tem, kakor v vsem drugem Župančič pravi sin našega ljudstva, pesniško spočet v rosni svežosti in naivni otroškosti belokrajinske narodne govorice, odgojen z našo in slovansko narodno pesmijo, oplojen z občečloveško poezijo, a ustvarjalen živa samo v zavzetosti nad neskončno reko bujnega, večnega življenja lastnega naroda in človeštva. Kar mu je življenje dalo, to je zavzeto doživljal in zanosno izpovedoval. Ne sam, temveč v družbi svoje bratske pesniške trojice in s plejado učencev je izklesal pesniški obraz našega življenja v 20. stoletju. Življenja ni mojstroval, ker bi to bilo zoper zakonitost in red njegovega bistva, žgočega hrepenenja po magični besedi, ki je bila realni odraz in stvaritelj ski izraz,—zoper njegovo vero, da življenje samo plovi vse bliže pravici, resnici in lepoti. Sijaj njegovega otroško zavzetega pogleda nad prostranostjo in pisanostjo življenja ne bo več ugasnil ne v naših srcih ne v naši knjigi!
A. Slodnjak
zemljo. Naj te ne moti ta hrušč in trušč okoli naše domovine! Razbesnel se je vihar, strele laži in obrekovanj letijo na vse, kar si ljubil, za kar si živel in za kar živimo mi vsi. Ne boj se, ta rod je ozjeklenel. Ne samo braniti, znal si je sam iz svojih sil ustvariti svobodo. Njegov in svoj odgovor si zajel v skope, preproste besede. Kako si že dejal? 'Petletka naša teče . . Kako velika vera, kakšna velika samozavest, vredna tvojega srca! Kakšno veliko naročilo, kako velika oporoka nam vsem so te tvoje poslednje besede za vso bodočnost: 'Petletka naša teče .Življenje naše teče . . . Teče to veliko, novo življenje tvojega naroda in nese s sabo tvojo sončno pesem. Resnično, za velike stvari si živel.
"Obstalo je pero—beseda je zamrla,. In hvaležnost naših src za vse tvoje veliko delo ne more zmanjšati naše bolečine, da ga ni med nami, ki bi pov?el pesem za tabo. A vse to vendar ne more spremeniti krutega dejstva: posloviti se moramo. Glej, tu so, saj jih poznaš, pobratimi: Kette, Murn in Cankar, Z njimi si začel svojo veliko pot, zdaj te sprejemajo za vekomaj medse. V tolažbo naj ti je in tudi nam, da legaš v svobodno zemljo. In že stara je resnica: svobodna zemlja je lahka.
"Naj mu bo slava vekomaj!"
Po poslovilnih govorih je moški zbor Slovenske filharmonije zapel narodno pesem "Gozdič je že zelen." Nato so Župančičevi najbližji med igranjem žalo-stinke posipali prst na pesniko-
DomaČi mali oglasnik
GOSTILNA
FRANK in JENNIE HRIBAR
priporočata v obisk svojo
BLUE DINE GOSTILNO
69U ST. CLAIR AVE.
Vedno dobro pivo, vino in žganje— ribja pečenka vsak petek, kokošja večerja vsako soboto.
White House Tavern
1156 E. 71 St., HE 2513
James & Caroline Macerol
Pivo—vino in žganje—Prijazna postrežba dobra druščina
GOSTILNA
DOBRO PIJAČO IN VESELO DRUŽBO DOBITE VEDNO PRI
BILL'S BAR
BILL SIRCA, lastnik 14704 ST. CLAIR AVE.
Pivo, vino, žganje in okusen prigrizek
K J CAFE ,
PAULINE JANŠA in ROSE KERN
lastnici 5363 ST. CLAIR AVE.
Dobro pivo, vino, žganje in okusen prigrizek.
Godba vsak petek, soboto in nedeljo.-
GOOD TIME CAFE
9413 ST. CLAIR AVE.
VICTOR In ANČKA HOČEVAR Za kozarec dobre pive, žganja ali vina in okusen prigrizek, obiščite našo gostilno. Serviramo kokošjo pečenko in steak vsaki dan.
Imamo odprto tudi ob nedeljah popoldne.
Slovo predsednika Društva slovenskih književnikov Miška Kranjca
(Nadaljevanje z 2. strani) nejše preizkušnje. In glej, oživele so naše gore, smrt se je sejala vsepovsod, a nad smrt se je dvigal prapor svobode! Od Možaki je in Blegaš in do Krima je odmevala tvoja pesem vse tja do Pohorja. Šla je s partizani čez Savo, čez Dravo in jih bodrila in postala je njihova pesem. Zapel si, ker te je žgalo v prsih, zato ker si živel z domovino, ker si živel s svojim narodom.
"In že je prišel—zares—najsvetlejši dan v tvojem življenju. Pohitel si pozdravljat junake naše svobode, pozdravljal si osvobojeno ddmovino: vsemu našemu je veljal tvoj pozdrav. Ni je stvari, ki bi se je ne dotaknil tvoj dih, ki bi je ne zajelo tvoje v ljubezni neizčrpano srce. Resnično—na slednjo stvar si položil svojo roko, kakor vsemogočni gospodar, ki čuti radost nad vsem, kar je njegovega.
"Ko se zdaj poslavljaš od nas, odhajaš svoboden v svobodno
HECKER TAVERN
John Sustaršič in Frank Hribar 1194 EAST 71st ST. ENdicott 9779 pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek.
Odprto do 2:30 zjutraj
Three Corner Cafe
1194 EAST 71st ST.
Frank Baraga in John Levstik.
lastnika
Izvrstno pivo — vino — žganje in okusen prigrizek. Pri nas dobite vedno dobro Se priporočamo
DANICA'S GAPE
Vogal E. 169 St. in Grovewood Ave
Danica in Joe Hrvatin Priporočamo se za obisk. Fine pijača in prijetna družba.
Frank Mihčič Cafe
7114 ST. CLAIR AVE. Dobro pivo, žganje in prigrizek ter slastno vino ENdicott 9359
Odprto od 6. zj. do 2.30 zj.

GAY INN
Frank in Emily Svigel 6933 ST. CLAIR AVE. ■ Fino pivo, vino in žganje, ter okusen prigrizek. — Za prijetno družbo obiščite naš.
Oglašajte y Enakopravnosti
AVTOMOBILSKA POSTREŽBA
MAX'S AUTO BODY SHOP
1109 E. 61st ST. — UTah 1-3040
Max Želodec, lastnik Nove avte, ki so poškodovani, popravimo, da zopet zgleda j o kot novi.
Elyria Auto Repair and Welding
Joe Mrhar, lastnik
Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders 6815-31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361 Moderna slovenska popravljalnica Prodajamo tudi nove Willy# avtomobile in truke
Superior Body & Paint Co.
Popravimo ogrodje in fender je. Prvovrstno delo.
Frank Cvelbar 6605 ST. CLAIR AVE__EN 1633
Rich Body Shop
1078 E. 64 St.
HEnderson 9231 FRANK RICH. lastnik
Se priporočamo za popravilo In barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
KUPUJEMO IN PRODAJAMO RABLJENE AVTE
CVETLIČARNE
SLOVENSKA CVETLIČARNA
f elcrcic jFloristž
15302 WATERLOO RD. IVanhoe 0195 Imamo še nekaj pravih naglenov in več vrst vrtnic.
KLEPARSKA DELA
STREHE in ŽLEBOVE
popravimo ali damo nove.
Izvršujemo vsa dela, spadajoča v kleparsko stroko. Cene zmerne—: delo prvovrstno in zadovoljivo.
JE^RY GLAVAČ & SON
SHEET METAL & ROOFING 1052 ADDISON RD.. HE 5779
vo krsto. Za njimi so pristopili h grobu in posuli prst Edvard Kardelj, Josip Vidmar, Miha Marinko, nato pa ostali udeleženci pogreba.
$
Žalna seja senata ljubljanske univerze
Senat univerze v Ljubljani je
13. junija na svoji žalni seji počastil spomin častnega doktorja slovenske univerze velikega ljudskega umetnika Otona Župančiča.
O pomenu velikega dela Otona Župančiča, ki ga je posvečal ljubljanski univerzi in celotni
slovenski kulturi, je govoril in počastil njegov spomin rektor univerze tovariš dr. Anton Malik.
"Slovenska univerza žaluje za velikiin pokojnikom, ustvarjalcem slovenske besede in ljudskim borcem za človečanske pravice."
N. J. Popovio, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KpT TUpi
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razi\e dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjeni^ tpehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 72Q0
NICK POPOVIC, predsednik
every

IpcaTi*
Oddaljenost morda daje očarljivost. Toda ne mlado poročeni ženi. Ona hoče slišati od svojega soproga, kadar je po trgovskih poslih odsoten. In to se tako lahko in poceni doseže potom dolgodistančnega telefona. Samo slušalo dvigne in v minuti je nazaj doma na obisku s telefonskim razgovorom. Koliko to stane? Malo več kot iti v filmsko gledališče. Dajte se privaditi dolgodistančnih klicev; vam bodo ugajali.
Klic doseže stranko trikrat hitreje, kadar daste operatorici telefonsko številko stranke izven mesta, katero kličete.
THE OHIO. BELL TELEPHONE COMPANY
Z,eo Strukel:
STRAH NA LJUBLJANSKEM PURFEL MAGACINU
in pomaranče iz Floride
(Nadaljevanje)
Tu smo tudi opazili mlade Iju-ki so popravljali cesto, ki pa Je vsak nosil težko verigo na nogah. Kakih 20 korakov zadaj je pa stal mož postave s puško za strel pripravljeno. Spomnil sem se nazaj na otroška leta doma, ko sem krava in konje pasel, pa Je hlapec ali oče kakemu žvin-
četu ali konju pripel tako verigo, da mi ni ušel v škodo. Za puško sem imel pa bič (gajžlo).
Skozi mesto Tampa nismo šli, smo se ga ognili in pustili na" stran. Ker naš cilj je hil Cortez, da si čim prej sežemo v roke z našim obče znanim mušketirjem in hotelirjem Andrew Špo-
larjem ter njegovo prijazno ženo Mary.
Sonce je bilo še visoko, ko smo prišli v Britinton Beach. Samo še osem do devet milj, pa bomo v Cortezu, smo med sabo šepetali. In predno se zavemo, se že pri cesti pokaže napis "Cortez."
Albin, ki je vozil, stopi na zavore ter vsi upiramo oči, kje se nam pokaže napis "Albion Hotel." Na desni strani ceste je svet bolj prazen, na levi strani pa stojijo čedne enodružinske hiše. S kakih 150 korakov od
glavne ceste se nam odpre lep in čirok vhod z obokom, v katerem je napis: "Albion Hotel." Na levi strani vhoda je post office Corteza. Peljali smo naravnost na dvorišče, ki se ga drži krasni in širni vrt z visokimi coconut palmami. Naš Andrew je, ravno stal pred svojo veliko verando, ter se z gosti pogovarjal, ko se ustavimo pred njim.
"Torej ste vendar prišli," reče, ko smo se veselo pozdravili. Med tem je prišla tudi njegova žena. Po kratkem razgovoru, kako smo vozili, je ona pripomnila: "Fantje so žejni in lačni.
Takoj vržem kaj črez povno," in hitela je proti kuhinji! On nas pa pelje v sobo z štirimi posteljami, nakar je naš mladi Maurice znosil naše stvari,
"Imel sem za vas sobe pripravljene, pa vas se nisem več nadal, ker vas ni bilo kot ste mi sporočili," se je opravičeval naš hotelir Spolar. "Imam čez 30 sob pa vse oddane. Nekateri so plačali kar za šest mesecev vnaprej. Ljudi pošiljam proč, ker pač nimam prostora! Pa boste morali že potrpeti, saj ste muš-šketirji."
Ko smo si omeli potniški prah
in preobleki!, smo se počutili ko kadetje doma! Med tem je žena že imela v posebni sobi pripravljeno mizo, za katero smo se vsi počutili ko francoski bogovi. Prisedla sta k nam tudi gospodar in gospodinja. Po naročilu gospodinje je nam začela servi-rati bol obilna ženska z jako lepim obrazom. Jed je nam izbor-no dišala in teknila, posebno še, ker je prihajal čisti morski zrak z pomešanim vonjem cvetočih pomaranč.
"Kaj boste pa pili, mušketirji, pivo, vino ali kavo?" vpraša I žena.
"Kava pride nazadnje," se odreže Albin in postavi galono Clevelandčana na mizo, ki je ne-opaženo smuknil v karo po njega.
"Pa iji to vino iz Mahove farme, ko sem lani zalival cvetje ^ ž njim?" vpraša Špolar.
(Dalje prihodnjič)
Ali ste naročnik "EnalcopraV' nost,?" če ste, ali so Vaši prijd-tel ji in znanci? "Enakopravnost" je pptrebria vsaki družini zaradi varnih vesti in vedno ak-tmlnih člankov! širite "Enakopravnost!"
STRAN •«
ENAKOPRAVNOST
7. julija 1949.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA
(Nadaljevanje)
16
Nekaj dni po pogovoru z Darjo je Natal j a živela in imela tak občutek kakor v, sanj ah, kadar človeka hudo morijo grde sanje in nima moči, da bi se predramil. Iskala je pametnega izgovora, da bi odšla k ženi Prohora Zikova in poskusila od nje zvedeti, kako je živel Grigorij v Vešenski med umikom in ali sta se tam videvala z Aksinjo ' ali ne. Hotela seje prepričati o moževi krivdi, Darjinim besedam pa je verjela in ni.
Pozno zvečer je prišla k Zi-ko vi j emu dvorišču in brezskrbno mahljala s šibico. Prohorova žena je že vse ponaredila in je sedela pred vrati.
—	Dober večer, vdovica! Našega telička nisi videla? — je vprašala Natal j a.
—	Bog daj, srce! Ne, nisem ga videla.
—	Ta potepenec preklenski, ne more in ne more ostati doma! A kje naj ga iščem, sama ne vem.
—	Počakaj, mali si oddahni, se bo že našel. Naj ti s pečka-mi postrežem?
Natalja je pristopila, prisedla. Razpletel se je čenealast ženski klepet.
—	O vojaku nobenega glasu? — seje pozanimala Natalja.
—	Niti črke. Kakor, reci, bi v vodo padel, antikrist! Pa tvoj, je mogoče kaj poslal?
—	Ne. Obljubljal je Griša, da bo pisal, pa ni in ni pisma. Ljud-
ODRASLA SLOVENSKA DRUŽINA
3 oseb želi dobiti v najem stanovanje s 4 sobami. Mirna, stanovitna družina. Kdor ima za oddati, naj blagovoli sporoči naslov v urad "Enakopravnosti" 6231 St. Clair Ave.. HE 5311._
KDO SI ŽELI
čedne in poštene gospodinje, srednjih let? Prednost fantje in vdovci od 50-58 let.
Naslov v upravi pod "TRŽAČANKA"
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 9611
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
je govore, češ da so naši krenili nekam za Medvedičje ustje, drugega pa nisem nič zvedela. — Natalja je presukala pome-nek na nedavno umikanje za Don in začela pazljivo spraševati, kako so živeli vojaki v Vešenski in kdo je bil izmed va-ščanov tamkaj. Premetena Pro-hor jeva ženica je uganila, po kaj je prišla k njej Natalja, zato je odgovarjala umerjeno, suho.
Iz moževega pripovedovanja je vedela vse o Grigoriju, pa najsi jo je še tako jezik srbel, vendar se je bala povedati, ker se je spominjala Prohorovega nauka: "Tole si zapomni: če boš le besedico zinila komu o tem, ti bom položil glavo na tnalo, ti potegnil komolec tvojega uma zanega jezika iz čeljusti in ga odbil. Če bo govorica o tem prišla Grigorij u na ušesa, me bo kar spotoma, pri priči ubil! In samo ti bi me imela na vesti, kajti moje življenje še ni tako
V blag spomin
ob četrti obletnici odkar je umrla naša ljubljena hčerka in sestra





LOUISE CINKOLE
Zaiisnila je svoje mile oči dne 7. julija 1945.
štiri leta so že minila,
odkar zapustila si nas Ti,
odšla si tja, kjer ni trpljenja, tja, odkjer več vrnitve ni.
Pred očmi nam vedno hodiš,
srce naše po Tebi hrepeni in pogledamo okrog sebe.
Tebe več od nikoder ni.
Žalujoči oče in mati bratje in sestra
Cleveland, Ohio, 7. julija 1949
EUCLID POULTRY
549 EAST 185 ST., KE 8187	Jerry Petkoviek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
W. F. HANN & SONS CO.
15505 EUCLID AVE., MUlberry 4200 Sedaj vam lahko inštaliramo vsakovrstni fornez na plin in "boiler." Vložimo tudi potrebne listine in prošnjo za odobritev po East Ohio Gas Co. Za podrobnosti in dobro posrežbo pokličite Stephen M. Robash, EX 8708
POPRAVILA NA FORNEZIH
EKSTRA POSEBNE CENE

m -
ei!
ZA ČIŠČENJE FORNEZOV
FORNEZ. CEV, DIMNIK
^4.00 do $0.00
NATIONAL HEATING CO.
FA 6516 znani za dobro delo" 6516
POSLUGA ŠIROM MESTA
pri kraju, razumeš? Nu, zdaj pa molči kakor ubita!"
—	Aksinje Astahove tvoj Pro-hor ni nikoli srečal v Veškah? — je že kar naravnost vprašala Natalja, ko je zgubila potrpljenje.
—	Kako pa naj bi jo videl! Kaj so nemara tam mislili na to? Bog mi je priča, prav nič ne vem, Mironovna, zato me še spraševati ni treba o tem. Od mojega sivega zlomka še besede ne izvlečeš pametne. Kakor da bi se ne znal pogovarjati, samo da in ne.
Tako je morala Natalja še bolj nejevoljna in razburjena oditi praznih rok. Toda zdaj ni mogla več ostati v nevednosti, zato jo je pognalo k Aksinji.
Ker sta živeli v sosedstvu, sta se zadnja leta pogosto srečevali, se molče priklanjali druga drugi in kdaj pa kdaj spregovorili po nekaj besed. Tisti čas, ko sta se ob srečanju brez pozdrava spogledali s sovražnimi pogledi, je minil; ostrost medsebojne mržnje se je zagladila in Natalja je upala, ko je šla k Aksinji,
F O R N E Z I
Nove forneze na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro vzpostavimo. Resetting stane $15; čiščenje $5. Bremenimo stare forneze na olje ali plin.
CHESTER HEATING CO.
Govorimo slovensko 1193 Addison Rd., UT 1-0396
da je ne bo spodila in da bo, če sploh o kom, govorila o Gri-goriju. In ni se motila v svojih domnevah.
Aksinja ni skrivala začudenja, ko jo je povabila v izbo, zagrnila zastorčke na oknih, prižgala luč in vprašala:
—	Kaj boš dobrega povedala?
—	Nimam ti kaj dobrega povedati . . .
—	Nikar no. Se je Grigorij u Panteljeviču kaj hudega zgodilo?
Tak silen, nepritajen strah je zazvenel v Aksinjinem vprašanju, da je Natalja razumela vse. V enem stavku se je razodela vsa Aksinja, odkrilo se je vse, za kar je živela in česar se je bala. Po tem je bilo prav za prav tudi spraševanje o njenem odnosu do Grigorij a odveč, toda Natalja se ni obrnila; počakala je z odgovorom in potlej rekla;
RAZPRODAJA VINA!
CONCORD----------------$1.60 galona
KATAVBA ali NIAGARA -------------- 2.10 galona
-$70.00 sod
CONCORD ___________
KATAVBA ali
NIAGARA ___________________ 85.00 sod
Kramer's Bonded Winery 5303 St. Clair Ave., EN 2263
—	Ne, mož je živ in zdrav, ne straši se.
—	Saj se nič ne strašim, kaj pa misliš? Ti moraš biti v skrbeh za njegovo zdravje, jaz imam tako svojih skrbi čez glavo. — Aksinja je govorila prosto, a je čutila, kako ji je kri šinila v obraz, zato je šla hitro k mizi, obrnila gostji hrbet in dolgo popravljala dušo v le-| ščerbi, ki je tudi tako že dobro svetila.
—	Si kaj slišala o svojem Stepanu?
—	Ni dolgo, ko mi je poslal pozdrave.
—	Je živ in zdrav?
—	Nemara že. — Aksinja je zmignila z rameni.
In pri tem se ni mogla prena-rediti in prikriti svojih čustev: ravnodušnost do moževega življenja se je tako očitno pokazala v njenem odgovoru, da se je Natalja nehote nasmehnila.
—	Videti, da si ga posebno ne jemlješ k srcu . . .Nu, pa to je tvoja reč. Veš, po kaj sem jaz prišla: po vasi se širijo čenče, češ da se onda shajaš z njim, kadar pride domov. Je to res?
—	Ravno pravo si vprašala?
— je porogljivo rekla Aksinja.
—	Ravno pravo si vprašala! ali je to res ali ne?
—	Se bojiš povedati resnico?
—	Ne, ne bojim se.
(Dalje prihodnjič) l
ŽENE. POZOR!
ŠIVALNE STROJE POPRAVLJAMO IN PRODAJAMO
Se priporočamo
SINGER SEWING MACHINE CO. 748 E. 185 St. ■ KE 0660
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
THE MAY CCS
Cool BASEMENT
P V
Čistka po četrtemu
še en nakup!
Moški 6°° do 8^'
Burlington Mills Rayon
SLACKS
Modre, rjave, teal, tan in sive barve. Hladne solidne barve tan, modre, rjave in sive. Izborno ukrojene, ekspertno detajlirane, spredaj nabrane, zipper spredaj. Mere 29 do 36. Navadne spredaj, mere 38 do 42.
Moške Sanforized* Doeskin
WASH SLACKS
Regularne vrednosti 3.98
0.98
Izvrstne za športno nošo, za delo na vrtu, in počitnice! Srednje barve in pisane v modri, rjavi, tan, sivi. Spredaj so nabrane in imajo zipper. Mere 29 do 42.
*se ne skričijo za več kot 1%
Poštna in telefonska naročila sprejeta . . . Pokličite CHerry 3000
BASEMENT ODDELEK Z MOŠKO OPRAVO
Vaš najboljši prijatelj ....
V nujnosti je po vladi zavarovana, obrestujoča hranilna vloga. Pripravite se za bodočnost in vložite vaše prihranke tam, kjer bodo služili najvišjo mero obresti, ki jo omogoča varnost.
PRIČNITE S HRANILO VLOGO DANES
Vloge napravljene na ali pred II. julijem bodo dobile obresti od 1. julija 1949.
ST. GLAIR SAVINGS AND LOAN COMPANY
HRANILNA INSTITUCIJA
6235 St Clair Ave.	HE 5670
KLUG ELECTRIC SUPPLY CO.
9209 HOUGH AVENUE — CE 4226
Imamo opremo za vsakovrstno razsvetljavo—razne druge predmete in potrebščine.
Popravljamo radio aparate in električne predmete
ELECTRIC SEWER CLEANING
SPECIALTY SERVICE & MASTER PLUMBER 11613 CORLETT AVE. — Tel.; WA 7450 - WA 6509
Vsakovrstna monterska dela po zmerni ceni. -:-1_
CASE SOHIO SERVICE
PRODAJAMO GASOLIN, OLJE IN AVTNE POTREBŠČINE Popravljamo avle in jih namažemo, da gladko tečejo.
6501 DENISON AVE. — ME 9813
SAMO PRVOVRSTNO DELO PO ZMERNIH CENAH
YORK HEATING CO.
6110 DENISON AVE. — WO 4315 - ME 7492
FORNEZI NA PREMOG IN PLIN — ZIMSKO PREZRAČEN JE
Inštaliramo, sčistimo in popravimo forneze vseh izdelkov. Izurjeni mehaniki.	Licencirani in pod bondom.
GRETA BUTTERFASŠ"
5005 EUCLID AVE., EUCLID WINDSOR POSLOPJE soba 302 — Tel.: EXpress 0250
Ohranite si vaše zdravje—pomagajte si k zdravju potom znanstvene masaže kombinirane s soparno kopel j o v kabinetu, električnim blanketom, itd. Imamo licenco od državnega medicinskega odbora.	'
ED MANDLEY
CVETLICE IN OKRASKI 9118 LORAIN AVE.—Tel.; MElrose 2640 - zvečer; ATlantic 0306
V naši cvetličarni si lahko naročite vsakovrstno cvetje za svatbe, zabave, veselice, itd. ter vence kot tudi razne predmete za okraske.
A. ROBINSON
ZLATAR - URAR 251 THE ARCADE — CLEVELAND Glavne vzmeti popravimo ko počakale (razen Chronographs) za $1.95 — Eno-letna garancija pri popravilih na urah.
Ed. Zisk's CIarebird Ignition Service
3680 E. 116th St. — Tel.; WA 9755 - ob večerih SK 7935
Prodajamo Sinclair gasolin, popravljamo motorje in izvršimo splošna avtna popravila. Imamo vlačilec in nudimo 24-urno poslugo.
NOBLE CLEANERS
čfeTILNICA OBLEK Pridemo iskati in nazaj pripeljemo.
Delo prvovrstno in po zmerni ceni.
4800 DENISON AVE. — OLympic 0435
LAD HAJEK HOME BAKERY
DOMAČA PEKARIJA VSAKOVRSTNO PECIVO, KRUH, TORTE, ITD. 3814 EAST 116th STREET — MI 6391
POMPILI-DeROSE TRUCKING. Inc.
"CERTIFIED HAULERS," P.U.C.O. 7009-1 12411 MARSTON AVE. — Tel.; SKyline 1551
Prevažamo kamenje, žlindro, opeko, pesek, vrhnjo zemljo, itd. Na uro ali po kontraktu.
. H. 8 H. GRINDING CO.
2129 EAST 2nd ST., vogal HIGH AVE.
Tel.; CHerry 2394
Prodajamo vsakovrstne nože in potrebščine za brivce. Vse je prvovrstne kakovosti.