Štev. 75, Leto XIII. V Celju, dne 25. septembra 1003.1. pl , k * .. " a e . en ’ ,n SICer vsak ,orek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer trankirano — Rokopisi se ne vračajo - Za (nserate se plačufe ' Jne P rls oibme ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno iftseriranje primeren popust. — Naročnina za celo ieto 8 kron, za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja Upravništvu .Domovine" 1 Celju. Gujte sodbo pametnih Nemcev o spodnještajarskih posilinemcih. Neštevilnokrat smo že jasno dokazali, da na Spodnjem Štajarskem pravih Nemcev sploh ni, ampak večinoma odpadniki, ki iz koristolov- stva zapustijo slovenski tabor in postanejo za sramovalci svojega naroda. Tem se pa pridruži krdelo nemških uradnikov, katere vlada v naj¬ večjo škodo dežele semkaj pošilja, da nemško politiko delajo. V resnici smo pa edino Slovenci oni, ki imajo pravico do Spodnjega Štajarskega. Vsega tega pa ne trdimo samo mi, ampak pametni Nemci so tudi že sami začeli spregle dovati, da je neumnost nemštvo na Spodnjem Štajarskem podpirati in Slovence zatirati, V Hartbergu na Srednjem Štajarskem iz¬ haja že dve leti nemški časopis »Ring” in v tem časopisu prav dobro popisuje ničvrednost spodnještajarskih Nemcev neki I. Simmler, ki je sam pošten in naroden Nemec, ki je pa spoznal vso gnjilobo naših posilinemcev. Njega je sram, da bi se ti slovenski odpadniki štulili za njegove rojake. D a naši bralci ne bodo mislili, da mi ne lepo ali krivično ravnamo, ako se bojujemo zoper naše posilinemce, objavimo v sledečem natančno v slovenskem jeziku, kako strašno obsodbo je pošten Nemec sam o gnjilem nemštvu na Sp. Štajarskem izrekel. Naj iz teh vrstic naše ljud¬ stvo izprevidi, da imamo mi popolnoma prav in naj se začne še pogumnejši boj zoper odpad¬ nike z združenimi močmi. To bode samo v ko rist cele dežele in tudi države, kajti, ako hočemo napredek in srečo prebivalstva, iztrebiti moramo najprej škodljivi plevel — odpadnike, posili¬ nemce. Nemec I S'mmler piše v »Ringu” v št. 26 z dne 20. septembra t. 1. sledeče : B Ring“ si je stavil nalogo, svojim nemškim bralcem pojasniti razmere na Spodnjem Štajar¬ skem in jih na tak način poučevati o-njihovem narodnem položaju. Ta pisava pa spodnještajar skim Nemcem ni po volji. Pač ni treba podrobno razpravljati, kdo so pravzaprav ti Nemci. Takšni Nemci to gotovo niso. kakoršni živijo na Sred¬ njem in na Gornjem Štajarskem. Če iz teh delov dežele pride kak Nemec na Spodnje Štajarsko, potem gotovo v kratkem času sam pri sebi pravi: »Med takšnimi ljudmi pač dalj časa ni¬ kakor ni mogoče živeti”. To reče uradnik, to reče zdravnik, ravnotako tudi učitelj in trgovec, In če že tega ne povedo na glas, med štirimi očmi pa gotovo. Učitelj, ki še ni bil dolgo v Celju, je rekel, ko je šel od nekega nemškega zborovanja: »Pred temi ljudmi pa človeka res strah obhaja”. Ravnotako se je izrazil neki uradnik, ko je ponoči šel s svojim rojakom iz gostilne. Po dnevu bi si gotovo tega ne bil upal povedati, če bi ga kdo poslušal. Kajti gorje onemu, ki si upa svoje prepričanje izraziti. Takoj se nad njim zmaščujejo. Neki nemški zdravnik je bil izvoljen v mestni zastop, pa izpozabil s« je tako daleč, da je graja! škandalozne dogodke glede stavbe dekliške šole. Takoj so ga vrgli zategadel iz mestnega zastopa. Iz strahu pred maščevalnostjo se je preselil nazaj na Gornje Štajarsko, odkoder je bil prišel. Tako stori vsak pravi Nemec, če le more. Neki gostilničar, doma iz Gradca, ki je bil izvrsten človek, je prišel pri svojih »nemških” gostih v nemilost, ker so v I njegovo gostilno nekolikokrat prišli tudi Slovenci | in nekateri pošteni Nemci, ki so bili pri Slo i vencih v službi. Kaj takega pa spodnještajarski s Nemec, ki prav dobro slovenski zna, nikakor ne j prenese. Vsled take neumne narodne domišljavosti ' celjskih Nemcev je pa ta zavedni, pridni obrtnik | moral Celje zapustiti. On in njegova rodbina so ! se srečne čutili, da so temu takozvanemu nem¬ škemu Celju lahko hrbet pokazali. Obžalovanja vreden je pa vsakdo, ki tega storiti ne more in je na ta kraj navezan. Takemu se huje godi, nego jetniku, kajti jetnik ima vsaj tuintam prosto. Kdor pa na Spodnjem Štajarskem drugače misli nego ti laži-nemci, tega pa neizprosno preganjajo, dokler ga popolnoma ne uničijo. Vsled prigovarjanja nemških Celjanov sa je na Gradu naselil neki Saksonec, ker mu je lepota kraja ugajala. Toda ti ubogi nesrečni človek! Celjska nemška trdnjava ga je neusmiljeno opeharila. Ker se je ravnal po brezvestnih nasvetih celjskih Nemcev, bi bil kmalu prišel ob celo svoje pre¬ moženje. Ta ubogi rajhovec je odnesel seboj strašen nauk. Ta nauk pa ostane vsakemu pravemu Nemcu , ki je tako neumen, da gre na Spodnje Štajarsko. Tudi jaz sem postal bogatejši za ta nauk Ko bi ga le ohranil samo za sebe! Toda ker ga povem tudi drugim, računi se mi to za hudo¬ delstvo. Ali je torej resnico govoriti hudodelstvo ? No dobro, potem naj pa sem hudodelec, toda v tem slučaju sem hudodelec zoper nemčarsko do¬ mišljavost, laž, podlost in samo nemčurske do mišljave, lažnjive in podle duša me lahko v tem oziru obdolžijo hudodelstva. Pred nekaj leti sem v gr.jffrem .Taghlsttu* opisa! svoje potovanje po južnih delih dežele. Od vseh strani se me je hvalilo, samo celjski nemški mogotci so se nad menoj jezili. Eden takšen kričač se je nad menoj zarežal: »Kako ste vendar mogli hvaliti L— a! Ta je vendar Slovenec!” Jaz pa sem si mislil: »To je smešna graja Slovensko je tako ali tako celo Spodnje Štajarsko. To sem sam spoznal, ko sem tam potoval. Južno- vzhodnje Štajarsko je tako čisto slovansko (stockslavisch), da bi si človek mislil, da je v Bosni*. In to je pri Nem cih baš glavna napaka, katero napako tudi pe snik Rosegger po pravici graja, da se namreč nič ne gleda na to, kakšne krvi je kdo, ampak samo na to, s kom v politiki drži. Spodnještajarski Nemci niso Nemci po na¬ rodnosti, ampak samo politični Nemci. Kdor v nemškem zmislu voli, ta se šteje za Nemca. Ali tudi nemški govoriti zna ali ne, na to se ne gleda. Jaz sem vse te razmere dobro proučil, pa takih ničvrednih in brezvestnih nazorov se nisem mogel nalezti. To se mi je pa hudo zamerilo. LISTEK. Žrtve (Spisala Narinka.) (Dalje.) Mrak je padal na zemljo, ko ste se napo¬ tili proti domu. Neznosno vročino je pregnal prijeten večerni vetrič. Zibal je vrhove vitkih smrek in tiho šepetal s temnim borovjem. Ma meči gozdni vonj je napajal vzduh in krožil ob meji. Somračna tišina je vladala povsod in gozd je sanjal in vabil v svoj temni, sveti hram. . . Božajoči zefir je prinašal čez rumeno polje tre¬ soči glas zvona. Lahkih korakov ste hodili tovarišici domov. — Kmalu je priplul mesec izza gore. Tiho je poljuboval rosno zemljo. In ta je vztrepetavala ob njegovem milem pogledu in se od blaženstva lesketala v tisočerih solzah. . . Bajna noč! In ta bajna noč je razlivala svoj čar tudi v Elvi- rino mehko dušo. Zdelo se ji je, kakor da bi morala pasti v rosno travo, zakopati lice v njeno hladečo mehkobo in plakati, glasno plakati. . . | Prijetna utrujenost ji je objemala ude, ko je stopila v spalnico. Marica ni izpregovorila ne besede. Raz lice se ji je čitala močna utrujenost. Kmalu ste obe počivali. Elviro je takoj objel sladek, mehek sen. * * * Zopet je bila sobota. Zopet je Lucian po¬ trkal na vrata. Tiho in mehko je stopil v sobo. A Marica mu ni veselo hitela naproti, le mrzlo mu je odzdravila On se navidezno ni brigal za to, a s paznim očesom jo je motril. Ona je gle¬ dala v tla ali na mizo, ali je listala knjigo. . . A Lucian? o, temu ni nikdar zmanjkalo gradiva. Vedno je govoril. Ali nobena kretnja Marice mu ni všla. Pripovedoval je, kako junaški so zadnji četrtek zlivali žlahtno kapljico po grlu. »Oh, prosim povejte rajši, kedaj niste po¬ pivali Bode bolj interesantno 1 ”, pripomni Elvira ironično. »No, sicer imate prav! Le mladost užijte. Srkajte njen čar v polnih požirkih. Tudi jaz ljubim petje in „pitje“. Zadnje besede je iz¬ govorila smehljaje. Pomemben žarek iz njenega črnega očesa je šinil tja do njega. Pogledal jo je ostro in prezirljivo, in v tem pogledu je plapolalo tisoč očitanj. Rekel je trdo, skoraj bolestno: »Nekdaj ste bili drugega mnenja, gospica Elvira. Kako ljudje menjavajo svoje prepričanje, kakor nebo svoje barve, . . Čudno. Nekdaj ste sovražili pitje”. Marica, ki je doslej apatično sedela pri mizi, hipoma privzdigne glavo. »Da, da. Res je. Ljudje se hipoma izpre minjajo. Kako se človek moti nad njimi,” je rekla, ne da bi ga pogledala. Njen glas je bil oster in očitajoč. Elvira jo začudeno pogleda. Vedela je, kam merijo te besede. Lucian je raz¬ širil oči. Nič ni odvrnil. Takoj na to je Marica zopet listala po knjigi. Čuden strah je objel Elviro. Da pogovor obrne na drug predmet, je nadaljevala prejšnjega. »Da nekdaj, a sedaj sem drugega mnenja.” Vedela je, da ga s temi besedami najbolj vjezi. Zato jih je izrekla zaničljivo, a vedno smejč. Lagala je, samo da ga draži. 436 Svojih nazorov pa vkljub temu v razgovorih nič nisem prikrival. Pa kaj mi je nekoč zabrusil v obraz nemčurski odvetnik, ki se šteje za naj- večjega izmed vseh Nemcev? Rekel je: „Vi svoj nos povsod pregloboko vtaknete, zato Vam pa seveda naša početja grdo smrdijo. Toda Vam ni treba lastne sodbe imeti, Vi morate nam zau pati. Čemu smo pa mi, če ne zato, da nam drugi zaupate?“ Jaz pa te posilinemce vprašam: Čemu smo pa potem mi drugi ? Ti ljudje bi radi od mene, da se odrečem svoji moški časti. To pa more storiti le kak birič ali lopov. Jaz sem pa pristen Nemec in tega ne storim. In ker nisem hotel postati falot kakor so drugi spodnje- štajarski Nemci, doživel sem s svojim nastopom na Spodnjem Štajarskem polom. Videl sem, kamorkoli sem se ozrl, okrog in okrog sam slovanski svet, ogromen, vedno na¬ raščajoč slovanski svet. In vendar so ti celjski nemški bedaki sanjali v svoji nemški pijanosti o nemškem gospodstvu tja do Adrije. Mislijo, da je to gospodstvo že zagotovljeno, ako pri vese¬ lici v mestnem parku plapola pruska zastava, katero mora policaj stražiti, da je ne bi kje zmanjkalo, S takim blaznim sovraštvom se pač ne da sezidati nemški most do Adrije. To sicer nemčurji sami izprevidijo in izprevidel je tudi neki tamošnji nemški mogotec, katerega sem s svojimi ugovori v škripce spravil. Pa vkljub temu je zarjul nad mano, kakor če bi Vezuv izbruhnil, kričeč: »Čeravno se vam zdi nemogoče Spodnje Štajarsko ponemčiti, pravim Vam, da se to ven¬ dar mora zgoditi. Ubiti in uničiti moramo Slo vence, če treba, celo telesno uničiti!" In tega pouka se držijo vsi posilinemci na Spodnjem Štajarskem. Ne pomislijo pa, da s tem samim sebi grob kopljejo. Tako slepi seveda niso, | da bi mislili, da so sami dovolj močni, da bi slovansko pošast ubili. Toda računajo na pomoč države — Avstrije in Nemčije. Smešni so ti ljudje. Doma v Celju v svoji občini ti nasilniki gospodujejo samo s svojim nasilstvom, na zborovanjih pa milo javkajo: Le ne nas ločiti od Srednjega in Gornjega Jtajar- skega. Potem nas je konec. Tako tarna n. pr. »Nemec" dr. Mravlag (Št. Lenart!). Zopet drugi krat obupno vpijejo za pomoč v Nemčijo. Če začasno ne dosežejo več, pa vs »j kakšen grošek za prazne žepe. Čudno, čudno! Enkrat so tako mogočni, drugič tako malodušni. Kako je neki to ? Njihova moč ni moč naroda, temveč le moč krivične politike. V občini so seveda na krmilu, ker je volilna pravica v njihovo prid prikrojena. V okraju gre že težje — ali pa sploh ne! V deželi imajo ugodno stališče, ker je nemškega prebi¬ valstva več nego slovenskega. V državi je pa spet bolj klavrno za Nemce, Treba le, da pride pravična vlada na krmilo, in Nemci ležijo na tleh. Čujte, kaj mi je povedal nekoč neki celjski mestni svetovalec, ko je šel od seje domov. »Če bi nastal političen preobrat, postanejo v Celju vsi oni, ki zdaj najbolj glasno kričijo, kar čez noč Slovani. In ta možič svoje prijatelje že dobro pozna. Toda vprašam vas, kakšno je pa In zopet jo je zadel pogled, poln neizmer¬ nega sovraštva. Nekako lahko ji je bilo, da ga je mogla jeziti. — Lucijan je sedel kakor na žrja vici. Vstal je. »Dozdeva se mi, da so dame nekako slabo razpoložene.Klanjam se! Lahko noč!" Vrata so zaškripale za njim. »Marica, kaj si storila!" izpregovori Elvira očitajoče. »Zakaj si se tako vedla proti njemu? Vidiš, izčrpala si iz mene tajnost, ki obdaja nje govo osebo, a sedaj me hočeš blamirati." »To ni nič. Povej rajši — nocoj sta tako čudno govorila drug drugemu. Kaj je menil rekoč: Nekdaj ste bili drugačni. Sovražili ste pitje?" Elvira prebledi. Pogled ima vprt v tla in reče tiho: »Oh, ljuba Marica, ali naj ti povem, kako ga sovražim?" »Za Boga, kaj ti je storil? Zakaj ga sov¬ ražiš?" de začudeno Marica. »Poslušaj. — Ljubila sva se. . .* Marica ostrmi. Oči se ji izbulijo in never¬ jetno zmaje z glavo. tako nemštvo, katero vsak neugoden vetrič pre¬ kucne. če le malo popihne drug vetrič, oveni — crkava! Ker so pa tako slabotne narave, zato so najbojazljivejši čuvaji vsega, kar je že zasta¬ relo in kar se je preživelo. Le ne nič novega! Bog obvaruj! Kakor je, tako naj vse ostane. Spodnještajarski Nemec gori navdušenja za kri¬ vični parlament. Splošne in enake volilne pravice se boji bolj nego hudič križa! Vsak napredek presoja in obsoja samo iz svojega narodno poli tičnega stališča. Ali pa tak stvor more sploh drugače ravnati ? Ne, spodnještajarski Nemec je že sam na sebi izrodek kri¬ vičnosti in zato mu brez krivičnosti niti obstanka ni. * * * Vidite torej, dragi bralci. Tako sodi o spodnještajarskih Nemcih pristen, pošten Nemec. In vi Slovenci, boste to nemštvo še dalje pod pirali! Ali vas ni sram, ali se boste še nadalje potegovali za gnjile spodnještajarske nemčurje, katerih se pošteni Nemci že sami sramujejo. V boj zoper odpadništvo, v boj zoper krivico, v boj za slovenske pravice. Spodnje Štajarsko mora ostati slovensko! Tiskovna pravda Cvenkel contra „Deutsche Wacht“. Pretekli petek, dne 18. t. m., se je vršila pred porotnim sodiščem v Celju tiskovna pravda, katera kaj karakteristično razsvetljuje naše po- rotniške razmere. Dne 27. septembra 1902 je bil gosp. Anton Cvenkel, trgovec v Št. Petru v s. d, poprej v Sevnici, v neki kazenski zadevi med načelnikom železniške postaje Jožetom Juvanom in c. kr. no tarjem g. Francom Veršecem kot priča zaslišan ter je takrat izpovedal zaprisežen, da je nekega dne (t. j. 27. maja 1900) na kolodvoru v Sevnici, ko je nastal neki prepir med nemškimi gospodi sevniškimi in slovenskimi kolesarji iz Zagorja, Jože Juvan na kolesarje zavpil: »Hunde, ich werde euch schon zeigen! Abfahrt!" Juvan je začel zaradi te izpovedbe dolžiti g. Cvenkelna krive prisege, je tudi po dr. Jabor- neggu napravil kazensko ovadbo na državno pravništvo zoper g. Cvenkelna, na kar je je pa državno pravništvo po kratkih izpovedbah to ovadbo kot neutemeljeno zavrglo in kazensko postopanje vstavilo. Juvanov prijatelj Tomitsch je pa z nesram¬ nimi dopisi napadel gosp. Cvenkelna v znanem podlem listu »Deutsche Wacht“, očitajoč mu krivo prisego ter imenujoč ga krivoprisežnika. Naravno da g. Cvenkel teh nesramnosti ni mogel mirno prenašati ter je isti vložil zoper urednika lista »Deutsche Wacht“ tožbo zaradi razžaljenja časti. Obravnava je bila, kakor rečeno, vsled te obtožbe dne 18. t. m. pred porotniki v Celju. Obdolženec se je zagovarjal, da Juvan res tistih besed ni izpregovoril. »Da, ljubila sva se. Hlinil se je tako dolgo okolu mene, da se je pritihotapil v moje neiz¬ kušeno srce. Vedno je zatrjeval, kako neizrečeno me ljubi, in jaz, nevedna, mlada, sem mu verjela Začetkom je bil vrl dečko, a pozneje je prišlo na vrsto to, kar sem ti že pravila o njem. Oni, ki so vedeli o najinem razmerju, so mi vestno poročali vsak njegov greh. Vestno, kakor bi bili plačani. Ko sem mu resnico vrgla v oči, je ne¬ sramno lagal in zatrjeval svojo nedolžnost. Predbacival mi je nezaupnost. In vedno me je znal iznova pregovoriti. — To je trajalo nekaj časa — slednjič ste se ločili najini poti. _ To je moja povest v kratkem. Sedaj razumeš, zakaj ga sovražim in zakaj me on sovraži?" Elvira se je oddahnila, kakor bi ji bil kamen zdrknil s srca. Marica je stoje poslušala, Bleda je stala poleg Elvire, njeno oko se je zagledalo v strop ter nepremično zrlo v eno točko, mrzlo in mračno kakor bi naporno mislila. Nobena mišica njenega obraza se ni zganila. Šele sedaj, končavši povest svoje ljubezni, se je Elvira obrnila proti njej. Lice ji je žarelo! Bila je lepša kot kedaj prej, Kakor bi nekaj pri- Bile so zaslišane priče, katere je navedel tožitelj g. Cvenkel, in sicer gg.: tranz Stadler, c. kr. davkarski pristav v Mariboru, Kristijan Spaniček, trgovski pomočnik v Kranju, in Julij Truška, železniški uradnik v Prestranku. Isti so pod prisego izpovedali, da so bili pri omenjeni priliki tik Juvana, da so to psovko iz njegovih ust Culi, da je vsak dvom izključen. Nasprotno so bile tudi zaslišane nekatere priče, ki bi naj dokazale, da to ni res, da Juvan teh besed ni izpregovoril, ker bi jih one drugače slišale. Te priče so bile: Julij Winkle, ki pravi, da je pri dotični priliki se s kolesarji pretepal, da so ga kolesarji na tla vrgli, da je on pri tej pri- liki zavpil za kolesarji »Hunde", da on prav dobro ve, da Juvan teh besed ni klical, kajti on je vkljub temu, da se je valjal po tleh in pretepal s kolesarji, tako zvesto pazil na Juvana, da ni mogoče, da bi mu katera beseda, ki jo je izgovoril Juvan, ušla. (Čujte! — Heil!) Druga priča je bil njegov tovariš Albert Laure. Ta priča pripoveduje, da se je trudil Winkletu pomagati, da je čul samo enkrat be¬ sedo »Hunde", katero je zavpil Julij Winkle, da se drugokrat beseda »Hunde" ni izgovorila, (glej spodaj izpovedbo priče Unar) in' da torej Juvan te besede ni izgovoril, ker bi on moral čuti, če bi se bila izgovorila. Tretja priča je bil Emil Unar, kateri je prvikrat pri sodniji v Sevnici zaslišan, pravil, da je on blizu Juvana stal, da te besede ni čul od Juvana, ampak od Winkleta, da pa bi jo moral čuti, če bi jo Juvan izgovoril. — Drugi¬ krat zaslišan v Sevnici, je pa naenkrat pripove¬ doval, da ni samo Winkle vpil »Hunde", ampak da je tudi on (Unar) vpil nad kolesarji „Hande“ in še druge psovke da je hotel iti Winkletu na pomoč, da pa je pri tej priliki dobil od nekoga tako krepko zaušnico, da si j8 koj premislil iti na pomoč, da pa vkljub vsem tem nezgodam in dogodkom vendar-le mora pri tem ostati, da Juvan one besede ni izpregovoril, ker bi jo on drugače moral slišati! Po teh izpovedbah je nastopil še Juvan kot priča kateri je proti protestu zastopnika tožitelja bil pod prisego zaslišan, in je potem seveda tajil, da je on kdaj to besedo izrekel. Največje čudo pa se je pri tej obravnavi zgodilo, ko smo naenkrat strmeči izvedeli, daje Juvan, tisti Juvan, kateri je v Sevnici občeval samo z najbolj zagrizenimi Nemci in nemčurji sevni¬ škimi, kateri se je z vsemi narodnjaki sevniškimi grizel in toževal, — pravzaprav navdušen slo venski narodnjak! Vsaj tako sta trdila Tomitsch in Wieneroither, Končno so se stavila porotnikom vprašanja, ali je urednik lista »Deutsche Wacht“ s svojo nesramno obdolžitvijo krive prisege in stem, da ga je imenoval krivoprisežnika gospoda Antona Cvenkelna žalil. Porotniki, med katerimi so bili »Nemci* Anton Csapek, logar na Planini, Anton Chiba, klobučar v Celju, Franc Bacho, knjigovodja v Celju, Peter Riickel, gostilničar pri Sv. Petru čakovala, je mehanično zrla v svojo prijateljico. Ali žar v njenih očeh je kazal, da njene misli niso bivale pri Marici. Duša je zašla v prošlost in gledala za svojo srečo. Videla je, kako se j* zaprl njen raj. Svetla luč na stezi njenega živ¬ ljenja je ugasnila. Izginil je čar svetlih gradov, katere je v bujni domišljiji zidala, „In tega mi nisi nikdar zaupala, In svoji prijateljici! “ Te očitajoče Maričine besede so jo pozvale zopet v sedanjost. »Oprosti mi! — Začetkom sem se bala za svojo srečo", šepne komaj slišno. »Mislila sem vedno, ako bi kdo vedel za njo, da bi se raz¬ blinila v nič. Pozneje pa — bilo bi sramotno zame, ako bi kdo rekel, da občujem s takim podležem, ki je že davno zapravil vsak čut sramote." »In ti si ga še ljubila, ko si vedela kakšen je?" vpraša zvedavo Marica. »Da, ljubila sem ga. — Ali vedno sva se pričkala. Ko mi je zatrjeval svojo nedolžnost, sem vedela, da laže. Zaupanja nisem imela več trohice do njega. Kolikokrat sem ga sunila od 437 pri Trbovljah, Matija Kosa, posestnik v Oplotnici i in Konrad Kager, pasar v Celju — s šestimi glasovi proti šestimi zanikali ter s tem izjavili, da Ambrosohitsch g. Cvenkelna s svojimi nesram nimi obdolžitvami ni razžalil. Porotniki so menda s tem hoteli reči, da list take baže, kakor je .Deutsche Wacht", sploh tako odličnega moža, kakor je g. Anton Cvenkel, s svojim tudi najbolj nesramnim in umazanim pisarjenjem ne more razžaliti. Celjske in štajarske novice. (Obsodba spodnještajarskih Nemcev.) Po vsem Spodnjem Štajarskem je vzbudila obsodba naših Nemcev iz ust poštenega in pristnega Nemca v časopisu „Ringu“ splošno zanimanje in soglasno odobravanje. Take Nemce, ki se z našimi nemčurji ne bratijo, in naš narod cenijo in spoštujejo, take tudi mi spoštujemo. Odpad nikom pa moramo napovedati povsod boj. V pri hodnji številki objavimo zopet nekaj izredno za¬ nimivih stvari o naših posilinemcih. Na vrsto pride celjski .Nemec” Drganc in še marsikaj iz Simmlerjevega peresa (Nemška poneverjanja ) Zopet se je zadnje dni po časopisih čitalo o velikanskem ponever¬ janju na Dunaju. Tam je neki uradnik seveda Nemec poneveril kar 400.000 kron uradnega de¬ narja. Če bi mi bili takšne vrste ljudje, kakor so spodnještajarski Nemci, morali bi zdaj obdol žiti vse nemške Dunajčane, da so krivi. Morali bi zahtevati, da se zdaj na Dunaju v vseh uradih Nemcem vsa oblast odvzame in odda Slovanom. Na enak način namreč ravno zadnji čas celjski nemčurji hočejo, da bi se jim poveril celjski okrajni zastop, ker je v okrajnem odboru neki ničvredni uradnik po imenu Kosem Slovencem nekaj denarja poneveril in Slovenci tega niso takoj opazili. Kakor bi pa bila neumnost, če bi mi vse dunajske Nemce hoteli na odgovor klicati, ker jim je oni Nemec 400.000 kron poneveril, tako je tudi velika neumnost in budalost, če naši nemčurji mislijo, da morajo oni, ki so vsled svojih dolgih prstov slavnoznani, priti do gospod- stva v celjskem okrajnem zastopu, ako se je tamkaj kako poneverjenje zgodilo. (Simmler ima vendar prav! Naš današnji uvodni članek seznanja naše bralce s strašno obsodbo, katero je izrekel o spodnještajarskih Nemcih neki pametni pristni Nemec, urednik .Ringa” J. Simmler. Ko smo o maščevalnosti naših laži-nemcev dali tiskati, prejeli smo pa nov dokaz o tem, kar Simmler piše. Skoberne, gostilničar pri .Zamorcu", ki je sam rojen Slo¬ venec, ki je pa od svojega naroda odpadel in tuli v nemški rog, človek, kateremu vsako leto slovenski kmetje več tisočakov zaslužka dajo, je iz službe spodil natakarico Lenko Kišek so- trudniku vseh celjskih nemških komedij, Oechsu, na ljubo. Ta jo je bil namreč obdolžil, da je v .Domovino” poslala o tem pristnem nemškem junaku neko poročilo o njegovih nečednih deja¬ njih, kar pa seveda ni res, ker nam ista nič ni sebe — prosila ga, naj gre od mene, naj me ne muči več, — a zaman! Vse je uničil s svojo sladko lažjo. In vedela sem, da je vsaka njegova beseda laž in hlimba, a vendar sem ga ljubila. .Idiva počivat”, ji prestriže Marica nadaljnje pripovedovanje. Elvira je umolknila in se začela razprav ljati. Tiho je legla k počitku in mislila dolgo, dolgo. Njena duša je plakala za izgubljeno srečo in jo klicala. . . Iskala je zdravja v tem mirnem zatišju. Mislila je, da ji je našla bolna duša mir, da se ledena mržnja izpreminja v brezbrižnost na- pram onemu, ki je tako brezvestno oblatil njene ideale. Ali prišel je nazaj, stopil ji pred oči, ter z ledeno roko potegnil po njeni razdvojeni no¬ tranjosti. Zaplakala je jadno njena duša, bežala ie zopet pod plašč osvete. Elvira bolestno vzdihne in prokolne njega, ki zabranjuje njenemu srcu pot do zdravja in pozabljenja. * * .Marica hiti, glej, kako krasen dan!” se oglasi Elvira drugi dan zjutraj odgrinjajoč za¬ vese na oknih in odpirajoč žaluzije. Veselo se je poslala. Zdaj smo samo radovedni, ali bo Sko¬ berne še one Slovence Oechsu na ljubo vun vrgel, ki brez potrebe dan na dan tja zahajajo. Mi bi jim to lepo usodo privoščili. (Nov nemški krik zaradi Celja.) DA dž popolnoma prav ima .Ring” (glej naš uvodni članek!), ako pravi, da se celjsko odpadniško nemštvo vzdržuje le vsled krivične vladne poli¬ tike, katero narekuje prusaška klika Avstrije in Nemčije. To dokazuje baš zadnja številka gla¬ sila celjskih Nemcev .Deutsche Wacht“. Tam je v uvodnem članku čitati pasje ponižno prošnjo na vse nemško časopisje naj se isto zvesto svoji svetovnoznani 'ažnjivosti pripravi na komando, ki pride v kratkem iz grl celjskih odpadnikov. Po tem komandu pa naj neprenehoma nekaj laže in rohni in besni vse nemško časopisje, da se celjskim nemškim tolovajem spet posreči neko novo lopovstvo — tičoče se, kakor slu¬ timo, zopet našega šolstva! Na ta novi nemški grom v prid odpadništvu torej tudi mi naše ljudi že naprej opozorimo. Ustrašili se ga še nikdar nismo, tudi tokrat se ga ne bomo. Simmler pa ima vendar popolnoma prav, ako o naših posilinemcih pravi: .Čudno, čudno ! Enkrat ] so tako mogočni, drugič tako malodušni. Kako je neki to! Njihova moč ni moč naroda, temveč le moč sirovosti in krivične politike. (Papa Rakusoh — agent proti slovenski gimnaziji.) .Kdo bi si bil mislil, da se gospod papa Rakuž tako daleč ponižajo in se osebno žrtvujejo za agitacijo proti celjski slovenski gimnaziji. Kdo bi si mogel tudi samo sanjati, da jim njihova pragermanska čistokrvnost pri¬ pusti kaj takega. Župan nemškega Celja v lastni osebi in slovenska gimnazija sta vendar pojma, ki se vendar popolnoma izključujeta, in vendar se primeri, da isti župan vpraša stranko, ki mu prinese ubožno spričevalo z dvojezičnim predtiskom, kam bo šel mali v šolo, in se na odgovor, da v slovensko gimnazijo, tako razhudi, j da ubožnega spričevala ne mara izgotoviti, ozi¬ roma podpisati. Kajne, papa Rakuš, peče vas, peče, da ie slovenska gimnazija v Celju, jezi, da vkljub vsem vašim prizadevanjem ta zavod napreduje boljše, kakor vaša .nemška” gimna zija, .refugium peccatorum” slovenske, — kdor si ne upa narediti izpita na slovenski, gre na nemško — neizrečeno vas draži, da je slovenska gimnazija vsako leto boljše obiskana, kajne da? In drugače se ne morete maščevati, kakor s tem, da nočete izgotavljati ubožnih spričeval dijakom slovenske gimnazije. Fej, kako nizko, fej, izobra¬ ženega človeka nevredno! Sicer pa je v zgoraj omenjenem slučaju dijaček dobil tudi brez vas ubožno spričevalo in je prepričan, da se bo na slovenski gimnaziji ravno toliko, če ne več na učil, kakor kje drugje, dasiravno ste mu vi, župan celjskega mesta, trobili neresnico v ušesa, da se na slovenski gimnaziji nič ne nauči. (Kolodvor državne železnice v Celju) Po slanec dr. Dečko je v deželnem zboru predložil peticijo za napravo državnega kolodvora pri Celju. Peticija se je izročila odseku. nasmejala. .Danes je nedelja; popoldne lahko kam izletimo, ako ne bode prehudo vroče.” .Mogoče”, — reče Marica. .Pozneje o tem. Zdaj pojdive k zajutreku.” Predno greste v jedilnico, stopite na hišni prag. S puško na rami, v lovski obleki koraka ravno Lucijan mimo. Ni se ustavil, kakor na¬ vadno, tudi ni izpregovoril besede, nego samo klobuk je privzdignil v pozdrav. Elvira in Marica se strme pogledate Prva se hudomušno nasmeje: .Glej, glej mladega .jogra”. Kako so gospod .štemani”. Včasih se jih ni prijela nobena beseda.” Nato se obrne na poti kakor vrtavka in odhiti naprej. Marica je mehanično zrla za njo in počasi stopicala po veži. Popoldne ste sedeli pred hišo pod košatim orehom. Elvira se je leno pahljala z drobno pah¬ ljačo; Marica je zatiskala trepalnice in posku¬ šala zaspati. Vročina je bila neznosna. Marica privzdigne trepalnice in reče zehaje: .Danes le ostanive doma. Vročina je strašna. 1 Poleg tega se mi ne ljubi nikamor.” .Res je. Ali dolgčas me mori. Kaj počneve? (Železnica Celje-Velenje.) Slovenski po¬ slanci v štajerskem deželnem zboru so izposlo¬ vali, da je že v prvi seji dne 21. t. m. prišla na razgovor zadeva o podržavljenju železnice Celje Velenje, to pa zato, da bi se ta železnica mogla že s 1. januarjem izročiti državni upravi. (Deželni poslanci za oškodovane kmeto¬ valce v ptujskem in ormoškem okraju.) Ob zadnji povodnji je Drava v ptujskem in ormoškem okraju napravila kmetovalcem zopet ogromno škodo. Slovenski deželni poslanci so stavili predlog naj se škoda kar najprej uradno preceni in se podeli prizadetim posestnikom primerna podpora iz deželnega zaklada in od države. (Poslanec Kočevar za uravnavo Pesnice.) Ormoški okrajni odbor je sklenil peticijo na šta- jarski deželni zbor. s katero opozarja na nujno potrebo, da se uravnava Pesnice nadaljuje po¬ sebno v stavbnih odstavkih 8, 7, 6 in 5. Posla¬ nec Kočevar je to peticijo predložil deželnemu zboru. Stavil je pa razun tega v ti zadevi tudi predlog, katerega so podpisali tudi ostali sloven¬ ski poslanci. Ta predlog se glasi: Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, naj se takoj zopet prične z uravnavo Pesnice, ki je v 3. stavbnem oddelku razdeljena v 9 sekcij, izmed katerih je 9. sekcija že dogotovljena. in uravnava v oddelkih 1 do 8 naj se takoj nada¬ ljuje. V ta namen naj se deželnemu zboru še v tem zasedanju predloži primeren predlog o pri¬ spevanju. da se o istem posvetuje in sklepa. (Iz Žalca.) Nameravani politični shod dne 27. t. m. v Žalcu se radi nastalih okoliščin pre¬ loži na nedoločen poznejši čas, kar se pravo¬ časno naznani. (Shod v Sv. Frančišku Ksaveriju.) Oblju¬ bili smo poročati o izidu obravnave, ki se je vršila preteklo sredo v Gornjem gradu na pod¬ lagi ovadbe znanega glavarstvenega namestnika Supančicba vložene zoper g. Ivana Časla in dr. i Vekoslava Kukovca zaradi prestopka § 2 zakona iz leta 1867 o zborovalni pravici. Dr. Kukovec je bil popolnoma oproščen, g. Ivan Časi pa ob sojen na globo 10 K. Pa tudi zoper to obsodbo se je prijavil vzklic, ker se obsodba opira na razlog, da se mora vsako zborovanje pravočasno naznaniti. To je pa kriv nazor in nasprotno zborovanje po § 2. društ. zak. sploh naznaniti ni treba, (Zlato poroko) je na Frankolovem obhajal v nedeljo, dne 13. t. m. kočar in zidar Gašpar Škoflek p. d. Rok s svojo ženo Apolonijo. Dosegla sta lepo starost 76 let; od njiju poroke je dne 10. februarja t. 1. preteklo 53 let. Ravno to ne¬ deljo se je v Novicerkvi poročil njuni sin Miha, udovec, ki opravlja vrt na tukajšnji graščini, ter se je potem s svojimi svati udeležil zlate svatbe svojih staršev. Posebno je to redko slav nost povzdignila prisotnost tukajšnjega graščaka angleškega generalnega konzula Fabra in njegove gospe soproge, ki sta s svojo rodbino in vso graščinsko družino spremila zlatoporočenca pred oltar in .po opravilu pogostila svate v gradu. Prepustila sta svoje ta dan s cvetjem okrašene „Čitajve! Prinesem „Zvon“. Potem se po¬ govoriva še kaj“, de Marica. „Dobra misel. V mraku pa se pojdeve iz prehajat. Tedaj, ko bode mesec priplul in se nama smejal ... ha, ha! kako romantično! In sanjali bodeve o prihodnjih dneh, in najine oči bodo solzne od sladkega pričakovanja, — žabe bodo regljale, slavček bode v grmovju klical svojo ljubico,” se šali"Elvira, Marica se glasno zasmeje. Smeh ji je privrel prav iz srca. „Ti si danes izredno dobre volje. 11 „Kaj bi ne bila. . . Če bi se držala še jaz tako čmerno, kakor ti. . . Brr! Gorje I” „Sem li dolgočasna ?“ vpraša pomenljivo Marica in se namuzne. „Mislim, da.” Marica vstane in izgine. Čez nekaj trenot- kov prinese „Zvon“ in še nekaj drugih knjig, Elvira seže takoj po prvi knjigi. — Čitali ste dolgo, dokler se ni jelo solnce pripravljati, da skoraj izgine za goro. (Konec prihodnjič.) 438 kočije in vozove v prilog dvojnim svatom. Ta ljudomilost visoke gospode nas je tembolj raz¬ veselila, ko vidimo, kako zagrizeni Nemci, ki jih rodi in redi slovenska zemlja, prezirajo in zani¬ čujejo slovenski rod. (Shod v Velenju) Za dne 11. oktobra se pripravlja velik ljudski shod pod milim nebom v Velenju. Dosedaj so obljubili sodelovati kot govorniki poslanec Ivan Vošnjak iz Šoštanja, nadalje dr. Vladimir Sernec iz Maribora in dr. Vekoslav Kukovec iz Celja. (Trbovlje) Ker se slavnost, katero priredi prostovoljno gasilno društvo v Trbovljah po vodom blagoslovljenja gasilnega doma, radi ne¬ ugodnega vremena ni mogla preteklo nedeljo vršiti, predložila se je ista na prihodnjo nedeljo 23. c. m, Vspored: 1. Zjutraj ob 9 uri sv. maša, po maši blagoslovljenje gasilnega doma. 2. Gle- dalne vaje. 3 Popoldne ob 3. uri velika ljudska veselica na travniku g. S. Jagra, (Velika tombola, cirkus, ples, zrakoplov, umetalni ogenj i. t. d ). K obilni udeležbi vabi odbor. (Iz Brežic) V restavraciji tukajšnje želez¬ niške postaje ustrelil se je dne 24. septembra ob 11. uri dopoldne stotnik 78 pešpolka v Oseku Ivan Rizzi. Vzrok samomoru umobolnost. (Premeščenja.) Premeščen je gosp. Gvido Mihalič, avskultant pri c. kr. okrožnem sodišču v Mariboru, v Ljubljano; g. Josip Oswaltitsch, avskultant pri c. kr. okr. sodišču v Mariboru je premeščen v Celje. — Žalostno je res, da se mora danzadnevom pisariti o ti prokleti metodi premeščanja sodnih uradnikov v področju Gleis- pachove satrapije, ali kaj hočemo, ko vidimo, da ne pomaga niti to. Gg. M.halič in Oswaltitsch sta najstarejša avskultanta mariborskega okrož¬ nega sedišča in daleč ni čas, ko bodeta imeno vana pristavom. In glejte Gleispachovo prefriga nost. Pristava je malo težko poriniti na Kranjsko, naj gre torej avskultant, da je stvar videti ne dolžnejša. Mesti premeščenih dveh avskultantov ste že zasedeni po dveh nemških pravnih prak tikantih. Morda je tudi v tem nekoliko vzroka premeščenja (Iz Vuhreda.) Začetkom meseca maja so se vršile tukaj občinske volitve. Tirolski privan- dranec J. Widmoser je mislil zasesti županski stolec; toda vuherški volilci so mislili drugače: niti v odbor ta možiček ni bil izvoljen. Sveta jeza je prijela tirolsko srce in vložil je rekurz na deželni odbor; a zaman, volitev je bila po¬ trjena in dne 20. t. m. se je vršila volitev ob činskega predstojništva. Za župana je bil izvo¬ ljen enoglasno narodnjak g. Franjo Zgerm, go¬ stilničar in lesotržec; za občinska svetovalca pa veleposestnika gg. A. Gosak in K, M. Kovač. Želeli bi, da bi sledila slednja v narodnem miš- j ljenju novemu županu, in da bi se za slovensko • reč zavzela bolj kakor dosedaj. (Franc Bratuša), o katerem smo že več¬ krat poročali, je končno le oproščen kazni, ka tero mu je mariborsko okrožno sodišče prisodilo vsled namišljene krivde, da je ubil in pojedel svojo hčer. Soobtoženo in obsojeno ženo je so dišče popolnoma oprostilo in izpustilo iz ječe, Bratuša je pa pridržalo v preiskovalnem zaporu, ker je svoj čas obdolžil svojo ženo, da mu je pomagala pri izmišljenem hudodelstvu. Obče mnenje je, da je Bratuša slaboumen in da ga bodo po končani obravnavi poslali v blaznico. Tako bo končno pri kraju stvar, ki jo je nemško časopisje tako slastno zlorabljalo v najzlobnejše napade na ves slovenski narod. Sedaj naj se le tolčejo po lastnih zobeh ti opravljivci, ne bo jim škodovalo. (Šenklavž na Dravskem polju.) Občinski odbor v Šentjanžu na Drav. polju je v svoji seji dne 20. t. m. gospoda nadučitelja Antona Hrena k 40-letnici učiteljevanja za mnoge zasluge, ka¬ tere si je tukaj pridobil, imenoval „častnim občanom”. (Od Mure.) V tukajšnjih narodnih krogih se mnogo govori in kritikuje postopanje pl. Raj nerja kot c. kr. uradnika in vodje našega gla¬ varstva. V obraz narodnim volilnim možem se je nekako norčeval iz debelosti žqltih listkov, ki so jih samozavestno polagali na mizo pred komisijo pomembnega dne 11. septembra 1903 značajni slovenski kmetje. Norčeval se je — tak vtis je naredil nanje — nekako iz našega legitimnega orožja v boju za naše svete pravice; kot tako smatramo mi volilne listke, iste listke s katerimi se volita naš deželni in državni po¬ slanec. Naš okraj zastopata dva slovenska po slanca in ista stranka, ki voli l6ta in leta ta dva poslanca, ista stranka je hotela strmogla¬ viti tudi dozdanji zastop, da bi imel zaslombo v deželnem in državnem zboru naš okraj kot tak. Vsakemu je znano, da je prepad med Bračkom in našima poslancema na vse veke nepremost¬ ljiv. Ia kaj se še vse govori! Mi smo že toliko organizovani. da smo vedeli za vse volilne može. In vedeli smo, da je izvoljen za Hrastje Mota kmet Misleta in čujte! vedeli smo, da je voljen za Krabonoš kmet Sattler, bratranec našega držav nega poslanca. Ta le je hodil volit i deželnega poslanca za časa sedanjega vodje glavarstva. Čudom smo se čudili, ko smo slišali, da je dobil legitimacijo za volitev poleg predstojnika kmeta Vrbnjaka Hrašovec, ki je znan kot Bračkov pri¬ staš. Vrbnjak pa, o katerem je nam nasprotna stranka domnevala, da voli ž njo, je kot znača¬ jen in zaveden slovenski kmet in predstojnik nemudoma vrnil glavarstvu napačno skovano orožje! Tega ni storil občinski predstojnik v Hrastju, Koller, znani pristaš Bračkov. Znano je bilo vsem, da je v hrašenski občini moral odlo¬ čiti žreb med Misletom in Črnjavičem. Žreb je odločil za Misleta in ne za Črn)aviča ; ki je volil Bračkove pristaše, vkljub temu, da ni imel po stavne pravice sploh voliti. Res je! nikomur ne more po končani volit vi biti znano, kako bi bil volil Misleta. Ali trezno premišljevanje nam pravi, j da bi bil volil s slovensko narodno stranko, katera je tudi to pričakovala Čemu pa potem ni bilo edinosti med hrašenskimi občinskimi odbor¬ niki?! Vkljub „Muhiču“ bi si bili stali dve enako močni stranki — vsaka 24 glasov — glava proti glavi. In ali ni vplivalo mogoče na Muhiča in še druge ravno dejstvo, da voli en Bračkov volilec več? — Sumljivo se nam zdi, da sta se c kr. glavarstvu pripetili dve bistveno — to povdarjamo — enaki zmoti. Govori se, da je bodil prononsiran Bračkov pristaš, da ne rečemo prijatelj — ime na razpolago — k Hra- šovcu v Krabonošu, da naj voli ž njimi. Od kod je vedel Bračkov pristaš, da bo voljen Hrašovec ? Vsi smo vedeli — tudi Bračkijanci so morali vedeti — da je bil Sattler takorekoč enoglasno voljen volilnim možem, Odkod je morda vedel, da dobi legitimacijo Hrašovec? In končno Hra¬ šovec je bil tudi zapisan na volilnem listku nekega Bračkovega pristaša, radi česar se je imela vršiti ožja volitev med narodnim Zemljičem in Bračkovim Mikinom, Odločno zahtevamo, da se cela stvar razjasni, odločno povemo, da si avtonomnih pravic ne damo krčiti in ne za en las ne odstopimo od njih! (Iz Ljutomera.) Akad. ferijalno društvo ^Bodočnost” in ..Murski Sokol” sta dne 12. t. m. priredila v Ljutomeru na čast ljutomerskim in okoliškim gospem in gospicam ples za njih za¬ sluge ob priliki ustanovne slavnosti ..Murskega Sokola”. Pies se je vkljub slabemu vremenu ob nesel povoljno, kar se je v prvi vrsti zahvaliti požrtvovalnim Ljutomerčankam in Ljutomerča¬ nom, ki so se mnogoštevilno odzvali povabilom, dasiravno smo nekatere rodbine, od katerih bi tega ne pričakovali, pogrešali. Zastopani ste bili tudi akad. tehn. društvo „Triglav“ in ak. društvo ..Slovenija”. Z veseljem smo občudovali lepo okinčano dvorano. Godba je svirala jako pridno, a še premalo, brž ko je nehala, se je že ploskalo in zopet se je plesalo in rajalo do ranega jutra. Sredotočje vsega zanimanja so bile v prvi vrsti četvorke, katere je v občo zadovoljnost in pri¬ znanje vodil s posebno spretnostjo g. csnd. iur. Ferdo Lašič, kateremu se imamo obče zahvaliti, da je vsak zadovoljen zapustil plesno dvorano. Pripomniti še imam, da bi bilo želeti, da se enake zabave priredijo večkrat, da se njih ude¬ leže okoličani, posebno pa, da 3e prireditelji ude¬ leže vsaj svojih prireditev. (Iz So v jaka) Sovjaške babe smo grozno radovedne, ali je res Muhič že Slovencev sit. Nam se dozdeva, da se on laže kakor Bratuša kateri je kakor znano trdil, da se je najedel svoje lastne hčerke. To pa sklepamo iz tega, ker še ni nič slišati, da bi hodil pobožni mož' ki od nekdaj z blagoslovljenim smodnikom vzne¬ mirja črne megle, med hience po krompirače. Me pa bi že rade videle njegove nove žrtve. Naj pa se še nahiusta hiencev! Ko pa bode s temi obračunil, potem naj £e pa še loti nem¬ škutarjev. Prvega naj zgrabi doma na Ženiku, pa tam gori onega na bregu in nazadnje pa v grabo po njega. Pljuvaj si sam v peščico, kolni si sam pravico. Me pa, ki nas nisi dobil v želo¬ dec, hočemo te proslavljati in o hrustu naši deci praviti, da se bodo vam in deci lasje ježili, Sovjaške babe. Štajarski deželni zbor. Seja dne 21. septembr a. Važne stvari so bile pripravljene za to¬ kratno zasedanje deželnega zbora. Med drugim bo gotovo zanimalo tudi nas Slovence proračun za 1. 1903 in 1904, kajti končno je človek le radoveden, za kaj porabi gospoda pri zeleni mizi vse one vsote, ki jih mora leto za letom plače¬ vati davkoplačevalec v pokritje — proračuna. Zanimala bi naše slovenske davkoplačevalce tudi ustanovitev dekliških meščanskih šol v Knittel- feldu in Voitsbergu, kajti morda bi ne bilo pre- napačno želeti, da bi tudi spodnještajarski Slo¬ venci kedaj dobili kako meščansko šolo. Poseb¬ nega pomena za Spodnje Štajarsko pa je pre¬ vzetje velenjske železnice, v državno oskrbo. To so bile najvažnejše točke. Opoldne je otvoril deželni glavar gref Ed- mund Attems deželni zbor. Navzoči so bili slo¬ venski poslanci vsi, Nemcev je nekaj manjkalo. Deželni glavar je posvetil umrlemu deželnemu poslancu baronu Hackelbergu nekoliko besedi, nakar je ptujski pek, dež. poslanec Ornig, storil zaobljubo. Dr. Dečko predlaga, da naj se v Celju se zida poseben kolodvor. Predlog se izroči želez¬ niškemu odseku. Posl. Walz nujno predlaga, da naj se ogrski polovici ne dovoli nikakih državnopravnih in gospodarskih poboljškov in da naj se vse pri¬ pravi za ločitev obeh državnih polovic. Ker so tudi druge stranke stavile enaki ali slični pred¬ log, je bila nujnost Walzovega predloga sprejeta in predlog je izročen odseku. Poročila dež. odbora, računski zaključki za 1. 1903, proračun za 1. 1904 in predlog o velenjski železnici se izroči tozadevnim odsekom. Predlog posl, Linka, da naj se nujno raz¬ pravlja o velenjski železnici, se prejme s pr • stavkom posl. dr. Jur tel e, da naj železniški odsek razpravlja o predmetu v popoldanski seji in predloži predlogo zbornici v večerni seji, da se stvar čim preje reši. Vložilo se je več nujnih predlogov in inter¬ pelacij vsled uim. O tozadevnih in sličnih pred¬ logih slov. peslancev poročamo na drugem mestu. Važna je interpelacija posl. Rokitanskega na deželni odbor, kedaj bo isti predložil pravično in ljudskim željam ustrezajočo volilno reformo. V večernji seji je podal deželni odbornik dr. L nk poročilo železniškega odseka o prevzetju velenjske ^železnice v državno upravo. Iz tega poročila povzemamo: Država sprejme železnico v svojo upravo za najemnino letnih 221.920 K, s čimer prevzame država tudi vse pristojbine in investicije. Za razširjenje in izpeljavo potrebnih naprav, za nabavo materijala in pokritje stroškov pri prevzetju plača dežela 745.000 K v gotovih obrokih, kar je toliko kakor 18.620 K za kilo¬ meter. Kar se tiče dosedanjega garanta Danijela pl. Lappa, se je deželni odbor pogodil žajim, da plača pl. Lapp enkrat za vselej 530.000 K pod gotovimi plačilnimi in zavarovalnimi pogoji in se s tem odveže vsake nadaljnje garancije, ako prevzame država s 1. prosincem 1904 železnico v svojo upravo. Poročilo se je s priznanjem enoglasno sprejelo. Sledi še nekaj interpelacij, med njimi in¬ terpelacija posl. Rokitanskega zaradi snetja av¬ strijskih in deželnih zastav raz kopališče v Ro¬ gatcu na poziv ogrskih gostov. Interpelacija za¬ hteva strog ukor kopališčnemu ravnateljstvu. Ko je še deželni glavar odgovoril na neko interpelacijo posl, Hagenhoferja, zaključi nato sejo in izjavi, da se bo čas prihodnje seje naznanil poslancem pismeno. 439 Dopisi. Iz Šoštanja. Ni vreme za to, da bi po¬ pisoval, kako lepo je v Šoštanju, a vendar je bilo vreme toliko vabljivo, da sem šel iz svojega brloga ter si pogledal po ulicah, kaj je kaj no¬ vega. Bilo je že v mraku in pričakoval sem da se bode vsak čas elektrika zasvetila; v tem pri¬ čakovanju dospel sem do mosta, ko zapazim neki mnogobrojni žar iz takozvane „blatne" ulice, kjer se nahaja zraven gnojišča nekih nem- čurjev hajlovska šola. Nevede kaj to pomeni, obstal sem pri mostu in pričakoval gibajoči žar, kateri je z nekim ropotom in truščem se bližal trgu. Neka na pol pijana druhal, obstoječa iz šolske mladine, na¬ polnjene z alkoholom, nekaj fabriških bab in nekaj dekel, uradniških žen, privalila se je proti mostu in s hripavimi „hajl“-klici izzivala jako mirne slovenske Šoštanjčane. Na čelu mladine, katera je pri celi de¬ monstraciji tako nedolžna, kakor le more otrok nedolžen biti, korakal je Gašperl Hrovat, učitelj na slovenski ljudski šoli, in si je za tovariša izbral nekega sodnijskega c. kr. uradnika, kate¬ remu bi tudi ne bilo potreba uradnih ur „špri- cati“ in se udeleževati takih izzivajočih nastopov. Mislil sem si, naj imajo veselje, kajti le s takimi demonstracijami zamorejo si prikriti njihov propad, a vendar mi ne da miru, se glede po¬ stopanja učitelja Gašperla Hrovata obračati do predstojne oblasti ter jo resno in odločno vpra¬ šati, od kedaj imajo v slovenjegraškem okraju učitelji pravico, udeleževati se demonstrativnih in politično značajnih pohodov. Jeli ni strogo prepovedano učiteljem šolsko mladost izzivati k takim demonstracijam. Ni tako dejanje pohujš- ljivo in se ni bati, da se pri obstanku dvojnih šol in sicer „šulferajnske“ nemške in ljudske slovenske, vsled take podpore prične sovražni boj že pri otrocih, vsled česar se sme najslabših uspehov v pnhcdnjo3ti pričakovati? Omenim pri tej priliki, da ko so otroci po inicijativi gotovih elementov izzivajoči „hajl“ kričali, so se šolarji l)udske šole oglašali z „živijo“-klici in da so otroci, ravno ko sc videli njihovega učitelja med izzivajočimi, imeli večji pogum do kričanja. Ni dovolj, da ta učitelj v vsakem oziru ne zadostuje sedanjim pedago- gičnim zahtevam in da se ne sramuje, kot star možakar takih neumnosti uganjati, skuša še s hujskanjem našo mladost kvariti. Zatorej naj gleda višja oblast t. j. okrajni šolski svet, gla¬ varstvo in drugi, da se malo pogleda na prste takemu zaničevalcu postav in njih predpisov. Spodnja Polskava. V jeseni smo. Poljsko delo je skoraj pri kraju. Naš kmet sedaj pridno zbira sad svojega truda čez pomlad in poletje in je gotovo vesel, ko vidi, da mu obilen sad obilno poplača ta trud. Zato pa se rad po ne¬ deljah in praznikih zbira v večji družbi, se raz govarja o tem in onem, vabi svoje poslance v svojo družbo, da mu poročajo o uspehih svojega delovanja, da mu obrazlože to in ono za kmeta važno zadevo, da ga vzpodbujajo k vztrajnosti v boju za slovenskega kmeta koristi in pravice; rad si zapoje katero naših lepih slovenskih pesmi. V domačih pevskih društvih nastopajo vrli domači fantje in dekleta, tupatam se upri zori tudi mična gledališčna igra, in koder so že tako napredovali, da imajo celo tamburaški zbor, se po nedeljah in praznikih razveseljuje naš po¬ ljedelec ob domačih zvokih tamburice. Mnogo vasi pa je zopet, koder se naše živ¬ ljenje ne razvija tako sicer navadno, pa vendar prijetno; koder ni ob nedeljah in praznikih pri¬ jetne družbe, koder ni bralnega društva, da bi se ondi ob prostih urah prebiralo naše slovensko časopisje in knjige, koder ni pevskega ne tam- buraškega zbora, koder se ne čuje pogosto lepa, pametna slovenska govorica, koder ne done naše mile slovenske pesmi ob zbrani družbi veselih Slovencev; tudi rodoljubi drugih stanov (saj vsi ne moremo biti kmetje!) se takih krajev ogib ljejo. Tembolj pa je v takih vaseh doma sovra¬ štvo in zavist, doma je tam zaspanost in na vseh koncih nazadovanje, mesto veselih pesmi le — krik, mesto prijaznih razgovorov, prepir, mesto lepe slovenske besede slišimo z vsem mogočim nemškim plevelom popačeno govorico; pogosto se brez potrebe in kaj i ado govori nemški — samo ne vprašajte kako! Časopisja se čita le malo in še med tem malim najrajši oni od nemčurskih kramarjev v spakovani slo venščini pisani ptujski —plevel, ki bi prvokrat edino resnično besedo napisal, ko bi napisal namesto „Štajerc“ — B Neumnost“. Žalostno je pač življenje v takih vaseh — namreč življenje slovenskega poljedelca. In bolj ko je žalostno za njega, bolj ko on hira in pro¬ pada, bolj je vesel privandran tujec, bodisi kra¬ mar, krčmar ali uradnik. Saj ja dobro ve, da če hoče nad ljudstvom gospodovati, ga je treba — poneumiti. In to znajo ti privandrani kramarji in uradniki! In povsod na isti način: Najprej žganje, potem obrekovanje in zaničevanje vsega, kar je naš kmet spoštoval cela stoletja in iz¬ hajal boljše kakor zdaj, namreč svoj materin jezik, našo lepo slovenščino, dober slovenski ča¬ sopis in narodno knjigo, milo slovensko pesem in navdušen slovenski govor, svoje dobre učitelje in duhovnike, svoje neustrašive voditelje in po¬ slance ! In zadnje, pa najbolj zanesljivo sredstvo — nemška šola! Zadnje sredstvo, pravimo, ker je treba, da je ljudstvo z žganjem in hujskanjem že pripravljeno na to — neumnost, Saj trezno- mislečemu človeku bi sploh ne mogli natvezti kaj tako bedastega. Nemci uče svoje otroke naj¬ prej nemški, Madžari madžarski, Italijani laški. Ni ga na svetu naroda, ki bi v svojih šolah za¬ hteval, da se mu mladi otrok uči poprej tuj jezik kakor pa lastnega. Saj vendar vsak dan v medsebojnem občevanju, v dopisovanju, v čitanju knjig in časopisov rabi svoj lastni materin jezik. Le kedar in kolikor pride s tujci v dotiko, uči in poslužuje se tudi tujega. In potem bi se naj prej in več učil tujega kakor domačega? Ali bi ne bil to narobe svet? Seveda bi bil! Saj to vedo vsi narodi in zato ne najdemo nikjer kaj takega. Le pri nas! In tudi tu le v tistih krajih, kjer se čuti že privandran kramar in uradnik gospodarja nad slovenskim poljedelcem, ko ga je prej poneumil z žganjem in hujskanjem. Pa pri tem dobro ve, kaj bo tega dela sad. Saj ima vzgledov dovolj! Otroci, ki govore le slovenski, hodijo v nemško šolo; pouka ne raz¬ umejo (kako pa?), šola jim postaja zoprna, šest do osem let se poučuje nemški, slovenski le par ur — in konec? Otrok zapusti šolo, kjer se slo venski ni učilo, nemški pa ne naučilo (ker to ni mogoče); in potem raste in kadar pride čas, da je treba samostojno misliti in delati, tedaj se vidi ves blagor nemške šole: Slovenski ne znajo, ne razumejo časopisov ne knjig, le lepo govoriti — ker se niso učili; nemški pa tudi ne — ker so pozabili to, kar so se naučili. Ali ni žalostno, da niti razumljivega pisma srn staršem, sestra bratu, ako jih borba za kruh sili v razne kraje, ne znajo napisati. Krepka volja za napredek je minila, živ¬ ljenje postaja neznosno, saj pa tudi ni po ne deljah in praznikih vesele družbe, ne zbirajo se naši možje k zanimivim in koristnim razgovorom, ne fantje in dekleta v pevske zbore, ne razve- dravajo se pri branju dobrih slovenskih čašo pisov in mičnih slovenskih knjig Mohorjeve dru¬ žbe, s kratka, veselost in napredovanje mine, na njih mesto je stopila zaspanost, sovraštvo, zavist in nazadovanje na vseh koncih. In ko se je doseglo to, tedaj so priprav¬ ljena tla za plevel vseh plevelov, ptujskega „Štajerca“, ki hoče z obrekovanjem in drugimi samo njemu lastnimi sredstvi nadomestiti ono življenje našega poljedelca, sicer navadno, pa vendar prijetno, ko se je shajal ob nedeljah in praznikih v prijateljski družbi razgovarjal ondi o vseh važnih kmetskih in slovenskih zadevah, ko je nastopala domača mladina v pevskih in tamburaških zborih, ko so prišli naši poslanci poročat in nas obiskali in se v naši družbi z nami radovali tudi drugi stanovi.In v na¬ domestilo tega se razširja prepir in sovraštvo in krik in kreg in nemščina — ker se baje v nemščini to vse bolj poda! In bolj ko postaja žalostno življenje za slovenskega poljedelca po takih vaseh, bolj je vesel privandran tujec, bodisi kramar, krčmar ali uradnik. Kajti komur ne gre dobro, ta ne prireja n Volksfesta 8 na Pragarskem, da se ondi slavi v nemškem govoru od nemških uradnikov, ki žro naš kruh, zmaga nad slovenskim ljud¬ stvom. Rojaki Slovenci iz Polskave! Ali ni tudi pri na3 tako? Ali je najti pri nas vaščane ob prostih urah v veseli družbi pri prijaznem raz¬ govoru? Ali imamo bralno društvo, da bi se ondi prebiralo slovenske časopise in knjige? Ali se naši fantje zbirajo v pevskem zboru in si lajšajo naporno delo z navdušenim slovenskim petjem ? Ali se sliši tu lepa pametna slovenska govorica? Ali ni že davno vse to minilo in postalo vse tako, kakor bi ne smelo biti? Ali nam morete imenovati le enega domačega fanta, ki bi bil v stanu napisati preprosto slovensko pismo? In mnogi od teh bodo danes ali jutri samostojni gospodarji! Pa nemški tudi ne znajo! Reve! In kje je več zavisti, prepirov in sovraštva, kakor pri nas? Pri vsem tem poljedelstvo hira, napre dujejo pa privandrani kramarji, napreduje in se razširja poguben vpliv nemškega uradni št va — vse na stroške slovenskega kmeta! In ko so rodoljubi povabili pred štirnaj- stimi dnevi svoja poslanca poročat in' je slove¬ njebistriško pevsko društvo napravilo izlet v našo vas. da zapoje' nam vsem v zabavo lepe slovensko pesmi, in je prišlo Slovencev od blizu in daleč, vsakega stanu, da bi tudi naše ljudstvo navdušili za napredek in slovensko stvar, tedaj tudi to nemškutarjem ni bilo prav. Na prav to¬ lovajski način so skušali preprečiti vse, pa ni se jim posrečilo la sedaj so v svoji onemoglosti izrigali vse tiste psovke in laž', katerih niso na shoda mogli, v „Štajercu“ na domače rodoljube. Ker ljubimo snago, se z naravnost neumnimi lažmi v „ Štajercu* nočemo baviti; bi se oblatili. Le na eno naše kmete opozarjamo: Ker se „Šiajerc imenuje „kmečki“ list in na vsaki strani trka na svoje „kmečke“ prsi, in poroča, kako so baje „kmetje“ nastopili na Spodnji Polskavi proti Slovencem in je neki „kmet“ iz Zgornje Polskave baje našim govornikom „strašno“ ugo varjal itd., a pri nas ve vsakdo, da mizar Pučnik ni kmet in B tajčkzint“ kovač Ceder tudi ne, gornjepolskavski lončar Kajba pa tudi ne (če¬ ravno ima konja, pa sena ne, drugače bi ga krasti ns bilo treba), drugi pa nihče ni zinil besedice, in ker vsi tisti, ki tako pridno razšir jajo »Štajerca*, niso kmetje, vidimo iz tega, da ima „Štajerc“ o kmetu čisto drug pojem, kakor ga imamo mi slovenski kmetje »Kmetom* pa, kakor so gori imenovani mizar, kovač, lončar in naši nemčurski kramarji in nemški uradniki, ka¬ tere vse »Štajerc* šteje med kmete (pač menda zato, ker jim med slovenskim kmetskim iiudstvom kruh tako dobro tekne), — ta »kmeJki* list radi iz srca privoščimo. Narodno-gospodarske novice. Kdaj naj pričnemo s trgatvijo? Marsikomu se bo menda čudno zdelo to vprašanje, ali pa bo dejal, da je odveč, ker bere ali trga se, ko je grozdje zrelo. Vendar med trgatvijo in trgatvijo je razloček. Najprej se morajo pripraviti in dobro umiti vse posode, da je čista in snažna, ker alkohol, ki se pri vrenju mošta dela, jako rad sprejema kar je dišečega med moštom. Posebno nevarno je, če se grozdje meče v skisano posodo. Bare se, ko je grozdje zrelo, in da bi le vsi na to gledali. So pa vinogradniki, ki se malo zmenijo za to, ali je že grozdje do dobra dozorelo. Še pred sv. Mihaelom že pobirajo še na pol trdo grozdje; da pa to grozdje ni zrelo in sladko si lahko mislimo. Kakšen jesih je iz takega mošta, ne želim nikomur, da bi pokušal. Da pa na vprašanje, kdaj se naj bere, točno odgovorimo, pogledajmo prej, kaj se gcdi z grozdno jagodo, predno dozori. Ko grozdič odcvete, začnejo se jagode na¬ pihovati in prikaže se drobna pečka, kakor slizcato zrnce. V tem času je po sestavi med listjem in jagodo majhen razloček. Z\ nekaj tednov začne jagoda postajati sočnejša m kislejša od listja, sladkorja pa še ni v njej. Sladkor se začne delati, ko postaja jagoda prozoraejša; kislina se bolj in boli zgublja in sladkor stopa 440 na njeno mesto. Ta sprememba se vrši, kakor je letina in vreme. Sedaj hitreje, sedaj počasneje. Je leto suho, toplo in če so trsi zgodaj pognali, pride jagoda prej do tiste stopinje svoje rasti, da jo imenujemo popolnoma dozorelo, kakor v mokrih in poznih letih. Ko je grozd zrel, opazo¬ vati je sledeče vseobčne znake: Jagoda je pro¬ zorna, svetla, kolikor mogoče sladka; pečka se peceljna več ne drži. Peceljni postajajo bolj trdi in se posušš, Ko so pa ti suhi, se vsak med trsom in grozdom več neč spreminja. Grozdje je zrelo! Zgodi se pa tudi, da se peceljni posuše in grozdje vendar ni doseglo svoje prave zrelosti. To pa je krivo, da je vsled pozne pomladi in hladnega poletja opešalo rastenje trsa ter pre¬ nehalo, preden so grozdi dozoreli in preden se je kislina spremenila v sladkor. V takih ne¬ ugodnih letinah je vino vselej kislo. Čas dozorenja je različen pri raznih trsnih plemenih. Nekatera dozore prej kakor druga, Vinorejci bi morali torej saditi take trse, kateri vsi v istem času dozore, ker bi morali drugače dvakrat brati. Ako se pa dozorelo grozdje pusti dalj časa viseti, 3e v jagodah ne bo nič sladkorja delalo. Cuker se bo zgostil, ker bo voda izpuhtela. In tako vino se potem drago prodaja. Ali za nekoliko dni potem se bo tudi sladkor jel zmanjševati, kar so pokazale razne skušnje in vinogradnik bi le škodo trpel. Z branjem se da le čakati, ako je ugodna jesen. Če pa nastopi neugodno, hladno, mokrotno vreme, da grozdje zelo gnije in sploh ni priča¬ kovati izvrstnega pridelka, potem se seveda ne da odlašati, kar bo vsak sam lahko razsodil. Kar se pa gnilobe grozdja tiče, je pa razloček med gnilobo, ki se začenja že v kislem grozdju (kisla gniloba) in ono v sladkem že skoro do¬ zorelem grozdu. Pri kisli gnilobi se mora gnjilo grozdje odbirati, sladka gniloba pa naj ne pre¬ plaši vinorejca, posebno če je suha topla jesen, ker vkljub tej gnilobi še lahko pridela prav žlahtno vince Sedaj še pa nastane vprašanje, pri kakem vremenu naj beremo. So ljudje, ki prav radi berejo pri mokrem vremenu, po dežju, ali celo, ko dežuje. Res je, da dobe s tem nekaj več mošta, po kapljicah vode, ki vise na jagodah. Pa mošt je tudi za toliko slabeje, voden, poln nesnage in blata. Gre še tudi tukaj opomniti, da mošt, ki se napreša iz premrzlega grozdja, navadno počasi in nepravilno kipi. Berimo torej v lepem, toplem in suhem vremenu, ter zjutraj pričnimo le tedaj, ko je solnce že popolnoma posušilo nočno roso na jagodah. Pa tudi preveč segreto grozdje ni dobro brati, ker prehitro zavre in tako ostane mnogo sladkorja še nespreme¬ njenega v alkohol. In tudi tako vino bi počasi dozorevalo. Društveno gibanje (Velika slavnost in tombola trboveljskega gasilnega društva), ki je bila radi slabega vremena preložena, vrši se v nedeljo, dne 27. t. m. na Parašuhovem travniku v Trbovljah. K obilni udeležbi vabi odbor, (Bralno društvo v Konjicah) priredi v ne deljo, dne 27. septembra 1903 ob 3. uri popoldne v konjiškem »Narodnem domu" koncert z ljud¬ sko veselico s sledečim sporedom: A. v Čitalnici: 1. A. Foerster: »Naše gore", mešan zbor. 2. Ferdo Juvanec: »Pastir", moški zbor z bariton m tenor solo. 3. Slavnostni govor. 4 A. Foerster: Za¬ ostali ptič' 1 , mešani zbor. 5. J. Aljaž: , Občutki", moški zbor, bariton solo. 6. V. Lisinski: ,Tam gdje stoji . . ..“, četverospev. 7. Alegorija „Ilirija oživljena 11 . 8. Šaljivi prizor: ..Zdravnik in njegov sluga". 9. Največji fonograf iz Yokohame, Med pozameznimi točkami svira konjiška narodna godba. B. V ,.Narodnem domu": Prosta zabava; med prosto zabavo šaljiva pošta, godba in petje. Vstopnina za osebo 40 vin. Preplačila se hva¬ ležno sprejemajo, ker je čisti dobiček namenjen za društveno knjižnjico. Vse cenjene rodoljube iz okolice najvljudnejše vabimo tem potom k mnogobrojni udeležbi, ker se posebna povabila ne bodo pošiljala zaradi prevelikih stroškov. Opozoriti moramo tudi slavno občinstvo, da imamo sedaj v „Narodnem domu 11 novega go¬ stilničarja, ki bode z najboljšo pijačo in razno¬ vrstno izborno hrano najboljše postregel. Na ve selo svidenje v nedeljo v konjiškem „Narodnem domu 11 ! Odbor. (.Požarna hramba v Domovi pri Ptuju) se zahvaljuje najiskreneje za preblage darove k novi iz Dunaja prispeli brizgalnici vsem sosed¬ nim občinam, osobito slavnemu ptujskemu okraj¬ nemu odboru, kakor tudi ptujskemu posojilnemu in hranilnemu društvu. Brizgalnica je res krasno orodje, povrh še izborno deluje. Bog plati! Druge slovenske novice. (Ljubljanski »Sokol") praznuje v nedeljo dne 27. t. m. svojo štiridesetletnico. Dopoldan je slovesno zborovanje, potem skupni obed. Popol¬ dne ob polpetih je javna telovadba v društveni telovadnici. Med telovadbo igra ljubljanska dru štvena godba. Zvečer je slavnostni komerz. čisti dohodek je namenjen zakladu za vsesokolsko slavnost v Ljubljani 1. 1904. (Ljubljanski župan in častniki.) Priobčili smo vest, da je bila obravnava proti Ijubljan- ! skemu županu Hribarju v znani zadevi preložena j na nedoločen čas. Vzrok je bilo sklicanje kranj- j skega deželnega zbora, vsled česar je Hribar kot j deželni poslanec imun. Sedaj je prosil Hribar : sam, da ga deželni zbor izroči sodišču, da se obravnava nadaljuje. (Otvoritev novega deželnega dvorca v Ljubljani) se je izvršila v torek na najsloves- nejši način. Blagoslovil je novo stavbo ljubljanski knezo-škof. Po blagoslovljenju je bila seja dežel¬ nega zbora, katere so se poslanci udeležili polno številno. Izmed predlogov je eden najvažnejših predlog poslanca Šušteršiča tičoč se spremembe I volilnega in deželnega reda. Nujnost predloga je bila enoglasno sprejeta. (Pomanjkanje učiteljev na Kranjskem) bo moralo kompetentne faktorje le malo bolj zani¬ mati, kakor jih je dosedaj. Šole se začenjajo, ali učiteljev ni. Pet me3t je izpraznjenih, a oglasil se ni nihče zanje. (Brezvestno postopanje zavarovalne dru žbe.) V Notranjih Goricah v ljubljanskem okraju je nekemu posestniku pogorelo vse do tal. Za¬ varovan je bil pri »Franco Hongroise". Tri tedne je od tedaj. Pogorelec je prosil, da naj pride kdo cenit škodo, ali zavarovalnica ne pošlje nikogar. Pazite torej, kje se zavarujete, da ne bodete ogoljufani. (Umorjenega je našla) neka pastirica na paši Janeza Rozmana iz Ormuške vasi. Orožniki j so aretirali posestnika Jožefa Spolarja iz Češence > pri Trebelnem, ker se sumi, da je on ubil Ja¬ neza Rozmana. (Uradna filoksera.) Zadnja »Soča poroča, 1 j da so v Ronkih in v Koprivi konstatovali uradno i filoksero. Politična oblast je vsled tega prepo- ! j vedala izvoz poljskih pridelkov. Pri nas na Šta- i jarskem smo tudi že konstatovali po vseh uradih ! | »uradno filoksero", a vzlic temu izvažajo in do- j važajo še vedno ž njo okužene produkte iz enega urada v drugi. (Italijansko šolo) je ustanovila »Lega nazi- | onale" v popolnoma slovenskem kraju v Neblem v Brdih, samo da izziva Slovence. (Italijanska trobojnica na tržaškem ma- j gistratu) Dne 20. septembra je obletnica, ko je vojska zedinjene Italije zasedla Rim. To oblet¬ nico praznujejo povsod v Italiji oficijelno. Tudi na italijanskem konzulatu v Trstu so izobesili ta dan italijansko trobojnico. Točno opoldne je zaplapolala tudi s tržaškega magistrata. Sicer jo je policija čez kake pol ure snela, ali občin¬ stva se je nabralo veliko na trgu pred magi¬ stratom. Policija je zaslišala vse osebe, ki so se mudile oni čas v magistratnem poslopju, (Laški vseučiliščniki) so imeli shod v Pa¬ zinu v Istri, da proslavijo zavzetje Rima po Garibaldiju. Razsajali so toliko časa po mestu dokler jim ni nekoliko hrvatskih mladeničev razjasnilo, da bo treba brusiti pete, ako se ne pomirijo. Okrajno glavarstvo je seveda ščitilo italijansko irredentovsko zalego ter zapovedalo, da se morajo hrvatske gostilne že zgodaj po¬ poldne zapreti, ali hrvatski župan dr. Kurelid se je odločno uprl takemu domnevanju. Prošnja! Grozovita povodenj, ki je dne 13 sept. 1.1. razsajala po tužnem Korotanu, je napravila ogromno škodo. Beda je velikanska in najhitrejša pomoč nujno potrebna. Najbolj prizadet od te katastrofe je sloven¬ ski kmet. Posebno je trpela Kanalska dolina. Popolnoma zasuta je vas Ukve. Od 112 številk jih je ostalo 15. Devetdeset hiš je zasutih, šuta do streh, prej enonadstropne hiše se vidijo zdaj pritlične, nekaj od teh je še raztrganih, popolnoma izginilo pa je 7 hiš z gospodarskimi poslopji vred. Že tako večinoma revni kmetje so postali berači v eni uri. tako hitro se je to vse zgodilo. Zasuto je tudi vse polje, ker je dolina ozka, v gozdu pa leži polovica drevja po tleh. Najvaž¬ nejša živila za to prebivalstvo, kakor koruza, krompir in ajda ležijo 1—3 m pod šuto. Še koče na planinah so razdejane. Dva dni je bilo prebi¬ valstvo po vodi zaprto od obeh strani doline, da niti živeža niso dobili. Vse kar je bilo v kočah, je zasuto, prebivalci so imeli komaj časa svoje lastno življenja rešiti. Celo nekaj oseb je utonilo. Ta kratek popis pove vse; nad sto družin je brez strehe in živeža in koliko je škode samo v tej vasi, si izračuna vsakdo lahko sam. Člo¬ veška, krščanska in posebno narodna dolžnost je nam Slovencem, da pridemo na pomoč v naj¬ večji bedi se nahajajočim sobratom. Prosi se prav vljudno, naj da vsakdo po svojih močeh in sicer v denarju ali v živežu. Slovensko omizje v Beljaku je ustanovilo poseben odbor, kateri nabira milodare in jih potem razdeli po natančni poizvedbi pravično. Omizje je zložilo 100 K. Mila darila sprejme uredništvo »Domovine" in g Ivan Hochmiiller, uradnik c, kr. drž. žel. v Beljaku, Hans Gasserplatz št. 2. Vsi prispevki, poslani nam v Beljak, se razglasijo v »Miru" in »Domovini". Prosimo hitre — hitre pomoči! Za odbor: Ivan Hochmuller, uradnik c. kr. drž. železnice; Blaž Supanc, brivec. Politični pregled. (Državni zbor) se je sešel, da reši avstrij¬ sko državno polovico poloma, ki ga je povzro¬ čila vojaška predloga na Ogrskem. Državni zbor se je sešel, ali kakor je videti, si je Kčrber pri¬ pisoval preveliko moč, ako je mislil, da bo s svojim govorom, ki ga je spustil prošlo sredo v državno zbornico, pregovoril zadnjega poslanca, da bo kar najhitrejše glasoval za vladne želje. Motil se je g. Korber, ki je mislil, da ima vo¬ jaške novince že gotove, ko je sklical državni zbor. Lepo je govoril Korber, celo ploskali so mu, češ da je branil avstrijske pravice proti madžarski nadutosti, ali novincev pa še nima. Čehi so vložili po poslancu dr. Plačeku nujni predlog, s katerim se pozivlje vlada, da posre¬ duje pri vojaški upravi, da ista opozove svoj odlok glede pridržanja tretjeletnikov, Nemci so | vložili predlog, da naj se o vladni predlogi glede : vojaških novincev nujno razpravlja, ali češki ! predlog je prišel prej na vrsto, ker tedaj vladna predloga še ni bila v rokah poslancev. Vloženih je bilo še mnogo drugih nujnih predlogov. Nemci niso za Plačekov predlog. Čehi pa prete z ob¬ strukcijo, ako se njihov predlog ne sprejme. Vlada je izpočetka hotela, da se dovoli povišano število novincev, ali sedaj je popustila in želela samo k Plačekovemu predlogu dostavek, po ka¬ terem se ji dovoli normalno število novincev. Nemcem ta češki uspeh ni po volji in zato bodo proti Plačekovemu predlogu glasovali, kar po¬ meni, da je bil državni zbor zastonj sklican. Vlada bi si morala pomagati s § 14. Nemci so jasno povedali, da samo zato nočejo glasovati za Plačekov predlog, ker nočejo, da bi se zgodilo, kar Cehi hočejo. Pogajanja se nadaljujejo in morda se danes posreči vladi, da dosežs kako sporazumljenje. (V ogrskem državnem zboru) je bila včeraj zopet prava nevihta. Sklical se je državni zbor, da ministrski predsednik grof Hedervary poda zbornici pojasnilo o cesarskem armadnem po¬ velju. Prvi je govoril Košut, ki je izročil načrt adrese, v katerem se ostro obsoja vsebina ar- 431 madnega povelja. Potem se oglasi Hedervary za besedo. Opozicija ga je sprejela z umebesnim vpitjem: »Podkupovalec ima besedo! Čujmo pod¬ kupovala!« Predsednik grof Apponyi je skušal pomiriti zbornico, pa se ni dalo. Hedervary je sicer govoril, a Cul ga ni nihče. Celo klofute so mu obljubovali m poslanec Rigo je stopil k njemu in mu rekel, da naj ne provocira zbor¬ nica, da naj gre rajši vun, Ko je Hedervary iz rekel besede: »Upravičen sem, da izjavim_“, ponoviti je hotel cesarjevo izjavo, zakliče posla¬ nec Barabas: »Ne verjamemo kraljevi besedi*, kar je povzročilo velikanski hrup. Vladna stranka je začela klicati »živijo* kralju. Končno je po delil predsednik Barabasu ukor radi teh besed. — Cesar je poveril Khuen Hedervaiyju vnovič sestavo kabineta in pričakovati je, da se bo novo ministrstvo v najkrajšem času konstituiralo. (Ruski car) pride na Dunaj dne 30. t. m. v pohode našemu cesarju. (V Bosni) pač ni vse tako, kakor pripove dujejo naši državniki. Ljudstvo, posebno muha medansko, je silno nezadovoljno z Nemci, ki vladajo v zemlji. V Travniku so našli tisoče skritih pušk. Razglašeno je obsedno stanje in več muhamedancev so aretirali. Tudi drugod je baje vse pripravljeno na eventuelni vstanek. Čujejo se grožnje, da se namerava zažgati Sera- (402) Nc I. 402/3 Oklic prostovoljne sodnijske dražbe. C kr. okrajno sodišče v Celju, oddelek I. odreja z le tem na prošnjo dr. Josipa Serneca, odvetnika v Celju kot upravitelja mase v kon- kurzu Ane Sadnik, javno dražbo v konkurzno maso Ane Sadnik spadajočih premičnin, pohištva in ostanka blaga. Dražba se bo vršila v soboto, dne 26. septembra 1903 dopoldne ob 9. uri v prodajalničnem prostoru Ane Sadnik v Celju v Graški ulici. Kupnina se izroči c. kr. notarju g. Lovro Bašu. C. kr. okrajno sodišče v Celju, oddelek I., dne 22. septembra 1903 Literarna novosti (392) 2—2 Izšla je knjiga: Prodaja knjigarna LSchientner v Ljubljani in tiskarna L Gabršček v Gorici. Str. 402. Cena broš. K 2 50, po pošti K 2-70. Zapiski mladega potnika. Vtisi in beležke s pota. Spisal Bogumi/ Vošnjak. K sezoni! Trgovina z železnino „MERKUR“ Peter Majdič Celje, Stajarsko * * * Podružnica v Kranju, Gorenjsko (400) 1 Naznanilo. Usojam si naznaniti, da imam na prodaj bika priporoCa svojo veliko za¬ logo različnih poljedelskih strojev, kakor: gepeljne, mlatil¬ nice , čistilnice, slamoreznice, mline in stiskal¬ nice za grozdje in sadje, vetr¬ nice, brane za njive in seno¬ žeti, pluge itd. po najnižjih cenah. (398) —17 Izplačujoče se postransko opravilo brez posebnega truda in izgube časa najdejo spoštovane osebe vsakega stanu in povsod s prevzetjem zastopa avstrij¬ ske družbe prve vrste, ki sprejema „zavarovanja proti požaru, steklu, proti škodi pri prevažanju, proti tatvini po vlomu in življenja 11 . — Ponudbe pod „1798“, Gradec, poste restante. kateri je zdaj dve leti star, ridžo-bele dlake in je dobil dve nagradi (premije), okrajne 20 K in deželne 50 K. Kdor ga želi kupiti za pleme, naj se oglasi pri Ivanu Borku, posestniku v Vodrancih. JANEZ PEČKO, trgovec na Ponikvi ucenca sprejme iz poštene hiše z dobrimi šolskimi spričevali v svojo trgovino. 403 3—1 # Trgovski pomočnik kateri že več let služi kot samostalen poslo¬ vodja v neki podružnici, želi svojo službo v taki ali kmetijskem društvu premeniti. — Ponudbe na upravništvo tega lista (398) 2—1 Kapli ice ?v. |Vlarka. Te glasovite in nenadkriljive kapljice se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri boleznih na želodcu, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bo¬ lečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju, Lečijo vse bolezni na jetrih in slezih ter koliko in ščipanje v želodca. Odpravijo vsako mrzlico. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in modromu ter raditega ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmetski hiši. Naročuje se edino in točno le pod naslovom: MESTNA LEKARNA, ZAGREB, Gornji grad št. 25, poleg cerkve sv. Marka — Denar se pošilja naprej ali pa povzame Manj kot ena dvanajsterica se ne pošilja. Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na pošto: 1 ducat ( IS steki.) S ducati ( 36 „ 5 ducat. ( 60 j, IO ducat. (ISO „ . . 4K - - 11 „ - - IT ,, . . SS „ Ustanovljena leta 1360. Mestna lekarna Zagreb Markov trg št 36. (304) 10—1 TRGOVINA S steklom in porcelanom IVAN KOVAČIČ prej Avg. Jeloutschan RADGONA Dolge ulice štev. 47. Priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana in vsakovrstno v steklarsko stroko spadajoče blago: steklenice in posodo za gostilničarje in domačo rabo; šipe za okna, ogledala, okvirje za po¬ dobe itd. Različni krasni pred¬ meti, jako primerni za darila. Lepa izbera igrač za otroke po nizki ceni. Postrežba točna in solidna ! 442 mil M I Dragotin Hribar trgovina knjig, papirja, pisalnega in risalnega orodja; tiskarna in knjigoveznica priporoča gosp. trgovcem in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo vsakovrstnega " papirja za pisarne, pisma, risanje in zavijanje, raz¬ novrstno barvanega svilnatega (za cvetlice), za vezanje knjig itd., zalogo raznih risank in pisank, in posebno &e lastno zalogo najboljših zvezkov pod imenom: »Spodnještajerska zaloga risank in pisank« ; Hardt- mathovih in drugih svinčnikov in angleških peres po originalnih tovarniških cenah. Dalje priporoia zavitke za pisma raznih velikosti in barv, pe- reanike, črnilo, tablice, čitalnike, briaalke, krede, gobice, pušice in ikatlje za peresnike, torbice, knjižice za beležke, trgovske knjige, pečatni vosek itd. po najnižjih cenah. Posebno lep izber papirja in zavitkov v mapah in elegantnih ikattjah. — Najbolje strune za citre, gosli in kitare. Velik izber albumov za fotografije in spomenice, map za pisma in papirje, tintnikov, okvire za fotografije, listnic itd. Šolske in molitvene knjige; prekupcem še poseben popust. Sv. podobice v vseh velikostih po najnižjih cenah. Preskrbi se tndi vsakovrstni tisek na podobice. v Gelji ^ priporoča se p. n. gg. duhovnikom, pi¬ sateljem, založnikom in slav. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska po najnovejšem okusu in najelegantnejši obliki v raznovrstnih barvah. ^ Izdeluje knjige, brošurice, časopise, letna poročila, prospekte, vstopnice, dekrete, plakate, vabila, vozne ^ liste, mrtvaške liste, vizitnice, naslovnice, cenike, ime- 1 nike, kuverte s firmo, pobotnice, pravila, tabele za urade itd. — Vedno v zalogi so obrazci za poso¬ jilnice, sodnije, občine, šole itd.; kakor tudi v več krasnih barvah tiskane diplome za častne občane in častne člane. V moji knj igoveznici se izvršujejo vsa knjigo- veška in galanterijska dela, bodisi priprosta kakor tudi najfinejša priznano trdno in ukusno. Ker je moja knjigoveznica preskrbljena z vsemi potrebnimi stroji najnovejše sestave, vsprejema ter cen6 in kar najhitreje izvršuje tudi največja naročila. iiirriHiiiiiiiiitiiiiiiiniJ Sadno drevje Jablane; zim. parmena, oberdikova raj., renski bobovec, kaslerska raj., štajar. mašanca, ananas rajn., pol. kalvil, par. rambur. EffifflfflfflfflSBfflS! E Zelo močne hruške: vajlerjeva mošt., nor- menka mošt., sršenovka. Pritlikovei: veliko vrst hrušek in jablan. BBSS80I CT aommro maoTOCTffl asa Na razpolago mu je mnogo pohval in pri¬ znanj. prodaja po primeroma nizki ceni Jom. Grah Ponikva ob južni železnici. (384) 4—3 Učenca s primerno šolsko izobrazbo, sprejme takoj tiskarna D. Hribarja v Celju. Dobra hrana # in stanovanje se išče za starejšega moža. Ponudbe na upravništvo „Domovine“ v Celju. (399) 3—1 Trgovina z železnino ..MERKUR" -v C® 1 j„ <3-raška cesta štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žele ne, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel¬ ske a orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, bije in strojev; vsakovrstnih porev, ključalničarskih izdelkov ter okcv za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega biaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (Štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko že¬ lezne trgovine spadajoče predmete W Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * Postrežba točna li Cene nizke. j.t 0*0 m mm II || •‘.v.vl !$$ m a Vizitnice priporoča tiskarna D. Hribarja y Celju. Celje: Traun in Stiger Viktor Wogg Alojzij Walland Milan Hočevar Josip Matič Anton Ferjen Fran Zangger Ferd. Jakotvitsch Fr.d. Jakowitcsh Anton Kolenc Franc Pečnik. Oto SchvvarzI lekarna Ce’je: Ivan Ravnikar , M. Rauscher lekarna , Josip Srimz , Anton Topolak ,, VV. Wratschko Dobrna: Jos. Sikokše Braslovče : Ant. Plaskan , Josip Pauer Gomilsko: Fran Cukala [ Hrastnik: Alojzija Bauerheim j , Konsumno društvo , Josip Wouk I Ljubno: Fr. X. Petek Janez Filipič Sevnica: Anton Verbič ■ , S. F. Schalk , Ludovik Smole Trg Lemberg: Franc Zupančič I Konjice: Fr. Kupnik 145 Laško: Andrej Flsbac her ,, Karl Hermann Planina :Lud. Sch scherko » F- Warab rechtsammer Gornjigrad: Jakob Božič _ , - Franc Scharb Poljčane Ferd. Ivanuš >> A. P. Krautsdorfer ,, Anton Schwelz » Karol Sima Mozirje: Leopold Vukič Pristova : Brežice: Žalec: St. Jurij: —--J- «. JVd.il Velenje: Karl Tischler »» Josef Wutti Marija Suppanz And. Suppanz Fran Matheis Franc Varlec Janez Pinterič Uršič & Lipej Albert Geiss j Jakob & Marija Janič I Fran Karti n Trbovlje: Videm: Vitanje: Velenje: Vojnik: Konsumno društvo Anton Krammer Jos. Mahkovec Janez Mtiller sen. Jos. Sporn Franc Dežman Ivan Novak Anton Jaklin Ulrih Lager Fr. 2 ottl Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libensky.