--"S If nhUrtnl ntara tot "6LA8IL0K. S. K. JEDNOTE" 1004 N. Chicago Street. JOLIET, ILL. Return Ruta«« GurutiW. The larg«,t Slovenian Weakly » tf»e Unitad Statae of Aamric«. 0ffio9 of Chicago, HL By Wflef of tfie president, A. 8. Burleson, Postmaster Wednesday Sabscription price; yearly. For menders yearly... $|<2o Fo« m m«mb*r«.......$2.00 Foreign Po—tri—..... $3 Q0 ^ Telephone 1048 j '-\ Največji slovenski tednik ▼ Združenih državah. Izhaja vsako sredo. Naročnina: Za IIum, m leto .. Za mHiim.......< Za inozemstTO .... $1.20 $2,00 $3.00 AUUiil1 '1'AUiJJi jri.K iwafT Entered e« Second-Class Matter December 9, *»2ojfVthe Po»* Office at Jolliet, Illinois, Under the Act of August 24, 1912 _ ==========. J-OR MAILn^ATSPBCIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, APT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22 1918 Stev. 25.—No. 25. '---- HLOVENIAN CATHOLIC UNION It the Post Office at Jolliet, Illinois, Under the Act of August 24, 1912 NASLOV nredaiitva ia apravniitva Jet 1004 N. Chicago Street, Joliet, Ul. Telefon: 1048 ^_ J V Pfleblu ob povodnji. Za "Glasilo K.S.K. Jednote" poroča John Germ. Kakor sanje, tako se mi zdi, ko spomnim na strašno noč 3. junija 1921, ko je grozna po-vodenj mučila cvetoče mesto [Pueblo. Marsikateri &tatel|j "Glasila," ko bo čital to poročilo, si bo morda v duhu mislil, da je to pravljica iz Tisoč ineene noči; toda, je gola resnica, katere ne bo pozabil nobeden izmed onih, ki so jo doživeli. Torej, kako se je pričelo! Dne 2. junija 1921 popoldne je v pasu med Florence Colo in Pueblo Colo padala debela toča po nekaterih Tcrajih do 12 palcev na debelo. To je povzročilo, da je pričela reka Arkansas naraščati. Od severne strani proti Puebli teče takoz-vani Fountain River, ki je po večini suh; toda dne 2. junija je pa tako narastel, da je stopil preko bregov. Kake pol milje južno od Pueblo se reka Fountain steka v reko Arkansas. Ker sta obe reki zdatno narasli, se je pričela voda (tam kjer se reki skupaj JOLIET, ILL., 2fc JUNIJA (JUNE) 1921. Leto VII. Volume VH pričel razsajati grozen vihar. Bilo je tema kot v rogu.-— Ljudstva polne ceste: ta i otroci, drugi s kravo, tretji s kaj drugim. Vse je drvilo proti višinam; in v tej grozni z-mešnjavi je marsikateri rešil malenkostne reči, a dragocenost pa pustil, da mu jo je voda odnesla (Jaz sem eden izmed istih.) Pričelo je padati ter liti neprenehoma 4 ure kakor bi iz škafa izlival. Voda je prihrumela s tako naglico, da vsem ljudem se ni bilo mogoče v zadnjih trenutkih iz hiši iti. Prigodilo se je, da je voda ponoči odnesla hjso in ljudi. Žalibog to se je godilo med Slovaki in Italijani; slovenskih življenj pa ni bilo izgubljenih, čeprav so nekateri tudi v hišah< ostali. Vsa sreča, da ni niti ene one hiše voda odnesla V kateri so ljudje prenočevali. Kakor že omenjeno, okrog pol 9 ure na večer 3. junija pričel je pravi pošastni ples. Tukaj so morali takrat biti vsi zli duhovi celega vesolja, da so plesali ta pošastni ples. Samo predstavljajte si: Lilo ta (Bennet St.) s preko 50^hišami v reko, da ni niti ena sama hiša preostala. Ravno na tej cesti so se potopili naši bratje Slovaki. Tako se je godilo z domovi Slovencev in drugorodcev. Ko je ljudstvo videlo, da je voda vse hiše odnesla, je pričelo na glas plakati; da, ta jok je bil podoben plakanju Jeremije, ki je žaloval nad ra&valinairii ije- tedaj sme bili pripravljeni na najhujše. Vsakdo si lahko sam misli, kaj smo počeli v aerk-vi! Mislim, da nikdo ni bil se v svojem življenju tako skrbno pripravljen na smrt kakor isto polnoč. Bog daj, da bi v-sak večkrat ponovil svoje sklepe, narejene teh par ur; potem' nam bo prineslo največjo korist. Zjutraj ob treh, ko je voda ruzalemskega mesta; ta jok je j dovršila svoje strahovito de- stekati) zajezovati in uhajati j0 ko* kr škafa,- voda imrwrt-* nazaj proti mestu; tako da so la od 5 do 18 čevljev in se razbili linrHp ki 7.ivp v Klirini rA- im_ __ o _ vt'i?i__ bili ljudje, ki žive v bližini reke opozorjeni že v noči 2. junija da naj se čuvajo. Dne 3. junija dopoldne je voda pričela zopet padati; vsak se je podal na svoje delo in niti sanjal ni nihče da bo čez manj kot 12 ur kasneje preplavljeno mesto Pueblo na širjavo skoro 3 milj. Bilo je vroče in soparno dopoldne dne 3.junija; zato so se v daljavi na zahodu pričeli z-birati črni oblaki. Bili so tako temni, da je bil pogled nanje naravnost grozen; tudi jaz sem jih opazoval; večkrat sem stopil iz prodajalne, kjer delam ter z zanimanjem občudoval to grozno moč neba. Celo popoldne so se vlekli ti črni velikani po obzorju na zapadu, in vsakdo ki jih je opazoval si je mislil, da je tam nekaj izvan-rednega: ali velikanske množine dežja, ali pa toče. In žali-bože, bilo je v izobilju obojega; toda, da bo povzročilo ono grozno nesrečo, tega si ni nihiče mislil. Okrog 6. ure zvečer dne 3. junija je parna piščal z 19 piski prvič naznanila da prihaja visoka voda, ter dala s tem ljudem prvo znamenje, da naj se varujejo. Takoj so bile ceste polne ljudstva, vse je drvelo proti reki, da# vidi kako narašča. In res je reka z veliko naglico vedno bolj in bolj naraščala. Med tem so pričeli nekateri umikati svoje imetje, drugi zopet so majali z glavo češ: Saj ne bo iiič hudega." Med tem je pa voda pretrgala severni jez ter se z veliko naglico razlila po trgovski strani mesta. Res, to je bila sreča za nas, na južni strani reke, da smo še o pravem času pete odnesli. O-koli osme ure zvečer je voda na južni strani pretrgala jez ter takoj preplavila elektrarno, nakar so vse luči po mestu ugasnile; med tem je pa lila na širjavo 3 milj. Velika poslopja so se rušila. Voda je drvela z naglico 15 do 25 milj na uro; prinašala s sabo velike hiše ter železniške vozove; nosila dalje tramove, dolge do 50 čevljev ki so podirali poslopja. V daljavi na treh straneh se je pokazal velik o-genj, ki je pretil uničiti še o-stali del mesta; vode za gašenje pa nikjer nobene, čeprav je skoz tekla. In le sreča v nesreči je bila, da je tedaj lilo iz neba kot iz ška*a, kar je pogasilo ogenj. In med tem groznim bučanjem je sedelo pueblsko ljudstvo na visokih holmih ter jokalo za svojimi dragimi, katere je mogoče že voda odnesla, ali jih pa še bo. In tako smo tavali pa holmih in ulicah aa hribu premočeni do kože gledajoči v globino. Kadarkoli se je zabliskalo, takrat se nam je nudil grozen prizor, toda samo za tenotek. Bilo pa je dovolj, da smo videli kako pueblsko bogastvo, kako krvavi žulji delavskega ljudstva plavajo po deroči reki. — Nismo več govorili* lyi-do je nam bilo pri srcu in solze so nam pričele teči, ker smo videli, da nam plavajo po vodi naši domovi, težko ^prihranjeni novci celega našega življenja. —Tiho smo se razšli k prijateljem na hribu ter se vdali v grozno usodo.— Komaj pa je napočila jutranja zarja dne 4. junija, je bilo zopet vse na cestah; vsak je hotel priti do svojega doma; toda tega še nismo mogli doseči, ker je bila voda še pregloboka. Da, zares, pogled na slovensko naselbino v Grove in na mesto je bil grozen! Celo mesto kakor jezero! ' In tam, kjer so sinoči stali še j skromni, ali pa ponosni domovi, tam je bilo vse prazno, vse z vodo zalito; v tako pustinjo se je na primer spremenila tekom noči ena cela ces- mogel ganiti prav do srca v-sakega navzočega. Ni mi treba več opisovati groznih prizorov. Da, bili so grozni in strašni, da jih sploh tuja oseba ne more pojmovati. Lahko trdim, da je bilo šumenje valov močnejše kot ni-agarski slapovi; vmes pa jok in stok ljudstva!.— — Torej, tako je postalo nekdaj cvetoče mesto Pueblo kar Čez noč •— beračija, in s Pueb-lom vred smo postali bemči tudi mi Slovenci. Pa kaj hočemo, to je delo usode. Ne o-bupajmo! Stopimo na noge in primimo se dela; postavimo si nove domove, saj nam:bo pri tem pomagalo naše ljn< gu, Vsemogočnemu Se pa kreno zahvalimo, da nas je •pri tej grozni katastrofi še o-fyranil pri življenju! V prihodnjič bom naznanil imena vseh prizadetih članov K. S.K.J. ter primerne svote, koliko so izgubili. Se enkrat ponavljam, da ni izmed Slovencev ali Hrvatov nihče utonil. DRUGO IZVIRNO POROČILO 0 POVODNIJI V PUEBLO, COLO. (Piše R^. Ciril Zupan. OSB.) Vse seveda ni bilo resnično, kar se je poročalo prve dni. Pa strašno in grozno je bilo vseeno. Jezik nima besed in živa domišljija Dantejeva bi ne bila kos opisati strahote naše povodnje v noči od 3. do 4. junija t. 1. Signali so venome1* opominjali ljudi na nevarnost; pa kedo se je kaj tako strašnega nadejal! Orni, težki oblaki so viseli na zapadu mesta in kar nagloma so se jeli trgati, da strugi Arkansas in Fountain reke nista, mogli več oklepati premočnega navala. Vode, kakor izpuščene iz oklepov silne zatvornice so vdrle na vse strani, ter potegnile s sabo in podrle kar jim je stalo na poti. Ljudje so se jeli še le umikati, ko so videli vodo, da je drla proti njihovim hišam; torej ni bilo več časa več kaj drugega oteti, kakor golo življenje. Ob 9. zvečer je pričela silna voda že poplavljati naš Grove; tedaj še le se je ljudstvo Spustilo v beg na višje kraje. Nekaj nas je pa zbežalo v našo trdno zidano cerkev, ker smo res mislili, da bomfy na varnem. Vldevši, kako je silna voda drvila pred seboj velika drevesa, težke železniške vozove, hiše (eno ali dvonadstropne«), ko so se podirali pred našimi očmi močno zidana poslopja, lo, drug za drugega nismo znali. Menili smo vsi, da bomo pokopavali svoje mile rojake, če ji^ ni voda že sama zagreb-la ali odnesla v daljne dežele. Mislili smo si; ti so že prestali svoje zemeljske tježave! Tega hvala Bogu saj ni bilo pri naših ljudeh; tudi enega samega nismo izgubili. V Grove se vidi le razvaline in opustošene prostore kakih 200 po številu; naših je kakih 100. Nekateri so izgubili vrednostt od $300, drugi tisoče do 10.000 dol. Najhuje je menda prizadet izmed naših znani rojak Josip Russ, ki pa mirno trpi nepopisno nezgodo, in gre pogumno naprej j¥> opravi _ , ^ , Kedaj in kako dospemo na- zaj, na prejšnje stališče, ali!Richmond Ave- mestu povodom minule povodnji odnesenih in porušenih. Po natančnem popisovanju in pregledovanju je navede-nec dognal, da je voda v usodni noči med 3. in 4. junijem odnesla 510 (petsto deset) hiš; porušila jih je 98 (osem in devetdeset) temelj pa odnesla 61 hišam, torej vsega skupaj 669 hiš. Pritem pa še ni vpošteto število poškodovanih hiš v trgovskem delu mesta. S sledečih ulic so bile hiše deloma odnesene, ali pa porušene: South S. Fe Ave., Lame, Hobson Ave, W.4. Str., W. 2. Str., W 1. Str., W. 5 Str., North Grand Ave., W. 6 St., W. 7 Str., East in West 8 Str., Water Str. Mattice in Gibson Addition, East of Mineral Palace Park, Craig Str., W. 3 St. West Str., N- Greenwood Ave, Elizabeth Str. Court Str., Moffat Str., Stanton Ave., Juniper Ave, East D Str. Gast C St., Park Str., A Str., Spring Str., East B. Str., Palm Str, Plum Str. No in So. Oneida Str., So. Mechanic Str, So. Victoria A-ve? Lamkin Str. Main Str. in II. IZKAZ DAROVALCEV za vsled povodnji prizadete rojake v Pueblo, Colo. Jolietska naselbina: Nabral Fr. Terlep: John Kralj, ml ........$5.00 John Kralj, st.......... 2.00 Josip Vidic ........... 2.00 Anton Gombač ........ 1.00 Anton Juršinovič ...... 1.00 George Skufca ........ 1.00 Jakob Solnce .......... 1.00 Jakob Gombač ........ 1.00 Martin Govednik ...... 1.00 Frank Kerne .......... 1.00 (Terlepova kolekta $16.) George Lopartz ........ 5.00 Josip Bučar............ 1.00 saj nekoliko bližje! To je seveda odvisno od naših usmiljenih ameriških Jugoslovanov in Rdečega križa (Red Cross). Posestniki drugih narodnosti so izgubili na stoti-soče. Red Cross je bil kar hitro prijavljen pomagati trpinom in ubežnikom vsled povodnji. Res smo tukajšnji rojaki marljivo prispevali vselej za Rdeči križ; pa sanaprej bomo pa še bolj z veseljem, ker vidimo, kako Rdeči križ skrbi za ljudstvo ob sličnih nezgodah. Pueblo Jugoslav Relief stoji v tesni zvezi z A-meriškim Rdečim križem, ki nas gotovo ne bo preziral. Red Cross je velikanska narodna podporna moč za lajšanje prizadetim vsled nezgod,, izgub in nesreč. Previdno misleči rojaki so hitro (že prvo jutro) poklicali rojake naj bi redno iskali pomoči. Red Cross urad je bil tega vesel, ter je stopil z nami v zvezo. Da se kake osebe ne prezre, nočem naštevati marljivih in požrtvovalnih sotrud-nikov. Njih imena so označena v razposlanih pozivih. Velikega priznanja je pa vredno, da so nekateri jugoslovanske organizacije bitzojavno obljubile svojo pomoč in so nam zdat-ne svote že naravnost poslale. Pri tem velja stari pregovor: da dvakat da, kdor hito da. Naslov Pueblo Jugoslav Reliefa je na: 217 Northern Ave. Pueblo, Colo. Pri minuli povodnji je utonilo in pogrešanih nad 1500 o-seb; dosedaj so jih iz vode potegnili okrog 100, ostalih pa ne bo mogoče nikdar dobiti, ker jih je deroča voda s sabo odnesla. Vsled povodnji je danes v tem mestu nad 3500 ljudi brez strehe; materrjelna škoda samo na hišah znaša preko 25 milijonov dolarjev. Rohahilitaiija mesta. Vojno stanje preklicano. Pueblo, Colo. 19. junija. -Sporazumno z mestnim, okrajnim, državnimi in zveznimi o-iblastmi se bo kmalu pričelo z rehabilitacijo in popravo porušenega dela mesta. Razni ve-ščaki in inženirji že delajo tozadevne načrte. Pred vsem se bo skušalo strugo reke Arkansas zdatno poglobiti in razširiti za 400 čevljev, da ne bo zopet voda stopila čez bregove. Obrežje reke bo obdano z močnimi betonskimi stenami. V ponedeljek, 20. t. m. bo vojno stanje nad mestom uradno preklicano in vso prometno službo bo zopet policija prevzela v svoje roke. Policiji bodo pač še pomagali pri vzdrževanju reda častniki in vojaki Narodne garde. Župan Mo-iorehead je naprosil generalnega adjutanta, da naj se regularno vojaštvo čim prej odpokliče, ker je v zvezi z velikimi stroški. OROŽNA ŠKODA VSLED POVODNJI V PUEBLO, COLO. Voda je odnesla \n porušila 669 hiš. Pueblo, Colo. 19. junija. — (To Pueblo Star-Journal) Po naročilu občinskega sveta je John F. Cregan iz Blende dne 17. t. m. dovršil svoje poročilo koliko hiš je bilo v Za znižanje armade. Washington, D.O. 20. junija, -Posebni konferenčni odsek Ido danes naprosil senatsko z-bornico, da naj odobri vojaški proračun za prihodnje fiskalno leto in da naj se našo s-talno armado zniža na 150,000 mož. Ker je prišlo med obema z-bornicama glede tega vprašanja do nesporazuma, bo težko navedena predloga sprejeta. Jolietska naselbina II. izkaz..............$22.00 (I. in II. izkaz skupaj $233.00) Društvo sv. Ane št. 105 K. S. K. J. New York. .$50.00 Dr. Srca Mar. št. 111 K. ■ Sv K. J. Barjberton, O.. 25.00 (Na seji nabrano $3.30 iz > blag. darovano $21.70) Društvo Frid. Baraga št. 93, K. S. K. J. Chish- olm, Minn...........50.00 DrtiStvo Marije Pom a era i št. 79, K. S. K. J., Wau- kegan, 111............50,00 Društvo sv. Jurja, št. 73 K. S. K. J. Toluca 111.. 5.00 Člani in članice društ. sv. Jan. Krstnika št. 11 K. S. K. J. v Aurora, 111. skupaj darovali $31.65) in sicer: Josip Fajfar .......... 5.00 Ant. in Frančiška Kranjc 2.00 Josip Kozjov......... 2.00 John Novak........... 2.00 John Ajster........... 2.00 Andrej Zakelj......... 2.00 Anton Šustarič........ 1.50 Helena Praprotnik..... 1.00 Mrs. Cecor............ 1.00 Tom Zakovšek......... 1.00 Frances Zakovšek ..... 1.00 Anton Rudman........ 1.00 Anton Zupančič ....... 1.00 Josip Jakož........... 1.00 Josip Pregelj.......... 1.00 Jernej Verbič ......... 1.00 John Praprotnik, st..... 1.00 Ana Jurkas............65 John Snedec........... .50 Frank Lokar...........50 John Kočevar..........50 John Ramuta...........50 Frank Praprotnik......50 Jakob Salamon.........50 John Praprotnik, ml.....50 John Kržaj............25 Terezija BlažiČ.........25 Tom Blažič.............25 Gust C. Verbič......... -25 Današnji izkaz ------$233.65 Zadnji izkaz .......$311.00 Skupaj.........$544.65 Iskrena hvala vsem darovalcem. Cenj. društva in posamezniki so uljudno prošeni, da izvolijo prispevke za nesrečne i ojake v Pueblo pošiljati na gl. urad K. S. K. Jednote (blagajniku sobr. John Graheku) t Glavni odbor bo vso nabrano svoto poslal na pristojno mesto, da pride v prave roke. ^ John Grahek, blagajnik, Josip Zalar, tajnik, Pomožnega odbora. Joliet, lil., dne 21. junija 1921 mavstlo m vabilo. Povodom svoja dvajsetletnice priredi društvo sv. Jožefa v Brooklynu, štev. 57 K. S. K J. veliko slavnost v nedeljo dne S. julija 1921 spojeno s piknikom ter vsporedom. Na to slavnost vabimo naj-uludneje vsa slovenska podporna in zabavna društva kakor tudi vse cenjene rojake iz Greater New Yorka ter jih prosimo, da nas počastijo s svojim dbiskom. Vselični odbor našega društva bo skrbel in gledal nato, da bodo vsi gostje v vsakem oziru popolnoma zadovoljni. SPORED. 1. Društva in člani se zberejo v društveni dvorani na 92 Morgan Ave., v nedeljo dne 3. julija, točno ob pol 10. uri zjutraj. 2. Odkorakanje v cerkev s zastavami in znaki,, po redu, kakor ga bo maršal brat F. G. Tassotti določil. 3. Cerkvena slavnost se prične točno ob pol 11. uri dopoldne. Pred sv. mašo je blagoslovitev društvene zastave z običajnim obredom; pri sv. maši pojeta iz posebne naklonjenosti Slov. pevska društva 4 * Danica** in "Domovi- S1 o venci v Ameriki, da pomagamo našim rojakom v Pueblo, Golo. Pozdrav vsemu članstvu K. SX Jednote! Louis Konjar, tajnik. na 99 4. Po končani cerkveni slavnosti odkorakajo društva nazaj v društveno dvorano. 5. Ob 2. uri "Slavnostni banket** v Eemerald parku, Glendale, L. L Banket $1.50 za osebo. 6. Ob pol 3. uri se prične piknik z običajno prosto zabavo, plesom, keglanjem za dobitke itd. Izžreban fep^tudi .cekin za $20.00. Prostovoljna vstopnina. Za mnogobrojno udeležbo se še enkrat najtoplje priporoča Veselični odbor dr. sv. Jožefa. / Društvo sv. Barbare št. 92. Pbgh, Pa. Pozivam Članice nagega uruštva na redovitu seju ko-jaiiie biti 10. julija. Onde če biti. prečitani šestmesečni računi; bote čule, koliko društvo premože.—Ko je članice du-guju, da dug podmire. Sestre, nemojte se kriviti ako se bu z vami delalo po pravilih, ili da vam se nesreča dogodi; on-da nemojte odbora kriviti; ni-šče vam ne bu kriv, neg sam. Toliko do znanja! Sa pozdravom Marija Novogradac, tajnica. Društvo Sv. Oir. in Met. št. 101 * Lorain, 0. Naznanjam članom in članicam gbriimenovanega društva da, kakor je že bilo poročano v —Glasilu "št, 20," je bilo sklenjeno na seji 1- maja da se priredi veselico v korist na-Se društvene blagajne dne 2. julija ■zvečer v' Al. Vimntovi dvorani. Začotek cb sedmih. Sfatorej vas cen j. člani (ice) uljadno prosim,-da se te veselice vsi udeležite (vsi, od prvega do zadnjega) da ne bo poiem kakega prerekanja. Pomnite, da je balo sklenjeno na seji 5. junija, da vsak član (ica) ki se ne udeleži te veselice, plača .kazni $1.25 v društveno blagajno. Vabimo prav uijudno tudi vsg cen. sosedna društva, da bi se naše veselice v deležila, kar jim bomo tudi mi izkazano naklonjenost povrniti po avoji moči. > : prosim tudi člane (ice) da se \si gotovo udeleže prihod-mesecne seje dne 3. julija. važno st-jo pomnijo Društvo sv. Družine št. 136 Willard. Wis. Članom društva sv. Družine se naznanja da se bo vršila v nedeljo, 26. junija iz-vanredna društvena seja in to takoj po prvi sv. maši. Člani, pridite vsi. Na tej seji se bo ukrenilo, kako moramo najbolje pomogati nesrečnim rojakom v Pueblo, Colo. • Daije omenjam, da se bo na (prihodnji seji razdelilo nova društ. in Jednotina pravila in očetom, ki imajo otroke pri društvu pa Junior certifikate. Člani pridite vsi! S pozdravom Lud. Perušek, tajnik. Društvo sv. Jeronima št -153 Canonsburg, Pa. Vsem cenj. članom in člani cam gorinavedei^ega društva; naznanjam in jih opozanjam na sledeče tri važne reči; , Obiskujte v obilnem številu društvene seje, še važnejše pa je: plačujte mesečni asesment vselej o pravem času. Drugič: Oni, ki mi niso še poslali spo-vednih listkov, naj jify takoj pošljejo in tretjič: nova pravila sem ravnokar prejel; k-dor jih želi še pred sejo imeti, jih lahko dobi na mojem domu. S sobratskim pozdravom John Peihan, tajnik in zastop. Soudan, Minn. Sporočam žalostno vest, da je tukaj v naši naselbini po več mesecev trajajoči bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče dne, 6. t. m. mirno v Gospodu zaspal rojak John Lovšin, rodom iz Ribnice na Kranjskem. Tukaj je živel od leta 1889."—Pokopali sjno ga dne 8. junija na tukajšnjem katoliškem pokopališču v Tower, Minn. Pokojnik je bil zastopnik društva Sv. Cirila in Metoda št. 4 K.S.K.J. in bivši večletni tajnik označenega društva. Zaeno je bil tudi zastopnik ka-tol.časopisja tukaj v naai župniji, za kar je mnogo dobrega storil. Bil je miren in blag značaj, radodaren, usmiljen, in gostoljuben do vsakega, ki je prišel v njegovo hišo. Marsikaj je podarila njegova desnica, kar ni videla levica. Spadal je k dvema podpor, društvoma insicer k dr. Sv. C. in M. št. 4 K.S.K.J. in k dr. sv. Petra in Pavla N.H.Z. katera sta ga korporativno spremila k večnemu počitku. Da je bil pokojni John splošno priljubljen, kazal je njegov veličastni pogreb; poleg društvenih, sobratov in domačinov je bilo opaziti pri pogrebu tudi druge iz bližnjih slovenskih naselbin: iz Chishol-ma, Eveletha, Aurore, Dulut-ha itd. Med drugimi je bilo o-pa&iti tudi dobro »poznanega trgovca t in ; potnika Matija Pogorelca. ■ Počivaj v miru, blaga duša in duh tvoj naj se veseli nad zvezdami. Naj se večno odpočije na Presv. Božjem Srcu, katerega si vedno ljubil in častil v svojem življenju. Sedaj naj ti bo v plačilo in veselje vso večnost. Blag ti naj bo s-' pomin! Počivaj mirno v Gospodu! Joseph Oblak, tajnik dr. št. 4. — Dne 17. t. m umrla na svojem domu na 1510 N. Center St. 63 let stara rojakinja in sosestra Josipina Planine, soproga sobr. Antona Planino; bolehala je delj časa za protinom. ^ Pokojnica je bila doma iz Črnomlja iz Zupančičeve hiše; tukaj v Jolietu jo živela nad 30 let, kjer zapušča moža, 4 sinove in eno hčer. Spadala je k društvu sv. Cirila in Met. št. 8 K. S. K. J. in k nekemu hrvatskemu društvu. Naj v miru počiva! Prizadetim sorodnikom izrekamo naše sožalje. — Prihodnjo nedeljo, dne 26. t.-m. bo pred slovensko cerkvijo Sv. Jožefa po vseh sv. mašah kolekta za siromašne in hudo prizadete rojake v Pueblo, Colo. Vsakdo naj kaj daruje v to svrlio po svoji moči. — Šolska veselica, katero so minulo nedeljo popoldne priredili graduantje letnika 1921 in učenci višjih razredov naše farne šole c 'Slovenija* dvorani, je izborno izpadla; spored je bil nad vse okusno zbran in tudi izvršen, za kar gre priznanje častitim šolskim sestram, ki so mladino tako fino za nastop izvežbale. Letos je dovršilo 8. razred 17 učencev in učenk (7 dečkov n 10 deklic) in sicer: George A. Vertin (z odliko); Albert Čulik, Edward Jurjevič, Edward Koitavec, Joseph Fabjan, Robert Kness in Anton Filak. Deklice: Mary Lavrič (z odliko), Elizabeth Ziyec, Sophie Smolich, Josephine Judnich, Lilian Grayhack, Ana Spelič, Mary Russ, Gertrude Korevec, Josephine Jaklič in Frances Gaspic. Iskrene čestitke vsem gr^duautom in graduantinjam! — Dodatno k našemu zadnjem poročilu o treh slovenskih graduantinjah Joliet Township višje šole naj bo s tem še omenjeno, da je Junior College dovršila gdč. Marija Uršieeva, hči rojaka Mihael Ursicha na 115 Indiana St. Pri tej priliki je srečna graduantinja dobi la diplomo za učiteljico na ljudskih šolah. Zadnji letnik St. Francis a-kademije v Jolietu so dovršile sledeče slovenske dijakinje: Dorothy Uršič, Antonia Štefani č, Elizabeth Znidaršič in Hildegarda Strutzel. Vsem go ri navedenim izražamo iskrene čestitke, osobito pa njih star sem! «» m> mm m • za par minut in otrite to, ne da bi poplaknili. se pri tem ne sme rabiti. II. SPANJE. Jako mladi dojenček prea-pava večino svojega časa in velika vročina ga ne moti, ako je primemo oblečen. Tak dojenček trpi le jako malo vsled vročine, ako ga mati doji z lastnim mlekom. Ali dojenček je večkrat nemiren in se 'počuti neugodno. Dete, eno leto staro, potrebuje 14 ur spanja, in da se mu to omogoči, treba potruditi se, da bodi njegova spalnica hladna toliko po noči, kolikor po dnevu. Električna pahljača je jako primerna; veranda (porCh), omrežen proti muham in komarjem, je jako ugodna spalnica za do-jence. Kopel pred spanjem dostikrat pomiri nemirnega dojenčka ker mu ohladi ogreto kožo in isti vsled tega lahko zaspi. katere nikar naj ne dajejo dojenčku nikakih fuspavalnih lekov. Ako dete ne more spati, pomenja, da nekaj ni prav in da njegovo zdravje zahteva posebno pozornost, ali nikakor ne gre rabiti lekov v to svrho, izvzemši vsled predpisa dobrega zdravnika. Ako dete mora spati v hiši, tedaj naj vedno spi v svoji lastni postelji in— po mogočnosti — v lastni spalnici, tako ga nič ne moti od trenotka,ko je zaspalo, dokler ne ustane zjutraj. Nočno oblačilo in spavalne vreče so opisane v knjižici "Infant Care", izdani po Children's Bureau De partment of Labor, Washington, D. C., Ju se vsakemu na zahtevo pošlje zastonj Jugoslav Section Foreign Language Information Service. m m NEGOVANJE DETETA TE KOM POLETJA. Zdravo dete katerisibodi starosti bi se moralo kopati v-sak dan, navadno zjutraj.Po-leti, ko je treba, da je dete hla-110, se mora kopati tudi pred spanjem. V to svrho služi najbolj mlačna voda od 85 do 90 stopinj — , dasi starejši in krepki otroci imajo morda ;i*aj§i Uadoiejjšo vodo. Treba rabiti le malo (žajfe). Na v-sak način se milo ne sme troti naravnost po koži. Celo ob največji vročini treba obvarovati dete pred prepihom, ker se jako lahko prehladi; radi istega vzroka treba dete takoj obleči, čim se je izkopalo. je kopel končana, treba osušiti otroka nežno ali pazljivo, prav na lahko otirajoč kožo z mehko brisačo. Prav malo drobnega lojevca (talk) se lahko rabi v gubah in pregibih kože, kot na pr. v lakotni-ci i pod pazduho, ali mnogo mater rabi preveč prahu in s tem zamašujejo kožne znojni-ce. V dnevih vročine, ko se otrokova koža utegne nekoliko vneti, je kolpel z otrobi tedaj jako priporočljiva. Ta kopel se pripravlja tako, da pavol-nato vrečico zrahla napolnite z otrobi, jo namočite in večkrat stiskate, dokler voda,v kateri naj se dete koplje, postane mlečna. Postavite dete v to ( SNAŽNA USTA Snažna in zdrava usta so o* gromiie važnosti za javno ^zdravje Bol'ezenske bakterije (ge rms, > prodirajo v telo preko razpoklin v koži ali preko slu-znili mren naravni^ votlin te telbsa, ust in nosu, ali pa potom črevesnega prehoda. Zdrava koža ima odporno silo proti klicam, izvzemši ako jo prebode pik žuželke ali pa kako orodje. Ali usta in nos ne nudita le lahkega pristopa bolezenskim klicam, ampak tvorita tudi idealen inkubator za njihovo zarejo, ker tu je pri merna gorkota ter sluz in slina skupaj z drobci jedi tvorita izborno zarejališče. Usta in nos nadalje nudita izdatno zavetje nakopičenim bakterijam. Pokvarjeni zobje, bezgalke v grlu in sluzna prevlaka jezika imajo neštevi-lo luknjic in grb, ki so prava zaščita za bakterije proti navadnim Čistilnim metodam, kakršna je okrtačenje zob. Treba za to rabiti redno dobro tekočino za splakovan-je ust. Apnjača je izvrstna u-stna voda, ker raztaplja sluzo, zlasti onega, ki se nabere na zobeh. Vse votlino v zobeh zahtevajo takojšnjo pozornost zo-bobozdravnika. Za vsako obolenje bezgalk (tonsils) ali gobi v grlu (adenoidov) treba zateči se k speoijaliistu za nos in grlo- Dostikrat je sistem prizadet po stru'pih izločenih iz mas bolezenski^ klic, nakopičenih v pokvarjenem zobu, v oboleli bezgalk i ali v kakem adenoidovem izrastku v oboku goltanca. DEKLE nad 17 let stara (Slovenka) se sprejme kot prodajalka v "Dry goods** oddelku. Mora znati dobro angleško. Vprašajte za Mr. Gelder-ja v STERN'S BIG STORE, N. Chicago St. Joliet, EL NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam vsem prijateljem in znancem? da je po dolgi in mučni bolezni previden s svetimi zakramenti za umirajoče dne 3. junija mirno v Gosfpodu zaspal moj ljubljeni soprog Matijaj Knaus Pokojni je bil rojen 11. a-prila leta 1876 v vasi Retje št. 75 fara Loški potok. Pogreb se je vršil dne 6. junija ob 9. uri s sv. mašo. Hvala vsem onim, kateri so ga obiskovali ob času bolezni. Posebno se zahvaljujem Mr. in Mrs. John Snyder in Mr. in Mrs. Movern iz Dulutha ker so pokojnika večkat o-biskali ko je bil v bolnišnici v Duluthu. Najlepša hvala tudi drštvu "Friderik Baraga št. 93 K. S. K. J. za krasni darova-vani venec in ker se je drušftvo Posebno se lepo zahvaljujemo Mrs. Stone, Mrs. Root in Mrs. Bort za darovane vence* ki so celo noč preculi ob njenem mrtvaškem odru. Ijjuibljena nam nepozabna Anica, ki se že veseliš med krilatci v nebesih, prosi za nas Boga! Žalujoči ostali: , Johp in Mary Jugovich, stariši, Mary, sestrica, John, Joseph, Vlijem bratje. Aurora, Minn. 12. junija 1921. Dvoje zgodovinskih spominjanj. Gencij, kralj Ilirije, je bil |po Rimljanih premagan leta |168 pred Kr. r. Po tem kralju so že tedaj nazivali neko rast-llino, (gentian) encijan po i-menu, koje grenke korenine se rabi v zdravilne svrhe že tisoč let|ja. Ta zdravilna korenina v zvezi z "Cascara sagrada** in drugimi zelišči se rabi pri izdelovanju Trinerjevega grenkega vina, najbolj zanesljivega zdravila zoper slab okus, Zabasanost, glavobol in druge želodčne bolezni.— Angelika je zopet druga znana zdra- udeležilo pogreba. Za darova-, vilna rastlina. Grenke korenine vence in rože se tudi za- ne tega zelišča so davno rabili hvaljujem družini John Ko- zoper sapo in napenjanje v chevar in Petrieh in Milanko-vichu in za rože. Mr. Matiji Pogorele. Jakobu Ozbolt in Mrs. Novak. Najlepša hvala tudi Mr. in Mrs. Jakob Šega iz Jolieta, 111. ker sta od tako daleč prišla na pogreb. Dalje sa zahvaljujem še družinam: Matt Bartol, Frank Laurich, Ludvik Kordish in Peter Staudohar in vsem drugim kateri so se udeležili pogreba in ki so me tolažili ob uri žalosti. Tebi dragi soprog pa bodi hladna ameriška žemljica! Žalujoča sporoga Marija Knaus. NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je nam v Gospodu zaspala naša ljubljena hčerka in sestrica 'Anna Jugovich. * Umrla je dne 30. maja t. 1; v Fairhold bolnišnici, kjer je celih šest let ležala in trpela hude bolečine po celem telesu; ni si mogla sama nič pomagati. Stara je bila 9 let in in 10^2 mesecev. Njeno truplo je bilo semkaj na Auroro prepeljano, kjer se je vršil pogreb dne 2. junija na katol. pokopališče. ■ trebuhu. Kralj Karol IV. ki je slavno na Češkem vladal v 14 stoletju, je imel mnogo zaupanja v to zdravilno rožo. Ker je "angelika** roža v veliki množini rastla na Češkem, je kralj Karol dajal vedno tej roai glavno prednost; kadarkoli je potoval, so mu morali "angelika** zdravilne rože pošiljati. — In dandanes je Tri-nerjeva Angelica grenka toni-ka največ narejena iz označene rože; to zdravilo utrjuje živce in krepča telo.—Poskusite torej ta Trinerjeva zdravila katera dobite po lekarnah in v prodajalnah zdravil. (Advert.) HARMONIKA NA PRODAJ. Prodam kranjsko trivrstno dvoglasno harmoniko Zakrajš-kovega dela, v starem kraju narejeno. Kdor želi imeti fino harmoniko naj piše na naslov: Frank Piškur 308—97th Ave. W. . New Duluth, Minn. HIŠA NA PRODAJ v Jolietu, 111., sredi slovenske naselbine na 1506 N. Center St. Več se poizve pri lastniku J. N. PASDERTZ 1425 N. Center St., Joliet, 111. (prodajalna) Telefon: 2917. Naznanilo in zahvala. Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 24. maja za vedno zaspala moja nepozabna soproga in mati osmih otrok ga. Frančiška Mladič. Ranjka je bila' rojena dne 18. nov. 1879 v fari sv. Križ pri Kostanjevici na Dolenjskem. V Ameriki je bila 22. let. Bila je zelo priljubljena in spoštovana tudi med drugim narodom, ter,dobra mati svojim otrokom. Vence so darovali sledeča društva in družine: Društvo Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J., Spolek Sv. Anny Čis. 19. Društvo Sv. Neže Court 826, W. C. O. F., "Triglav** Building & Loan Assn. Rivulet A. C. Betsy Ross Club. The children of Gary School, Rooms 107-201-300-305. Mr. and Mrs. Krže, Mr. and Mrs. Knaus iz Cleveland, O. Mr. and Mrs. Volčanšek, Mr. and Mrs. Kalan, Mr. and Mrs. Koshak iz Cicero, 111. Mr. and Mrs. John Košiček, Erickson družina, Holl družina, Miss Mary Teringer, Layers družina, Mr. and Mrs. Bondy, Mr. and Mrs. Anton Mladic, Mr. and Mrs. Frank Mladič, Mr. and Mrs. John Mladic, Mr. and Mrs Leo Mladič. Iskrena Vam hvala, ki ste darovali vence, in onim, ki ste jo obiskali v bolnišnici, v času njene bolezni, in tudi onim, ki ste se udeležili v tako obilnem številu pogreba, kakor tudi glavnemu odboru . Jugoslovanske Katoliške Jednote za poslano mi sožalje. Ti pa ljubljena soproga in mati, počivaj v miru, naj ti bode lahka žemljica! Žalujoči ostali: Mohor Mladič, soprog. Willie, Clara, Richard, Bertha, Christie, Otto, Dorothy, Rosie, otroci. Šasta nedelja po Binkoštih. LJUBEZEN IN USMILJENJE. Za 11 Glasilo K. S. K. Jednote" napisal Ksaver Meško. Ni bilo prvi« tam v pušča-j vi, da je Gospod ob pogledu iia množico, ki ji je pošla jed in Je pričela trpeti glad, poln sočutja, usmiljenja in ljubezni mn je rekel: 44Smili se mi množica." Tisočletja poprej, ko je zadelo prvo, strašno in najstrašnejše gorje 'prvega človeka in z njem ves njegov zarod, ko je užaljena prav j. nost božja zaprla ob prvem grehu nebo, je sin božji govoril: 4'Smili se mi množica. Tu sem, Oče pošlji mene, da trpim za ubogo človeštvo in zadostim tvoji užaljeni pravičnosti." "Smili se mi množica,' je govoril, ne z besedami, ampak dejansko, ko je ležal ubog in zapuščeno dete v jaslicah bet\ehili prošnje (potrebnim in trpečim, če jo le količkaj moremo iapolniti. Saj si s tem služimo vedno le novih dobrot. Stara priča nam pripoveduje o mali deklici. Umrla sta sta ji oče in mati, in sirota je ostala na sveta. Bila pa je uboga, da ni imela doma, kjer bi stanovala, ne postelje, kjer bi spala. Le siromašno oblek-ca na telesu,kos suhega kruha v roki, in v prsih blago, pobožno, usmiljeno srce so bila njena last. Ker ni imela ne doma ne sorodnikov, se napoti posvetu, v trdnem zaupanju, da jo bo že Bog vodil, kakor on ve, da je najbolje za njo. Pa jo sreča starec siromak in zaprosi: 44Dete, daj mi kruha, tako lačen sem." Deklica mu vesela da ves kos in prijazno pravi: 44Bog ti ga blagoslovi!" in gre dalje. Pride ji naproti gologlav otrok in jo prosi: 44Zebe me v glavo. Dai mi kaj, d^ se pokri-jem." Deklica sname čepico z glave in jo da otroku. Ni še hodila daleč, kar ji pride naproti druga deklica, brez jopiča, tresoča se od mraza. Deklica sleče svojo jopico in \jo obleče prezebajoč emu otroku. Gre dalje in pride v gozd; mračilo se je že. Pa s-reča tam otročička, še manjšega, kot je bila sama. Oblečen je bil v nekako strgane cunje in je ves drhtel od mraza. Deklica se v srce zasmili." Misli si: 44V gozdu sem in noc je že nihče me ne vidi." Pa sleče svojo srajčico in jo obleče otročičku. Tako je stala deklica gola v gozdu, kar se hipoma utrne z neba cela množica zvezd in popada pred deklico. Jn ^saka zvezda ye bila blesteč cekin. V veliko svo je začudenje ofaazi deklica, da ni gola, ampak oblečena v prelepo obleko. Pobere zlate, gre iz gozda in bila je preskrb ljena za vse življenje. Resnično, kdor ubogim milost skazuje, si zaklade nabira", kakor pravi sv. Duh. Storimo tako tudi mi, po z-gledu in milosti Gospoda Kristusa, ki naj po veri prebiva v našir srcih, da bomo mogli v ljubezni vkoreninjeni in u- S. K JWSCm 22. JUNIJA 1921. trjeni z vsemi svetifhj umeti, duši vse dni. Žalost pa škodi kakšna je širokost in dolgost, visočina in globočina. Spoznati tudi vrednost obsegajoco ljubeze Kristusovo, da bomo napolnjeni iz vso polnostjo božjo. Njemu pa, ki more storiti vse v obilnejši meri, kot mi prosimo in umejemo, nje-mu slava v Cerkvi in v Kristusu Jezusa v vse rodove vekomaj. Amen." Krivda. Črtica. Spisal Ivo Česnik Tema je bila, da si dalje segel kot videl. Nalahno je jclo pršeti izpod neba. Šumelo je po drevju, ki je izgubljalo svojo od«jo. Po vsem gozdiču se je culo tiho šuštenje, kot bi Se donosnih bukev in s perotnioami tikala nevidna roka listov, kot bi duh plaval preko vrhov pobožal veje, da bi trepetale. Tomaž je stopal počasi po kolovozni poti. Umazane luže so stale tuintam, morda v kolovozu, morda črez vso pot. Blatna voda mu je brizgala po hlačah, mokra veja ga je oplazila po obrazu, plečih, toda Tomaž se ni brigal za to. Preveč misli se mu je podilo po glavi, da bi pazil na,take malenkosti. "Vedel sem, da bo prišlo tako daleč, Saj je moralo priti," je godrnjal sam s seboj. Da bi bilo vsaj jasno in bi svetila luna! Lažjo bi mu bilo pri srcu. Tako je pa tako pusto v naravi in v duši. Razjokal bi se in bi bilo boljše. Toda kaj pomaga jok? Prepozno je prišel kes, toliko prepozno, da je vse zamujeno. Votlo so odmevale stopinje po samotnem gozdiču. Starec je potegnil klobuk nad oči, se za vil tesno v suknjo, del roke v žep in korakal počasi. Zagrmelo je votlo nad njim. Odmevalo je od gore in se izgubljalo v daljavi. Težke megle so se vlačile iz dolin proti vi Šavam. Huda ploha je pretila Tomaž se ni zmenil zanjo. Mi slil je na nekoga, ki je pred davnim časom hodil isto pot, tako se mu je godilo kot njemu. Zapodil ga je on od hiše, umaknili se je razžaljen starec v temni noči in se napotil k tujim ljudem iskat prenočišča. 4 4 Tomaž, čemu zapravljaš po gostilnah?" je opominjal sina, ko se je vrnil pozno domov. 4 4 Svoje zapravljam in ne vaše. Če vam ni prav, pa pojdite P Začel se je prepir, zmerjanje. Pristopila je še' Tomaževa žena in pomagala. Oče starec, | ki bi rad užival na starost mir | in se odpočil, je bil žalosten, ker ni bilo tedna, da bi se ne sprli. "Sitni starec, poberite se iz hiše! Samo sovrašttvo naprav-ljate." In prejel je vinjeni sin x>četa in ga pahnil skozi vrata.. 4 4 Ne prikažite se več pod mojo streho!' "Proklet bodi, proklet Tomaž!" In oče je odšel v oni temni noči in se ni več vrnil. Nastanil se je v vasi pri starem beraču, delal v svoji onemoglosti, dokler ga niso zapustile moči. Potem je legel in umrl. In svojemu sinu ni odpustil, s prok-letstvom je zaspal, s prokletst-vom spi pod težko prstjo. 44Proklet!" je donelo Tomažu v duši. Izpolntle so se očetove besede. Od hiše ga je zapodil sin. Ravno tako so se prepirali. Snaha je pomagala, šuntala si- človeškemu srcu kakor mol s-hranjenemu oblačilu ijali Črv rodovitnemu sadju. Zaje se črv v osrčje in pika in grize, nikoli se ne nasiti. In žalost ne preneha. Šele smrt jo prežene raz obličja. In srce se upokoji. In ki pade na rod in ga razje in kriv je vsega on, vsega gorja, razdene kakor vihar sadno drevje. Zdelo se mu je, da je preganjan od vseh. Nihče ga ne bo maral. Vsakdo je kazal s prstom za njim: 4 4 Glejte očeta je zapodil od hiše, in sin je njega. Prav se mu godi." Kako bo prenašal te poglede, te o-Čitke? Kam naj pravzaprav gre? K bratu? Ali ga sprejme, ga li ne zapodi od hiše, češ: 4 4 Prav ti je. Zakaj si tako delal z očetomi** Vse je dal tebi, jaz sem se priboril sam do kruha, zato tudi k meni ni hotel, ko si ga zapodil. Niti besedice ni hotel čuti o tem, da sem ga tolikokrat prosil." Naj gre mar k Tonetu, svojemu drugemu sinu? Po svetu je šel za kruhom. Bog ve, kje je. Morda je mrtev, morda strada v tujini, morda se mu je zasme-jala sreča. Toda to ni mogoče. Njega je proklel oče, in proklet je ves rod. Nihče ne bo srečen, ne more biti srečen. » Tako je mislil in se je spomnil Petrača. Davno je že bilo tisto; on je bil še majhen. Ljudje so pravili, da ne bo brez kazni. Stal je menda Petrač na skednju, pa je prišel po lestvi njegov stari oče. Sprla sta se prej, in jezen je bil Petrač. Sunil je starčka v glavo s čevljem, da mu je tekla kri in bi se bil skoro prekucnil po lestvi na tla. In res ni bilo brez kazni. Zapravil je Petrač vso premoženje in na starost je moral beračiti. In žena i otroci so morali trpeti z njim in radi njega. In zdelo se je Tomažu, kot bi videl Petrača pred seboj. Migal mu je in pretil. Strah ga je začelo biti. Vsako drevo mimo katerega je stopal, mu je vplivalo v srce neprijetno bojazen. Spomnil se je svojega očeta. Kaj, ko bi zdaj stopil predenj in ga ogovoril. Pozno je, skoro bo polnoč. Ne :mogo-lih, lasje so mu stali pokonci, Zdrznil se je ob takih mis-če ni. v srcu mu je bilo tesno. Vedno se m a je zdelo, da nekdo stopa za njim, prav tik za petami je. Spomnil se je tedaj Andrej-čkovega Tineta. Šel je skozi gozd kot on nocoj. Tema je bila. Morda j ebil prej v veseli družbi, kjer so pili in peli Hrupno je bilo veselje, zato se niso mogli dolgo ločiti. Trkali so s kozarci in peli ono znano: 44Že dolgo nismo pili ga." Ko so se ločili, je šel vsak svojo pot. Tine je hotel še malo povasovati, pa je krenil k Ko# ruznikovi hiši. Skozi gozd je šel okrog polnoči. Tema je bila, pa ga je zapeljalo. In je padel v prepad in umrl na tako žalosten način. Mislil je nato Tomaž. 4 4 Kaj, Če bi tudi mene speljalo. Še Tihodolskega župnika je neslo tja za Jerbašček, pa bi mene ne. Župnik ima s seboj blagoslove in latinsko zna, jaz sem pa revež — neve-dnež in še zraven tak grešnik. Proklet !44 si je šepetal. »Naj me! Cemu mi bo pravzaprav življenje. Preganjali me bodo in zaničevali. Proklet sem.. Kot muha v pajčevino ■sem zadelan v mrežo nesreče na in vnuk je pomagal In tako in prekletstva. Nikjer ni rešil-pojde dalje, ker je prokleta hiša, proklet rod. Sinu se bo go- ne poti." Mislil je zopet na to, kako dilo tako kot njemu, vnuk bo ga .bodo prezirali. "Očeta je trpel za grehe svojega deda. zapodil od hiše, in sin je nje-Prokletstvo bo počivalo ve-ga. Prav mu je starcu." komaj nad rodom. In božji; p^k je p(>(j njim< blagoslov ne bo odvzet, polja Narastel je ob deževju in vane bodo rodila in travniki ne lil s seboj skale, ki so bobnele s bodo zeleneli kakor drugod.' turobnim g}^^ Deževalo je Temne misli se bodo podile po vedno gosteje, glavah njegovih potomcev. Ža-| šinila • tedaj da misel lostni bodo in težko jim bo v preko možgan. Vabljiva je bila in vdal se jI je za trenutek z vso dušo. 4 4 Samo en skok in konec bi bilo vsega!" Zagrmelo je nad njim iznova. Bliski so prepre-gali ozračje, v krvavih črtah so švigali po obodu in razsvetljevali temoto. Za njimi se je oglašal grom, mogočni, glasni grom, kot bi ropotale s&ale po obrobku gore, in se polagoma izgubljati v daljavi. 44Kaj pa krivda? Da se popravi, je treba pokore." Zasvetilo se je za hip v star čevi duši. Nekaj velikega je v-etalo v njegovi duši, in zahre-penel je kvišku. Vlila se je ploha, in, kmalu jo bil premočen do kože. Naposled je dospel do oglarske bajte poleg poti. Stopil je vanjo in bil je varen pred dežjem. Zeblo ga je, toda tega ni čutil, mislil je samo na eno. Kako naj živi, da popravi krivdo? Pot pokore je strma, toda mora jo nastopiti. Glej, na gori raste zeleno drevo, do katerega mora dospeti, čeravno je ob pobočju mnogo prepadov in jarkov. Na jaso tja gori mosta. Ustvari si človek cilje, u-stvari svoj svet, in krepka narava jih doseže. Čeprav je Človek kakor vzdil^ ki pluje po vesoljstvu, črvič, ki pleza na Triglav, kaplja na Neskončni morski gladini, trenotek med večnostjo pred njim in večnost za njim, malenkosten cvet, ki plove po morju, vendar je velik v svojih ciljih, velik, ko si ustvarja svet. Tomaž se je udobno zleknil po klopi, zatisnil oči in mislil, kako naj začne. Na misel mu je prišel Zavetnikov Peter. Tudi njega so zapodili od doma. Trdna narava je, in ne mara dosti za to, vsaj ne kaže tega. Napravil si je tam za vasjo za silo bajto. Po leti je nerabi, ker ga ni nikoli doma, hodi na delo in služi, po zimi pa plete koše pri ognju. In obiskujejo ga ljudje in ga radi poslušajo. Peter veliko ve, ker bere knjige. Pra vijo, da je demokrat. Naj bo kar hoče. Dober človek je. Za bolezen hrani petak. Če začu ti, da bo tako hudo, da pride trkat smrt na duri, pa ukaže, naj ga peljajo v Ljubljano v bolnico. Drugo bo že občina plačala. K njemu pojde in-ga naprosi, naj mu da kotiček. Gotovo ga usliši Peter, saj se .njemu ne godi nič boljše, reveža sta oba. Tomaž je sklenil, da bo delal sam, dokler bo mogel. Star je že, za silo se bo že preživljal. Ko pa ne pojde več in bo prisiljen hoditi od hiše do hiše, tedaj mu bo težko, ker bodo kazali za njim. Šel bi daleč vse za pokoro. Šel bi daleč proč, kjer bi ga nihče ne fcOz-nal in prosil tam miloščine, a tega ne mara. Od domačega kraja se ne more ločiti v starosti. Lahbo bi si tudi iskal nesti. Lahko bi si tudi iskal pravice pri sodni ji, ko ga je zapodil on od hiše. Živel je kot be:ač do smrti. Ce pride sin skesan k njemu, mu odpusti. Ne, sam pojde k sinu in mu pove, da je prokleta hiša, naj dela tudi on pokoro, naj uči svojo deco pravice. 0-troci so kot njive, seješ žito, pa vzraste osat. Zato je treba pjeti in iznova se jati. in seme zbirati ter ga čistiti.- Morda izgine prekletstvo in pride zopet sreča, polja zopet obrode obilno in raz sadnega drevja se potrese bogat pridelek. Svet bo tako lep kot je bil. Prekrasen otlar bo, v njem bo naslikano vse bujno pisano življenje, v ozadju hribi, doli in logi. Zaplalo je po njem in zaželel si je takega življenja. Na očetov grob poroma velikokrat in pomoli na njem, morda zadobi mir in morda bo odvzeto prkletstvo. Nevihta je prenehala. Le redke kapljice so še cepale iz- | pod neba, oblaki so se redčili, |. tuintam se je prikazoval moder pas, segajoč od gore tja do gozda, porastlega z vitkimi smrekami in šibkimi hojkami. Tih veter je vel skozi gozdič in stresal raz drevja vpfefi kapljice. Po umazanih jarkih se je odtekala žolta voda v deroč potok. Šumel je potok, nizbrukani valovi so se zaganjali ob bregove, trgali kore-ni-krt i toletnih dreves, odn tnali s seboj vlažno prst, kamenje in dračje. Pripogibale so se vrbe in tresle. Okrog in okrogj jih je obdajala voda in pretila, da jih izdere s koreninami iz tal. Tomaž je zaspal. Nebo se je vedno bolj jasnilo, mesec se je prikazal na obzorju. Jasno je bilo na nebu, jasno je bilo v Tomaževi duši. Tako je sklenil Tomaž, in je sklep tudi zvršil. Delal je pokoro do smrti. Na trdni postelji je spal in delat je hodil po vasi. Zavetnikovemu Petru je po zimi pomagal pltesti kose. Ob zadnji uri je prišel k njemu sin, in Tomaž mu je odpustil, in zdelo se mu je, da vii se bahali z že izvršenimi vrlinami. Da boš spoštovan in srečen, drži se samo svojega posla. So zdravila vzdr/tijcjo zdravje v druziiiah. Ali je vaš jezik pobeljen? Ako jt, vzemite to naznanje kot za svarilo. Jezik. Id je pokrit z belo ali rjavo plastjo navadno pomeni, da so v neredu jetra in prebavni aparat Severa's Balzol (preje Severov ŽivKenski balzam) in balzams tableti, kakor todi te^ kočina in tableti skopa}, tako pokvarjenost o zdravilo za ponavjfrjoča se zaprtja. Cena 86c. Pri lekaiflh. jitju, koaui eti skopaj« popravi tost Popran Jetra, in uredi prebavo. V.'. F. SEVERA CO. CEDAK HAPIDS. IOWA —ica ■J111 J 1 ■ —-----.... -s---- _____ Izhaja vsako gredo.__. Lastnina Kraajako-Slovenske Katoliške Jednote t Združenih državah _ ' ~ arocriiktj*. ' '' y * ■■ ' Uredništvo in upravništvo: VXM N. Chicago St JOLIET, ILL. -J_104*-___ Naročnina: leto .......„..............v,.......................... Li..............................v..........................$2.00 i*™ ...$3.00 ygj^j^^^^^^ * * r * * * * * ~ * * ^ vi^L^«^^-^^ „—• OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA _Maintained by and in the interest of the order._____ ___Issued every Wednesday._____ OFFICE: . 100« N. Chicago St i f , JOLIET, ILL. ___Phone: 1048.______ Subscriptioa price: For Members, per year......................... ...................* ■^ For Nonmembers ..............................,.vv........»•........ For Foreign Countries..................................«•«•..... Registracija priseljencev. Poslanec Johnson iz države Washington je te dni predložil v kongresni zbornici predlogo, ki je velikega pomena za vse priseljence. V tej predlogi se zahteva reorganizacijo sedanjega natura-lizacijsk. urada, ki je del zveznega državnega delavskega nrada in mu dati tudi novo ime. Po tej predlogi, ako bo sprejeta v obeh zbornicah in podpisana od predsednika, bo ustanovljen nov department, ki bo imel nalogo skrbeti za inozemce priseljence, dati jim razna navodila in jih tudi ščititi pred raznim pogu-bonosnim vplivom, in tudi skrbeti, da bodo bolje razdeljeni z ozirom na gospodarske razmere v raznih krajih Zdr. držav. Ta novi department bo še vedno pod kontrolo delavskega de-partmenta in po tej predlogi se bo imenoval i 4 Urad za dobavo državljanstva". Načelnika tega urada bo imenoval predsednik 8 sporazumom senatne zbornice. Po tem zakonu bo imel ravnatelj tega novega urada nalogo, pospeševati poduk angle bro; saj je veselje nad dobro dovršenim delom največja vrsta priznanja. 6.) Verujem, da je najbolj zanesljiva vrsta sreče — *o-produkt dela; da nobena igra nima kake veljave; dokler krepi sile in razpoložuje moči; in končno, da noben počitek ni tako sladak, kakor počitek po dobro storjenem delu. 7.) Verujem, da nihče ne more svojega deU vestno izvrševati, če istega v resnici ne ljubi. 8.) Verujem, da nihče ne more dela pravilno izvrševati če nima zanj potrebne skušnje. 9.) Verujem, da vsako delo, ki bo z veseljem izvršeno potom skušnje in prakse, bo lepo. 10. Verujem, da je docela koristna stvar tudi vedno lepa; in kar je lepo je vedno tudi koristno. 11.) Verujem, da noben človek ne sme sam zase živeti, tako tudi ne sme sam kakega dela izvrševati. Delavec mora jemati skušnje in prilike po svojih mojstrih; delo mora deliti s svojimi tovariši sodelavci potom ko-operacije; delavec mora producirati take stvari, ki bodo ljudstvu koristne. 12.) Jaz ne verujem v kak razred, stranko ali privilegij; ampak da se mora vsakega soditi po njegovem delu; krepostno delo donaša spoštovanje in drži službo. ! 13.) Verujem, da Bog ni prijatelj lenih kraljev, ki bi iskal laskanja, po kojem hrepene kralji; ampak da je Bog neskončni Delavec, izražajoč samega sebe v vesoljnem stvarstvu in vzdrževanju svojega vesoljstva; da Bog občuti dopadajenje pri izvrševanju tvoje vsemogočne sile. 14.) Verujem, da skušam slediti po Njegovih zapovedanih potih; da sem Mu vsled tega dopadljiv in vreden biti imenovan Njegov otrok. 15. Verujem da je bilo vsako človeško bitje rojeno, da izvršuje kako dobro delo. In ako isto tako izvršuje, bo spoznalo veliko nalogo vrednosti življenja in svojega namena. Kam spadamo: V Jugoslavijo, ali v kraljevino S. H. S? Po razsulu bivše, čmožolte Avstrije se je tudi v naši stari domovini marsikaj izpremenilo. Naše (slovensko) ljudstvo je bilo postavljeno z.dežja pod kap, o čemur smo svoječasno že poročali, navajajoči hude 4tšikaneM srbških častnikov napram na-šcine med ne-angleško govorečimi priseljenci in jih vzpodbuja-! širni slovenskim fantom pri vojakih. ti k nabavi državljanskih papirjev; nadalje dajati razne informacije o ustanovah ameriške vlade in sploh širiti zanimanje za Zdr. države. Ta ravnatelj bo imel oblast, kot jo ima sedaj naturalizacijski komisar in bo pod direktnim nadzorstvom delavskega tajnika. Ta urad bo imel padalje nalogo pomagati inozemcem, da se izognejo raznim neprilikam, katere imajo vsled neznanja a-meriških zakonov in običajev in da bodo sami znali tolmačiti iste in se na tak način izogniti vsem škodljivim vplivom in da Da, tedaj smo mi v Ameriki živeči Slovenci še imeli stalno ime stare domovine. Dandanes, po osvobojenju in po združenju in po preobratu in pa še sami ne vemo, kam pravzaprav spadamo: ali v Jugoslavijo, ali pod Kraljevino Srbov, Hrvatov, Slovencev in--Turkov ! V starokrajskih listih smo čitali, da so se gospodje poslanci v Belgradu dolgo časa prepirali glede konstituante, tako tudi glede imena nove države. Konstituanta je dovršila svoje delo; ime države je določeno, toda na sramoto vseh Jugoslovanov. bodo spoznali vrednost in moč glasovnice in volitev, katere i- j£0 bi naš, blagopokojni Janez Ev. Krek mogel danes iz groba majo, ko postanejo državljani. V ta namen bo ta urad vedno j ^i belgrajske debate o ustavi in imenu naše nove domovine, v stiki z priseljenci. , bi so gotovo preobrnil. Njegova velika jugoslovanska ideja, Nad&je določa ta predloga ustanovitev učnih tečajev za majska deklamacija in oporrtka so žal splavale v Belgradu po inozemce, v katerih bi se podučevalo angleški jezik, in sicer v vodi. Tužna nam majka! Pristaši»Velesrbije so nedavno določili, da se mora ta država uradno imenovati: **Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slo- vseh javnih šolah. . Nadalje je določba v tej predlogi, da se morajo vsi inozem-IB ^BHH ci registrirati pri okrajni šolski oblasti, v kateregš ok-ožju so vencev". (Slovenci smo zadnji ker smo najbolj inteligentni), naseljeni. Ako ta predloga postane zakon, se bo moral vsak Po angleško se glasi ime naše stare domovine: "Kingdom of inozemec, ki je že nastanjen v Združenih državah registrirati i the Serbs Croats and Slovenes." pri domači okrajni šolski oblasti, in vsak priseljenec pa v teku ~ I)a je temu resnica, smo minuli teden prejeli od konzulata 30 dni, ko pride v kraj, kjer se namerava nastaniti. Registra-; Kraljevine SHS tozadevno uradno obvestilo, kako naj naši cija se bo pričela vsako leto prvega januarja in končala z 31. ljudje delajo naslove na pisma za staro domovino. Dotienega marcem. V teh treh mesecih se bq moral sleherni inozemec | obvestitla nismo priobčili, ker imčemo samega sebe in naših registrirati in plačati kot pristojbino dva dolarja. Pri regis- zavednih ameriških Slovencev v javnosti blatiti, traciji bo moral vsak inozemec navesti sledee podatke: Krst- Ko je nastala minula svetovna vojna, so v Združenih drža-no ime in priimek, datum prihoda v Zdr. države, iz katerega vah %ve& Slovenci, Hrvat,je in Srbi prvič nastopili v javnosti, pristanišča je prišel, ime paniika, s katerim se je pripeljal po- da je ameriški narod zvedel in znal, koliko nas živi tukaj! klic, starost, narodnostt, katere države je državljan, ali zna go- Dosti dobrega smo kot taki ueinili za našo novo domovino te-voriti, citati in pisati angleški jezik ali sploh kak drug jezik, kom voj,ie Naenkrat smo zasloveli kot ugledni Jugoslovani, samec ali poročen', ime, starost, rojstni kraj in bivališče otrok, j ysi ailleriški listi, vlada sama nas je zadnja leta vedno Oženjeni oziroma oče mora registrirati svojo ženo in svoje o- smatrala za Jugoslovane. Pri registraciji (vojaškem popisova- troke rojene v inozemstvu. Za nedoletne otroke ni treba plačati nobene pristojbine. Mati vdova bo morala registrirati svoje nedoletne otroke rojene v inozemstvu in varuh pa svoje varovance. — Pristojbina, katero bodo plačali inozemci pri registraciji bo porabljena kot plača učiteljem, ki bodo podučevali inozemce angleški jezik. Ako se kateri inozemec izogne temu, kljub temu, da je bil opozorjen od svojega delodajalca, okrajnih šoskih oblasti ali po javnem naznanilu in se ni registriral v določenem času, zapade denarni globi $25 dolarjev in plačati mora vse sodnijske stroške, kateri bi nastali pri iztirjanju te globe. Šolske oblasti morajo naznaniti ravnatelju urada za državljanstvo vse kršitelje tega zakona, ki bo vporabil vse primerne korake, da se izvede popolna registracija inozemce v v Zdr. državah. Ravnatelj tega urada mora v sporazumu s tajnikom delavskega departnienta izdelati potrebne odredbe za izvršitev tega zakona, kakor tudi glede začasne oprostitve od registracije v slučaju bolezni. Ako bo ta predloga sprejeta v obeh zbornicah, kongresni in senatni, in podpisana od predsednika, tedaj postane takoj zakon in prva registracija inozemcev prične prvega januarja 1922. 2.) 3.) Veroizpovedanje rokodelca. (Spisal Frank Crane). Jaz verujem v delo. Verujem v vrsto dela, ki je občne koristi. Verujem, da je ena izmed najboljših pre skušenj dela— bodisi ista koristna, ali ne—ona—, za katero delo ljudstvo r^do plačuje. 4.) Verujem v dela, koristno sedajjsivečeniu človeštvu; da sem tudi jaz del te generacije, da moram svojim sodobnikom služiti in ž njimi delovati; prepričan se ni, da bo moje delo tudi po naših zanamcih tedaj vpoštevano, ako bom to delo praktično izvrševal. 5.) Vepujem, da lued tem, ko opravičeno pričakujem^$X čo za moje delo, je moja glavna naloga, izvrševati to delo'.do* nju) smo se izdajali za Jugoslovane. Pri delovanju za Amer. Rdeči križ so nas vpoštevali kot Jugoslovane. Pri kampanjah posojila Svobode smo delovali kot jugoslovanska skupina^ Dobili smo v Chicagu od vlade krasno svilnato bandero v priznanje. Isto hrani znani hrvatski veljak Dr. Ante Biankini. Kadarkoli je izdala ameriška vlada kako poročilo o delovanju tu živečih narodov (32 po številu) se je vedno omenjalo Jugoslovane. V razne angleške časnike smo pošiljali proteste, izjave itd. v imenu tu živečih Jugoslovanov. V Washingtonu, D. C. je bilo svoječasno. Jugoslovansko Narodno Viječe. V New Yorku je še danes Jugoslovanska Sekcija inozemskih narodnosti. Doslej smo vedno pisali na zalepke pisem namenjenih v staro domovino: Jugoslavija. Angleški (ameriški) listi še vodno prinašajo poročila, zemljevide in drugo o Jugoslaviji, — za naprej naj pa po določbi srbske vlade ime Jugoslavija propade"? izgine?! 'Vsa ta stvar se nam zdi skrajno bedasta in smešna. Če te kak skušeni Amerikanec danes vpraša: kam si spadal kot bivši podanik kake države, mu moraš reči: Jaz sem zdaj podanik Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev., Zdaj naj pa Ameri-kaneo na zemljevidu išče, kje je ta država. Jugoslavija mu je deloma že znana, Kraljevina SHS. pa ne.— Vzemimo slučaj Janeza N. N., ki dela v kaki zakotni premo-garski naselbini v Ameriki, hoteč pisati pismo svojcem na Kranjsko. Po novi določbi bi se moral naslov na pismu sledeče glasiti: From: N. N......... ... Naj prejme Katarina N. Ni Žabjavas št.......občina...... fara......okraj ...... zadnja pošta........ Dolenjsko, Kranjsko, Slovenija Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes, Europe. Ali lahko spravit? vse te dolge litanije na razglednico, ali malo zaiepkpI Niti za zamorce, culukafre ali kak drug nepoznan narod na svetu ni tivba delati tako obširnega naslova za pisma. Kdo bo pa sploh ta naslov pravilno naredil Kaj le imajo zunaj svoje kraljevine; mi ameriš to se ne bomo držali novih predpisov gotovih SHS konzulatov. Ko so gospodje v Belgradu določili pravo J novo ime nas« stare domovine, so ustrelili velikega kozla Znano g Mm da spadajo v to čudno kraljevino Slovencev, Hrvatov m Srbov tudi muslimani ali Turki. Torej bi se morala po vsej pravici ta blažena?! dežela imenovati Kraljevina SHST: Kraljevina. Srbov, Hrvatov, Slovencev in Turkov. Ali ste Turke izpustili! Saj le vendar 24 muslimanskih poslancev v belgrajskem parla, mentu?! Turki (muslimani) imajo v kabinetu tudi dva svoj4 Alahova pristaša, kakor mi Slovenci, kot katoličani. Belgraj-ski kabinet obstoja iz: Katolikov, pravoslavnih in Turkov. - Dollar tek! ..... . , ^ Tako daleč smo prišli, da sedi minister poleg svojega turv škega tovariša v belgrajskem kabinetu. Živela Turkoslavija! Ameriški Slovenci! Ce so že res naši bratje onkraj oceana zabarantaii našo Jugoslavijo, obdržimo jo mi na površju in t javnosti med tujim svetom. Kdorkoli vas vpraša, kje je naga stara domovina, recite mu: v Jugoslaviji. Relate vedno i.a pisma take naslove kot dosedaj. Kdorkoli bo zapisal na za, lepko novo predpisani naslov (Kingdom etc), ta je izdajale« in Efijalt našega naroda. ... J Bodi (če si državljan) Amerikanec; ce nisi se državljan nazivaj se vedno za Jugoslovana ozir. Slovenca ne pa za poda, nika kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev. Kot ameriški Slovenec bodi ponosen na to, kajti Slovenci s oza procvit nas« nove domovine dosti dobrega storili. Zakoni o delavskih od škodninah v Združenih državah. Članek II. ZAKONI DRŽAVE NEW YORK. Delavski odškodninski zakon (Workmen's Compensation Law) je bil sprejet v dr žavi New York leta 1913, in od tedaj je bil večkrat \ spremenjen in njegov dolokreg razširjen. Zakon je obvezen za vsakega delodajalca in določa, da vsako delo, kjer je zaposleno četvero ali več delavcev, razun poljedelskih delavcev in hišnih služabnikov, spada pod državni kompenzacijski zakon. Odškodnine za poškodbe. Odškodnine se izplačujejo za nezgode, nastale tekom in vsled dela, in za naslednje bolezni in infekcije, ako onesposo-bljenost traja dva ali vež tednov oziroma, ako poškodovanec umre, razun v slučaju, da j9 poškodovanec samovoljno in namenoma provzročil nezgodo ali smrt za sebe in druge ali a* kt> je bil na delu v pijanem stanju. % čakalna doba. New|tor3ki kompeitzaqijski zakon določa čakalno dobo (waiting period) dveh tednov. Z drugimi besedami, delavec začenja dobivati odškodnino še le po preteku 14 dni po poškodbi; le v slučaju, da traja one-sposobljenost čez 49 tednov, je delavec opravičen do odškodnine, začenši od prvega dne poškodbe. Postopanje. Tekom tridesetih dni, ko se je zgodila poškodba, mora delavec obvestiti komisijo in delodajalca. To obvestilo moraj izvršiti pismenim potom in v njem navesti vse okolnosti nezgode in seveda tudi ime in ad-reso poškodovanca. Za to prijavo so na raz >lago posebni formularji, ali prijava se sme napraviti tudi na navadnem papirju. Zdravniška oskrba. , Poškodovani delavec ima pravico do brezplačne zdravniške oskrbe tekom najmanj 60 dni; brezplačna oskrba preko te dobe je odvisna od sklepa Compensation Bdard!-a. Zdravnika preskrbuje in izbira delodajalec. ,Ako poškodovanec želi posebnega zdravnika, mora ga sam plačati. Poškodovanec se mora dati pregledati od zdravnika, kadarkoli to zahteva Compensation Board. A-ko ne vzadosti tej zahtevi, zgubi pravico do odškodnine. Kompenzacija za slučaj smrti. Za slučaj smrti, nastale vsled nezgode na delu, znaša odškodnina najprej sto dolarjev za pogreb. Udova dobiva trideset od sto pokojnikovega zaslužka in deset od sto za vsa- kega otroka izpod 18.1eta. Ako so otroci sirote brez nijednega roditelja, tedaj vsak otrok, isr pod 18. leta dobiva po 15 od sto; ravno tako stariši, bratje in sestre, ki so bili odvisni od pokojnikovega zaslužka, dobivajo po 15 od sto. Plačilo vdof vi neha z njeno smrtjo ali pa, ako se zopet poroči. Plačila otrokom, bratom in sestram prei-stanejo, ko dosežejo 18: leto. starišem pa, ko postanejo gos* podarsko neodvisni. Isto velja tudi glede vdovca, ako mu je žena ponesrečila. Inozemci. Odškodnino inozemcem so popolnoma enake kot za državljane z edino% izjemo, da imajo pravico do posmrtnine v starem kraju le pokojnikova žena in otroci, in le ako teh ni, pa stariši, ali stari oče in stara mati, pod pogojem, da jih je pokojnik popolnoma ali delno vzdrževal vsaj leto dni pred smrtjo. Odškodnina za onesposobi j e-nost. V slučaju popolne in trajne onesposobljenosti mora poškodovanec prejemati šest in šestdeset in dve tretini (66 2% sto svojega prejšnjega zaslužka. Odškodnine za pohabljenje oziroma poškodbo poedinih telesnih udov so različne. Plačila se vršijo navadno na isti podlagi ,(66 2—-2% za določeno dobo. Tedenske odškodnine znašajo ne manj kot $5 in ne več kot $15, V slučaju, da delodajalec ali delavec nista zadovoljna s ski-lepom kompenzacijskega "Bof ard-a", moreta, kadarkoli jim* je volja, zahtevati, da se stvar vzame zopet v pretres. Ako ste ta zahteva izkaže kot neutemeljena innerazsodna, tedaj mora stranka, ki je vložila priziv» plačati vse stoške toga postopanja. Ker so vsi delodajalci zavarovani za slučaj industrijalne kompenzacije, radi tega banr krot delodajalca ne rešuje za" varovalne družbe od dolžnosti plačevanja odškodnine. Odškodnine imajo isto pred* nost pred drugimi obveznostmi kakor neizplačane plače, brez ozira na velikost svote. Vse sr pore rešuje State Industrial Commission, ki ima svoja zasedanja v vseh okrajih, država da vrši zaslušanje o kompenzacijskih zadevali v dotičnirt okraju. Le v izvanrednih slučajih morejo stranke vložiti priziv proti sklepu komisije. ; Ni prav nič potrebno imeti odvetnika za iztiranje odškodnine. V večjih mestih so tolintV či na razpolago brez stroško^ za stranke. Skoraj v vsakem večjem mestu obstoja organizacija za (brezplačno pravniško pomoč (Free Legal Aid Bureau), M prevzema kompenzacijske slučaje za one, ki iz enega ali drugega razloga ne znajo, kak6 jim jepostopati v tem slučaj|i. Vplačano* .... *29.ro ..... 59.75 ..... 7.9» ..... 4.20 ..... 8.55 ..... 36.65 ..... 9.30 ... -10.60 .....21.65 ..... 2.70 ----- 12.9Q, .... 8.40 .... 1.05 .....45 .... 7.65 .... 4.20 .... 5.20 .... 24.80 .... 74.85 9.75 .... 11.10 .... 18.85 .... 5.70 .... 6.75 .... 20.65 236.01 --—---- .......I 770.32 l 3,000.00 |$ ltp. .......I 189.47 |-------- ______j 35.53 U___ .......i 151.32 i______ .......I 4*7 AS | 1,000.00 ......| 94.04 I____________ .......I 434.30 |................ .......I 257.74 | 790.00 ___I 208-.90 |___________ i -J 57.91 |................ ........I 117.48 |____________ ..„4 124.87 I__________l _____| 120.17 |............... j. .....I H.80 |------------ t. ____I 724.77 1 1,27770 I ______I 577.88 600.00 | 604.51 .................. t ...„.| 142.37 .................. [ „.... 210.28 I_______ ! 159.82 |____________ .. ...„. 31.38 I______ . _ 182.29 |______ . __ 149.40 |_________________ 234.39.______ _ .„ 193.57 __________ .. ......jj 346.50 1,000.00 .... U6.41 ______ _ _ 63.77 _______ - .J 148.37 ________ _ ...... 96.35 _______________ ..... 427.65 ____________ .....| 81.94 ______ „ „„.f 209.59 .............. . ..... 308.25 _________ L 131.93 ________J.. _ 204.10 ............. ..„ 260.91 ________II.. ..... 160.08 ____________,11 165.33 |_______V 418.86 |_______________ 84.51 |--------- J. ......| 158.85 1 800.00 [l 40.43 __________l|„ „.| 307.19 _______. |„ 143.89 __________ I- 218.95 1,000.00 I- ...„| 99.45 ____________ I 54.30 |________ 149.75 |_______ - „1 10.56 |_______ - J 205.98 --------- „.| 52.70 |___ .„4 123.26 |_____________ 111.63 I----------- I- 260.89 |----J- „| 265.75 |______ „| 110.91 |________ |- J 267.13 |____U ,„| 279.79 f________ | 29.94 j_________' j- „| 79.90 |______U 1 121.22—|______________ | 154.00 |______ - ...4 67.80 |____- 162.09 |------ „„| 36.85 |------ „| t T51.03 | 133.33 f~ .4 119.75 |------- - „} 212.59 |------ „„( 74.32 |------ - „..| 141.05 |------------ .-! 41.62 |------ ...j 95.48 I----- „4 5.33 I-------- - 87.69 I------------ - „4 156.55 I----- 96.83 I------ 1.4 80.14 ----- - 159.31 I------ ...4 • 60.22 |____- 72.29 . J____ 80.20 |_______ „ .....I........................j 200.00 L .„| 81.78____I „.| 56.97 ____________l „1 157.84 ______________I 35.69 ______... I 58.93 ________________________I 200.35 ___________| „4 54.24 ------------------L „4 66.40 |.........................fl 82.52 |_____I -I 151.17 |---- —L 67-22 |----------------------------|„ 20.61 |___________ |„_ -I V 7.43 |—^------- |„ 131..................................................I 268,02 |.................. m. 4639 fzzzr ~ 134. ______________________________________1 53.98 I_________________ 135___________________________________________| 144.94 |______________„ 136._____________________________________1 106.18 |___________________ 139. _________________________________________| 49.42 _ 140.............................................| 41.95 |_______________ 143. ............................................| 34.85 |_____________ 144. _____________________________________I 158.16 | 250.00 „ 14 5................................................I 48.45 |_______ 14 6..................................................I 129.76 |______ ... 14 7..........................................\ 62.29 |_______ _ 150................................................[ 94.75 |..................... 15 2.................................................I 107.67 |_________ ... 15 3..............................................I 76.52 |---------_ ... 15 4...................................................I 25.85 |------------- „ 15 6_________________________________________I H3.45 |....„_________ ... 15 7...........................................I l 59.37 |------ 158. ..............................................I I 26.02 |---------------- 160. .................................................. II 72.21 ................ 161. .............*..................................| i 34.85 J-------- 162........................................1^89-69 \------------- U 163. __________________________________________I 25a91 |-------------- 164.....................................I____________\ 96.39 -------------- L 165. ........................................-4 40.66 '---------------- 16 6.................................................I 53.20 ---------------- 16 7........._..........................................I 9.81 --------------- 16 8..................................................-J_51g .................. [..___ Skupaj ........................ "$20,0p39 |$10,551.03 |$ 600.00 1,3$7.00 Preostanek 1. maja 1921 ...............—-............................................................!$780,990.S*> Prejemki tekom meseca maja 1921. Prejeli od društev ........................................................................$20,082.39 Obresti ------------------------------------------------------------------------------- 4,097.64 Najemnina dvorane .................................................................... 52.50 Bonus pri nakupu obveznic ---------------------..--------------------- 53.20 $ 24,285.73 $995.50 Preostanek 1. maja 1921 ............j Prejeli od društev tekom meseca maja 192Jfe ............ Ustanovljen« ▼ Joliet* III, 2. aprila 1894. Inkorporiran. t Joliet*, driavi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. , , Telefon 1048. od ustanovitve do 1. junija 1921 skupna izplačana podpora $1,945,841.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, 111. L podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo. II. podpredsednik John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S Pittsburgh, Pa. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111. Zapianikar: John Lekan, 406 Marble St. Joliet, HL Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet III Duhovni vodja: Rev. Francis J. Azbe, 620—10th St, Waukegan, IlL Vrhovni Zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. Pittsburgh. Pa NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, star 26 Tenth St, North Chicago. IlL Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St. Pueblo, Colo Anton Nemanich st 1000 N. Chicago St Joliet, III POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 N. Hickory St Joliet 111. Geo. Flajnik, 4413 Butler St, Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, IVL FRAVNI ADBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St, New York, N. Y, R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IlL John Dečman, Box 168, Forest City, Pa. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet 111. Ttfefon Chicago 1048. JEDNOTIN ODVETNIK. Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, 111. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnaga tajcika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet IlL, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. S K. JEDNOTE, 1004 tf. Chicago, St, Joliet, IlL 995.50 Izplačali PtfS&ttnine $1^80.00 Za prestop med člane (oe) ..48,75 Upravni stroški .. 140.00 $1,906.75 ______.'X- -, . I'v^j^B Preostanek 31.maja 1921 $22,766.20 Joaip Zalar, gl tajnik. 50.00 f.'............ 50.00 |.................. 100.00 I 269.00 __________________| 36.00 PATENTI rišite danes po našo brezplačno patentno fcnjižicp. Mi smo patentni odvetniki; izkušeni, zanesljivi, točni tn pošteni. A. M. WILSON, Inc. Victor Bldng. Washington, D. C. Iz urada glavnega tajnika. (Konec.) PRPHEBIBE 6LABSTVA ZA MESEC MAJ 1921. Prt0topili. Od dr. sv. Drnžine št. 5 v La Salle, 111., k dr. sv. Jožefa št 41 v Pittsburg, Pa., 22967 Grlovic Andrej, R. 45 $900. Prest 26. apr. 1921. 1. dr šteje 140 članov(ic), 2 dr. šteje 90 članov(i). Od dr. sv. Jožefa št. 12. v Forest City, Pa., k dr. sv. Ane št. 120, 3555 Štrekel Neža, R. 30, $1000. Prest. 15. maja 1921. 1. dr. šteje 247 članov (ic). 2. dr. šteje 158 članov (ic). Od dr. sv. Vida št. v 25 v Cleveland, Ohio, k dr. sv. Antona Pad. št. 72 v Ely, Minn., 19728 Vertnik Matevž, R. 30 $1000. Prest. 4. maja 1921. 1. dr. šteje 461 članov (ic). 2 dr. šteje 97 članov (ic)-. Od dr. Vit. sv. Mbrtina št. 75 v La Salle, 111., k dr. sv. Jožefa št. 103 v Milwaukee, Wis., 7105 Barborič Josip, R, 33, $1000. Prest. 7. maja 1921. 1. dr. šteje 48 članov (ic). 2. dr. šteje 105 članov(ic). Od dr. Vit .sv. Martina št.V75 v La Salle, lil:, k dr. sv. Jožefa, št. 103 v Milwaukee, Wis., 3459 Barborič Alojzija R. 29, $500. Prest. 7. maja 1921. 1. dr. šteje 48 članov (ic). 2. dr. šteje 105 članov (ic). Od dr. Marija Čist. Spoč. št. 85 v Lorain, Oliio, k dr. Marije Pomagaj, št. 164 v Eveleth, Minn., 7786 Virant Franca, R. 29, $500. Prest. 15. maja 1921. 1. dr. šteje 54 članov(ic). 2. dr. šteje 51 članov (ic). ' . Od dr. sv. Cirila in Metoda št. 101 v Lorain, Ohio, k dr. sv. Cirila in Metoda štt. 59 v Eveleth, Minn., 10477 Virant Jožef, R. 28, $500. Prest. 1. jun. 1921. 1. dr. šteje 95 članov (ic). 2. dr. šteje 182 elanov(ic). Od dr. sv. Družine št. 136 v Willard, Wis.,?k dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland, Oho, 1422 Vidrih Johan, R. 45, $500. Prest. 2. maja 1921. 1 dr> šteje 70 članov (ic). 2. dr. šteje 461 čla-nov(ic). Izločeni. Od dr. sv. Srca Jezusovega št. 70 v St. Louis, Mo., 19584 Ramuta Jakob R. 39, $1000. Izloč. 24. maja 1921. Dr. šteje 96 članov (ic). Od dr. Marije Zdravje Bolnikov št. 94 v Sublet, Wyo., 29389 Podkrižnik Ferdinand, R 27, $1000. Izloč. 8. maja, 1921. Dr. šteje 35 članov (ic). Odstopili. Od. dr. sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111., 16380 Bogolin Ivan R. 24, $500. Odstopil 7. maja, 1921. Dr. šteje 212 članov (ic). Od dr. sv. Alojzija št. 47 v Chicago, 111., 19170 Vidmar Fr. R. 38, $1000: Odstopil 21. maja 1921. Dr. šteje 93 članov (ic). Od dr. sv. Jožefa št. 53 v Waukegan, 111., 5730 Lamovc Ivan R. 34, $1000. Odstop. 28. apr. 1921. Dr. šteje 181 članov(ic). Od. dr. sv. Jožefa št. 53 v Waukegan, 111., 2603 Lamovc Ivana, R. 32 $500. Odstop,'28. apr. 1921. Dr. šteje 181 članov (ic). Od dr. sv. Jan. ^fvaiig^ 65 v Milwaukee, Wis., 7664 Kočevar Marija, R, 29, $1000. t*lstop. 12. maja 1921. Dr. šteje 151 članov (ic). Od dr. sv. Barbare št. 74 v Springfield, 111., 4743 Banič Ceci-lja R. 23 $1000. Odstop. 16. maja 1921. Dr. šteje 49 članov (ic).. Od dr. sv. Ane«št. 127 v Waukegan, 111., 3691 Jesenovec Franca, R. 31, $500. Odstop. 22. maja, 1921. Dr. šteje 104 članov(ic). Od dr. sv. Mihaela št. 152 vJSo. Deering, 111., 21434 Orabro-vac Luka R. 22 $1000. Odstop. 30. apr. 1921. Dr. šteje 65 čla-nov(ic). Od dr. Mar: Čist. Spoe. št. 160 v Kansas City, Kans., 3065 Majer Marijana R. 36, $1000. Odstop. 1. maja 1921. Dr. šteje 32 članov (ic). Zvišali zavarovalnino. Pri. dr. sv. Jožefa st. <57 v Brooklyn, N. Y., 2J.858 Mole Josip, R. 29, z $500 na $1000., Zvišal 7. maja 1921. Pri dr. Marije Čistega Spočetja št. 85 v Lorain, Ohio, 2571 Butorajec Marija, R. 43, z $500 na $1000. Zvišala 8. maja 1921. Prodam svojo farmo v Greenwood, Wis. 4 milje od dalje-no od mesta, farma obsega 80-akrov; od teh je 42 akrov iz-čiščene zemlje in zasejano s travo za pašnike, 4 akre pa ra-zorane. Na farmi je hiša in vse kar se tiče poljedelstva. Kdor se zanima za to farmo, naj piše meni za pojasnilo. Jaz tudi farmo zamenjam za hišo ali lote. Frank Marlek R 5 Bx 90 _Greenwood, Wis. A L IVES T EKA J J ETO ?- Nihče bi si ne predstavljal kako iz- J gleda trakulja na sliki, ko jo vidite tu- Ji kaj; trakulja, ki povzroča ljudem to- I liko bolečin sirom celega sveta. |Dosti moških, žena in otrok se zdra- j ,vi za kake druge bolezni brez uspeha, • med tem ko obstoja njih bolezen vsled trakulje. Izločujevanje tako zvanih I parasitov (zajedalcev) je prvo zname- i nje da ima kedo trakuljo; taka oseba .dalje nima okusa do jedi, j^ vedno [I otožna, ima belkast jezik, peče ga { zgaga, boli ga v želodcu in trebuhu; šili se mu na bljuvanje, mora vedno pljuvat, boli ga v križu in po nogah, loteva se ga omotica, glavobol, ima črne robe nad očesi; oprijemlje se ga blaznost božjast, krči itd. Vse to prihaja vsled trakulje. Otroci s trakuljo vtikajo vedno prste v nos; ne morejo spati, boli jih glava, ne jedo, j so bledolični, nimajo veselja do iger. j Laksatodi imajo namen, da preženejo trakuljo iz črevesja; to zdravilo je bilo J v rabi v Evropi že leta in leta. Ako || mislite, da imate tudi vi trakuljo, na- I jI ročite takoj v svojo lastno korist eno || pošiljatev Laxatodov, ki velja deset i |j dolarjev in štirideset centov jz navo-Jfe dilom vred. Polovica šest dolarjev in i tt petinsedemdeset centov. vIsto vam|| takoj odpošljemo če nam nakažete to |rf .svoto po pošti ali bančnem draftu. Na||| prodaj samo pri: Marvel Med. Co. ft "Dept." Siv. — 2 — 963 Pittsburgh, Pa. j| Zavarovalnina zavtka znaša fretin- K dvajset centov. _ 1 '-"jaM! Podaljšajte si svoje življenje, j M Počutili se boste od 10-30 let mlajše. i Ako hočete imeti čisto kri, morate i jemati samo čista zdravila kot je nj !pr. Bolgarski krvni čaj. Na milijone ljudi rabi to izvrstno krvno toniko. jTo je edino cisto ze-j liščno"* zdravilo, koje lahko brfz skrbi -uživa vsak član družin^ Ta Čaj slajša okus v želodcu, čisti črevesje in odstranjuje škodljive snovi urina iz^ ledic. Nobeno drugb zdravijo aimaj toliko moči pri utrjevanju q*rave ko« BOLGARSKI KRVNI CAJ Na p »p daj po vseh leka»iah. ali ga pošiljamo pripoHo*no po pcu>« eno veliko družinsko škatljo Za U-1^] tri zavitke za $3.15, šest pa fca $5.2S Naslov: H. H. Von Schlick, Presidend Marvel Products Company 4B6 Mar«j vel Building, Pittsburgh, Pa. Izplačali Pospirtnine ...... Poškodnine ______ Bol. podpore _____ Upravni stroški $10,551.03 154. 600.00 . 1,387.00 ^rr . 4,233.72 $ 16,771.75 10 -r-1?- 158. $788,5^4.97 160, Preostanek 31. maja 1921 JQSfc» & tajpik. Established 1857, Ako potujete ymmU staro domovino! boste našli v svojo lastno korist, da nosite svoj denar v obliki Potniških čekov Traveler's Checks. na katerih je označena svota, kojo želite vzeti v AMERIŠKIH DOLARJIH. Ti čeki—kadar vnov-čeni v Evropi—bodo zavarovali in tvorili njih celo (polao vrednot v evropejskem denarju. Potniški čeki so POPOLNOMA VARNI in vas varjejo pred izgubo ali tatvino denarja. Te čeke ne more nihče drugi zamenjati, kot VI SAMI! KUPITE TOREJ VAŠE POTNIŠKE 6EKE V TEJ BANKI. Skfit društva K. S. K. J., pozor! ^aegg-pw— i ■ ■ Vse tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, društvena pravila i. t. d., dalje vse tiskovine pri prirejanju veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, ki je največja in najmoderneja slovenska unijska tiskarna. Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega na angleški jezile. Kadar torej rabi vaše si društvo kaj tiskovin, obrnite se do na*. V naii tUkarni m tulca "Glasilo" K. S. K. J. AMERIKANSKI SLOVENEC 1006 N. Chicago St, Joliet, IlL POZOR ROJAKI IN BOJAKINJE! ALPENTINKTURA je najuspeineja na sveta n rast in proti izpadanju las. Alpenpomada za brke in jjyy brado; kurja očesa in brado vice ▼ 3 dneh popolno-PeJ ma odstranim; rumatizem v 6ib dneh popolnoma o-l| zdravim Bru6lintinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni; rane opekline, potne noge s^Bl in za druge bolezni imamjako uspešna zdravilo. Pi-šite takoj po cetfik in Koledar in Knjižico za leto 1921, kar pošljem zastomj. Pošljite marko za Sc za poštnino. Knjižica velja v potrebi več kof $10. JAKOB WAHČI6, 6702 Bonna Aveue N. E. CLEVELAND, OHIO. mm^ktm Edina agentura za celo Ameriko najboljše vrste kos iz stare domovine, H so označene z zvezdo repatico, zvane "Moldovke". Te kose so dobro poznane po celi Ameriki že od lanskega leta in Vsakdo se pohvali, da da so tudi močne. Cena 6 kos skupaj po $3 vsaka; samo 1 kosa velja pa $3.75. Potem prodajemo drugovrstne kose zvane "Palaranke" po $2.00; imamo velikosotti 27, 29, 32 palcev dolge z rinčico vred. Fine brusilne kamne po 50c. Klepanje ta boljše vrste, ki je tako narejeno, kakoršno ste še, v starem kraju rabili, velja ena garnitura $2,00; drugo, manjše pa $1.50. Pile, 9 palcev dolge po 65c. Ena teh pri vas trpi za 20 ameriškh. Mi plačamo voznino zavitkov ali naročenega blaga na vse kraje. Lahko si tudi pri nas ko-sišče nafočite, če želite. } M5 prodajamo kose tudi na debelo drugim trgovcem. Pišite za cene! Steve Stonich Največja trgovina z železnino. 102 Lake Str. Chishoim, Minn. j I m* n i • « ; «1 Z nastopnim na\ vso poslovno dobo, r ' ■ General Paaiču v Belgradu za siromašno deco v Sr- bi ji (K 28,393) .................................$ 683.90 ^ _ lo Jugoslav i /->, . — i-." 0anf 1918) do . dneva (16 maja 1921) ko se je označeni Relief raz,... & seji izvrsevalnega odbora, vršeči, se dne 15. in 16, maja Greatnorthern botelu, Chicago, 111. To poročilo je razdeljeno v tri dele. Iz prvega je posneti prejemke in izdatke od vstanovitve Reliefa, do 28. dec. 1919. To poročilo je bilo že tiskano in izdano v poosebni brojsurici. Drugi del finančnega poročila kaže dohodke in izdatke za leto 1920; tretji del pa za tekoče leto 1921. i X ' Račun za leto 1918-1919. Na strani 35 že tiskanega finančnega poročila so prejemki lljedeoe izkazani: Prejeto za prevoz zabojev........................$41 595,64 Darovi v denarju ......................."".I!!*1! 1120&44 Jfarasle obresti..........................................................184 64 Do 31. dec. 1919 skupni prejemki..............$52,989.72 Izdatki: Za stroške zastopnikov v Združenih državah........$1,618.84 Prevoznina zabojev v New York do parnikov...____12,991.63 Za kupljeno blago za Jugoslavijo za razdelitev......18,487.98 Razni stroški pri razpošiljatvi v Jugoslaviji........2,418.23 Stroški v uradu ((Chicago) ....................... 4,221.69 Skupaj izdatki..............................$1,375.60 Rekapitnlamja: Dohodki (imetje) ............,...................$1,375.60 Izdatki .......................................... 1,375.60 Povodom razpustitve Jugoslav Reliefa v Chicagu se izvr-ševalni odbor vsem zastopnikom in drugim' posameznikom, ki so šli tekom 3V2 et. obstoja tega Reliefa nam na roke, prav iskreno zahvaljuje; osobito onim, ki so kaj za splošen sklad darovali. Naše delo je s tem dovršeno in gre prod vsem priznanje dobrosrčnim ameriškim Jugoslovanom, da se je izvršilo to gigantsko človekoljubno delo v pomoč našim sobratom onstran oceana, ki so bili vsled vojne tako hudo prizadeti. Chicago, 111., 16. maja 1921. Za Izvrševalni odbor Jugoslav Reliefa, v WALTER P^EDOVIOH, tajnik. Op. uredništva:—Ostale amer. slovenske liste prosimo, da izvolijo to poročilo ponatisniti. Skupni stroški.............................$39,738.37 Rekapitulacija: Skupni dohodki ................................$52,989.72 Skupni izdatki ...,.............................. 39,738.37 Preostanek 31. dec. 1919.................. 13,251.35 Vseh zabojev je bilo poslanih 1616 in sicer: Za Slovenijo 1013, Hrvatsko Slav. 234, Dalmacijo 196, Herceg.-Bosno 88, Istro 34, Srbijo 26, Crnogoro 19, Vojvodino 6. Prevoznino zabojev iz New Yorka do Trsta ter od Logatca dalje je plačala jugoslovanska vlada v znesku $15,238.50. Kupljeno blago za splošno razdelitev v Jugoslaviji je obsegalo 110 zabojev; poleg tega se je razdelilo tudi 30 zabojev masti v kositrastih posodah (1,500 lb. skupaj) in 18 zabojev starega oblačila darovanega od raznih oseb. Teh 158 zabojev se je razdelilo: Za Slovenijo 44, Hrv. Slavonijo 37, Herceg.-Bosno 40, Srbijo 37. Zaboji (44 po številu) za Slovenijo so bili poslani poverje-ništvu za Socialno skrbstvo pri deželni vladi v Ljubljani. (Prejem uradno potrjen 24. nov. 1919) in-so vsebovali: 288 parov moških čevljev, 296 ženskih, 3,600 koleščkov cvirna, 21,428 ši vank in 3,142 gumbov; 2223 kvadr. čevljev usnja, 9,328 jardov platna, 17,600 jard. kamrika, 400 funtov masti in 3 zabojev stare obleke., Za 110 zabojev blaga, kakor gori označeno, ki je bilo razdeljeno po raznih pokrajinah Jugoslavije se je plačalo $18,487.- 98. Kupilo se je 56,649 jardov kamrika...........$5,272.09 1,008 parov moških čevljev........................ 2,345.12 I,200 ženskih čevljev .............................. 1,881.60 900 ducatov mešanega cvima .. *................... 279.00 75,000 šivank .................................... 195.00 II,080 gumbov .................................. 388.50 8,923 kvadr. čevljev usnja......................... 3,051.67 35,000 jardov surovega platna .................... 5,075.00 Skupaj ...................................$18,487.98 n. Račun za leto 1920. Dohodki. Preostanek v blagajni 1. jan......................$13,251.35 Darovi iz New Orleansa, La....................... 300.00 Narasle obresti vloge na banki.................... 194.66 Skupaj ..................................$13,746.01 Izdatki: Plačana odškodnina za 36 okradenih in vlomljenih zabojev ........................................$ 4,153.72 Razni stroški v uradu: Rent, plača stenografistki, voznina uradnikov, zamuda časa, tiskovine in dmgo ..............................................2,214.69 Denarna podpora dobrodelnim organizacijam v Jugoslaviji: 23. nov. 1920. "Domu za Slepce v Sloveniji (K 230,000)...........$2,001.00 "Hrvatski Radiša" Hrvatska (K 230,000)..........$2,001.00 "Srbski Podp. Sklad" Srbija, ček.................$2,000.00 Skupaj....................................$12,370.41 Rekapitulapija......."...... ...... Dohodki, kakor gori izkazano.....................$13,746.01 Izdatki kakor gori izkazano ......................$12,370.41 Preostalo v blagajni 31. dec. 1920 ............$1,375.60 III. Račun za leto 1921. Dohodki: Preostanek blagajne 31. dec, 1920 .................$1,375.60 Izdatki: Dr. Jos. Furlanu v Ljubljani (K 20,400) za pokritje tovotsiine in skladiščnih stroškov zabojev iz leta 1919............................ .............$ 164.00 Feliks Erlachu, Kohler, Wis., za odškodnino izgublje- j nega zaboja.................................... r 100.00 Jakoir Oombaču v Jolietu jednako................. 115.45 Jakob Papiču Qalveston, Tex., jednako............ 100.00 Anton Vodopivec, Kans. City, K^is., jednako........ 144.90 Za vožne stroške in ižamudo časa eksek. odbornika.. 50.00 Za stenografistinjo in brzojavne stroške..............10.00 Razni mali stroški v uradu....................... 7.35 Deuag^i P° K 28,333 sledeče: 'Č>t.irn ^S^frlariu v Ljubljani (po- ,sne otroke v Sloveniji, K 28,333. na Hrvat- bil pravi strah med njimi. Ena izmed najbolj pomembnih uredb, katere so kolonisti v Plymor*thu ustanovili, so bile občinske seje. J mestni dvo rani so 3e zbirali vsi državljani, kjer so potom direktne-no vsa važna javna vprašanja reševali. Res. tedaj je bila v Plymouthu prava demokratična vladna oblika. Kolonija Plymouth je le polagoma naraščala. Devet let po vstano-vitvi (1629) je štela komaj 300 stanovalcev; 1. 1691 je bila pa priklopljena k Massachusetts koloniji. (Dalje.) Kvakerji so trdili, da se mora ljudstvo oblačiti samo po enem kroju, oziroma v jed-;nako različne obleke; niso hoteli pričati pod prisego in so bili hudi nasprotniki vojne ter suženstva. Tekom prihodnjih 36 let je spadala kolonija New Jersey pod newyorskega guvernerja, še le od leta 1738 dalje so imeli v New Jersey zopet svoje lastne gurvernerje. MASSACHUSETTS. PLYMOUTH KOLONIJA 1620. KOLONIJA OB MASSACHUSETTS ZALIVU 1630, Romarji iz Holandske. "Mayflower." Poročali smo že, kako jeka-' pitan Popham po naročilu plymouthske družbe 1.1607 skušal ob izlivu reke Kemelec ustanoviti novo naselbino,kar s« mu pa ni posrečilo. Letal613 se je v one kraje podal John Smith iz Virginije. Najprvo je sestavil zemljevid tedanjega se je v kabini ladje "Mayflower* * sestavilo nekak charter in določbo samostojnega vladanja v oni novi naselbini. Glavno načelo tega charterja je bila enakopravnost postave za vse naseljence ki naj bi pospeševala napredek in občno korist nove kolonije. Na to je bil za guvernerja te naselbine izvoljen John Carver, ki je s svojimi možmi raziskaval bližnje obrežje in storil mnogo za napredek označene kolonije. Izkrcanje v Plymouthu. Pogodba z Indijanci. Dne 21. decembra 1620 so sklenili izkrcati se na mestu, • kjer stoji danes Plymouth. V onem kraju, ozir. na onem morskem obrežju se je že prej mudil že imenovani Champ-lain, ki je to pristanišče krstil za pristanišče sv. Ludo-vika. (St. Louis.) Isto leto se fe v Plymoutha pojavila tako huda zima, da je novi naselbini kmalu živeža zmanjkalo, mnogo kolonistov je vsled la- V Ameriki je še vedno draginja. New York, i.Y. 20. junija. —Narodni sudustrijski konferenčni odbor poroča, da so se cene življenskih potrebščin letos meseca maja znižale za 2. 3. odstotka. Oo julija 1920 do 1.junija 1921 znaša skupno z-nižanje 20. 8 % Ako računamo predvojne cene, od julija 1914 do junija 19-21 mora Ameriško ljudstvo še vedno za 61. 9 odst dražje plačevati živila in druge potrebščine kakor se je to vršilo v mirnih časih. * *** NARJIH IN «B4> JUVJUGOStAVtJI Pišite po cenik za pošiljanje denitja. SI FKARTE ZA VSE ČRTE. Emil Kišš bankir. 133 Second Ave. New York. N. V. ZASTONjf Ne računamo za isto ničesar. JNaj vam dokažemo številno slučajev, kaj so PLAPAO PODLOGE za dru^e že dobrega atorile. Pišite po našo knjigo o utrgovanju (kili), tam txttte mmogo zvedeli o tej neprijetni bolezni. Mi imamo zaprisežena spričevala in zahvalna pisma iz vseh delov države, kjer je dokazano, da so PLAPAjO PODLOGE najboljše in da so že mnogim kilo odpravile. NE ODLAŠAJTE IN NE ČAKAJTE minute več. Pošljit nam svoje ime in naslov DANES. Mi Vara bomo takoj' SE poslali a poskušnjo in ZASTONJ eno PLAPAO PODLOGO in knjižico o• utrgan ju. Naslov: PLAPAO CO. 3266 Stuart Bldg. St Louis, Mow Ti * obrežnega ozemlja; dalje je kr kote na spomia -5227 Butler St. Pittsburgh, Pa. ■ —----ri r "nrrnr iiiimin mm......... i fliiiirrrtrr— (Dalje.) med najtežjih zločincev n sem, da lahko zakl- p0 majorjevera odhodu je o-jnčim s tem, posebno ker me stal A-v, tisti, ki je zanj vohp-samega včasih prijemlje tesno- nil po ostrogu, popolnoma sam ba ob teh spominih. In potem in brez pokrovitelja. Bil je še —kako J)i se mogel spominjati | fcelo mladih let, toda njegov vseh najmanjših podrobnosti ?! značaj je postajal z leti trdne j-a leta so se nekako zab-lši in stalnejsi. Bil je vobče vmojem spominu. Mno-fsmel, odločen in celo jaiko pre-,j sem gotovo popolnoma udarjen človek. Četudi bi bil il. Spominjam se na pri- vohunil še nadalje in si poma-mer, da so vsa ta leta; tako po- gal z raznimi temnimi sreds-ddbna drugo drugemu^neva- tvi, ako Bi mu bili dali svobo-la leno in dolgočasno. Spomin" do, vendar se ne bi bil dal pri jam se, ia so bili vsi ti dolgi, jeti tako neumno in nepremiš dolgočasni dnevi tako enolični, ljeno kakor prvikrat, ko je mo-kakor da bi voda kapljala s st- ral plačati svojo neumnost rehe po dežju. Spominjam se, izgnanstvom. Zdi se mi, da se da mi je samo strastna želja je vadil v času svojega bivan-jpo vstajenju, ofbnovljenju' in ja med nami tudi v ponarejan-novem življenju dajala moč, da ju potnih listov. Ne trdim tega sem mogel čakati in upati. In z gotovostjo, a slišal sem od res sem se okrepil nazadnje: naših arestantov.Pravili so,da *sakal sem, odšteval sleherrti se je ukvarjal s taksnim delom dfen, in dasi jih je ostajalo še še takrat, ko je zahajal k ma-tisoč, vendar sem odštel rado- jorju v kuhinjo; razume se, da stno vsakega posebej, sprem-J se je okoriščal s tem po mož Ijal ga in ga pokopal ter se ve-1 nosti. Z eno besedo, bil je člo-selil ob nastopu drugega dne, vek, sposoben seči po vsakem da mi jih, ostane samo še devet- sredstvu, da "izpremeni svo-stodevetindevetdeset. opomin- jo usodo. Cesto sem spoznaval jam se, da sem preživel ves ta njegovo dušo; njegov cinizem čas vzlic stoinsto tovarišem v je segal do neznosne predrzno-Čudni osamljenosti in sem na- sti in do najhladnejšega pos-zadnje vzljubil to osamljenost, meha ter navdajal človeka z Osamljen po duši, sem pregle- nepremagljivim studom. Zdi daval vse svoje preteklo življe- se mi, če bi se bilo njemu zelo nje, prebival vse do najmanjše zahotelo izpiti kupico žganja, malenkosti, sodil samega sebe pa bi je nikakor ne mogel do-neizprosno in strogo, ter vča- biti drugače kakor s tem, da sih, v nekaterih urah, celo bla- zakoplje nekoga, bi bil gotovo goslavljal svojo usodo, da me hzaklal tihega človeka, samo je poslala v samoto, brez ka- če bi se dalo napraviti tako na-tere ne bi bilo niti te sodbe nad tihem, da ne bi nihče vedel za seiboj, niti tega strogega pogle- to. da na prejšnje življenje. In ka- tega človeka je obrnil a-ksne nade so takrat napolnile reStant posebnega oddelka Ku-moje srce! Mislil sem sklenil Ukoy gvojo pogebno p0zornost. in prisegel samemu sebi, da v q Kulikovu sem že govoril, mojem bodočem življenju nic U n- bfl mkd ^^ ^ več ne fc> niti prejšnjih napak, I gtrasten> živ in ^ obdar_ idti padcev, ki so se dogajali K 2 raznovrstnimi nenavad- prejsnje case. Začrtal sem si nimi motnostmi: V njem je program za vso bodočnost ter bUa ^ k{ je hotela ^ živeti; mn sklenil slediti neomajno. taki mje 80 fc do visoke gta. V meni se je porodila slepa ve- rogti iejn[ življenja inčebi se ra, da bom izpolnil vse to in da bn človek ^^ zakaj irih-lahko izpolnim . .. Čakal sem ge ne uide pr. nag> M m m^ svobode in jo klical, naj pride m gotovo y pry. yrgti na Kxy kmalu; hotel sem se preizkusiti likova Toda Kulikov je naza. iznova, v novi borbi . . . Vca- dnje vendar gklenil pobegniti, sti* se me je polastila krčevita, Kdor izmed ^ ^ imel več nestrpnost .... Toda zdaj se vpliva na drugega, A-v na Ku-n* je mučno spominjatitakrat- likova ali Kulikov na A-va, ne nega razpoloženja svoje duše. L^ toda obadva gta bila Gotovo, vse to se tiče samo me- redna drug drugega in izvr8t-ne ... A zapisal sem to, ker^se L uepo8obljena za takšno po-mi zdi, da bo razumel vsakdo; Ujetje. Postala sta prijatelja, saj se mora zgoditi isto z vsa-]^ Kulikov je računal na komer, kogar vržejo v ječo v cvetju let in sil., Voda kaj bi govoril o tem!... Bajši povem še kaj, da mi ne bo treba končati s preveč rezkim prelomom. Prižlo mi je na um, da utegne kdo vrasati: ali ni mogel nihče pobegniti iz katorge! Ali ni pobegnil nihče v vseh teh letih? Pisal sem že, da a-restant, ko je preživel v ostro-gu par let, začne ceniti ta leta iii pride sam pri sebi nehote d$ zaključka, da je boljše prestati ostalo brez skrbi in brez opasnosti ter stopiti jv novo življenje kot zakonit naselnik. Toda ta račun se vrši samo v glavi arestanta, ki ni obsojen na dolgo dobo, dočim je dolgoleten obsojenec zmerom pripravljen poizkusiti beg ... Toda pri nas to ni -bilo prav v navadi Ne vem, ali so se preveč bali, ali je bilo nadzorstvo preveč strogo in vojaško, ali je bila lega našega mesta na širo-kj stepi v marsičem neugodna za beg. Težko je reči kaj gotovega. Mislim, da so vplivali v-gi ti vzroki skupaj. Pobegniti od nas je bilo res zelo težavno. Vendar pa se je tudi v mojem ^su pripatil tak slučaj: dvp, sta poizkusila^ in oelo dva iaf- HJ up. jatf^velikega raznoličja. Takšne ljudi je moralo dušiti v o- to, da pripravi A-v potne liste. ,A-v je bil plemitas, iz dobre družbe; to je pomenilo nekoliko izpremembe v bodočih! doživljajih, samo če prideta do Rusije. Kdor ve, kako sta se bila zgovorila in kakšne nade sta gojila; gotovo pa so njune nade presegale običajno rutino sibirskega potepmstva. Kulikov je bil igralec že po priro-di in si je mogel izbrati v življenju mnogo in različnih ulog; Če ne drugega, se je smel nadeja šn strogu. Zmenila sta se, da pobegneta. Toda brez esk^tnega vojaka je bil beg nemogoč. Treba je bilo spraviti kakega vojaka s seboj. JVi enem izmed bataljonov, ki so stali v trdnjavi, je služil Poljak, energičen človeik in morda vreden boljše usode; bil je že prileten, a resen in po-.gumen mož. V svoji mladosti, ko je pravkar prišel v Sibirijo služit vojake, je pobegnil iz .nepremagljivega koprnenja po domovini. Ujeli so ga, kaznovali ga in ga vtaknili za dve leti v kazensko komipanijo. Ko so ga uvrstili zopet med vojake, si je premislil ter služil vestno in z vnem&, ter so odliko« zavesten 61ovek, ki je po4 svojo vrednost. iPo vsea | vorjenju in po očeh se mtt je videlo, da pozna svojo vred nost. Tudi naši Poljaki so mi pripovedovali o njeto. Videl sem ga večkrat med našo es: korto; zdelo se mi je, da se je prejšnje koprnenje izpremeni-lo v njem v skrito, nemo in ne-utešno sovraštvo. Ta Človek se je bil zmožen odločiti za vse, in Kulikov se ni zmotil, ko si ga je izbral za tovariša. Pisal se je Koller. Zmenili so se ter določili dan. Bilo je junija meseca; duevi so toili «roči. Podnebje je v tistem mestu precej enakomerno; poleti je vreme stalno in to^lp* kar je .zelo u-godno za potepuhe. rtazume f^i da so nikakor nista mogla odpraviti naravnost iz trdnjave; vse mesto stoji na griču, odprto od vseh strani; precej daleč naokoli ni nobenih gozdov. Treba se je bilo preobleči v civilno obleko in priti v ta na| men najprej v predmestje, k-jer je imel Kulikov že zda^aj zavetišče. Ne vem, ali so n j ju prijatelji v predmestju vedeli za vso skrivnost. Verjetno je, da so, čeprav se potem, prt preiskavi, ni razjasnilo vse. Tisto leto je bila v nekem predmestnem kotičku pravkar začela svoje delovanje mlada in jako čedna ženska. Vanjka-Tanjka po priimkn, ki je budila velike nade in jih je pozneje del ma tudi opravičila; imenovali so jo tudi *4ogenj". Zdi se, da je imela tudi ona svoje .prste v tej reči. Kulikov se je ruiniral zaradi nje že vse eto. Naša moža sta šla zjutraj na razhod in sta znala doseči prav spretno, da so ju poslali arestantom Silkinim, pečarjem in stukaturnik m, štuka-turit prazne vojašnice, iz ka* terih so bili vojaki že zdavnaj odšli v poletna taborišča. A-v in Kulikov sta spremljalaSil-kina kot strežnika in nosača. Koller se jima je pridružil kot eskorta, in ker je bilo za tri a-restante treba dveh vojakov, so Kollerju kot staremu vojaku -iri poddesetniku radi pri-delili mladega novinca, da se nauči in izvežba v eskortnem poslu za bodočnost. Naša beguna sta morala torej imeti na Kollerja silen vpliv in on do njiju veliko zaupanje, da se je po dolgoletni in v zadnjem času uspešni službi odločil iti z njima, on, ki je bil vendar pameten, soliden ii\ računajoč človek. (Dalje prih.) IZUMITELJI. Pišite po n&io knjižico y zadevi iznajdb in patentor, Knjižico vam pošljemo zastonj. Za točno, ekspertno in zanesljivo reiitev vaieja patenta pilite nam, ker tmo patentni odvetniki in imamo že večletno sknSnjo. Nihče drugi se bolj ne razume na patente kot mi. V vašo korist pišite še danes po našo Slovensko patentno knjižico. A. M. WILSON, Inc. Refistered Patent Attorneya, 315 Victor Bldk.Washington,DC ANTON ZBAftNIK. SLOVENSKI JAVNI NOTAR. Telefon urada: Court 3459 »oba 102 Bakewell Bldg., j Pittsburgh, Pa. na domu: Fisk 232-J. Izvriuje vaa v notarski posel spadajoča dela, kot na pr. POOBLASTILA, KUPNE POGODBE, IZBRISNE POBOTNICE, VKNJIŽBE, OPOROKE In PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJCEV IZ STAREGA KRAJA. Prevzame tudi razne preiskave tukaj ali V' starem kraju. Pilite ali prdite osebno. POZOR! r Slovenci in Hrvati v Chisholm, Minn., in okolici Kadar želite uložiti denar na hranilno ulogo ali čekovni promet," zavarovati vaše poslopje ali poslati denar v staro domovino^' obrnite se na stari io zanesljivi « Miner's State Bank Chisholm, Minn. Frank Gouže, Slovenec, je blagajnik bagke n vso vaio trgovino lahko odpravite v mate--rinem jeziku. "Točnost", "Varnost" in "Postrežba" je nai? geslo. Prodaja zemljišč. (Real Estate) Življensjco zavarovanje. Zavarovanje proti ognju. Zavarovanje avtomobilov. Zavarovanje proti nezgodam, in bolesni. Slovenski ?odnijski tolmač. WALTER PLESE 608 Heggie Bldg. JolieVUl. Telefon 3498 ZA ODVETNIŠKO TOLMAČENJE ALI NOTARSKA OPRAVILA obrnite ae v Vfch lučajih na nas in Vam bočno Z&4PYC povoljno uredili. -E. Grefn^ald, o.4yetnik. WUtiam B. Launch, Slovaški javni notar. 1900 W. 22 PUce. Chicago, IlL Telefen? Opal 5777 (Nasproti slovenske cerkve.) Ali greste r stari kraj? Ali ste tud> Vi med onimi ti^ao Jugoslovanov, ki so namenjeni iii Uip^ y ?uri knu? za vs»keg» izwc4 teh potaikov je glavno vpra-a^njc, kako bo Pfttreie© v ^ew Ycrku? Vsakdo If^hko v New Vprk brez vtakoga ageota, toda v New Yorku mora vsak potnik ^i zapeljive b o ali tvrdko, ki mu mtre in rna in hoče pomagati firi wc4itvi ftflr^i^ga z% Precej rojakov je bilo že Akr»dc&ih in ^fitonjjtajh, ker M Mftvtli »k?zi tuj« in čifnt&e tvrdke, Seveda so $e bridko toe&aH, toda 90 toil zvoniti ne pomaga. POTNI USTI, kfiwl v Yarka izda patn> lift vsakemu ju-gp5lpyf0skw» ki se ft\ »J#m Zglasi in Izkaže § kako sta- rp urudot fouat. PffeUfe t Nfiw York ia mi Vam kqjao preskrbeli pojili 114 in i$t k*r t^bUc* POTPYANJE IZ STAREGA KRAJA. P&ft&ojWje ftp ogvi op^vf ol uiUvljeao, tfmrpi neko- Jily o^j^no. Also ktc uaf DM»enj«nl pobiti ko« Iz itarega kraja, tedaj nam pilite 2% natančna pojasnila. Na ftotio« rojfttofcv Je ze prišlo iz starega kraja z na*im p^xftdovwift»- pošiljanje denarja. Kadar poaUjate denar v stari kraj, se ysejej obrnite na našo tvrdfce in jgfttfvo Mete zadovoljni • postrežbo, Mi iman\o svoje iUrsktn^ zveze s pošto v starem kraja in z zanesljivimi denarnimi zavodi. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na ZAKRAJŠEK & GEŠARK slovenska banka , 70 Ninth Ave., (med 15th in 16th Str.) New York, N. Y. Telefon: Watkins 7522. > Največja slovenska bankav Amerikij V 3 TEDNIH POŠLJEMO demar v sUri kraj in Vi dobite v roke potrdilo (pobotnico) a lastnoročnim podpisom prejemnika v teku 6 TEDNOV VSEGA SKUPAJ. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ceneje, nego ga ima kedo drugi. Naša banka je DRŽAVNA BANKA, vsled česar nam lahko brez strahu zaupate Vai denar. Prodajamo šifkarte za vse tjarobrode. Dobavljamo potnike iz starega kraja; izdelujemo potne Mste (pose) in vse drugo, kar je1 potrebno za pot v domovino ali iz domovine v Ameriko. Pišite nam za vsa pojasnila v svojem materinskem (slovenskem) jeziku, SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 WEST 23 STREET. NEW YORK, N. Y. Glavnica $100,000.00. Rez. fond $30.000.00 Zanesljivo in hitro| poskrbuje denarna izplačila v stari domovini in opravlja druge bančat posle FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortland St., New York, N. Y. Rojaki, poslužujte se v vseh zadevah te slovenske banke, ki je po4 stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100,000.00 glavnice in $50,000.00 rezervnega zaklada. Za cene denarju glejte list "GLAS NARODA" v*r» \ ' . *5« .. v — za — FRANK SAKSER STATE BANKj FRANK SAKSER, predsednik. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti valed večje množine denarja med ljudstvom dela ju špekuiantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo sa limanice. Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in bitri postreibi. _ f" r....................—I Mi plačujemo )* m hranilno ulogo po 3 odst. ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete. NaAa banka je pod nazoc»t-vom vlade Zdruigjtfh drŽav ta članica federalnega rezervne-ga sistema. PrJ ppSiljanju denarja v Jth gpslavSjo bodite previdni Brezvestni meletarjl nastavili af o s#da£ kronam visoke ce ne, ker sa Bojfljp okoristiti s nevedeastjo (jfflstvf. kadar lelite poslati denar t PovpraSafte nas za nasvet in cene, etaro dompvinol Ako imate doma -Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jib k sam ter Vam jI bodemo shranili brezplačno THE JO UIT NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 TSZ DOLL AH SAVINGS BAHK BRIDGEPORT, OHIO- Glavnica $10,000.00 Prebitek $50,000.60. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo inozemskemu oddelka. FARME Na prodaj imamo večje število obdelanih in neobdelanih farm v državi Wisconsin, posebno v stari znani slovenski farmarski naselbini v Willardu-, kjer je naseljenih že okrog 200 slovenskih farmarjev. Kogar veseli kmetijstvo in želi postati neodvisen, je Wisconsin najbolj primerna država za kmetijstvo, posebno pa še Willard med domačimi rojaki. Pišite za pptrebne informacije. MLADIČ & .VERDERBAR, 1334 W. 18th St. Chicago, ID.