JO. Muro.
o Unmionu v nedeljo ZS. marca 19Z3.
Leto LUl.
Iskala vsak dan »oaeftaaa, isrsaassi aadaija ta arasatfe*.
•naaratl i d« 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 r*«t vrst I 1 D V) p, večfl inaeratl petit vrata 7 D; notice, poslano, Itjave, reklame, ;**kUcl petit vrata 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 O; ienitne pon iJu; beseda 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav nmpf^ — Inseratni davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov na i se nriloti znamka za odgovor.
ffPtavBlsivo „Ilov. naroda' ia »Martina tiskar««** laanara ■lica 11 5, pritlično. - Tal al »o it. 304.
latitsa „Sia». M aro i V   ***na*% tttlai at S, I. nadstropja
Tala on itar. 34. Dojlaa sprataaa »a ss€HŠssa la siiittn frankovaaa« ar   Rakasisav s« ni   vraža. «M
V  JllJOSllVill   VSa drli  PO  Difl 1*—
* inDia niuj niiiin d ii Oln 19 nadalje Din 1-25
.Slovenski Narod- velja:			V tiotcait,«
	v Ljubljani     |       pO poiti		
12 mesecav ...... a     s ...... a "       p *•>... 1        . •»••••	Din  120 — 60 -30 — • 10—	Dm 144— . 72— . 36— . 12—	Din 216 — ,    108--• 54-'      18 " 1
Novi   naročniki   naj   poSliejo v prvič naročnino ved.io    i"X3T   po nakazrvd. Na -amn pismena naročil« bre/ poslatve denar-a se ne moremo ozirati.
NEMŠKO IZMIKANJE.
Nemško časopisje in bcrlin. poročila, ki prihajajo v svetovne liste. Kanejo dosledno veliko nemško pripravljenost za poravnavo spora s Francozi. Kdor bi verjel tem poročilom, bi moral vso krivdo na sedanjem razmerju med Nemci in Francozi navaliti na rame poslednjih. Ali za nemško časopisno in poročevalsko gostobesednostjo, posajeno z miroljubnostjo in kopernenjem po obnovi Evrope, tiči proslula ošabnost nemškega naroda, ki se noče niti v najhujši krizi ukloniti nasvetom, po katerih bi se dala reparacijska za-'deva končno urediti v zadovoljstvo za Francijo na način, da bi Nemčija lahko brez daljnega ugovarjanja iz-ioinjevaJa svoje obveznosti.
Francija zahteva odločno, da iaj se nemška vlada obrne naravnost na njo, In izjavlja, da odklanja \ sako posredovanje. Toda. da bi se Nemec približal Francozu in da bi ž rjim obravnaval sporno vprašanje l rez navzočnost! zastopnikov dn-pih mogočnih držav. tega pa ne! Pa če Nemčija še tako trpi! Nemška v'^da vedno Išče posredovanja, to-Iko bolj. čim jasnejše govore" v Parizu proti vsakemu posredovanju.
Američane in Angleže bi rada vpregla v svojo borbo proti Francozom. V Londonu in VVashingtonu so te dni nemški vladi znova povedali, da naj se nikar ne trudi pri njih v tak namen. Nemška poslanika v Londonu in VVashingtonu sta zopet razlagala, da je potreba za reparac'j-^ko reševanje mednarodne finančne konference, katere bi se udeležba tudi Nemčija, pa kot enaka med enakimi. Obe vladi sta odgovorili, da bi bilo sicer priporočljivo sklicanje take konference, toda Nemčija naj se obrne s svojo mislijo na vse zaveznike. Tega pa Nemčija najbrže še ne stori. Kancler Cuno se bavi po novih pariških poročilih še nadalje z idejo mednarodnega konsorcfja za izdajo zunanjega posojila, ki bi Nemčiji omogočil plačilo njenih obveznosti, poleg primernega notranjega nemškega posojila. Glede jamstva za varnost Francije išče Nemčija mednarodnega terena, na katerem naj bi se ta stvar dognala, pa sklep l i moral biti obojestranski. Nemčija bi sprejela kontrolo nad svojimi tovarnami in železnicami, ali zahteva analogno kontrolo nad Francijo. Potem hoče Nemčija doseči še odškodnino za ruhrsko zasedbo.
Francija ponuja Nemčiji roko, da bi prišli do poravnave, ali Nem-
24. marca.
čija zre na njo prezirljivo in nadaljuje svojo rezistenco. Angleški poslanik iz Berlina je obrazložil Bo-nar Lawu .kaj pri: jižno hočejo predlagati Nemci. Baje so i z rac in ali reparacije na 40 miljard zlatih mark, od katerih bi odbili odškodnino za ruhrsko ozemlje. Tako midevajo tud] v Londonu, da Nemčija nima volje, da bi podala sprejemljive predloge. Nemški državniki sanjajo neprestano o francoskem imperijalizmu in v sedanjih dneh ne iščeio v resnici niknke rešitve za odstranitev spora, marveč dosegli bi radi to, da bi se pričel ves svet zgražati nad francoskim imperijalizmom in dajati Nemcem prav. V tej stvari so nekateri francoski politiki skrajno neprevidni in zato so na mestu londonska priporočila Francozom, naj nehajo z napovedovanjem ločitve ren-skh provinc od nemške države in naj upoštevajo položaj resnejše, kajti v igri je usoda vse Evrope.
Situacija je po berlinskih kakor po francoskih vesteh še silno zapletena .govoriti pa se je zajelo o francosko - nemških pogajanjih v Švici. Pariški glas pravi, da dobivajo razgovori v glavnih mestih antante in v Švici, da bi se dosegel francosko -nemški sporazum, preciznejše in jasnejše oblike. Francoska oiicjozua nota z dne 21. t. m. je sporočila iz dobrega vira, da se pripravlja nemška ponudba na vse zavezniKe. V Švici se je mud.l bivši nemški državni tajnik Berginan in neka visoka francoska osebnost v svriio, da bi se uredil nemški načrt za nose predloge. Ako je ta vest resnična, bi pomenila lahko gotov korak v napredovanju k zbližanju med Francozi in Nemci, pa opreznosti pred nemško zvijačnostjo ni nikdar dovolj. Iz Berlina že poročajo, da francoskih pogojev za izprazniiev i<uh-ra nemška vlada ne more izpolniti. Sploh ne more in noče ničesar, kar bi v resnici vedlo do sporazjma! Iz Pariza danes dementirajo vest o ugodnih pogajanjih v Švici.
Nemec se vedno izmakne poti, ki se mu jo nakaže za dogovor in ureditev reparacijskega vprašanja. Kar prekipeva izgovorov in nato se skrije za ovinke, da se vsa stvar vleče dalje in tako končno še danes nihče ne ve, kako pravzaprav se skonča nemško - francoski spor. Evropski gospodarski politiki presojajo situacijo s čisto svojega stališča in nam pripovedujejo, da je to velik boj med francoskim in nemškim
kapitalom, med francosko ln nemško veleindustrijo, kateri se utegneta sporazumeti tako, da ne bo ne francoski in ne nemški velekapital prikrajšan, temveč da zajan.eta v svoje roke o.' e državi in ju pomirita. Raznovrstnega ugioanja in razlaganja je povsodi v preoi il:ci.
Značilno za sedanjo borbo med Francijo in Nemčijo je to, da vlada v Parizu dosledno optimizem, dočim se Berlin vije v skrbeh in težavah in ga le trenutno omami kak medel žarek upanja, da bi vendar le Nemec triumfiral nad Francozom. Poinca-re meni, da naj Nemci le še dalje uganjajo, kar hočejo. Njihovo nagajanje in up'ran je pa ne more kreniti s poti, ki vodi h kapitulaciji. Prej ali slej se poniža Nemec k razgovoru ln sporazumu. Francija mirno čaka.
stvarno.   A   kako je Mrach   razkosal | Kastavskega središča    Hrvati nima.o
Istro! Kakšne grehe ji je naprtil, kakšno pokoro ji nalaga! Sledimo tudi tu mislim in besedam šovinističnega g. profesorja.
Mrach zastopa stališče, da ie v Istri najprej treba Hrvate ločiti od Slovencev. To iz dveh razi gov: Hrvati so bolj zagrizeni narodnjaki nego Slovenci; z mirni se ne dajo delati kompromisi. Njihova narodna zavest je zlasti tam, k cr je razvita, silno jaka, ter ne popušča. Drugič: Hrvati so Italiji opasni v zunanjepolitičnem oziru. Dokler jih bo kaj, se jih bo hrvatski del jugo-slovenskega naroda spomin al ter bo zahteval, da se osvobodijo izpod tujčevega jarma. Proti Hrvatom je treba zato uporabiti taktiko neusmiljenega zatiranja in brezsrčnega iztreblienja. To se je fašistom v Istri deloma že posrečilo.
več, iz Buzeta. Pazina in Pule so izključeni, ne da bi megli upati kdaj na po-vratek. Upirajo se še vedno na Volo-skem. kar pa n; more tra.nti dolgo.
Slovencem želi prof Mrach milejše usode, ker meni, da so bolj dovzetni za kompromise ter jih je tudi premalo, da bi mogli neugodno vplivati na odno-šaje met Italijo in jugoslovensko državo.
Posneli smo vodilne miMl Istrana, ki nedvomno velja pri Fašistih za avtoritativno osebo. Izluščili smo iz njih smisel upravne razdelitve julijske Benečije, ker se nam ne zdi važen le za spoznavanje politike naših nasprotnikov, temveč tudi za naše upiranje proti nasilnemu raznarodovanju julijskih Jugoslovenov.
Tri ptkrajine, en cilj.
V Trstu. 22. marca 1923.
Odkar se vbaiamo z upravnimi problemi Julijske Benečije, katero so fcasjsti razkosati na tri province: trža-ško, istrsko m videimko, trdimo venomer, da je bda voduna ideja sedanje lisaske vlade pri administrativni pre-grupacLi benečanskih dežel samo ena, in sicer ideja slovanske asimilacije- Vse ttahjansko delo, izvršeno do danes v smeli in na račtal aajfea raznarooitv?, je siiutiu temu eametiiu cilju.
Odpriino letošnjo rimsko politično-gospouarsi^o revijo »Le isuove Frovin-cie« od meseca marca! Caan izrednega odoora istrskega prot. G. Mra^h je napisal v tem zvi.zau prezanimiv č tanek o stališču fašisiov napram pokrajinski j razmejitvi v Julijski Benečiji. Članek j je naravnost bogata zakladnica fasi-> stovskih načrtov za asimilacijo julUske-I ga jugoslovenstva.
i Prof. Mrach govori v svo em spisu j najprej o slovanski opasnosti na Goriškem, »izkustva.« piše, »so v zadniih štirih letih pokazala, da je treba na Goriškem Slovane potisniti v položaj sla-bejšega.« r!vo. iz kakšnih razlogov so Gorico oropali privilegirane avtonomije ter spojili njeno ozemlje z videmsko pokrajino! Na Goriškem je bil slovenski živelj prekompakten, premočan ter bi podlegal — ako bi ostal pod prejšnjo enako upravo — prepočasi, ali pa sploh ne bi podlegel. Tej nevarnosti so se bistri fašisti ognili s tem, da so Gorico priključili Vidmu. »V videmski pokrajini bosta imeli največjo raznarodovalno vlogo mesti Videm in Čedad.« piše prof. Mrach.
Mnogo obširnejše nego s Goriško pa se prof. Mrach bavi z Istro. Razpravljanje o Goriški je navzlic zagrizeno fašistovski   tendenci kolikortoliko
Društva narodov in ruhrsko vprašanje.
V zadnjih dneh se mnogo govori o intervenciji Društva narodov v ruhrskem vprašanju. V Angliji predlaga uplivna stranka, na čelu katere stoji lord Grey, da se Študij reparacijskega problema preda D. N. Nekatere nevtralne države smatrajo to idejo za dobro.
Nasprotno pa je Bonar Law izjavil v parlamentu, da po njegovem mnenju D. N. nima dovolj upliva na javno mnenje, da bi se ga moglo prositi za intervencijo: »Apel na D. N. bi bil nepotreben in bi znal Liti celo nevaren.«
Zakaj?
Sestavitelji določb Društva narodov so dobro vedeli, da be sodelovanje vseh velesil neobhodno potrebno, da se po končani vojni ena ali druga izmed njih reši kakega težavnega položaja. Pustili so Društvu narodov nalogo, urediti ekonomski red in medsebojno zaupanje.
Zakaj se sedaj ne apelira na D. N. in njegove določbe, da uredi ekonomske razmere? Da odgovorimo na to vprašanje, je treba poseči precej daleč nazaj v vojni čas.
V novembru 1917. je bila sklenjena konvencija v Londonu, ki je upostavila tesno solidarnost med za-vezn'ki v ekonomskih in finančnih vprašanjih, pa ne samo za vojni čas, temveč tudi po sklenjenem miru. Toda zgodilo se je nekaj čudnega: komaj je bila vojna končana, so na to konvencijo takorekoč kar pozabili. Res je sicer, da se je sklenilo, da bo Društvo narodov v gotovem smislu nadaljevalo mednarodno sodelovanje v zadevi finančnega režima, razdelitve surovin, organizacije prometa itd.
Toda kmalu se je pokazalo, da to idealno sodelovanje in medsebojna pomoč v resnici ne ekslstira več pred vsem, kar se tiče vojaških ln političnih stvari. Temu so sledile po isti poti določbe ekonomske konvencije, nihče jih nI več upošteval. SIcer jih v Ženevi niso Izgubili iz oči in dosegli so se marsikateri uspehi, tako na pr. v problemu prometa (konferenca v Barceloni) ln problemu higijene. Ko pa je šlo za druge, stvari, so kar nenadoma našle pov-« sod zaprta vrata.
2e v prvih sejah D. N. Je zahtev
vala   Italija po svojem zastopnika Tlttonlju, da se udejstvijo dogovori iz L 1917. in 1919., v kolikor se tičejo razdelitve surovin.   Tu pa se je začutil naenkrat tak odpor s strani Anglije in dominijonov, da je bil obstoj D. N. sam v nevarnosti, ako bi se hotela ta zahteva izvesti. Tako je propadla. Ako kdo stavi predlog, da se naj izroči vprašanje reparacij Društvu narodov, bi se mu moral zajedno vposlati ves mednarodni finančni problem. D. N. bi se moralo baviti tudi z vprašanjem nemške inflacije, s skrivnostjo mednarodnega valutnega kolebanja in Špek.ilacije itd. itd., zakaj vse te stvari zavisijo druga od druge. Će bi se vse te povojne zadeve predložile takorekoč en bloc Društvu narodov,   kaj potem? Ne dvomimo, da bi bilo Društvo narodov kos svoji nalogi, največje težkoče bi bile seveda  interne vrste: Društvo narodov sestoji iz zastopnikov zainteresiranih držav in prav radi tega bi bile pri delu notranje težkoče in konflikti morda večji   kot zunanji. Zato si za enkrat še nihče ne upa storiti usodepolnega koraka.
A. E. VV. Mason:
KLIC NA PCMOČ.
Roman.
»Poglej, mala,« je rekel In ju porinil nazaj proti njej, »dobrega živeža se ne more kupovati s svincem.«
Celija se Je v obupu odstranila Iz prodajalne. B=Ia je preplašena. Ni se upala nazaj v svojo sobo. Misel na vratarja, ki jo bo opozoril na najemnino, jo je kar stresla. Stala Je na tlaku in začela plakati. Nekateri ljudje so se ustavili in jo radovedno gledali. Slednjič ji Je rekel stražnik, naj gre naprej.
Deklica je t solzam! v očeh šla naprej. Bila le tako obupana, tako zapuSčena!
»Mislila sem skočiti v Seino,« Je dejala Celija, ko je pravila svojo povest preiskovalnemu sodniku. »Zares sem šla k reki. Toda voda Je bila videti tako mrzla, tako strašni. Jaz pa sem bila mlada. Tako zelo sem si želela živeti. In potem je prišla noč in luči so razsvetlile mesto in bila sem zelo trudna ln--In — —«
In, z eno besedo, mlado dekle Je prišlo gor na Montmartre vsa obupana, tako počasi, kakor so jo njene utrujene noge nosile. Šla je enkrat ali dvakrat boleče mimo restavran tov In je
slednjič vstopila v enega v upanju, da se je bo doto. Tako sem mislila, da je vsa m^in nesreča naprej, kakšen utis bodo napravile njene seanse
kdo usmilil in jI dal jesti. Stala je prav pri vhodu v jedilnico. Ljudje so hodili mimo nje, gospodje v večerni obleki, gospe v svetlih oblekah in draguljih. Ne eden je ni opazil. Stisnila se je v kot, in sedaj, ko je bila tu, bi bila raje imela, da je nihče ne bi opazil. Bili sta pa tu dve dekleti, ki sta bili najeti, da plešeta med mizami, med tem ko je občinstvo večerjalo — ena je bila oblečena kot paž v modrem satenu, druga pa kot španski plesalec. Obe dekleti sta bile prav prijazne. Govorile sta s Celijo med plesi. Plesale sta valček z njo. Toda nihče Je ni pogledal. Ni imela draguljev, ni imela finih oblek — ni bila chic, tri neobhodno potrebne stvari Bila je samo mlada ln imela je lep obrazek.
»Toda,« Je dejala Celija, »brez draguljev, finih oblek In chic-a nI nič v Parizu. Slednjič pa je vendar prišla Madame Dauvrav v dvorano v družbi prijateljev iz gledališča ln videla Je, kako sem bila nesrečna ln mi Je dala večerjati. Spraševala me Je o mojem življenju In Jas sem ji pripovedovala. Bila je zelo prijazna in vzela me Je seboj domov, jaz pa sem ves čas Jokala v vozu. Vzela me Je za par dni. potem pa mi Je rekla, naj živim z njo, ker je bila ona tudi včasih tako zapuščena in, če hočem, ml bo našla neki dao LJubkeca. dobrem soproga ln nd dala
pri koncu,« je dejala Celi'a z nismehorn,
Cez štirinajst dni je Madame Dajvray zaupala CelijI. da je prišel v Pariz nov vedeževa-lec, ki je, gledajoč v kristal, mogel pripovedovati najčudnejše stvari Iz bodočnosti. Vzela je Celijo naslednji dan seboj k vedeževalcu in dekle je takoj razumelo globoko strast ženske, kf je bila njena prijateljica. Le malo časa je trajalo in Celija je spoznala, kako so gospo Dauvrav varali, kako so jo neprestano goljufali. Celija je o tej stvari premišljevala.
»Madame je bila zame zelo dobra. Bila je ljubezniva In uljudna,« Je dejala Celija z odkritosrčnim glasom. »Ljudje, ki so jo poznali sn se Ji posmehovall in niso bili prijazni. Toda mnogo žensk Je na svetu, ki jih ljudje spoštujejo, a mnogo slabie kot je bila uboga Madame Dauvrav. Zelo sem jo rada imela, zato sem jI napravila predlog, da bi Imeli seanso in da bi Jaz priklicala duhove lz onega sveta. Vedela sem, da jo morem zabavati s stvarjo, ki je mnogo bolj duhovita in zanimiva kot vedeže-valci. In obenem pa sem jo hotela obvarovati, da bi je ne goljufali. To jc vse, na kar sem mislila,«
Da, to Je bilo vse, na kar je mislila. NI računala na Helena Yauquier in tudi ni vedela v.
na gospo Dauvrav. Celija ni imela nobene sumnje na Heleno Vauquier. Smejala bi se bila. Če bi ji bil kdo pravil, da jo lz zavisti sovraži ta poštena ženska sredni'h let, ki je bila trko pozorna, prijazna in hvaležna za vsako prijaznost. Cel'ja Je naredila nenaden skok iz Montmart-rea, radi tega jo je Helena Vauguier zaničevala. Ce?ija je zavzela njeno mesto v zaupanju pri gospej Dauvrav in je spremenila zaupno prijateljico v navadno služabnico, zato jo je Helena Vauqufer sovražila, lz sovraštva do tega dekleta pa ie postalo tudi sovraštvo do stare, pra-znoverne .neumne ženske, ki jo je mladi in ljubki obraz tako lahko očaral. Helena Vauguier je obe zaničevala, obe sovražila, toda gojila je sovraštvo le na skrivnem. Nato so prišle seanse, ki se Jih je ona tudi udeleževala. Bila je la-komna ln poželjiva, kakor marsikatera njenih vrstnic. Njeno sovraštvo do Celije in njeno zaničevanje za gospo Dauvrav se je spremenilo v prav delirij, toda delirij, ki ga je morala zvito skrivati. Kar vrelo je v njej, a na zunaj je bila mirna kot popreje.
Celija nI čutila sovraštva, ki jo je obdajalo, obratno pa tudi ni opazila izrednega utiša teh splritističnih seans na gospo Dauvrav. Celija ni bila nikdar poprej tako blizu verovaicčeinu občinstvu.
Razmere v Turčiji in Carigradu.
Dopisnik ruskega lista »Novoje Vrema« razpravlja o položaju v Angori in v Carigradu in izvaja: Optimisti vidijo v zadnjih poročilih iz Angore dokaz, da se je položaj zboljšal in da se lahko z zanesljivostjo pričakuje, da bodo odstranjene vse zapreke in dosežen sporazum med Turčijo in antanto. Pesimisti bi lahko temu ugovarjali, češ, tudi pred lausannsko konferenco so računali z ugodnim izidom pogajanj in vendar so se ta končno izjalovila. Ne glede na to. da je bil v Lausanni dosežen sporazum glede mnogih vprašanj ln da je odgovor angorske vlade v splošnem miroljuben, je ostal glavni motiv faznoglasja še vedno nespremenjen: z ene strani — odločni sklep Turkov storiti konec kakršnihkoli juridičnih, gospodarskih in drugih prednosti inozem-cev. z druge strani pa prav tako trdovratno stališče zaveznikov, ki hočejo obdržati kar največ svojih nekdanjih privilegijev. Zaradi tega nasprotja se jc pravzaprav izjalovila lausannska konferenca, in to bo tudi najvažnejši motiv borbe na predstojeći konferenci. Turki bodo še bolj trdovratno vztrajali na svojem stališču, ker je bilo razpoloženje narodne skupščine napram pomirjevalni tendenci Kemala in Izmet paše bolj opozicijonalno kakor se je mislilo poprej. Kemal je moral pritisniti na narodno skupščino z namenom priboriti si Vsaj približno ugoden votum; in vendar Se je pri končnem glasovanju od 285 navzočih poslancev 95 vzdržalo, 170 jih je glasovalo za, 20 pa proti projektu odgovora antanti. Očividno ga oni. ki so se pri glasovanju vzdržali, tudi niso odobravali, smatrali pa so, da je bolje ne oteževati že itak težkega položaja kabineta. Tako glasovanje je tem bolj značilno, ker je bila angorska skupščina izvoljena pravzaprav pod vplivom Vlade in je v nji med 206 uradniki, 49 Vojaškimi dostojanstveniki in 51 duhovniki samo 36 zastopnikov svobodnega poklica (med njimi U advokatov, 4 novinarji in samo 1 delavec). Razumljivo je torej, da bi bila borba ali neodobravanje parlamenta, ki je po svojem sestavu tako soroden vladi, za njo posebno občutna; zato pa je verjetno, da se bo vlada v bodoče izogibala vseh Ukrepov, ki bi mogli razdražiti trdovratno in obenem vplivno skupino parlamenta. To dejstvo pa zadostuje za domnevo, da perspektive za novo Lau-sanno niso bogve kako sijajne. ? V pričakovanju te nove konferen-jce je življenje Carigrada na videz sicer mirno, v resnici pa Še vedno napeto in javnost z zanimanjem posluša vsakovrstne vesti, posebno tiste, ki se tičejo za vse najbolj kočljivega vprašanja glede »odhoda zaveznikov«. Ker je politična napetost nekoliko pojenjala, so se te vesti zopet pojavile. Te vesti vzne-jnirjajo tudi rusko prebivalstvo, ki je postalo zaradi jesenske panike bolj redko. Perspektiva, da lahko ostane brez vsake zaščite pod oblastjo boljševiških zaveznikov - Turkov, še vedno vzbuja pri mnogih strah, četudi do sedaj angor-ski uradniki, ki so zasedli mnoga odgovorna mesta, še niso nastopili proti Rusom z represalijamL Ne vpliva na ruske begunce niti navzočnost sovjetskega konzula, če tudi se opaža tu pa tam njegovo delovanje. Tako je pred kratkim priobčil v mestnih francoskih ln drugih listih razglas, da bodo 21. marca — ob priliki obletnice februarske revolucije in strmoglavijenja carizma — vsi ruski uradi in tvrdke v Carigradu zaprte. Toda izvzemši samega konzula Zalkinda ni nobeno podjetje izvršilo njegove naredbe in februarska revolucija se ni praznovala. Neuspeh je imel konzul tudi pri drugem poskusu, ko je botel namreč izobesiti na svojem konzulatu v predmestju Sišli zastave sovjetske Rusie. Na zahtevo zavezniške policije so jih morali takoj sneti. Toda Zalkind je šele prva lastovka, kajti za njim pride baje pravi generalni konzul, kakor trdijo, bivši uradnik zunanjega ministrstva Kalmykov. Ta mož je med onimi maloštevilnimi, ki so stopili v boljševiško službo. V zadnjem času je bil odpravnik ruskega konzulata v Smlml, in ko so mesto zavzeli Turki, je ostal tam. O prihodu v Carigrad prave sovjetske diplomatične misije se sedaj še ne govori. Sicer pa Carigrad ni več juridična prestolica Turčije, ln narodna skupščina niti ne misli vposta-Viti mesta v tem pomenu. To je tendenca, ki prevladuje do sedaj, bodočnost pa bo pokazala. aH se bo pod vplivom dogodkov spremenila ali pa cela turška zgodovina v resnici prehaja v novo dobo.
Radić sondira teren za ustanovitev separatističnega bloka.
KONFERENCE RADIČEVIH DELEGATOV V LJUBLJANI IN SARAJEVU. — SEPARATISTIČNI BLOK BI ŠTEL 120 POSLANCEV. — FEDERALIZEM. — EKSODUS IZ PARLAMENTA. — DELEGATI SLS PRIDEJO NA KONFE-
RENCO V ZAGREB.
.BUDDHJfŠiM
HkfflMM
tRADf mark (
Zbirajte znamke za JiigoslovMsko Matico"!
— LJubljana« 23. marca. Voditelj HSRS Stjepan Radič je v svrho sondiranja terena za ustanovitev enotnega separatističnega bloka odposlal v Ljubljano štiri odposlance, da vodijo razgovore o skupnem nastopu v parlamentu s poslanci SLS. Odposlanci pod vodstvom strankinega podpredsednika dr. Vladimirja Mačka so prispeli v Ljubljano dne 22. t m. z dopoldanskim zagrebškim vlakom ter so se nastanili v hotelu »Unionu«. Zadevni razgovori so se vršili med obema skupinama v uni-onski srebrni dvorani popoldne in zvečer 22. t m. S ponočnim zagrebškim vlakom so se nato odposlanci HSRS zopet odpeljali nazaj v Beograd. O teh pogajanjih SLS ni izdala nikakega komunikeja. Poslanci SLS varujejo strogo tajnost.
— Zagreb, 24. marca. (Izv.) Današnji zagrebški listi podajajo o ljubljanski konferenci med SLS in HSRS tele Informacije:
Na konferenci, ki je dne 22. t m. popoldne in zvečer trajala v Ljubljani in kamor so Radičevi delegatje prispeli popolnoma inkognito, je pp. dr. Vladimir Maček v imenu Radiča predložil SLS načrt o ustanovitvi separatističnega bloka. Dr. Ante Korošec Je v Imenu SLS sprejel idejo bloka. Na konferenci je bilo dalje govora o republlkanizmu in federalizmu. Glede teb vprašanj se je dr. Maček pogojno Izjavil s pristav-kom, da si je Stjepan Radić v tem po« gledu pri držaj osebno odobritev zaključkov.
Zagrebški listi dalje javljajo, da pride na nedeljsko konferenco HSRS, ki se vrši z dovoljenjem pokrajinskega namestnika za Hrvatsko in Slavonijo dr. Cimiča v sejni dvorani nekdanjega sabornega poslopja, tudi posebna delegacija SLS Iz Ljubljane« baje tudi dr. Korošec sam.
Nedeljske konference se pa udeleži tudi dr. Spaho v imenu muslimanske stranke za Bosno in Hercegovino. Radi-čeva stranka računa, da ji uspe ustanovitev bloka, obstoječega iz HSRS, SLS in Spahovcev ter mogoče tudi Nemcev, ta skupina bi štela 120 mandatov.
V slučaju, da akcija separatističnega bloka v Beogradu ne bi imela dovolj umevanja in da blok ne dobi vpošteva-nja svojih načelnih zahtev, tedaj se namerava izvesti eksodus lz parlamenta.
— Sarajevo, 23. marca. (Izv.) Med Spahovo muslimansko skupino in Radi-ćevimi odposlanci se že dva dni vodijo posvetovanja glede skupne politične in parlamentarne akcije. Politični krogi so prepričani, da pride do popolnega sporazuma med obema skupinama in da se dr. Spaho udeleži konference Radiče-vega poslanskega kluba v Zagrebu.
Se vedno Živahno komentirajo Španove uspehe pri volitvah in kaj je bil glavni vzrok, da je centralistična Mag-lajevičeva skupina popolnoma podlegla. Med muslimani  Je  Spaho organiziral
tajno* a tembolj učinkovito volilno agitacijo. Med muslimane je dal razširiti slike Kemal paše. Muslimani so te slike politično prav umevalL
RADIKALNA STRANKA NE VOĐI SE OFICIELNIH RAZ« GOVOROV Z RADIĆEM.
— Beograd, 24. marca. (Izv.) Tekom včerajšnjega dneva so bila neprestana posvetovanja in razmotriva-nja o notranji politični situaciji med posamnimi političnimi skupinami ln po- j litiki. Včeraj ni bilo seje ministrskega | sveta, pač pa so ministri privatno razpravljati o ustvaritvi novih političnih kombinacij. Od radikalne strani odločno naglašajo, da radikalna stranka še nI oficijelno stopila v nikake razgovore s Stjepanom Radićem, da minister Ljuba Jovanovič, ki velja v stranki za enega najbolj preudarnih in razboritih politikov, ne odide v Zagreb pred nedeljsko konferenco Radićevih poslancev. Današnja »Samouprava« odločno demantira vse te vesti in tudi pristavlja, da radikalna stranka ne vodi nikakih tajnih pogajanj z Radićem.
V resnici je nesporno, da še ni radikalna stranka ničesar storila, da se doseže sporazum z Radićem. Vodstvo radikalne stranke stoji na stališču, da je treba najprej počakati na glavne rezultate konference poslancev HSRS v Zagrebu. Takoj, ko bo oficielno znano stališče Rađićeve stranke h glavnim političnim problemom, je radika-na stranka pripravljena stopiti z Radićem v odkrita m Jasna pogajanja.
Pokrajinski namestnik za Hrvatsko in Slavonijo dr. C i m i č je članom vlade in ministrskemu predsedniku te dni podal kot poznavalec hrvatskih razmer jasno in izčrpno poročilo o celokupnem položaju na Hrvatskem ln v Slavoniji. Pokrajinski namestnik je dobil navodila glede nadaljnega postopanja napram Radiću ter je včeraj odpotoval nazaj v Zagreb.
Politična situacija - nejasna.
— Beograd, 24. marca. (Izv.) Politična situacija je ostala tekom včerajšnjega dneva popolnoma nejasna. Po mestu so bili afiširani letaki o intervie-wu s Stjepanom Radićem. Interview je na vodilne politične kroge napravil velik dojem. Radikalni krogi zelo optimistično premotrivajo situacijo in pred vsem pričakujejo rezultatov nedeliske j konference v Zagrebu, ko se Radić v oficijelni obliki Izjavi o situaciji Prevladuje povsod mnenje, da bo mogoče doseči z Radićem sporazum. Na drugi strani pa nekateri politiki kalkulirajo o sestavi gotove koalicije, računajo na eventualnost da radikalna stranka lahko pritegne v koalicijo Koroščevo in Spahovo skupino in bi na podlagi tega razpolagala v parlamentu s 166 glasovi od 313, prišteti pa je v to kombinacijo tudi Nemce in turški džemijet
In Dubrovnika na Sušak zunanji minister dr. Ninčič! Na svojem potu iz Dubrovnika v Bakar se je ustavil zunanji minister tudi v Splitu, kjer jc imel kratek interview z nekim novinarjem. Zunanji minister se jc pred vsem izjavil o notranjepolitični situaciji, nagiašajoč, da Imajo sedaj radikali na razpolago več kombinaefe glede sestave vlade, a sprejeti hočejo ono, ki bo zagotovila dosedanji tok političnega življenja. O Radiću je izjavil, da so njegovi uspehi le efemernega značaja. Po zatrdilu ministra so radikali odločeni brezpogojno izvesti vidovdansko ustavo.
Glede uspehov pogajanj z Italijo se je zunanji minister izrazil zelo pesimistično.
V Baker je prispel zunanji minister na pomiku »Šaloma«. Od tam se je prepeljal z motornim čolnom do obrežnega hotela Jadrana. Ob istem času je iz Opatije prispela v hotel naša delegacija s svojimi strokovnjaki pod vodstvom dr. Rvbara. Kmalu nato je zunanji minister v spremstvu delegacije z motornim čolnom pregledal vse obrežje. Delto in BaroŠ, obšel je tudi Braidico.
Člani posebne posvetovalne komisije na Sušaku z dr. Cervarjem na čelu
so bili sprejeti od zunanjega ministra. Dr. Crvar je ministru pojasnil najvital-nejše interese Sušaka ter navedel tudi razloge, ki govore proti vstopu naše države v reški konzorcij, ki naj bi prevzel eksploatacijo celokupne reške luke z Barošcm, Delto in Brajdico. Italijanski načrti bi imeli za posledico, da bi bila vsa trgovina koncentrirana na Reko na škodo Sušaka in osta!ega Primorja. Italijanski načrt pa posega tudi v državno suvereniteto. Ož i konzorcij z reškim pristaniščem pa je tudi nemogoč, ker je bila Reka za Časa vojne popolnoma pasivna in so sedaj potrebne velikanske investicije za popravo pristanišča. S temi investicijami pa se lahko zgradi popolnoma nova luka pri Martinščici.
Dr. Gjuro Cervar Je končno zunanjega ministra naprosil, da vlada vstra-ja pri dosedanjem stališču, da varuje jugoslovenske interese z ozirom na gospodarski razvoj Sušaka. Zagotavljal ga je, da bo narod zunam'emu ministru vedno hvaležen, če bo vlada varovala naše interese.
Popoldne se je zunanji minister preko Delnic in Zagreba odpeljal v Beograd.
Politične vesli.
Italijani pričakujejo rešitev od jugoslavenske vlade.
— Opatija, 23. marca. (Izv.) Živahno se komentira pri članih italijanske delegacije nova odločna izjava Jugoslo-venov, da BaroŠ in Delta nikakor ne moreta pripasti konsorciju, kei sta del sušaškega pristanišča. Po vsej sili je hotel Ouartieri stisniti v konsorcij to jugoslovensko last, pa se mu ni posrečilo. Jugosloveni stoje na jasnem stališču, da se ima konsorcij raztezati samo na pristanišče, katero pripada Reki. Italijani kršijo jugoslovensko suverenost. Proti temu pa se obrača jugoslovenska delegacija in tudi beogradska vlada ne more storiti ničesar drugega. Baroš, Delta in Brajdica morajo biti pod izključno upravo jugoslovenske države. Pogajanja zadenejo lahko samo ono. kar gre reški drŽavi. Italijani pa si lastilo pravico nad Reko, ki nI njihova, bi nad B a rože m In Delto, ki tudi nista njihova. Tako kršijo reško in jugoslovensko suverenost. Zato pa morajo temeljito revidirati in izpremeniti svoje načrte za sporazum glede Reke. Italijane je zadelo posebno hudo jugoslovensko nagla-šanje, da Ima o Reki razpravljati In pogajati se za obnovo prometa v reškem pristanišču In po železnici reška vlada. S tem so se čutili Italijani potisnjene z ospredja na stran za reško vlado. Stališče Jugoslovenov pa Je povsem korektno. Kar gre nam, Imamo dobiti mL kar spada pod Reka to Je njena last in o tem presoja ona. Kaj pa Ima pravzaprav Italija na Reki? Nobene lastnine, milijonov, ki jih Je zapravila za Reko, pa jej ne bodo vračali Jugosloveni in tudi pravi Rečanl to odklanjajo.
Italijanski načrt za konsorcij je pravi juridični monstrum, ker ustvarja Juri-dično osebo, kateri se dajejo vsi atributi države, daje se jej suverena oblast, zakonodaja, uprava, sodstvo, s eno besedo: ustvarja se nova država poleg reške države, To ta kotofeocUa, kateri
se čudijo vsi resni ljudje, dostavljajoč, ta Italija ne more imeti poštenega namena z Reko, ako prihaja pred paritetno komisijo s takim zmešanim predlogom. V svojem nastopu napram Jugo-slovenom se poslužujejo Italijani tudi neresnice, kadar jim to kaže. Senator Ouartieri je v debati rekel celo, da je vprašanje konsorcija načeloma že rešeno med beogradsko in rimsko vlado; zato da italijanska delegacija ne odstopi niti za las od svojega programa. — Quartierijcva trditev ni resnična. Res pa je to, da hočejo Italijanski delegati naprositi rimsko vlado, da na* bi prav energično prltisnHa na beogradsko vlado, da bi se sprejel Italijanski načrt za konsorcij. Ta pritisk se izvrši že sedaj, ko nastopijo delegatje velikonočne počitnice. Pritisk se mora odbiti, ker je prazno vsako nadaljnje debatiranje glede pripadnosti Baroša ln Delte. Musso-lini naj se spomni svojih besed, da se morajo strogo držati In izvajati vse mednarodne pogodbe. Drugače se v Opatiji ne bo moglo rešiti reškega vprašanja.
PARITETNA KOMISIJA V OPATIJL
KOMISIJA ODHAJA NA VELIKONOČNE POČITNICE. —  ZUNANJI MINISTER DR. NINCIC NA SUSAKU.
— Opatija, 24. marca. (Izv.) Dne 25. t m. se zaključi prva peri joda zasedanja paritetne komisije v Opatiji. Obe delegaciji odpotujete na velikonočne počitnice. Seli delegacij odpotujejo v prestolice, da poročajo vladam o dosedanjem delovanju komisije. Med obema delegacijama in tudi med obema vladama Je dosežen sporazum, da paritetna komfsfta svoje seje nadaljuje po velikonočnih praznikih.
— Sušak, 23. marca (Tzv.) Danes Ob & zjutraj le prispel preko Sarajeva
= Poset kralja Aleksandra v Parizu. Kakor poroča »Petit Parisienc. namerava kralj Aleksander s kraljico Marijo prihodnji mesec odpotovati v Pariz ter obiskati predsednika francoske republike Milleranda. Kraljevska dvojica ostane v Parizu štiri dni.
ss Pašič v avdijenci pri kralju. Ministrski predsednik Nikola Pašić je bil včeraj dopoldne sprejet v daljši avdijenci od Nj. Vel. kralja, kateremu je poročal o notranjepolitični situaciji v zvezi z izidom volitev, kakor tudi o izrednem sestanku narodne skupščine.
= Pokrajinski namestnik za Slovenijo v Beogradu. Pokrajinski namestnik za Slovenijo g. Ivan Hribar je včeraj zjutraj prispel v Beograd. O politični situaciji je poročal ministrskemu predsedniku Pašiču. Tekom današnjega dneva bo imel konferenco z mini-trom notranjih del Vujič*BČem in še z nekaterimi drugimi ministru
= Na naslov Hrvatov in Slovencev! Tržaška »Edinost« je napisala v četrtek uvodnik »Po volitvah v Jugoslaviji«, v katerem razpravlja o velikem pomenu teh volitev in naglasa potrebo sporazuma med središčem države in njenim bratskim doslej opozicijonalnim delom. Na naslov Hrvatov in Slovencev pa piše nastopno: »Hrvatje so na pragu velikih odločitev, ki lih bodo obre-menjale z usodno odgovornostjo ne-le napram državi, ampak tudi na-pram lastnemu narodu. Če bi nadalje tirali nesmiselno gonjo za »republiko^ in če bi s tem izzvali dogodke, katastrofalne za državo, v kak položaj bi zašla potem ta njih »republika*? Bila bi kot blago, zgubljeno na cesti, ki ga more pobrati, kdor slučajno gre mimo. In naj ne pozabijo, da imajo sosede, ki kar preže na ta lepi in po svoji zemljepisni lezi dragocen kos njihove zemlje. Njihova republika bi bila kakor ladja na visokem razburkanem morju brez jadra in krmila in brez vidika na kako varno zavetišče. Prišli bi pač iz »srbskega robstva«, ali zašli bi na kraj groba. V sedanji državni pripadnosti pa imajo zaščito v uva-ževani organizirani državi z močno organizirano vojsko. Naj torej obračamo stvar, kakor hočemo, vedno vidimo tisoč razlogov za sporazum to-Vko v interesu države, kolikor v življenjskem, v najširšem pomenu te besede, interesu hrvatskega naroda. Da ta jasna in neoporečna resnica velja v polni meri tudi za Slovence, tega pač nt potreba še posebej dokazovati.*
= Svetozar PrhVčevlč o volilnih rezultatih. Beogradska »Politika« pri-občuje mnenje Svetozarja Pribičeviča o izidu skupščinskih volitev. PribičevVč zastopa mnenje, da je radikalna vlada doživela pri volitvah — poraz. Radikali so vzeli vlado v svoje roke in spravili v svojo službo ves državni aparat, da bi si s tem zagotovili večino v narodni skupSčini. Toda dobili so samo eno tretjino mandatov, dočlm je druga vladna skupina pri volitvah ostala brez mandata. Radikali nosijo odgovornost pred narodom, ker so vodili volitve ne zato, da bi zrušili separatiste In proti-državne elemente, marveč samo z namenom, da uničijo demokratsko stranko, ki Je državotvorna. Glavni cilj vlade Je bil, da se uničijo prečanskl demokrati, zlasti oni v Hrvatski, ki so zvesti kralju in državi
s Komunistični glas o volitvah v JegoslaviJU Tržaški »Lavoratore« prinaša Iz Ljubljane dopis o volitvah v Jugoslaviji. Med drugim pravi, da je zmago opozlcijonalnih strank pripisati tudi dejstvu, da so delavci vsled tega. ker niso mogli glasovati za komunistične kandidate (to Je laž. ker so bile porodi tudi delavske tete! Uredništvo}.
glasovali tudi za hudiča (niso hoteli voliti socijalnih demokratov, pač po klerikalce! Uredn.) samo da so pokazali svoje opravičeno sovraštvo proti reakciji, ki vlada v Beogradu. Radićeva stranka obvladuje vso Hrvatsko. Ideja njegove kmečke republike se je zelo razvila in lahko škoduje eksistenci te države. Nedeliske volitve so poslabšale notranio situacijo Jugoslavije. Klerikalni Slovenci zahtevajo avtonomijo, Radičevi Hrvatje republiko, v Crnigori je izvoljenih t.ekaj pristašev pok. Nikite, vsled tega se pričakujejo dogodki, katere hoče komunistični dopisnik navesti v drugem svojem pismu. Zaključuje z napovedjo revolucijskih nemirov, češ, kdor bo živel, ta bo videl v Jugoslaviji še lepe reči.
= Rezultat vontev na Štajerskem,
Predsedništvo pokrajinske uprave objavlja: Končni izid volitev v narodno skupščino v volilnem okrožju Maribor —Celje. Število volilcev po volilnem imeniku 140.115. Število oddanih glasov 97.491. Dobili so glasov: 1. Dr. Veko-slav Kukovec 5169. 2. Dr. Anton Korošec 56.665. 3. Dr. Novačan 1461. 4. Dro-fenik 4553. 5. Rudolf Golouh 5734. 6. Franc Schauer 5981. 7. Stjepan Radič 10.1S6. 8. Koren 4280. 9. Anton Brand-ner 2090. 10. Dr. Milan Stojadinovič 1165. — Izvoljeni so za narodne poslance: 1. Dr. Anton Korošec. 2. Franjo 2e-bot. 3. Ivan Vesenjak. 4. Dr. Josip Hohnjec. 5. Vlato Pušenjak. 6. Jakob Vrečko. 7. Štefan Falež. 8. Jurij Kugov-nik. 9. Josip Klckl. 10. Oeza Stiftar. 11. Andrej Bcdnlanič. 12. Davorin Kranic. 13. Stjepan Radič. 14. Štefan Cežmeši-ja. 15. Fran Schauer. — Izvoljen je bil torej Nemec v veliko sramoto slovenskih naprednih strank, ki so ostale ra Štajerskem brez zastopstva, ker so bile med seboj tako razcepljene, da niti v poštev niso prišle.
= Važna izjava Trockega. Rus-kulta poroča, da so ameriški listi priobčili pismeni odgovor Trockega na celo vrsto vprašanj znanega novinarja A. Ransowa. V tem odgovoru Trockij med drugim pravi, da za sedaj še ni v interesu delavstva razvneti svetovno revolucijo. Mi smo brez dvoma zainteresirani na zmagi delavskega razreda, pravi Trockij, toda nikakor ni za nas koristno, da bi revolucija nastala v izkrvaveli in siromašni Fvropi, kajti v tem slučaju bi proletariat podedoval od bur-žuazije samo razvaline, kakor smo jih podedovali ml Rusi od carizma in bur-žuazije. Delavske mase polagoma spoznavajo rezultate imperijalističnega de-lovan.a. Dokaz temu je dejstvo, da se komunistična internacijonala vedno bolj širi. Ne upamo si prorokovati glede časa, toda ne dvomimo pa niti najmanj, da bo ta proces provedel evropski in sovjetski proletariat do končne zmage. Ce bi se buržnaziji posrečilo zaplesti Evropo v novo vojno, bi nastopila neizbežna posledica — nazadovanje evropske kulture, in sicer za dolgo časa. Seveda bi se tudi revolucija ne približala svojemu cilju, marveč samo oddaljila. Zato je z revolucijonarnega stališča naš življenjski Interes, da se ohrani mir. Ta izjava ima bržkone namen pomiriti evropsko javnost In v zvezi z nemško-zaveznl-škim konfliktom omogočiti boljševikom, da bi lahko nemoteno kovali svo;e tajne načrte. V tem oziru so sovjetski prvaki, ki skrbe, da jim druge države ne gledajo preveč na prste, res pravi mojstri
= Stevno francoskih poslancev se znatno skrči. Francoska poslanska zbornica je sklenila z ogromno večino 490 proti 80 po zelo živahni debati, da ne preide v razpravo o predloženem načrtu, s katerim hoče vlada obdržati dosedanje Število poslancev. Zbornica je nato sprejela predlog, po katerem se določa število poslancev po rezultatu ljudskega Štetja iz leta !921„ vsled česar se skrči število poslancev vibUino za 100,
stev 70
l O V t No m 1   H A KUlU  one 25 mavca
Strun 3
Kultura.
RLPERTOAR narodnega gleda
ušca v ljubljanl
OPERA.
sobota, 24. marca: Ni žara Red A
Nedelja, 25. marca: Carostrelec Izv. i usedel,ek, 26. marca: Zaprto.
DRAMA.
Sobota, S4. marca: Otok la struga Izv.
NeUeba, 25. marca: Otheilo Izv. Ponedel.ck, 25. marca: Ugrabljene Sabinke
Ked C
•   • •
— Nora Meškova knjiga.    V »Narodni založbi« je pravkar   izšla nova knjiga pisatelja Ksaverja Meška »Naše življenje €.    Knjiga obsega niz krasnih črtic in slik, ki so vzete vse iz akiueinega življenja. Nekatere črtice se čitajo kakor pesmi v prozi. Črtica »B e-g u n c i «,   ki   otvarja zbirko, je prava epopeja trpljenja in nesreče naših beguncev. »Koroške elegije« so po-i>.'ečene nesrečnemu koroškemu plebiscitu in so pisane s srčno krvjo,   saj je pisatelj preživel vso svojo možko dobu na Koroškem, okusil vse neizrečno trpljenje in gorje našega koroškega ljudstva in čuti sedaj bolj kakor kdo drugi neizmerno bolest, ko je od narodnega telesa odtrgana zibelka slovenske misli »Mislil sem v prejšnjih časih,« prav! pisatelj, »da je potreba voditeljem naroda razsodnosti, previdnosti, modrosti, re otročajske kričavosti   in naplbnena vrtoglavosti. Danes si govorim z bridkostjo: Kaj naj modrost med nami, v narodu najhujših šarlatanov, najnevar-neif"h,   ker   najnesposobnejSih harleki-nov? Kdor je najglasnejši kričač, naj-prcdrznejSi g'umač: na prestol z njim, narodov voditelj naj bo!«   — Posebno ef-k+ni so   »Zapiski   Izza velikih   dnl«f   ki slikajo pričakovanje In strah,   čustva   pisateljeva ob plebiscit-i h dneh. »Kakšen bo konec?« se vp ragu je pisatelj, »zmaga? Poraz? Svoboda ali Se nadaljnje, še hujše suženjstvo?« — Knilga obsega 107 stran! In stane 18 c'carjev. Dobiva se v »Narodni knjigarni v Ljubljani    Najnovejše Meškovo 3elo toplo priporočamo našemu čltajo-^nu občinstvu.    O knjigi sami. ki je 7Ta*M prikladna za velikonočno darilo, spregovorimo.
— Na*a imet«**«*. Narodna ralerPa le r->?e1a te daf razpečevati prMJublienl album reprodukcij >Slovenska moderna umetnost« v treh oblikah: t obliki Učne ara oe s 27 Vrasnlmf slikami na posamnlh V**>h naiffnešeea papirja, ▼ ob"kl elegantna vezane knMge fn pa v oblik! luksuzne Izd•■> za 1'ubltet'e lepe knlgc. Ta Izdnta le vezana v Imitiran pergament fn pred-stavPa na'decentne'se. kar le S« imdfl nal kn:'?evnl trg na tem poUu. Za velikonočna d~r:1a le ta Izdala, ki nltf draga nI, kakor n*,'->s'č. zato si io usolamo občinstvu kar nn:'on*e*e pr'poročltl v nakup »Slovenska modema umetnost« le naprodaj ▼ v*eh h b,;™sWh knjlgam-h In stane v obliki mane 35 Din., v obliki knjige 43 Dle In luksuzni Izvod 65 Din.
— Mar'enetno r1*d»r«ee. V Lfnfcfeul fVr*fn1 dom) zaklhičl letošn'n sezono. 7adn'f dve predstavi bosta ▼ nedePo 25. t. m., prva ob 15. druga ob 18. Igrali bodo 7-dTvl? bnrko »Pre«kušnjac In orlientalsko h -ko »7-Veti kaPf«.
— niod»r«kf H«t It. 23 prlnala poleg ron-rtoarla tudi Članka: reflseMa B. Pnt-H*a o »Če'njevem vrtu«. In dr. r*r. M. »Cr-Ho« k nastanku prve slovenske opere«. — T*T-t»tn**ka prUnvt )e slika opernega člana Hi to Z a t h e v a.
— »LuiMlanskl Zvon« prln-tla v marcev! š+ev:fkl tole vsebino: Pran A*hr*nt: ^p-^rr'mi dr. Ivna TavČaHn Vn'eslav Mole: Pisma o star? umetnosti r^nce Vodnik: Pr^avno pUrno. Marica Kmetova V nr«fjti. J^nVo Samec: Sr^e — rofa. Dr. »van Pr''ate1!: Pnezfa »Mlade r»n!'«ke«. rv-*u £»*rec: LHthlce tri. St*»no Kosovel: Jane« Krs*"fk. M'ran Jare: črni čaro^eM. Pr. .Wa P'onnr: Aškerc v Šmarju. M"*an p b:ančf€: Čuden gost. Književna poročila. Krnrvka.
-_ *Cro«H JCnr^evti' OIr?n*%« prH-»^a
v s>»vf]V? z dne 16. marca tole vseb'no: ^r3sff*a: Wofit?fTo MPojtrvič. Neznana: Mirko K^rnMTa. Č^tti"? r*o*Mar Kovačevfč. I ttda dama: Božidar Kova?evl5. }r francuske Hr"e. Putnik | MUH!: Milutin D. I.aza-rev!5. Utisci Iz danasn'e Nemačke: Prae;!-§a Vas15. Zores: Milorad Crerlč Naučni pretrled. Pozor^nM prerled. Umetniški pr?trvd. PoHtlCkl precled. Ocene | prikazi. Peležke.
— Rad  akat'^^skna  kln^a »JaimfC«.
J. A. K. »J. Januš?č« n Izjrradnl svoje or-ganir^cTe pro5l:h le dana orfanlzirao dvije nove svoe podrtifnfce. Jedna le podružnica osnovana u Karlovcu. Odmah se le npfsnlo 50 Planova Preds'edn?kom Je Iza-i-an 2?Va Firpovfč. a tajnikom Novenka Trbuhović. Ova podružnica specl'alno će brleu posvetiti prosv;etl nalera naroda na selu. Ona Će se baviti predavanjem, t u'edno će otvoriti I nekoliko teča'eva. Droga podružnica osnovana medlu studentima na unfv. a Prankfurtu na Malnl. Predsjed-rlVom le Izabran Ivo BalzelJ , stud. med. p^'preds'ednlca Zorka KostlČ, a ta:nfkom M:«o Mlrkovlć I Vinko Relch, dok ta bla-gnjn^k Orad:mlr Člčanovlć. Ova podrtiinl-ca klrba moći će da dale svim nallm studentima točne Informacl'e o stud"u a Inozemstvu. specPelno u NemačTtoJ. U Prankfurtu e član kluba dr. Draflč M. Joksfmo-vič dr?ao predavanre o jugoslavenskem d*'aStvu u Inostranstvu, rdle je Iznesao sve prednosti ko'e na Se studentstvo moze, da dobiio sa studllem a N crnačkoj. Kad !« toliko naSih ljudi za vrPeme rata žrtvovala sve)* U v o te, 1 studeataka aanladlae areba
da nekoliko tati dnevno žrtvuje za tvoja Izgradnju da tako tačuvaaia redne ener-gi e našem narodu, sebi t čovječanstva. Klub je prošloga mjeseca ponovne skupio i poslao a Inozemstva našemu narodu a okupiranim krajevima 9§7 novina: Novosti, Obzora, Riječi, Hrvata, Ju tri ne t Lista, Pokreta, Slobodne Tribune, i ostalih. Ova djelatnost slanja novina vrli se iz Zagreba i sa Sušaka. Narodna čitaonica I knjižnica a Kornfću javlja lijep napredak. Knjižnica broji 320 knjiga od toga 143 zabavnih. U mjesecu decembru potudjeao je 28 svezaka a vraćeno 9. Klub je kroe čitavo vrijeme držano redovite sastanke na kojima je vodio računa a svim naš im narodnim potrebama.
— Mestno gledaf'Sče v Celin. V torek, dne 2. t m. se vprizori SchSnherrieva drama v 5 dejan ih »ONO« y abomenent. Gostujeta dva odlična člana mariborskega narodnega gledališča fn sicer ga. Bukšeko-va In g Dratina. Začetek ob 20. uri.
Glasbeni vestnik
— Klavirski koncert francoske pianistke Biaacba Selva. Navzlic (ali morda zarad.) reklame, ki je resničnemu umetniku le »kvar in zasmeta« (v nekem listu Je bila ta reklama celo v neslanih verzih), al bilo mogoče »Unionske« dvorane niti na polovico napolniti. Škodo pa imajo aeveda ti, ki jih ni bila Kako sodi slavna umetnica sedaj a naši tako razbobnani kulturni višini, to pa gre v drugo poglavje. Selva Blanche je bila za nas odkritja. Mnogo smo Čuli do danea pri nas velikih in malih pianistov, a niti eden te ametnfoe niti lz dale ga ne dosega. Vendar bi bilo zanimivo presoditi, kaj Je danes bolj frapiralo: ali izredno delikatna, galantna in originalna francoska glasba ali Selvina duhovita, izčrpljiva interpretacija ali njena osupliiva. samosvoja tehnika. Zdi se mi, da drugo k drugemu. Kak r rečeno: večer je bil za mene pridiga nove. glob ke, iskreno občutene vere, vere ki je še zadnje okove privzgojenega spoštovanja do edino-zvcllčavne nemSke glasbe omajala. Blanche Selva je za marsikoga odprla danes novo knjigo, ki Je zanimivejša kakor jo le svojčas pisal n. pr. Havdnu Mozart in dr., in v novejšem času marsikateri nemški modernist.
V tej francoski umetnosti ni truda»polne«:a, preračuni enera duševnega dela. a Je sila mnogo trenotne. Iz vročega južnega temperamenta In globokega občutenja In resničnosti izvirajoče umetnosti. Od Rameaua, Couperlna čez Cesarja Prancka do Kavela In Severaca te snremlja Isti cbčutrk neposredne, neumetničene, vsepremagujoče glasbene volje.
Rameau, največji teoretik vseh časov, ki je v svojem nauku o akordmh obratn kih takorekoč odrešil naše glasbeno naziranje, Counerin. osnovatelj francoske klav.rske literature, s pridevkom »le Orand« in Dagin-court skladatelji 17. in 13. stoletja našli so v Selvi Blanche najgorečnejSo svojo pn-r>a-gatorlco. Ta glasba, priprosta, celo nckol ko krhka po svoji arhitekturi. Je samo staket, ograja, okoli katere se ovija pohotno zelenje krivuljic. priveskov, okraskov, ki so bil svojčas popolnoma na mestu. Bil Je pač te-tedaj čas, ko so ljudje videli nalogo svojega življenja v plesu in galanteriji. Gabrie! Paure, čigar moderniteta morda leži v zu-nanjfh posamezn- etih. se še vedno naslanja na starejšo preizkušeno klas'ciatično formo vendar le bila šesta nekturna danes višek prvega koncertnega dela. Po času moral bi priti sedaj Cesar Pranck. nebotičen orgelski mojster, ki Je. kakor Bach svoje najb !jše napisal za ta Instrument. Njegove simfoni-ške pesnitve, so za razvoj nove francoske glasbe neprecenljive eežeoeti. Prancknv po-snemalec če smem tako reči, je v prvi vrsti VIncent d' Indv. Najmodernejšo smer pa hodijo Debnssv. Ravel. Roussel in Sćvćrac.
V Oebussyju nepretrgana n>t kak^r biserna kača vijočih se, padajočih in dvigajočih glasbenih ža-kov. v Ravelu na terčnem sistemu skakllajočih stolpičkov in v Severacu v se poglabllen orijentalizam: to mi je ostalo danes v ušesih. To Je eTstteno kar nam Je tako be*no pričarala imitiil1'! Selva B'an-che. Čutim se srečnega da aeea jo slikal. Menda je s tem vse povedano. Pa so z menoj vred vsi rstall poslušalci čntli is»o dokazovalo le nrt«končno. Iskreno tnlošnn r»d > bravtnje. Toda. vse m<ne In na Selvo Blanche ostane le lep sponrn. —č.
— Koncert kubanskih koinkov. V torek dne 27 marca t. L ob pol devetih zvečer priredi v dvorani hotela »l'nion« v Lj'ibljani vojaški hudožeatveni zbor »Kubanj« s 35 č'ani pod upravo svobodnega umetn;1;a S. G. Sokolova 8« m o enkratni koncert. Zbor je spopoljen a najboljšimi ruskimi aolisti ia pev~i beogradske in zagrebške onere. To je zadnji koncert v Jugoslaviji, nakar odpotuje zbor v Italijo, na Spanako. Francosko in v Ameriko. Cene proatorom po 23, 20, 15 in 10 Din: dijaki in vojaki 5 Din Predprodaja vstopnic v kavarni »Zveada« od °. do 12. in 5. do zvečer. — Spored koncerta: 1. Moiseeva: Serenada. zbor; 2. Čajkovski}: Legenda, zbor; 3. R ibinsteln: No'ka (iz ope» re Demon), zbor: 4. Kolotilin: Molitev koze« ke pred bitko, zbor: 5. Ništenskij: Kukavice, zbor. II. del: Devidovakii: Bendure, solo. BezridniJ (tenor). Duet. Med drugim poje besiat Digiaut. III. del: 1. Rimskij-KoraaVov: Kmetska gostija, sbor: 2. Ar. Sokolova: Rde« či »sarafan«, zbor. Solo G. Venderović; 3. Ar. Sokolove: Ej uhnem, »bor; 4 Kotolln: Signalni marš. zbor: 5. Koncevič: Nej žvi« Iga jo krogTe. zbor. Solo g. Ven de rovi 6. IV. del. Eksotični nerodni pleet: Ukrejinakt Go« pak. lava jata a sabljo Bonderenko in Cer« aomorćenko: Plee kozake (molitev Sem il ja J Izvela Usdanov t noži. — Koncert obeta lju« bite!jem ruakege petje la narodnih plesov bogat ulitek.
— Koncert ▼ korist Borštnik - Verov-škovega spomenika te vrši nepreklicno v ponedeljek 9 .aprile v operi. Opozarjamo vte korporacije In društva da te na to ozirajo. Udruženje gled. Igralcev.
_ Pevske društvo »Slavec«. Redni občni zbor pevskegt društva »Slavec« te vrši ▼ torek dae 27. marca 1923 ob 20. v društvenih prostorih X »Narodnem doma«.
S:k:lstvo.
— Sokol L V soboto dne 21. t m. se vrli v društvenih prostorih na trgu Tabor predavane br. dr. Stane Rapeta: »Svetov-al življenskl aazor«. Brat'e |n sestre, udeležite se polnoštevilno tega za vsakogar koristnega in zanimivega predavana. — Prosvetni odsek Sokolskega društva Ljubljana I.
— .LJublantkl   Sokol« ja snre'el nt
tvojem zadniem občnem zbora nova pravila, po katerih »f več takozvanih podpornih Članov, ampak so vsi člani enaki In se samo Interno deliio v telovadeie In nete-lovadeče. Nova pravila obsegalo več važnih določb, ki omogočavajo društvu začeti na podlagi posebnega poslovn ka s čl-ščen em vrst članstva. Sokolstvo mora postati moralna elita narodova, n egov ponos in vzor celemu svetu Kdor noče uravnati svolega Javnega in privatnega živi enia po strogih sokolsk h r .*elih. mora rad ali ne rad zapustiti naše vrste. Pot do pravega spoznan a In poimovan;a sokolstva pa pe-l:c skozi telovadnico. Le večletno redno in vztraino delo v sokolski telovadnici lahko napravi Iz navadnih luidi prave Sokole. Zato je na podlagi pravil določilo društvo, da mora vsak član In Član'ca, ki le po vo «1 vstopil v naSo organizacijo, vsa] do izpolnjenega 26 lett redno obiskovati telovtdhe svo ega oddelka. Samo v prav iziemnlh primerih se more na predlog vadltel'skegt zbora neposečanie opravičiti. V Interesu zdravla vsakega posameznika le pa želeti, da telovadi vse članstvo do na pozne'ših let, obvezna pa le telovadba za enkrat samo do |zpoln:enega 26. leta. Poživljamo tore? vse prizadete brate In sestre, nal nemudoma začneio telovaditi in tudi vztrajajo v vrstah telovadečega članstva. Kdor pa nlknkor ne more ali ne sme obiskovati telovadbe, nai se med telovadnimi urami zglasi z dokazi o Izredni telovadni zapreki pri poob!"šsenem zastopniku oziroma zastopnici vadi+elisVeea zbnra na galeri'1 telovadnVe v Narodnem domu. O vePav-nostf opravfčPve bo s^'epal vaditePskl zbor In odbor. Proti vsem še ne 26 let starim člnnom In članicam, ki do 30. apr'la 1923 ne začne'o redno te'ovad'ti In se na zgorai omenjeni n-»Č?n tudi zadostno ne oprav'č lo. bo društvo primorano postopati v smislu pravil In posebnega tozadevnega poslovnika ter Hh bo črtalo Iz svo'e srede. Te'ovadne ure čbnov so v ponedePek, sredo fn pefek od 19 % do 20. V< onlroma od 2^,14 do 2m, č'enic pa v torek fn soboto od 19.% do 20.K. Zdravo! Predn a-škl zbor.
?ensfcT  Irrofck   Sokola  |   ▼ L*"Mfanl
prt-edi v nedePo dne 2r> marca s članicami in ?i»nsf-»m mi iiiT rem r^r 1 V n«kl rz-'et na ?marie+no goro. Od^od z op-'dan-sk;m vlakom do Kr-^n'a noto p-H na Smar-?ef"o r^ro. pnvi uteh z večernlm v'^ntn v L'»bftafK>. VabT'o se Hf? č^^«1c fn narašča a tudi starši. — Vožnja po Železnici polovična   — Zdravoj
Sokol f v Ll'tM'anl vehi svo'c članstvo, da poravna čT^n"r"no v dreveni pl-«^r"* n*> t*' boru tivre sto v^"k ''^t od 1«. de 19. ure. — Društvena hvna telovadba se vrš? dne IT. Tun*;a. — Zdravo.
— Sokol Cerkn'ce preklfcu'e, ^sled nen^^no na^taPh zaprek »Stari grehi« za nede! o 25. marca.
— »Solroj« w Mh v-h t v«e č^n-stvo na redni obr»? zbor. ki se vršf z nbl-ča'n'm dnevnim redom dne 2n. t. m. ob pol 8. uri zvečer, v društveni telovadnici na ?e!u. Padi važnosti ;e ude'e*ba za vse članstvo obvprna Odbor. (Brez pristojbine! PrlhodnMč v koš!)
Dnevne vestia
V Liub ijcitii. đnt U4. marca 1923.
— Slovensko lovsko dra*tve l^a v ne-
j delH 25. t. m., knkor smo že Javil, svoj občni rbor v Mestnem domu v I luMjanl ob i TO. d ooldne. Za vsakega člana častna d"»I-• žnost je. da se itd lež? tega zborovanja ker se Imafo raznravljatl Jako važne društveie In lovske zadeve.
— S. K. Prmorie r^z. t S. K. «Jv«»-A««e I>»MVina. V nedH"*» dne 25. t. m. ob 16. uri se vrši na ltrr-*š?u S. K. Prlmoria n-n Drna"«V| cest? pr"atet:«»ra nogometne tekma med navedenima kluboma.
— »Hermes« — »Or-f k.c V ne^eHe 25. t. m. nastopi Zagrebški S. K. »Oraftka« proti Lhfbfnnskciuai T. razrednemu Hermesu. S. K. »Hermrs« nastopi to pot v dore'a novf sestavi. pr;b'l'no isti. kof smo ga bfll va!eni vMetf lani. S. K »Orflka« :e IT. razredni krnil na drueem mestu ter ie popolnoma enakovreden protivnik prvega B rnzreda. Po zadn'f tekmi % S. K. Slovanom bo moral »Hermes« pokazati prece! dobre vope. da bo č*s'no zastopal PubPan«ki prvi razred. Začetek ob 4. pop. nt Igrišču »nirPe«. Trra se ob v*aVem vre^nn
— T. K. »Skmla* OSčni zbor T. K. »Ske« 'e« dne 23. januarje t 1. je sklenil, da m o« rejo redni člani predložiti odboru koncem februerja t. L pravilno izpolnjene turne kontrolne pole se prošlo leto. Veliko število rednih členov do eedaj tege te ni etorilo. Kot resna aportna organizacija moramo brezpogojno vztrajati ne tem. da redni člani točno izvršujejo klubove predpise. Vslcd tege opozarjamo poaledn j!'<r«t v a« zamud-aike. de dostavijo nejkeaneje do konca sne« eece marca t. L avoie leneke turne kont-olne pole ne sledeči naslov: »T. K. S. kveliflka« cljake komiaij«, Ljubljane. Dolenjska ecete št. 62«. Kdor ee temu poslednjemu pozivu ne odzove, tega črtamo Iz seznama rednih članov. — Kvmltftkmcijmkm komi »tf m T. K. a>wrsaW.
— IKrDt t r. a. S. V. Mstaceee v. I Ste. 1. hi J. aprila ob Velikonočnih praznikih gottule v L'ubPani P. «. SV. MOnchen v. 1860, eden prvih klubov Bevarske la Nem-Clle. Nastopil le pr| nas ie lansko leto a ntHepilm uspehom, Četudi le Igral t mešanim moštvom. Letos bo nastopilo v mnogo sllne'šl sestavi, v moštvu bodo nekateri reprezentančni Igralci Monakova. Z ozl-rom aa veliko zanimanja, ki vlada it te športne prireditve, bo otkrbela JVrHe I predproda'o vstopnic pri tvrdkl J. Oorec, i palača Kredit baake pocaaii a 2S. trn. 1
— Radićevci   klerikalci pa Slovenci! Na drugem mestu poročamo,
! da so pretekli četrtek došll v Ljub-' Ijano štirje odpjslanci Stjepana Ra-j diča ter imeli v »Unionu« konferenco i z delegati klerikalne stranke pod vodstvom predsednika dr. Korošca ! samega. Konferenca je imela namen, da ustvari enotno radičevsko - klerikalno fronto proti Beogradu, Posvetovanje se je vršilo skrivaj, tajno, za zaklenjenimi vrati. In ne brci : vzroka! Oči vid no so se gospodje Ra-dićevi delegatje bali. da bi ne bili baS predmet ovacij v Ljubljani, ako bi se tu izvedelo za njih prihod. Imeli so namreč slabo vest. Njih glasilo »^l )-bodni Hrvatski Borac« je namreč nedavno tega priobčil članek, v katerem je nanizal proti Slovencem toliko podlosti, tol'ko infamij. psovk, in krvavih žalitev, da mora zavreti kri najmirnejšemu človeku. V tem tonu, kakor piše to Radićevo glasilo danes o Slovencih, doslej še ni pisal no-: ben nemški, noben Italijanski Ust ! Vemo, da nismo bili Slovenci nikdar predmet posebne Radićeve ljubezni In da je nas uvaževal samo takrat, kadar je nas potreboval, a da si bi dovolil v svojih glaslih takšne krite 1 žalitve Slovencev ,tega pa vendarle nismo pričakovali, dasi je nam znano, da je gospod »prezident hrvatske republike« šele pred par tedni javno proglasil Slovence za — magarce. In vendar išče sedaj pri teh »magai-cih« podpore in opore. Pa jo je. kakor vse kače, tud! našel. — Pri klerikalcih namreč! Pa se naj kdo še razburja zbog tega, da nas naši ljubi bratje v Radičevi republiki časte x ljubeznivim priimkom dolgouhe živali! Sicer pa so si naši klerikalci in Radićevci drug drugega vredna bratovščina! Saj so bili že vedno v poslovnih stikih, zakaj bi ne bili še sedaj. Pred dobrimi 12 leti je Radić tudi prihajal v Ljubljano. F3il je takrat še prosjak. Tudi tisto pot je trkal na klerikalna vrata. Dobil je 10 tisoč kron in postal preko noči iz zagrizenega svobodomisleca in proti-kler.kUca pobožnjak, ki je nosil neprestano na jeziku »Isusa l Mariju«. Danes ni več berač, danes se čuti suverena, zato ne prihaja sam v Ljubljano, marveč odpošilja semkaj le svoje odposlanstvo. Pa se bo zopet sklepala kupčija, kakor pred 12 leti samo s to razi ko, da bo to pot delil srebrnike Radič. Kupčija je pač kupčija: včeraj je kupoval ta in je prodajal oni, danes pa prodaja ta in kupuje oni. Zato se ne bomo prav nič čudili, ako bodo jutri peli slavo in hosano onim tisti, ki so jih še včeraj proglašali za — magarce. Takšna je politika! In kaj je rekel Bismarck o •olitiki?
— Mariborski Župan ne demltljo-nlral! Iz Maribori nam pišejo: Zupan Grčar je vest o temini jI telefonično do-
j irentiral. Vaš dopisnik se je o te' stvari obrnil še osebno na župana, ki je Izjavil: »Dosedaj še nisem demisijoniral in kadar bom, bom to jaz sam javil vladi. Resnica je, da se naš klub z ozi-rom na sedanii pn1«tični položaj posvetuje, kakšno stališče naj naša stranka ozir. naš klub zavzame z ozirom na Izid drzavnozborskih volitev. Ako bi naš klub izva'al konsekvence iz izida drzavnozborskih volitev (ki direktno nimajo organične zveze r občinskim zastopom). je to v prvi vrsti stvar sklepa naše organizacije in kluba. Ob tem času kakega tozadevnega sklepa še ni, torej je samo ob sebi umevno, da tudi o demisiji in razpustu občinskega sveta trenotno ne more biti govora.« — Vest o županovi demisiji so lansirale v javnost klerikalci iz prav prozornega namena. Klerikalci pač žele, da bi bil sedanii občinski svet razpuščen in da bi klerikalca stranka lahko izrabila trenotno zanjo ugodni položai, ker načnna. da pride v tem slučaju z velijo večino tudi v novi občinski svet. Toda ker so interesi mestnega zastopstva čisto drugi In Maribor še ni pozabil, da je dr. Leskovarjeva stranka že bila na krmilu v občini, dvomimo, da bi se izid novih občinskih volitev ravnal po izidu drzavnozborskih volitev. Katerakoli stranka pride kot večina v občinski zastop. lahko ie vnaprej računa, da bo imela za seboj močno in če ne še bolj, vsaj Istotako nagajivo opozicijo.
— »Jadranske Straža«. Osrednji odbor »Jadranske Straže« v Splitu Izdate revijo, ki te peča % proučavanjem našega pomorstva in zračne plovbe. List je prvovrstna revija strokovnega ha poučnega značaja, elegantne vnanje opreme, tiskan na flnem satlnirtnem papirju hi opremljen z obilico lepih in zanimivih ilustracij. Vabijo se lastniki kavarn, gostiln, čakalnic, poslovnih prostorov in drugih javnih lokalov, da se naroče na to krasno revijo, ki naj tudi ne manjka v nobeni narodni družini, ker je v kras vsaki hiši. Li«t se v Dalmaciji silno širi in je treba dokazati, da tudi Slovenija ceni morje, pomorstvo
hi njega gospodarski pomen. Naročnl-aa znaša letno Din SO.—, polletno Din 40.—, četrtletno Din 20.—. Posamezne Številke se dobe po Din S.— pri Glavnem odboru »Jadranske Straže« v Ljubljani, Turjaški trg 3, ki prevzema tudi prijave na novo naročbo.
— Oblastna skupščina Orjuno se vrši danci v Ljubljani. Na skupščino prispo delegati iz vse Slovenije in zastopniki centrale iz Splita. Zvečer imajo zborovalci skupno večerjo v restavraciji pri »Zvezdi«.
— l>oda volilnih dnevnikov. »Ljudski dnevnik« jc, kakor znano. Izdihnil takoj po volitvah. Kakor nam poročajo Iz zanes'jivega vira, prenehajo 1. aprila Izhajati tudi »Jutranje Novosti«. Drag pnpir, o^r^mni tiskovni stroški so vzrok, da danes ne more Izhajati nobeno strankarsko glasilo, ako nima milijonskih subvencij od stranke ali poedin-cev.
— Od^or ea preno* |frt«f1 f^-na rndfl-cher'a ima se*0 v ponedet ek dne 2f>. marca t. L ob 2"*. v Nerodni kavarni. Udeležite s« polnoStevTno. — Predsednik.
— He'gMski konzulat v Liubljan!. Kakor smo informirani, se je belgiska vin ia p->ga;a!a z nnšo vlado za ustanovitev belgijskega konz:!ata v L jubilant Ta pogajama so sedaj uspešno zaključena. 7c v kratkem se osnuie. v Ljubljani be'irl:«ki konzulat Za honorarnega konzula bo Imenovan Slovencc-do-mačin.
— Pogreb no'arla Tor^a SnrHa. V četrtek popoldne se ie vršil v Podgra-du v Istri pogreb prerano umrlega notarja g. Toma £orP a. Od vseh strani je prihitelo t-peče istrsko b'udstvo, da iz'--a?e zadnjo čast svojemu zvestemu braniteliu. Tu se jc pokazalo, kako globoko je segli v duši Istrskega sebaka plodonosno delovanje neumornega pokoinika. Trepetala so srca in solce so zalivale Mca ogromne množice, ko se je poslavliala od mega. kateri je Živel ves za svoj teptmi narod. Ob grobu sta govorila dr. Vilfan In dr. C o k. Navzočih je bilo pri pogrebu tudi več ni.?govih znancev in prijate! ev iz Opatije. Trsata in drugih krajev. Večen mu spomin!
— Smrtm kosa. Umrl le g. Jožef Slabina, uslužbenec pri Narodnem gledali-Iču. Pogreb 00 v nedelio ob pol 16. \z mrtvašnice prf Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Krlču. N. v rn. p.!
— Tombola društva »Gosposvetskl Zvon« v korist zatiranim Korošcem se jo imela vri i. kakor je bilo objavljeno, že meseca februarja t. I. v mesecu maju. Ker pa Sokol IF. priredi ob istem času svojo tombolo, ;e društvo »Oosposvetski Zvon« odložilo svojo prireditev na 3. june. t. L, v sluča'u s'abeta vremena pa 10. jun. ob 3L uri pofX)!dne na Kongresnem trgu. Prosi se in to v prid ubogim KnroScem naj p. a. društva uvažujejo ta o*las pri svojih event. takratnih prireditvah. — Gosposvetski Zvoa.
— 7t", oo o državnom savjetu I upravni na sudovima izdao le Jugoslavenski Lloyd, Zagreb. Marovska ul. 21, gdje se dnblva ua cijenu od Din 5 (pouzećem Din fi). U knjižici je i Uredba o poslovnom redu državno^ savjeta te Djelovanju rada Savjetskih od?lenla. Ovu brošuru preporođujemo trgovcima odvjetnicima, ured.'ma, općinama itd.
— C. M. O. r Ra'hcn^urTU. Občni zbor podružnice »Družbe sv. Cirila In Metoda« ra Ra herburj, Videm tn okolico se vrši 8. apri'a t. I. v restavracij Unšuld v Ra hen-burgn. K udeležbi rb'nera zh^ra se noj-vt%đaere vabfo vsi. ki ima'o smisel ra narodno obrambeno delo in Imbezen do domovine. Pos-bno pa v?h'mn delavstvo v«eh ka^eeori:, ker v:dimo le v tem uspeh n^šera dela, če se vsi slo:f ljudstva udelo-zire;o rhrambenejra dela.
— r>re^rsVA pod-M^rt'-e ra LraMlano f« 4'-''^ Irrednt ob!nf 7h^r se vrši na vrFVonrčV pone^e'ek, dne 2. aprila 1923. cb 10. url prroVoMne v codbenl dvorani na nW-em uMfelnscu v L'fhlanl, Resl:e-va cesta. prftPčTc desnn. <^r>nTrd občnega zbora le: Pos*ov;'ev pooVnfn'čnrtra če-be!n:"Vp p^d Kr'm^m. od bren'e pravilnika o vporrb! trra čeheTn:aka fn stučMnosti. RacH va*nn«t; dn-vnejra reda je udeležba za vse c1-ne obverua.
— Izlet ▼ c«*r«Vo k^čo pod To«*«m se prfredf utrl v BecfePo 2o. t. m. Odhod Izpred koionVnra rh 0 đ^^p.
— Kolkoranis vlo* na konz?;la*e. Generalni konzutat naše karPevine v Newyor-ku opaža, da so vloge, ki se poŠil:a:o iz tuzemstva neposredno na naslov naših di-plomatičnrh zast^psfev in uradov, večinoma nekolekovane. Zato se opoZar;a:o stranke, da vel'aio za d'plomatlčne urade Isti ko'ekovfnski predprsf, kakor za tuzemske urade in cb'astva. Generalni konzulat javlja, da se pekolekrvnne vloge Iz tuzemstva ae bodo iemale v cbrir, razven vloge tlčoče se sapuŠčlaskm zadev, k?er se bodo kolekovlnske pristojbine zahtevale naknadno od prosilcev.
— Vela dobrom** slepcev. Častni predsednik »Permanent \Var Blind Relief Punde, t. je mednarodnega druStva za vzdrževan'e slepcev %. Cromwe!l. s katerega pomočia ;e b:l ti'd; zgra'en dom slepcev v Zemunu, ie poslal na kraPev naslov 250.0O0 Din., s sproJnio, da se ta denar porabi za ustanovitev kn i?nice za slepce v domu s'epccv v Zemunu.
— Povšan'e i*pendjj. Naučno ministrstvo le zvišalo d:iakom medicine št:pendj-ie od 600 aa 800 dinarev mesečno. Razen tega dobi vsak dHak-št'pendlst ob sklepu vsakega semestra 400 Dia. za nabavo kaiic.
, *T **red *frafr°™ v delavnicah Južne ie* ■crnice? iz Maribora nem pišejo: Dance se Širijo po mestu govorice o nameravanem štrajku v delavnici Južne železnice. Ako tudi do tega ne pride, bo stvar vsekakor aanimiva. Gre namreč za izplačilo dela v« cem, katerim je minister saobraćaja in za »jim tudi radikalni kandidat Nachtigal ob* sjubil, de se jim bodo sporne mezde plačale tik pred državnozborskimi volitvami. Za de* ▼« sega ie nazaj v dobo pasivne resistenec
▼ delavnici, ko se je delavcem odtegnile mezda za devet dni. Toda prišel je volilni dan. a izplačila ni hotelo biti, da&i je sam namestnik velikega župana dr. Pfeifer po novno urgiral izplačilo. Tako je prišlo do znanih lepakov »VVo sind die Gauner?« in tako je tudi velik del južnih železničarjev
▼ zadnjem trenotku obrnil hrbet radikalni Stranki ter šel raje volit dr. Korošca. Umev« no je. da je delavstvo zbog tega razburjeno, sato tudi nastajajo govorice o nameravanem Štrajku.
— Onim. ki hočejo ▼ Ameriko. Na prol-njo ameriškega konzulata v Zagrebu se objavlja: Na ameriški konzulat v Zagrebu prihajajo vsak dan osebe z »affldavitom«, ki lo ga prejeli od svojih rojakov iz Zedinje-nih držav severnoameriških. In zahtevajo, aaj jim kozulat na temelju teh »affidavitov« Izda potni list ali vizum. Vsled tega se opozarjajo vsi oni, ki imajo take »affidavite«, jsa ta dokument nima značaja potnega dokumenta, da njihov prihod na konzulat s takimi zahtevami nima nikako svrhe in da ga potovanje na sedež konzulata — v mnogih slučajih Iz daljnjih krajev — trosijo za-Jnan čas in denar. Stranke se moralo pred svojim prihodom na konzulat obrniti do svojih pristojnih cblastev radi Izdajanja potnega lista in šele potem, ko dobe izselje-piski potni list, naj se obrnejo do ameriškega konzulata zaradi vizuma.
— Povožena je b'la na progi pri Suha-dolu pri Zidanem mostu dne 21. t. m. neka okoli 40 letna ženska, oblečena v kmečko obleko, katere Indentite pa še niso dognali. Vlak jo |e popolnoma razmesarfl.
— Samomor radi bede. V sredo 21. t m. se Je ustrelil na pokopališču v Zidanem mostu delavec Ivan Zabravec Ustrelil se Se radi bede.
— Napad ali poskusen samomor. Neki delavec tvrdkc Pollak v Tržiču je našel v torek 20. t m. v sobi na tleh ležati svojega sodelavca Alojzija Kutnerja s globoko zevajočo rano na prsih. Kutner Je bil brez aavestl in je ležal v mlaki krvi. Poleg njega je ležal okrvavljen nož. DosedaJ le ni ugotovljeno, aH je Kutner izvršil samomjr ali je bil napaden, odnosno Je-li se je zgodila nesreča. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. Njegovo stanje je smrtnonevarno.
— Težka nesreča, Andrej Trček, hlapec Iz Podkove pri Rovtah. je peljal obložen voz na cesti med Rovtamj In 2lbcrča-snl. Voli so se splašlli In Trček Je padel s voza. Kolesa so mu Sla čez nogo In je dobil težke poSkodbe. Prepeljali so ga v Hubljansko bolnico.
— Poplave. Kakor Javljajo Iz Belega Monastlria, so občine Darot In Laško pod ,vodo. Tudi državno posestvo Belje Je deloma prepravljeno.
— Napad na zagrebški vlak. Kakor smo že poročali, je bil pred neka) dnevi Izvršen napad na tovorni vlak, ki vozi Iz aTldanega mosta proti Zagrebu. Napad Je kil Izvršen v Podsusedu. Pet maskiranih foparjev se je povspelo na vlak m nastavili so zaviraču revolver na prsa, arozsč snu. naj vlak ustavi. Na pomoč prvemu Je »risal še en zavirač In razvila se je cela bitka, ki H le strojnik na lokomotivi napravil s tem konec da le hitro odpeljal proti Zagrebu in s tem preprečil vsak poskusen rop vlaka.
— PridfCfi klerikalnega fupnlka ob vo» ftvmh. ŽagrebSke »Novosti« priobčujejo za« nimivo pridigo o Sodomi in Gomori, ki jo je imel neki hrvitski župnik kmetskim volil« cem. Vclečastii je govoril med drugim: »Ne* kote se spominjam svetopisemske pripovesti O »Sodomi in pravičnih«. Naša država je
Co vsem, kar se v nji dogaja, prava Sodoma, raj krivice, nasilja In brezzalconitosti. Ona le Sodoma. Toda, bratje) Spomnimo se na Lota, ki je stopil pred narod Sodome in ga ■varil radi njegovih zločinov. Spomnimo se, da mu je Gospod obljubil, ko se mu je Lot potožil, da obvaruje Sodomo, da odpusti grehe narodu, če se v mestu najde deset pravičnih. Ali niti deset pravičnih ni bilo v Sodomi? Če se spomnimo tega, tedaj mora* do hiti veseli, da naša država ne bo pro* padla, ker med toliko tisoč zapeljanih ima še vedno dosti pravičnih, in to smo mi klerikalci . ..« »Oa velečastitil Samo to pot ne propade Sodoma, ampak pravičniki...« je sadonel iz skupščine vzklik kmeta, ki je velečastitega zelo presenetil. Ni več govoril O Sodomi...
— Predrzen iepar na Vodnikovem /rgu tasttčen. Branjevka Marija Sclan, ki prodaja ▼ Šolskem drevoredu semena, je danes z ju« saj okoli 10. opazila nekega moikega. ko je neki Frančiški Strgar potegnil iz žepa list« nico. Na njen opozorilni krik je drzen že« par pobegnil proti Frančiškanskemu mostu in se nato skril v hišo St. 3. v Šolskem dre« voredu, kjer pa ga je zasačil Josip Zevnik ša ga oddal stražniku. Na policiji so ugo» tovili, da se pi.*e Teodor Popov doma iz Zemuna in je zasledovan od zagrebškega re* carstva radi sličnih deliktov. V Zemunu je imel malo bran jari jo in ker mu ni dovolj nesla, se je posvetil žeparstvu, ki mu je Slo spretno izpod rok. No, za enkrat ima sedaj pirate prikrajSane.
— Nadat ne mik I Izzivat Ko le prišel stražnik včeraj v neko kavarno javit poti-tijsko uro, se navzlic večkratnim opominom trije gospodje niso hoteli odstraniti. Zlasti Is rogovilU nemški trgovec Maks VVelss ta Maribora, ki je stražnika ironično zasmehoval z besedami: »Sprechen Sle mit mir, tder mit melner Frau« In se tudi ni s silo Pustil odstraniti Iz kavarne. Začel se le s Stražnikom pretepati in kričati: »Sle sind •JU ganz gewohnlicher Bauernlflmmel und Ttaeari wenn leh lOO.ooo Dinar zahiel« Oro-dl je tudi s samokresom. Končno je st razliku uspelo, da ea ie pri tiral na policijo, cler na je Se dalje razsajat. Po ugotovitvi sjegove identitete so ga izpustili. Nakazali pa so mu na policiji pobotnico za plačilo favka.
— Kavama »Jadnnn Turjaški trg 6, dnevno    koncert    salonskega orkeatra.
prosla. Cena običajna, ...
— Pozabljen dežnk. Kdor je pozabil dežnik v čakalnici pri dr. Volavšku, naj pride ponj.
Anacot-psstttle štite od influence I prl-
Ijepčivih grlenih upala.
— Samo dva dni. Kino Mat'ca predvaja od 24.-25. krasno filmsko delo v 5. dejanih »Marija Magdalena« (Svetnik In OreSnlca). Skoz In skoz umetniško tal stvarno Izdelan film dokazuje, da se Je kinematografiji posrečilo podati krasne scene iz 8. stoletja, prepojene s poezijo In krasno režijsko ter fotografsko dovrše* nostjo. Razkošje tropske bogati e pri cvetlični slavnosti na TiberlJskem jezeru, velikanske množice istočnih narodov za časa vladania krvavega Herodesa, naravnost veličasten sprejem Mesije, njegov križrv pot in smrt. Klasična scena razposaene večerje pri kralu Herodu, vse to govori o fenomenalnostj tega razkošnega filma. Lepoto filma dovršu'e umetniško izpoln'.ma Igra največje filmske umetnice Dalne Ga-renne, ki Igra ulogo Magdalene. Ker vlada veliko zaniman'e za ta film, opozarjamo cenieno občinstvo, da se vrši predprodaja vstopnic v nedeljo 25. t m. od 9. ure zjutraj v blagajni kino Matici Od 26.-28. t. m. se predvaja film »Pariški pustolov« v glavni vlogi priljublien igralec Friderik Zelnik.
— Telesno zaprtje. Profesor Oser, znameniti strokovni zdravnik za želodčne In črevesne bolezni je pogosto vporablje-val grenčlco »Franc-Josel« ter vedno z njo dosezal zadovoljive uspehe.
— Akcijski odbor ielezničarsklh orga* ntzacij in organizacij državnih nameščencev sklicuje za torek dne 17. t. m. oh 19. uri 30 minut sejo. ki se vrši v prostorih Zveze ju* goslovenskih železničarjev. Gradišče 7. Na to se to so vabljeni tudi zastopiki onih stro« kovnih organizacij državnih nameščencev, ki v Osrednj Zvezi niso včlanjene. — Akcij* ski odbor.
NAJNOVEJŠA POROČILA«
SLOVENCI V RADIĆEVEM OGLEDALU*
»Slobodni Hrvatski Borac«, glasilo Rad i ćeve omladine, je priobčil v svoji tretji številki na uvodnem mestu članek »Pašičevi Kranjci«, v katerem je naslovil na Slovence tele ljubeznjivosti:
»Presidiumi c. 1 kr. namjcstniSrva u Ljubljani, Trstu, Mariboru (?!) 1 Zadru — šefovi policije bili su Kranjci. U nacijonalnoj borbi za rušenje Avstrije došli su u 11. sati i 55 minuta — inače za njih se nije znalo. Odmah poslije prevrata kao sve kranjske muhe, kojima je najmiliji predjel ispod repa-mase Kranjaca pošle su u Beograd, da se uvuku pod rep i u paljbi koju je s juga uperio velikosrbski šovinizam na Zagreb i Hrvate sekundirahu Iz Ljubljane •bratje Slovenci« i to s takvim bljuvotinama na sve što je hrvatsko, da ni jedna srpska novina nije tako pisala kao oni... I zbilja nijesu se prevarili! Kad su srpske kobile bile pomazane petro-lejom ispod repa, kranjske konjske muhe ne mogoše u tom predjelu ostati. Ta bagaža u korupciji dorasla je Srbima. To su oni, koji na Isti način kao I Srbi smatraju jedinstvo: »Sto Je tvoje, to Je moje, a što je moje, to Je moje samo«. Potumplani butll u praksi največji separatiste, a u teoriji centraliste I to samo zato, jer znaju, da so siromasi i da od svojih poreza ne bi mogli živjeti.., C oa dobro gospon butel, dodji ti, čekamo tef Kranjac je sve samo ne junak
— to mu bar i historija dokazuje. Mali pauerski kramar sa jezuitskim odgojem gleda samo oddakle će da korist izvuše... Medjutim kad je baš pokaza? Kranjac svoj prljavi veš i svoju golotinju — pokazat ćemo i mi Hrvati toj ba-gaži kako treba s njima. Moramo priznati, da ima banovinskih Slovenaca dosta, — pogotovo u Zagrebu, naime služkinje, večerice, fermitlerice, kelne-rice, svodilje I ine »dobre kćerke Marijinih kongregacija«, a da u gradu Zagrebu većina džepara I kriminalnih tipova se rekrutira iz kranjskih »bratovščina«. Bili bismo sretni, kad bi ih mogli spakovati i od p remi t i u Dolenjsku i Oorenjsku, neka jod laju. Znamo mi, da se ta paurska   kruhoborska, Jezuitska
— farizejska bagaža hoće malo po malo, da uvuče na položaje u Hrvatskoj I da Ima u Zagrebu svoje pionire v »Slavenskoj banci«. Znamo, da bi iz »Jadranske banke« htjeli ti kranjski »bratje«, da izjure svakog Hrvata, a poznat nam Je i manevar sa zanatljiskotn bankom. Ali gospoda sa »rinčlcom na uhu« — ti butll sa potumplanom glavom neka znadu, da vodimo ml računa o njima I da ih Hrvati drže na oku.«
Priobčujemo ta Izliv srčne surovost! brez komentarja, ker bi se sicer umazali s smrdečo gnojnico, ki jo brizga na Slovence Radićevo glasilo.
1
Borzna poročila.
— Zagreb, 24. marca, (Izv.) Danes borza nI poslovala.
— CorOi. 24. marca. Ost.) Današnja predborza: Zagreb 555, Berlin 0.0259. Amsterdam 213.5, Newyork 5.41, London 2539. Pariz 3532. MIlan 26.47. Praga 16.05, Budimpešta 0.11. VarSava 0.014. Dunaj 0.00755, avstr. lig. krone 0.00755, Sofija 3.80.
— Carin, 23. marca. (Direktno): Zagreb 5.525, Berlin 0.02595. Praga 16.05. Milan 26.45. Pariz 3530, London 25.40, Newyork 5.4075.
— Trst, 23. marca: 2azreb 20.90, Berlin 0.10. Praga r*T50. Pariz 135.--, London 95.75«   Newyork 21.40, Curih
EKONOMSKO - FINANČNI ODBOR«
ZNATNO ZNIŽANJE IZVOZNE CARINE NA PŠENICO. — VPRAŠANJE NEMŠKIH REPARACIJ. — NABAVA NOVIH LOKOMOTIV V NEMČIJI. — Beograd, 24. marca. (Izv.) Eko-nomskofinančni odbor je na včera.šnji seji razpravljal razna tekoča finančna in gospodarska vprašanja. Med drugim je bilo sklenjeno, da se definitivno določi izvozna carina za pšenico na 0.60 za kg odnosno 60 Din za 100 kg. Doslej je znašala ta carinska postavka 150 Din. Glavni motiv za to znižanje je ta, da je zadnje mesece izvoz pšenice v sosedne države popolnoma zastal, na drugi strani pa so v državi velikanske zaloge, katere popolnoma zadoste domačim potrebam in obenem preostane še znaten plus.
Dalje je odbor razmotrival vprašanje naših zahtev napram Nemčiji na račun reparacij. Sklenjeno je bilo, da vlada pri glavni reparaci.ski komisiji v Parizu stori primerne korake, da Nemčija dobavi na račun reparacij gotove predmete V zvezi s tem vprašanjem je ministrski svet zelo obširno razmotrival situacijo, ki je bila ustvarjena s francosko akcijo v ruhrskem ozemlju.
Odbor je dalje dovolil kredit v znesku 300.000 zlatih mark za dobavo železniškega brzojavnega in telefonskega materijala v Nemčiji. Obenem je bilo sklenjeno, da se naroči v Nemčiji 100 novih lokomotiv za ozko- in normaJno-tirne železnice.
Odbor je dalje razmotrival vprašanje racijonalne eksploatacije državnega imetja Belje. sklenjeno je bilo, da danes odborovi člani odpotujejo v Belje, da si osebno ogledajo gospodarstvo.
Viharni seja v francoski
zbornici«
KONFLIKT MED POINCAREJEM. SOCIJALISTI IN KOMUNISTI.   — ZBORNICA SPREJELA PRORAČUNSKI PROVIZORIJ ZA APRIL IN MAJ.
— Pariz, 23. marca. (Izv.) Zbornica Je danes doživela viharen dan. Povodom debate o proračunskem provizoriju za mesec april In maj je socijalist Brache zahteval otvoritev debate o kreditih za ruhrsko zasedbo. Ministrski predsednik Poincare* le to zahtevo odklonil z motivacijo, da bi bila ta-ka debata z ozirom na zunanji položaj neumestna. Med komunistom Bertonom in Poincarejem Je nato prišlo do ostrih prerekanj In žaljenj. Derton le Pofncarčju zabrusil očitek, da je »Daudctov plačanec«. Poincare' Je reagiral Bertonu- Zbornica v centru-mu Je postala ogorčena. Nastal ie pravi vihar. Seja Je morala biti prekinjena. Po zo-petnl otvoritvi Je Berton preklical žaljivke In prosil Polncareja odpuščanja.
— Pariz. 23. marca. (Havas.) Zbornica le f 474 glasovi proti 61 glasovom sprejela proračunski provizorij za mesec april In mal ter odobrila kredit v zneska 1 milijarde 170.309.164 frankov iz naslova onih od strani Nemčije za stroške v mesecu maju plačljivih zneskov. Predlo«; poslanca Bracheja za otvoritev debate o kredUih za Ruhr Je bil s 450 glasovi proti 66 odklonjen.
DR. IVAN RIBAR IZVOLJEN.
— Beograd. 24. marca (Izv.) Po privatnih poročilih današnjih jutranjih listov in po uradnem poročilu predsednika glav-nega volilnega odbora za volilno okrožje Virovitica je izvol;en za narodnega poslanca tudi bivši predsednik narodne skupščine dr. Ivan Rbar.
NA RAZVALINAH NAROD-NEGA EDINSTVA.
— Beograd, 24. marca. (Izv.) Pro-tlčev »Radikal« v današnji številki ugotavlja, da se nahajamo na razvalinah narodnega edinstva. Volitve dne 18. marca so razbile naše narodno edin-stvo in ustvarile tri posebne narode: Srbe, Hrvate in Slovence. Na političnem horicontu se pojavljajo tri struje: ena za Veliko Srbijo, druga za Veliko Hrvatsko in tretja za Veliko Slovenijo. »Radikal« še pristavita: »Poiavljajo ca se tudi konture »velike turške struje«.
DEFINTITVEN SPORAZUM Z BOLGARI«
- — Nli, 24. marca. (Izv.) Snočl Je priredila naša delegacija banket na čast bolgarski delegaciji. V imenu bolgarske delegacije se Je za gostoljubje zahvalil delegat Majko v. Izražajoč željo, da se čimpreje zbližata oba slovanska naroda. Prvi korak za to Je sedanji sporazum med obema državama glede ureditve obmejnega prometa in glede akcije proti makedonskim četnikom. Zadevni protokoli so bili včeraj podpisani In konvencija se danes predloži beogradski vladi ▼ odobrenje. Obe delegaciji danes ob II. odporuJete v Beograd.
PODPIS POGODBE Z «JU2NO ŽELEZNICO«
— Dunaj. 23. marca. (Izv.) Po naknadnih poročilih so pogajanja o Južni železnici popolnoma zaključena. Ministrski svet Je po poročilu delegata dr. Polaka sklenil dati avstrijski delegaciji generalno pooblastilo za podpis pogodbe o Južni železnici. Pogodba o Južni žeTezntci se končno velavno podrite vatodall torek aH sredo« E
AVSTRIJSKA POGAJANJA   GLEDE TF> STA.
_ R!hi, 23. marca. (Izvr.) Na današnji
seji sta avstrijska in Italijanska delegacla proučil! listo medsebojnih zahtev kakor tudi tarifni načrt k trgovinski pogodbi med Avstrijjo in Italio. Jutrj v soboto se prične razprava o ureditvi prometa med Trstom in Avstrijo.
RAZPUST AVSTRIJSKE VOJSKE.
— Dunaj. 24. marca (Izvir.) Vlada le izdelala načrt, po katerem se ima o sedanje agende takozvane narodne brarr.be podrediti kompetenci ministrstva notranih zadev. Cbcnem vlada resno misli sta!no avstrijsko armado popolnoma razpustiti In organizirati le nekako varnostno stražo za vzdrževane javnega reda in mira. Av-stri'a, zasledu oč miroljubne cilje zunan'e politike, ne namerava več vzdrževati stalne armade, da si tudi obenem prihrani velike Izdatke. Proti temu načrtu nnstopajo nemškonacijonal. krogi. Nemški šovinisti v Avstriji žele da mora imeti Avstrija d'b-ro Izvežbano vojsko, na drugi strani pa je avstrijska vlada vezana tudi na gotove mednarodne dogovore, ki jih je sklenila v 2enevl. Z načrtom o orgnnlzacii varnostne straže je tudi zadovol en zastopn;k društva narodov, višji komisar dr. Zimmer-mann. Varnostna straža se Ima združiti z orožništvom v eno celoto, ki bo podrejena In na razpolago  ministrstvu  notranjih za-
CUNO V MONAKOVEM.
— Berln, 23. marca (Izv.) Kancelar Cuno je prispel včeraj v Monakovem, kjer ?e govoril v deželnem zboru nastopno; L;udstvo na zasedenem ozemPu bo vstra-ialo. samo ako se v neznsedenl Nemčiii pozabijo vse diference in ako vse ljudstvo brez Izeme položi svojo volo v službo obrambe proti francosko-nemški invazlil. Uspeli bomo, da bo triumfirala naša vola. NadaPevati nočemo neustrašeno pot, katero smo si izbrali. Moramo pa dopovedati nemškemu narodu, da sta notranji red in s'oga v borbi neobhodno potrebna, da se doseže:o našj ciPI. — Prazne besede.
FRANCOSKA SITUACIJA TRDNA«
— Berl'n, 23. marca (Izv.) V diplnma-tičnih krogih se presoia sedanja francoska situacija za zelo ugodno. Francija na bn*c odločno odkloni vsak predlog za sklicanle mednarodne konference. Diplomatlčni položaj Francie je zelo trden, morda biš vsled njene Izolacije. Ancliio veže v sedi-n'l dobi orlentsko vprašanje. Tako misli Franciia. da bo mogla vstrajatl brez vsakega rizika in da se končno reši reparacl)-sko vprašane po njeni zahtevi, to je msd Parizom In Berlinom.
NEMŠKA »BELA KNJIGA«.
— Berln, 23. marca (Izvir.) Nemška vlada nove dati nikakih podrobnosti o svoji spomenici, predloženi vbdama v Londonu In VVashingthomi. Pravi le, da so časnikarska poročila povsem netočna. Nemška vlada izda te dni »belo knjigo«, v kateri navede vse dosedanje svoje predloge jledc reparacil, med drugimi načrt«, ki jih je prinesel tajnik Cergman na pariško konferenco, katerim je bi! priložen elaborat nemške vePke Industrije za jamstvo nemških obveznosti.
VELIKA KORUPCIJSKA AFERA V FRANCIJI.
— Pariz, 23. marca. Ozv.) »Ma'in« objavlja senzacijonalna odkritja o vcTki ko-rupcijski aferi. Andre Berthelot. direktor kitajske Industrijske banke, je obdolžen, da Jc skušal podkupiti uradno osebo, svojega rodnega brata Filipa, v ministrstvu zunanjih zadev. Dal mu je na razpolago tri in pol milijona frankov iz bančne blagajne. »Matino-va« vest je vzbudila ogromno senzacijo.
ARETACI fA   SMEETSOVEGA MORILCA.
— Koln ob Renl, 23. marca. (Izv.) Aretiran le bil Karel Dctitschmann, katerega očividci kot priče označujejo za pravega morilca generala Smeetsa.
ANGLE« SE BOJE FRANCOSKIH AEROPLANOV.
— London. 23. marca (Izvir.) Lord Blrkenhead je v gorenl zbornici opozoril vlado na francoske načrte o zgradbi ogromnega francoskega zrakoplovstva v voTaškc svrhe m jo pozval, da mora slediti francoskemu zgledu v varstvo države. »Pall Mali Gazette« napada Francllo, da se obo-rožuje v času, ko hoče Anglija razorožiti. Francoska Industrija Izdela na leto lahko 3500 aeroplanov, angleška pa bi Jih mogla v svo:f sedanif šibkosti izdelati komaj 500. Angleška Javnost se že vprašnTe. ali nI to naperjeno naravnost proti Angliji.
ZMAGA GR ADJ ANSKEGA V BILBAU.
— Zagreb, 24. marca (Tzv.) Po športnih poročilih fz Bilbau se le mednarodne nogometne tekme udeležil tudi Grad:anskl. Dne 20. t. m. le Građanski podlegel športnemu klubu Bilbau. Pri revanžr.l teicmi dne 21. ,tm. le Oradlanskl zmagal z 2:1. Oola sta zabila Perška In Mantler. Nogometni tekmi je prisostvovalo   nad 20.000
— Teals-sakcTla S. K. Ifrffo naznania. da te v najkrajšem času otvorilo vsa te-rnifs Igrišča. Vpisovanje novih članov se ▼ril vsak dan do 8. aprila od 8. do 10. In od 14. do 16. are pri načelstvu sekclle Kolodvorska ulica 81 Za člane, ki ie niso Igrali tennls In za one, ki bi radi Istega spopolnUl te otvori tako! od početka tennls lola. pod vodstvom trelnerla kluba. Družabni člani na} do 8. aprila prilavTo svoie Igralne skupine in čas, v katerem želllo Igrati, ker so na razpolago štirje cel dan v senc! leteči, prostori vabi sekcPa vse prMatelle te panoge sporta, k obilnemu PtattOB«, *m NaceJstva.
Dr. Ivan Botč.
PREGANJANJE TIHOTAPSTVA LETA 15/6.
Nevem, če sem dal tem vrsticam pravi naslov. Mogoče mi bo kedo, ki vehko potuje ali pa poklicno premetava blago, rekel, da bi bilo bolje, če bi se napis glasil: pospeševan e prometa s praktičnimi na-redbami. No, pa naj že bo, kakor hoče, saj včasih še celo na.bol.šl pisatelji na imenitna dela ne dajo takega naslova, kakor bi moral biti. Ce se komu zdi moj nap s po-manjkiiv, pa naj prida le oni znani:.... alj Matiček se ženi.
Ko sem se po dolgem potovanju vrnil iz Bačke in Uanata, sanjalo se mi je prvo noč o carinskih naredbah na železnici, ^pal sem imenitno, celo noč se nisem prebudil, dasi sem b.l celih 16 ur v vlaku. Ce namreč človek potu e po hrvaških državnih železnicah, se lahko prav imenitno »spoči e«. Na vsaki posta.icl napravi vlak po četrt ure zamude in človek se lahko izprehaja. Večno čakanje ga k temu prisili. Z menoj se ie vozil star gospod, opiral se je na palico in se strašno jezil, da delamo na vsaki postaji zamudo. Potolažil seru ga naj ne bo nervozen, kajti do Zagreba imamo od Drugega sela še dve postaji, napravimo torej lahko še dve url zamude. Mož je protestiral, »da ovake n;sa prilike kod n;ih«. No, dobil je zadoščenje— napravili smo res samo eno in ne dve uri zamude na progi, kier potrebuje isti vlak normalno 34 minut. Taka je biia vožnja po državnih železnicah na Hrvaškem do Zagreba. Nočem o tem več pisati, da mi ne bo čez dober teden, ko se bo kedo vozil po Hrvaškem, očital, da sem bil črnogled, kajti prepričan sem, da se bo po 18. marcu, ko obdaruje naše brate Stipica Radič s veliko edinozvelfčavno Hrvaško republiko, tudi med železniškimi tračnicami cedilo mleko in med... To sem omenil le mimogrede, sedaj sc vrnem k mojim sanjam iz 1. 1576.
Zgodilo se m| je, da sem moral po prihodu iz Zagreba v Zidanemmostu prestopiti v vlak, kj vozi direktno iz Dunaja in Prage v Trst. Stal sem komodno na peronu v Zidanemmostu In čakal pri kiosku, da si kupim časop'se, kajti moja duša bila |e lačna In že na. cel teden nisem Imel slovenskega časopisa v rokah! In če človek danes ne bere vsak dan Časopisov, se lahko kot inteligenten človek blamira, posebno, če kak sopotnik iz domovine napelje pogovor na politiko. Pomislite, da je v enem tednu mogoče, da nastopijo 3 nove kandidatne liste, da se ustanove 2 stranki, da se izključi 5 desidentov itd. Sama važna vprašan a, katera mora vsak inteligent vedno nositi sproti v glavi, kakor zavarovalni agent svoje tarife.
No, ko je vlak prisopihal, zdelo se mi ie v sanjah, da ml je nekaj odleglo. Trije zadnji veliki vagoni — v ljubi anskem predmestju jim pravijo »purmanvvogen« — so bili skoro popolnoma prazni, le par u-trujenih potnikov je sedelo v njih. V Av-strfjj namreč In na Češkem nimaio take obzirnosti napram potujočemu občinstvu, da bi pustili potnike »odpočiti« si na vsak1 postaji po nekaj minut preko voznega reda. kakor na Hrvalkem. Praški voz je bil najbolj prazen, : a sem hotel vstopiti. Ko sem že prijet za vrata, pristopi k meni carinik in ml precej v »uradnem tonu« pove. da moram v prvi voz s 4 kupejl, kajti samo ta voz I. In II. razreda le za vse potnike
od Maribora do Ljubljane. Ta voz )e bil nabito poln, na manje kakih 18 oseb je stalo na hodniku. Nek| gospod si je šel z Zidanem mostu kupiti Časopise, le s težavo se je prerij zopet do svojega prostora.
Spomnil sem se takoj v sanjah, da sem se nekoč vozil Iz Prage domov. V Mariboru nas niso pustili izstopiti Iz voza. kajti tam je glavna carinska revizija. Dokler nI ta revizija končana temel ito, to se pravi, dokler človeku ne pogledajo, če ima v čevljih sveže nogavice In pod srajco umito kožo, tako dolgo vlak ne sme odpeljati. Kljub temu pa ne sme na prihodnjih postajah nikdo vstopiti, kar si pač ne morem razlagati drugače, kakor na ta način, da se že danes po nalogu viših carinskih uradov cariniki vežbao za pregled prtliage In kontrolo oseb, ki potirejo |z ljubPanske v mariborsko oblast ali pa nazaj! Celo kondukteri! ne sme:o Iz voza v voz skozi vrata, ampak pri stranskih vratih ven In v drugI voz, pa nal pada sneg ali dež, nai bodo stopnice mokre ali zmrzle . .. Spomnil sem se v sanjah one znane: mladost je norost, čez vodo skače, kjer je most.
Strašno sem se razburil v sanjah nad takim nepraktičnem postopan'em, da se publika na tako nepotreben način sekira. Na vsakega carinika je prišlo mogoče pet oseb za pregledovane, vse so pregledali že v Mariboru, pa klub temu se morajo Ijud'e naravnost mečkati v malem vozu, dočlm so zadnj zaklenjeni In skoro praznil V sveti jezi sem zagodrnal: »Kd^r Izdala take naredbe, tega bi bilo nabolje poslat? k sodarju Replču v Trnovo, da mu zavrta glavo s svedrom, kakor ga Ima pri 10 hl sod'h, potem bo mogoče šlo kal v nlegovo glavo!« In zamahnil sem v sanTah preko postelje na svojo bolšo polovico. Ta me le zbudila In pomiril sem se. ko ml le povedala, da se to nf godilo z menoj le'a 1576, ampak 9. marca 1923. leta po Kr. rojstvu.
Ti pa, dragi MJSko, ki si me oni večer zadržal, da sem šel malo kasneje spat. s tem povzročil, da sem spal trdo In san'al te s*n»e. kl so le reprodukcij resn'čnega dožIvPala. ne vozi se Iz Vrha od prllateVa Lotzeta preko Z'dnnegamosta nlVdnr z br-zovlakom, amnak ra'e — »takoreknč« z osebnim, da Ti ne bo treba pr| praznem vlaku stati na hodniku.
— želodčne holeč'ne. pomanjkane teka, moten;e prebave, kar izvira Iz prepočasnega delovanja črevesa, hitro odstrani raba grenčlce •Franz-Josef«.
Stev. 70.
•SI OVfNSKJ   NA ROP«  dne 25  marca \9>3.
siran. 5.
Gospodarstvo.
TRG Z USNJEM IN S SUROVIMI
K02AML
Promet z usnjem se je razvijal v trgovini na debelo v zadnjih I4tih dneh v mirnejšem poteku. Cene so ostale v primeri s prejšnjimi tedni precej stabilizirane. Nasprotno je kupčija na drobno zadovoljivo zaposlena, zlasti vsled bližnjih praznikov.
Notiramo sledeče cene pri prodaji na debelo proti takojšnjemu plačilu: vaš-podplati v polovicah 65—75 Din per kg. kruponi 110—115 Din per kg, aferni 40—45, vratovi 50—55, rjave kravine 90—100, črne kravine 85—90, črne kipse 95—105, boksteletine črne 22 50—30 Din kvadrat, boksteletine barvane 35—40 Din kvadrat, ševro črn 25 do 35 Din kvadrat.
Od informirane strani se nam poroča, da se je vršila v preteklem tednu v Zagrebu seia tovarnarjev usnja v Jugoslaviji. Vsled vsestranske pritožbe nad zaostalo kupčijo v tuzemstvu je bila sprejeta resolucija, da se sporoči centralni vladi v Beogradu ta-le predlog: Uvoz usnja iz inozemstva, ki je posebno osredotočen na spodnje usnje, naj se zapreci oziroma zajezi z zvišanjem carine. Tovarnarji so zahtevali tudi ukinitev izvoza surovih kož in pa impor-tiranje izgotovljenih čevljev.
K točki otežkočenja uvoza na podlagi zvišanja carinske tarife, pripominjamo, da se je v zadnjem času v resnici uvozilo   večje   množine spodnjega usnja iz Cehoslovaške in Nemške Avstrije, finega gornjega usnja (boks In ševro) pa iz Nemčije. Vzrok uvažanja velikih količin usnja iz inozemstva tiči v tem. da del domačih tovarn ne izdeluje glede kakovosti takih izpopolnjenih fabrikatov, ki bi odgovarjali kompliciranim zahtevam one vrste konzumen-tov. kateri iščejo   kvalitativno   le najboljše.   Tudi je treba poudarjati,  da v času, ko povpraševanje po usnju postaja živahno, domače tovarne   same ne morejo pokriti cele potrebe   usnja države. Onemogočenie uvoza usnja s prohibitivno carino   nasprotuje tudi vsem Interesom prebivalstva. Kajti v prvi vrsti je obračati pozornost na to, da se obutev ne draži. Z uvedbo zvišane carine pa bi se doseglo ravno nasprotno. Našim tovarnarjem z usnjem   bi bilo priporočati, da bodočnost njih industrije ni zajamčena od zaščitne carine, tem. več posvetiti je ves   trud Izpopolnitvi Izdelkov. Ako dospe na tem potu naša usnjarska industrija   na višjo stopnjo izpopolnjenosti in ako se urede cene po svetovni tržni pariteti, se ni bati inozemske konkurence. Uvoz tujezemske-ga usna bo pač slejkoprej sam ob sebi prenehal. Kar se tiče uvoza čevljev, zasluži naša Čevljarska industrija po vsej pravici brezpogojne zaščite, ker je posebno v Sloveniji zelo razvita in proizvaja dandanes preproste in najfinejše izdelke. Vspričo lepega svojega napredovanja potrebuje Čevljarska Industrija vso pozornost In zavarovanje pred tu-jezemsko konkurenco. rTnake interese zastopa tudi skupna Čevljarska Indu-strl a Jugoslavije. Zahteva, da se ustavi izvoz surovih kož. posebno še gove-Th in telečjih, je vsekakor popolnoma opravičena, ker ravno v tej kategoriji pri nas primanjkuje blaga.
POLOM BANKE »DOFTEM1A«.
Slika o propadu praSke bnnke »Bohe-riia« že postaa jasna. 2e tekom pričetka preteklega leta so se čull glasovi o vell-tih izgubah banke, vendar se je pre;šnja uprava obrnila na vlado s prošnjo za pomoč. Ker ta pomoč ni bila dana, je uspelo upravi s posredovanjem nekega poslanika uveriti nekaj finančnikov, ki so za vsoto okoli 20 mili onov kron nakupili večino akcij in pričeli s pregledovanjem pravega stania stvari. Pri likvidaciji posameznih kupčij pa se Je kmalu pokazalo, da so pri-mankliaji daleko večji, kakor jih je naved-a pre šnja uprava. Posebno velike so bile izgube PTi  likvidaciji   uvoznega  In izvoz-
nega društva Kosmos, ki pa se niso zaključene. Velike izgube so dognane tudi pri drugih eksportn h društvih, med drugim tudi društvo »Eksportul« ki ima svoje podružnice tudi v Sofiji In Beogradu. Pričetkom tega leta, ko so prispeli obračuni In Inventari iz Barceione, Bukarešte in drugih mest, se je Šele konstatiralo ogromne izgube. Posebno so oškodovane posamezne panoge češkoslev. Industrije med temi zlasti porcelanska Industrija.
Banka je bila osnovana leta 1909. s kap'talom I milijon kron po banki Ustfed-nj banka českyd spofltelen. Sed-»n'I kapital znaša 35 millonov kron K č. Glavni posel banke je bil promet z Inozemstvom. Začetkom leta 1922 je prevzela večino delnic češka industrija špirita In porcelana. Razen tega je banka prevzela filijalo Internacionalne Trgovske banke v Karlovih varfh, ko je zadobila večji vpliv na češko porcelansko Industrijo. V ozkih vezeh je bila banka tudi z Anglo-češkoslo-vaško banko, ki Je prevzela filllale Anclo-avstrljske banke v Čehoslovaškl. Sodelovala ]e tudi pri sledečih podjetjih: D. d. za eksport in Import »Bohemia€ v Beogradu, internac. transp. d. d. »Agrarliac v Prael. d. d. za trgovino poljedelskih strojev »Pl-rasc v Bratislavi, Eksport Plim Companv društvo z o. z. v Pragi In »Arlantlc« d. d. za industrijo kos. V JugoslavIH Je bila v stikih z Beogradsko trgovsko banko, v Zagrebu z Brodsko centralo In Hrvatsko es-komptno banko, ali te banke so svo'e vezi že davno prekinile In nimajo nikake izgube.
•   • •
—g Novosadska   blagovna  borza 23.
marcn. Novi Sad, 2.1. marca. Cene v dinarjih notlrato: Baška pšenica dnpl. kasa 452.50. baška I vaeon 452.50. baškl ječmen 315. baškl oves 292.50. sremskj 295, baška koruza 250—260, baška koruza dupl. kasa 2nft.75, banatska koruza za april 257.50, baška za april 262.50. okrogla baška koruza 267.50, sremska 282.50, pšenična moka baza »0« ponudba fiSO, »6« 512.50, otrobi v vrečah iz lute ponudba 165, otrobi v papirnatih vrečah ponudba 160. Tendenca: mlačna.
—g ZaarebSkl tr*. Zagreb 21. marca. Cene v dfnarHh za 100 kg. postavno bnčka odnosno voivodinska postaja notiralo: Pšenica (76—77 kg) 450—460, nova rumena koruza 260—275. rž (72—74 kg) 350—370, lečmen za pivovarne 325—360, za krmo 5O0_320, oves 2*0— 295. pisani fižol 450— 500. beli 45H—5H0. pšenična moka »0« 675 —700, »2« 650—675, »4« 625—650, za krmo 225—250. drobni otrobi 170—T70, debeli 250 Tendenca mirna neizpremenjena.
—g Benaradslc*i   blagovna    borza 22.
marca. Beograd, 23. marca. Pšenica 75 kg. 7% franko Sabac 380—425, nova sušena koruza franko Smederevo prompt. 27fJ— 275, rešetanl oves franko Beograd ponudba 3J0, suhe šljive franko Val evo prompt iskanje 310, šljive osmice franko Pasova etulranle iskanje 170, zaključek 600. beli re-šetani fižol franko Beograd iskanje 49fl, otrobi ponudba 190. Tendenca mlačna. Povpraševale osobito po sljlvah.
—g Cepini tečaj za v'nogradnlke V četrtek, dne 5. aprila ob pol 9. url zjutraj se vrši pr| kmetijski šoli na Grmu cepilnl tečaj za vinogradnike. Pri tem tečaju imajo vinogradniki najbolšo pulložnost, da se izučijo Pv suhem cepljenju In stratificiranu ameriških trt, ki omogočuje najhitrejšo in najcenejšo obnovitev vinogradov.
—g Zakon u taksama. Ovaj zakon potpun sa svim nadopunicima. Izmjenama I povišenjima po Članu 10. Zakona
0 državnoj trošarini, taksama 1 pristojbama, nalazi se u »Velikom trgovinskom kalendaru« za 1923. izdanje latinicom ko'ega ie izdao »Jugoslovenski LIovd« u Zagrebu i »Trgovinski glasnik u Beogradu. — U ovom Zakonu o taksama su a) Opće takse, b) Takse kot drž. savjeta, c) Takse kod policij, izvršnih vlasti, d) Takse o struci sanitetskoj, e) Takse u struci pravnoj i to: 1. Kon min. pravde, 2. Sudske takse u neosporn. predm. i u gradj. parnicama, f) Takse kod struke financijske, g) Konzularne takse i h) Takse u struci gra-djevinskoj. — Taj je zakon potreban, trgovcu, bankaru, Industrlafcn, sucu, advokatu,   gradjevnlm poduzetnicima,
1 svakom gradjaninu. kao Priručnik o biljegovanju. — Nu u ovom Kalendaru
još je i čitavi Zakon o pobijanju skupo-ue i nesavjesne špekulacije — sa Pravilnikom za izvršenje toga Zakona, nadalje Zakon o upisu pomorsko-trgov. ladja. Zakon o opsu zahta. Zakon o zastavama. Pravilnik o oblig. prljavi povn. objekta, a takodjer 1 čitavi: Zakon i Pravilnik o stanovima. (Vlasti za stanove, sudove). Nadalje su u ovoj knjizi: Zakon o držanju I nošenju oružja. O podjeli države na oblasti. O držav, zavodu za unapredjenjo 1 Industriju. O kurzu zvcčečlh kruna. O svetkovanju blagdana. — Uz još množinu raznih propisa i uputa o sticanju državljanstva u SMS. O oprostu od vojne dužnosti itd. itd. — Cijena je ovom praktičnom Priručniku« koji je dnevno potreban, jest samo Din 25.— plus porta i pre-uzetbine, a naručuje se knd: »Jugoslo-venskog Llovda, Zagreb, Marovska ulica broj 21.
—g Jugoslavenska banka, d. d. Na svoji seji od 22. marca 1923. sestavilo je ravnatelj« stvo Jugoslavenske binke, d. d. v Zagrebu, bilanco za poslovno leto 1922., katera izka* zuje čisti dobiček od K 30.162J11.44 proti lanskoletnemu od K 26.771.038.89 Občnemu zborovanju, katero se sestane dne 31. t. m. bo predloženo izplačilo 11% dividende, t. J. Din 11.— po delnici, rezervnemu fondu se bo dodelilo K 2.000.000.— in Pokojninskemu istotoliko. Vsota bilance se je zvišala od milijonov kron v letu 1921 na 1844 ▼ letu 1922. Delniška glavnica in rezerve izkazale so K 252.000.000.— in tuja sredstva, s katerimi banka posluje, zvišale so se od K 1157 milijonov na 1562 milijonov kron. Vložki so narasli od 455 milijonov na 591 milijonov kron. Stanje blagajne in menic od 231 miljionov kron na 303 milijone kakor tudi vse ostale panoge bančnega poslovanja pokazuje napredek, kateri se odraža v iz» nosu celokupnega prometa 132 milijard kron proti 115 milijardam v letu 1921, Pripomi* njamo, da ima ta zavod svojo menjalnico v Ljubljani ▼ Kolodvorski ulici It. 26. — Ju*
Jioslovenska banka, d. d. menjalnica v Ljub* Jani.
—g Državna borza dela, Pri vseh podružnicah »Državne Borze Delac v LJub-lajni, Mariboru. Ptuju in Murski Soboti Je iskalo v preteklem tednu od 4. do 10. marca 1923 dela 601 moških in 126 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa Iskali 471 moških in 99 ženskih delavnih moči. Posredovanj se Je izvršilo 151. Promet od 1. la-nuarja do 10. marca 1923. Izkazuje 7.224 strank in sicer 2.897 delodajalcev in 4.327 delojemalcev. Posredovanj se je Izvršilo v tem času 1.477. Dela iščejo: kovači stavb, in stroj, ključavničarji, mehankl, krojači. Šivilje, čevljarll. peki. mlinarji, mesarji, natakarice, natakar)!, tesarji zidarji. risarji, pisarn, moči. vajenci, vajenke Itd. — V delo se sprejmejo: elektromonterii. zlatarji, usnjarji, šivilje za moško perilo, čevljarji za fino delo, sodavlčar. fotografi, vrtnarji, vl-ničarji, graver, služkinje, kuharice, vajenci Itd.
—g Dobava drv. Prt intendanturi Savske diviz. oblasti v Zagrebu, Gajeva ulica 30a ter pri komandah mesta v Karlovcu, Varaždinu, Čakovcu in Dolnji Lendavi se bodo vr5ile dne 24. marca t. 1. ob 10. url dopoldne ofertalne llcitaciie glede dobave drv za čas od 1. aprila 1923 do 31. marca 1024. Predmetni glas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Tarifa o konlaHiTi pr*sm?bnah Po ministrstvu trgovine in inidst.lie, oddelku v LiubPanl odobrena začasna nfn
0 kovaških pr>toib|nah je nabita na mc;t-nj deck; na vpogled Interesentom.
—g Ameriško poroč 1o o gospodarskem stanju Jugoslav je, »Commerce Rcports«, uradno glasito ameriškega trgovskega de-partementa. je priobčilo pregled o svetovnih gospodarskih razmerah lanskega leta. v katerem poroča o gospodarskem stanju Jugoslavi e nastopno: Konsolidacija se vrši počasi in sicer radi težkoč, ki se pojav« vljajo pri delu, ko se hočejo spraviti v sklad s poliedeliskimi elementi boli industrl-lalni elementi prejšnjih avstro-ogrskih dežel; pa tudi radi raznih polit'čnih strem-
1 enj v posameznih pokrajinah. V državnem proračunu še ni ravnotežja. Izdajanje novih papirnatih novčanlc se je omejijo pmspevane, dasi se Je že marsikaT tesen. Vlada se je prizadevala, da bi dvignila valuto, pa je vendar dinar padel tekom leta; 3. januarja je veljal skoraj trl-najstinko svoje izvirne veljave, 30. dec. le oscmnajstlnko.  Privatno ameriško po-
| soj'lo Je malo vplivalo na kredit In trgovske posle. Prometne ovire še vedno ovirajo prospevan e, da si se je že marsikaj popravilo. Slaba letina koruze z orne itva-mi glede Izvoza žita in žlv:nsk!h produktov je neugodno vplivala na zunan'o trgovino. Ta neuspeh Je nekoliko popravila izborna letina češpelj. Prvih 7 mesecev lanskega leta je uvoz presegal Izvoz za približno 24%. Jugoslovenski nakupi v Zedi-njenih državah, ki se tičejo posebno manu-fakturnega blaga, se bodo na brže nadaljevali ali težko povečali, to zlasti z ozirom na stanje valute.
ZAKAJ SO STARI EGIPČANI TRUPLA MRTVIH MUMIFICIRALI?
že Grki In Rimljani so bil! prepričani, dasi n'so poznali hieroglifov, da so Egipčani bili temeliti poznavalci tajnih naravnih sil In človeške duše In zato se niso mogli nikoli otresti neke prikrite groze pred n Ih modrost'o. Isto čustvo obhaa tudi nas če sl:šlmo ali beremo kaj o misterioznih da'enjih Indrskih vogov. fHIrnv, brahma-nov ali o asirskih in babilonskih magiiih Nam Je to nepomPivo in smatnm^ vse to za spretno coprnfio. Z isto rbsodho smo naglo pr| roki, kadar kaj sliš:mo ali beremo o davno že po učeniakih svetovnega slovesa ugotovlenfh po;avih maenetfzma, hlpnotlzma. sugestie, telepatije In tcleki-nezi'e. Prikazovan'e umrlih In nifh ma*e-rilallzaclje smatramo rzoll za humbug in prevaro naših čutov In za halucinacije bolnih možganov in živcev. V materPalisMč-nem svetovnem naziranu vzgojeni svet zanfkuie Indfviduelno življenje duha po fizični pro*>jidlostl telesa - smrti. Ne tako stari Egipčani. Oni so temeljito poznavali nam še ne do cela po'asn'ene tajnostne sile človeške duše vsled poznavanTa skrvnostl naravnih zakonov, do katerih se ho naš rod mogel le po težavnih In dolgotrajnih poskusih In študijah dokopati.
NalvpPvne'ša In na bolj učena kasta prf starih Egipčanih so bili svečeniki. Ne-omelen skoro Je bM njih vpliv na vse javno In privatno žlvPene. Ne malo pa so si pridoh|l| ta svoj vpliv prt vseh sloj'h ljudstva ne le kot svečeniki, ampak še v večji meri kot medPl al| posredovatel'f med bogovi In Hudml — kot posredovatelii med Živimi In mrtvimi. Toda pojmi 'e bH. da se le ohranilo telo s svoilm žlvčev'em, ker samo na ta način so mogli poklicati duha v mtimUo. ki le po nervanrlčnem — eter-skem fluidu, kl preveva vsako materiio stopfj v vero s svoz'm bivšim telesom. Po n Ih mnenlu se le duh lr»čfl jSele tedal od telesa, ko ga le Anub's-Šakal bog — spre-mfj ra oni svet In dovede! v dvorano sodbe, da se tam pred Osfrl«?om, b^gom so!n-ca In niegov»m| 42 nrl^ednfkl Izkaže, če le vreden stop'tf v krog blaženih al| ne. Ker so pa bih prenrlčnnl. da ta sodba vsakega posameznika dolco trale. In da vsf umrli ne morelo fakoi priti na vrsto (fTripčanov Je bfho okoli 10 mili. l!ndT), so trtrola ba'za-movall aH mrmlf-efrall. Vzrok munTkade 'e bil ta. da osane telo do sodbe — do trenvtka dematerlalizaclje neokinjeno In nestrohnleno.
Posebne vzroke In namene pa so Imeli svečeniki, da so za trupla kraPev (VraPev-skl grob Tut-ankh-Amona v Tebah!) dali zgraditi tako monumentalne In globoko pod zemllo ali v sVaif skrite grobove. Od časa do časa so rabMf nasvet teh kral'ev. s'nov boŽUh. zlasti kan^r so nastati za državo usodVnHnl trem»tVf m pa, kar moramo Še posebel povd^ratl. da more'o občuti z duhom teh kmMev In si «vo«e zn*>n'e In po7navan> o ono<:transVem svetu izpopolnit!. V takrh slnčaUh so provocirali mo-men**»no odv»iovPevie oz. of'vl'cn'e kra-!>*-«:Vih mumij. To je bil drugi vzrok murni fP-^rPe.
Trdna je bPa vera v eksistenco duha In negovo posmrtno živjienie. V to niso verovali samo svečeniki, ampak sploh E-gjpčanl.
Kako so občMf ne samo svečeniki, ampak Egipčani sploh z duhovj umrlih, o tem ie napisal prof. dr. FrantiSek Lexa v • Prag. Pr.« z dne 12. jul. 1P22. v feljtonu: »Der Verkehr der alten Aegvpter mft den Oelstern der Verstorbenen« na temelu hie-ratskih papirusov. S čarovnišklm! reki In In tailnstvenimi ceremoni aml, ki so bile navedene v mrtvaški kn'tgi, niso obuiali k hipnemu življenju samo mumij ampak celo slike in sohe umrlih, da so govorile. TI reki In ceremonije za obuditev mrtvih so bile napisane na tablicah in obešene nad pročeljem mrrmil.
Dlagor diši. kl |o 'e Os'ns milostno spre el v raj blaženih. Duh hudebne^a človeka pa je bil od rajskega življenja izključen. Puščava ie bila negovo bivališče io tod je ponoči prihajal do č'oveš'seh biva-llSe, In slično naš m volkod;iknm, vampirjem in moram, svo o jezo hladil na ljudeh. Kogar se je dotaknil ali ga v spanju poljubil, je zbolel na vroč:nsk| bolezni, vlezel v niecrvo telo in povzročal histerične lo epieptične napade In celo blaznost, ali pa moril ma.hne otroke |n n ih duše odnašal s seboj.
KaVnr se razvidi Iz hTerntsk h papirusov v brltansl em. betonskem, levd^nskcm In druz-h m.:?e"h. kakor to cmen'a dr. Lexa posluževali so se Egpčani tudi me-diev. če že ni vsak p^sarrn'k teh media-nimnih lastnosti Jmei Kakor pred 3D00 leti tako je danes. Obi ka se Izprcmin a. jedro ostane isfo — todn z razliVo, da si ga v^k človeški rod, ko stopi v krog kulture mora po svoji me*odl izluščiti, da pn'Je do spoznani rc*H;ee! Pav. L--k.
— Tajništvo Narodno napredne sf ranke se neham zafnsnn v K na f! je-vi i lici št. 5. /. Tam se tudi sprejemajo vse pismene in irs-m^rc nrfjave. Uradne rre so: v p^cefr^rk. torek in sredo od 3—6 vre popoldne: v četrtek, prf c k in soboto pa od 9—12 ura
— CevPe knptPte od domač h tovarori ♦ vrdke Pc*er Kozina 5c Ko. z znamko •Peko«, ker so Isti primerno na bnl-S« In n*'-cene'81. Glavna za'oga na debelo in d-^b-no LJubljana« Dreg 20, ter Aleksandrova cesta št. I
In 1 iWm l\u\\vU
nadomesti
3 đesrealce francoskega pija!
Vsebina* to naredi!
Sestava FePer|'"?ea Elzaf uida Iz naimoč-nri'lh e«encev zdravilnih zelišč, cveti«, korenin In Psffl z na'lnej-šim destilatom žganja je že Čez 25 let vzrok zahvalnosti nebrojnih I udi v vseh de:ih sveta, ker |lm kakor dober prijatelj v težkih cneh bolečine prežene Imate bo'ečlne v udih ? V hrbta ? Zobobol ? Nahod ? Ste s!abi, prenapeti, 'zmučeni in preveč občutltlvi ? Želite dober kosmetikum za zobe, robno me«o, lice, g'avo ? AH želite v vs^h priložnostih Imeti zanesljivo sred« stvo v hiš'? Poskusite pravi FeMerjev Elzafluid? Kmalu bodete rekli tudi vi:
To je najboljšo
kat* sem kedaj okusili
Je vtlfko močnejši In Izda'nejšl kakor franco ko žganje In najboljše sredstvo te vrste I V vseh dotičnih po-lovalnlcah zhtevaite samo nravi ElzafUiid od le-kirnaria PeTer S ^akovanicm in po$t-n no stane, če denar naprej ali po no'ze»|u :
3 đ'9i"iri |R 1 Itnri^a f*Wti }k tfnjrii 12 dvojna ia ,  t Speti ata« srkl»ni*»  84 . 24   „      .8 S3?ti;in.h steklenic U5 9 38    .      . 12    .        „      208 . Kot prlmott   Elza-obHŽ zoner k^rfa oč*-sa 2 dinarja In 1 dinarje ; Elza-men-tolnl   črtnikl   4   dinarie;   E*a Švedima tura za Je'odee 10 dinarjev; E'/.a-z-gor« ski prsn» In kašelini sok 9 dina-:er; Elza-rloje olje 20 dinarjev; Elza-voda za us'a 12 dinaric'; Elza-kolonska v da   15 di-n.ir;cv; E za-iiuHnski mirjs za so*v^ 15 di« narjev; G'yc«*Hn 4 d nare  in   15 d carjev;  Lvsoi. Lvsoiorm 12 d narjev; Kineski čaj  od   1   dinar   dalje ; or'pinal Radikn n f anro* o žgan'e ve Ikl st k-len ca 15 dmMJev; Elza-mrče^n'   pr** k 7  dr^ar-'v. stiup za rodgane In miši 7 dinarjev.  7a pr mo* se pa kovanje in poV.nira posebej računa.
Na tc cene računa se sedaj 5 dop'a-Čila. Adresiratt na'an?nn ha: Eurjen V. Faller, ekaruar. Stubioa Donja,
Elz-atrg St. 2 8. Hrvfttsko.
Inserirajto r Slov. Narodu!
(epil bi rad malo posestvo
lepi legi blizu meata Ljubljane, Ija ali Maribora, kjer se nahaja v iši gostilna, trgovina aH kavarna. — onudbe a popisom in ceno prosim na p-avo »Slov. Naroda« pod »Miren om/3071«.
Kdor želi kupiti
o dokaj znižani ceni SLADKOR, aj se obrne v zaprtem pismu na aslov: Rafael Friibwtrt In Wei* enstein. p. Bleiburg, Osterreich. rankirajte z znamko za 2 Din in riložite za odgovor 3 Din. 3063
*TAPRODAJ je vsled premestitve
lep stavbni prostor
vsem stavbnim materialom, pri* raven za stanovanjsko poslopje li kako podjetje. Nabaja se pri olodvoru v St. Vidu nad Ljublja* o. — Poizve se istotam fit. 36. otdtttopj«, " 3050
Knjigovodsko moč
IŠČEMO ZA TAKOJ. SEVER & KOMP., Ljubljana, NrVolfova ulica 12. 3052
Vajenca sprejme
trgovina KOVAČEV1Ć in TER« SAN, Ljubljana. Prešernova ulica ŠL 5, dveririe desno. 3044
Proda se
16 do 18 KUBIČNIH METROV DESAK od 3 do 4 cm debelosti. — Narodni dom, Ljubljana. 3040
Sedem stavbnih parcel
v velikosti od 500 do 800 metrov, ležečih ob Zeleni jami se iz proste roke PRODA. — Naslov se izve v upravi »Slov. Naroda«. 3041
Mlad mizarski mojster
ZEU ZNANJA Z GOSPODIČNO od 24 do 28 let, mirnega značaja.
Le resne ponudbe s sliko je po« • '»iti na upravo »Slov. Naroda« pod »Pomlad/3048«.
V najem oddam
za nekaj let NJTVO »Na MIR JU« (700 m*). — Ponudbe na oglasni zavod J. Zorman, Ljubljana. Gle« Jaliska ul. Z 3061
Lepa stavbna parcela
na Taboru (Vrbovčeva ulica) SE PRODA. Cena 60.000 Din. — Ponudbe na: »Triglav«, tovarna perila, Ljubljana, Kolodvorska ulice 8. 3053
Prodasta se dve lepi palmi.
Ulica na Urad št. 11.
3064
Naprodaj je
POZOR!
POZORI
Proda se poceni
dobro ohranjen ZAPRAVL.T1* VEC za enepa konja in srednje« težak NOV VOZ tudi za dva ko« nja. — Poizve ac: Rožna ulica it, U* 3073
Gostilničarji in trgovci!
ver nameravali or»-6ti*-f Hnako trgo»~ ;no in se poaretH drugi trgovini. PP ODA M vso svojo malo ralngo (okrog 40 hektolitrov) dobrega, prvo* • rstnejja sta- 4a Štajerskega vina. mo# der, rizling iM. lCt»pec, kateri prt-^r.m* Tie vse »^upai, d. Si pri litru I krono popusta. — Ponudbe ne upravo »Slov. Naroda« Dod e&uro viaotfOtta.
BREJA CRNA KOBILA, stara osem let. — Naslov pove uprava »Slovn^ skega Naroda«. 3067
Mlad spreten zobotebnik,
po izučenfu perfekten ▼ vseh po« «'ih ▼ zlatu In kavčuku. ISCF SLUŽBE. — Adolf Snebertfer Maribor, Slovenska ulica 15. 307*
KDO. KI JE BLAGEGA SRCA.
vzame 4mesečnega dečka
ZA SVOJEGA? — Ponudbe pod »Dobro delo/3059« na upravo aSl. Naroda«.
3£letn! primorski begunec,
-fenlen, hre* otrok, s 151-rno ptsar«M-Qco prakso, dovršenim TV. razredom srednje iofe (realke). ve<^ slovena^e«-Ta. nem^V^ff« |n ^|Ami |fatHanskr^a Jezika. ISCE SLI '^RF, hodUi kot sin. ta. vratar. p«trnn< alf Vai sličnega — Ponndbe pod »Takoi /3060« na »pravo a£lo*caakc*a Naroda«.
Ugodna prilika!
PRODA SE ZALOGA MOD* NEGA BLAGA z zelo lepo opre« mo za 50.000 Din, ▼ vrednosti 100.000 Din. — Ponudbe pod »Pro. daja/3070« na upravo »Slov. Naroda«.
Instrukcije
• francoščini, nemščini in nemški stenozrsfijl DAJEM PO JAKO ZMERNI CENI. Instruiram tudi v latinščini. — Ponudbe pod »Dobra instrukcija'3046« na upravo lista.
1
Uprava Harodnaga gIeđa-'££* v T/cbl7-n!
naznanja Žalostno vest, da je nenadoma preminul njen Član, gospod
Jožef Slabina
otfarskl delavec.
Pocrcb bo v nedel o, d ne ?5. I. m. ob pol 4. popoldne »z mrtvašnice pri Sv. Krišiofu na pokopal.šče k Sv. Križu.
Marljivemu pokojniku bodi obranjen prijazen spomini
V LJubljani, 24. matca 1923.
Ig
stran 6.
„SLOVENSKI NAROD"   dne 25. marca K 22.
Stev, 70
NAPRODAJ JE NO Vi
japd pokrit enovpreženroz
{prvovrsten fabrikat) ▼ trgovini toachaig t Rogaški Slatini.
3037
Vagon lepega krompirja
n PRODA. KUPI SE VEČJO MNOŽINO VRTNTH STOLOV. Naslov pove uprava lista. 3066
Odda se lokal
preselitve, prostoren, pri« praven za vsako obrt, trgovino ali piaarao, v sredini Maribora; elck« arična razavetljava. — Pismene po-znese: Ive Suinik. Maribor, Sloven« ak^ ullee 13. 3074
Kovaškega pomočnika,
ifoittj j ern«fa. p« p« I no«« raoheft ai l*d«lovanje fotone* • »roti j a (sekir, plsnkač, eameiaov) SPREJME TAKOJ Anton PETKOV8KK. Logstea. 3048
Hmeljski drogi
V VECJT MNOŽINI NAPRODAJ. — Ponudbe na upravo lista pod »Hmeljeki drogi/306*«.
Kupim smrekove hlode,
4 do 8 metrov dolge, od 30 cm na* nrej, BRZOJAVNE DROGE (Jelka) in JAMSKI LES. — Po-nudbe pod »G. G73054« na upre* vo »Slov. Naroda*.
HaziMUiJamo preaelltav trgovino „SPECIAL"
H. BHBKH
salam raif/ledaio la slik — z Dunajske ceste it. 6 na Alakaand. ovo cesto tU 7 ter se cenj. občinstvu
priporočamo. 2756
Knllgooodjd-bilancist
samostojna prrorratn* meč, zmoten perfektne slovenskega, nemškega ia ftran-coskega, sa potrebo tudi angleškega ia hrvatskega teilks. feil prem en iti službo Reflektira saaio aa stalno mesto le v večjem podjetju. Ponudbe pod „Stalno" pa Aloau Coiapacy, anoacaa »n reklamna dralba a o. z. Ljubljana, Kongresni ftrg a.
II sredini isla se išle:
a) ena ali dve sobi aa pisarne ter
b) ena eeba e kuhinje (vaako saee)« Plaea se d  brs. Cen>i« ponudbe na
uprav« Meta pod „TRGOVINA" 2SSS.
Prmrslni laneni firoež
s v rti o mm aa ta svltierajav, s* Jata* v »od h Is rosfeaa,
terpantlosko alfe, Dekalln
fn leseno olje nastao ve najnisjla dno valil oei h.
Hrovat & Conip., LJiablfasia.
taisto« Interarban gOl. 2939 Brzojav**! Brovatport.
Zalogo moke
sa nadrobno razprodajo odda trgovcu v LJubljani, ki ima pripravne prostore, ^
Prti mestni mlin v Celo.
CUNARD LINE
Najhitrejši parobrodi sveta. Di rektnJ potniški tovora! ia eapres-oi promet
iz Bainteji ii Ctefovp a Isurls
4 dimniki 5 ».'t dni. Lastne kabine, za potnike m. razreda. Potnike premijo  izkušeni   uradniki do uke vkrcanja, in Jim proži o v v   vsakem   pogledu dragovoljno vsako pomoč. Navodila daje : Cunard Line
Glavno zestorstvo za Jugoslavijo:
JajMlsfftfki battki I- i., Zipab
Glavno zastenetvo aa Slovenijo:
UiMieat, IiMiviki aftci 21
BrzHsvnl   naslov; TIC«mareM
Olertalna dražba drv.
3018
k konksrzne mase Jožefa ErbeZnlk sa proda potom ofcrtalne dralbe ca mete rak i k ssinjev prvovrstni, suhih, bukovih drv in sicer:
1. 96 »ežnjev črpanih in 12 sefnjev okroglih drv (Prngslholz) v gecea s Plan k v Sv. Jakobu pri §L Jurju ob juž. tel.
1 M ssinjev eepanin m 18 sežnjev okroglih drv v gozdu Andreje Plank pri Sv. Jakobu pri St. Jurju ob jut. sel.
3. 12 s* in je v cepsnua drv as zemljišču Jožef* Rate j. pol ura od postaje SL Jurij ob jul. i si.
4. 24 seinjev eepsnDi in 1 selen] okroglih drv m dvorišču mlekarne It JarH ab jal. tel.
L 17 setnjev cepsnfh drv v Pekrsh pri Maribora, Kaeovs planina, ravaotam asef 70 m rile iz desk (30 de 40 žlebov), 25 plohov, mehkih, po 4 m dolgih is ca 12 seinjev vejevje.
Ponudbe, ločene za drva od 1 do 5 ia za plohe, je najkasneje do 12. aprta t I. vpoclati v zaprtem pisma aa konk. upravitelja, g. dr. Alojzija Kleni sačič. odvetnika v Maribora.
Odobritev ponu.be si pridržale aeoiški odbor. Tekom S dal ao odobritvi najvišje m najugodnejše ponudbe mora ponudnik položiti *•/. varščino. Drva se morajo prevzeti na licu me*ta in takoj nlscstl.
Pojasnila glede drv od 1 do 4 daie g. Trene Slomšek, posestafk v Sv. Ja-pri it. Jurju ob jaz. žel., glede drv v Pekrah pa upravitelju mase. Takso plača kupec
iniiiiiiiiiiiiiii.....■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■■■■■■■■■■■■■■ ig
Oboa taiiliica ii Nafta i talil LiH
naznanja,  da je svoje poslovne prostore preselila v svojo lastno niso v Škofji Loki, Glavni trs *tev 33.
Ilranilna vloga aa ka|UUoa olMrastaJa pm
&\ 13. a.
Renbii in invilidni davek plaCaje ix lastnega. Vesane večje hranilne vloge obrestuje tudi višje po dogovor«. Sprejema tudi vloge na tekoči račun. Dovoljuje kredite in iaviiuje vse denarne transakcije pod jako ugodnimi pogoji- 307*
Oddat se
jia trgeri**
z mešanim blago« v aajem. Ivan Seirnaa. Laverca.
Vel vere 2087
Klavir
,faiartamer", erm, se 45.000 Dm i proda ari Schulfiuk v Ptuju. 3015
Mirna sospodična
ON prstno sobo sa tako*, eventualno posve j«. Ponudbe ped .čistost 3023" na upravo Slov. Naroda. 9023
7000 X nagrade
dobi, kdor od• toni 2 sil 1 ve'fko ne meb Irano sobo. Ponudbe aa upr Slov Naroda pod .Sredi me ta 3022".
Samostojen polir
z dolgo prakso, za visoke, tele robe to • ke in vodne zffra-'be, išče poala pre ko movoce..   M. Berlot, Ljubljana Opekarska cesta 37. 2979
Sprejmelo se
spretne ilvllle
Naslov pove uprava Slov. Nar. SC13
Stanovanje se odstopi:
I soba, auhlnis. prostorno, Irpo, as ps-nferijl, proti 10 000 Din napade, event z vso opravo za 30.000 Din. Ponudbe pod .Nagrada 3012' na upravo Sloven. Naroda. 3012
IGRALKE KARTE
vseh vrst pripero6a
HI. T Car Ljubljana
■ s ■ ■
licem
za poletje alt za celo leto m c bi ova no stanovanje ali ce'o vilo na deželi. Ponudbe nod .Letovišče 2054* na opr. Sov. Naroda. 7954
Mm ii z vrtom
v lepem kraju, oddaljeno par minut od cerkve, šole in kolodvora, z elek r. ras-svt-tljavo.  Cena  55.000  Din. Frano Tonaaaevlo, pošta St Vid nad Ljub Ijano. 2970
Posostalkom
In vrtnarjem
se nudi utrodaa prilika rs nakup droba«  auta  tkzv. rizi (3 vrste) as po tipanje potov ia  dvor šč.   Odaia se v vsa-i maožini. — Anton Kaliee'c
Fužine 1 pri Ljubljani. 039
Prodom.
Predana en par kenjeke opreme (Brustgschirr) popolnoma nove. Ogleda se lshko ns licu mesta: Zgornja Šiška, gostilna AmbroŽlC 2989
Proda se
rsdl žalovanja sa 2 obleki Crepe de Chlnei enega je 4 m, srebrno sive barve, pripravno za neve«te, in drugega 5 m, barve top, meter po K 730. Pol zve se pri Revi Sle d v« d, modni salon. Mestni trg 23. 3021
Za izdelovale damskih oble* in pia&ev
-e prporoča tvrdka ietlno*Borelna
Kongiesnl trg 6. Naročila z de Zel» se točno Izvrše. 3038
Aikadont
lobnm pasta, ustna voda. sobni prašek. Dobi sa rovsod. — O'avns  falo?s:
Urošema A, KAUČ
LiabllM«.
Riba
%m VaHko bo6.
Ivama   Flvrjanolo, Ljubllann,
Vodnikov trg, ims na razpolago za praznike 'čuke in aarpe. Prodale as dr bno se prične v četrtek, dne 29. t m. Naročita izven Ljubijane se vedno promptno Izvriujejo. Cena 25 Din 1 kg. 3043
«fl's?u'tu **r ssvr»v?tnB abjsevfrja hi Mrrnoelje
a^ut fj^ses^m*
ki
v Ltnb lani W9lfaea aliea IS
t F. Mili
Proda se avtomobil
s S sedeti, znamke .Prava*, z električno rszsvetllavo, popolnoma ohranlen. Poizve se:  Rimska  eea'a 2. odtl. levo, od 12. o pol 1.   Cerar Anton. 3047
Gospodična
srednje starosti, veš'« slov.-hrv. in nem-keva |«z ks, zmožna vseh večjih eo-pod n«skih opravil, želi m* sta gospe-dlnje pr kakem več-ei obratu ali n-» hotel, trdJ v boljšo gostilno za prvo moč kuhinje. Dopisi pod .Dobra go*oo-1 nja 30f>-* na upr. Slov. Nar 3009
30 odstotke? prihranka
obrmtnik stroškov za lesno indti5trijo pri vporabi ost rs cirkularne žage
„C E N T E 0 P I S"
Prahuvarna  kroglj. ležišča  v  oljnati  kopeli,  minimalna poraba
olja, zajamčeno centričen tek. Teasttliba Unloa dralba z o. z- ▼ L!nbllanl9 Vegova ulica 2 H. nadstropje.
Pisalne mize
jedilnice, spalniee, kuhinje bi razno u ;ornj^no pohištvo najceneje naprodaj
Erman & Arhar
mliarstvo
8t. Vid nad LmbUarto 4.
POLENOVKA
namočena ia suha se dobi vsak dan pri rv dki
FR. KHAM
nasproti hotela „UN10II".
Enccevnl Kotel 35 p
(Clnflammrohrksssel)
Dvocevni Kotel 65 p
fZvirelflamimrohrIleaael)
popolnoma nova, kompletna, takoj dobavna.
Brada t seber d. d.
Zagreb, Pantuvčak 5. 2965
Eot
tlnlnauelši stružni stroj
(avtomat*sobo Rnnd£rebxna«?h!no) popolnoma bo?, za aatomatlčao lsdelavo euroglih lesnih lsdelliov, se
proda! ker aa ne postavi v obrat. Maalov ae lave pri aaonžni draibl ALOMA C3MPANT,
L1 obijana, Eonfjresni trg ilov. 3.
2
Dovoljujem si p. t občinstvu vljudno naznaniti, da iem tvojo
delavnico za precizno mehanik
in pisarno preselil v Šelenburgovo ulico St. 4. (nt dvoruSču). Vsa v to stroko spadajoča dela se IzvrSljo točno in solidno. Priporočam se za nadaljnjo cenjeno naklonjenost,
Viljem Sequardt,
Merilni Instrumenti I
Tehnične potrebščine t Predzna merila 1 3053
vsaka množina orehovega, |a73r]c vega. hrastovega, črešntevega ln dragega trdega lesa v hlodih ln plohih, Ponudbe na A. KaSfež, Kočevje.
3055
letim pristopiti k trgovskemu podjetju s kapitalom od K 200.000 in osebno udelefbo. Ponudbe pod .Agilnost* na A ončno In reklamno p^dietje Zorman. LJubljana. GledalUka u !ca 2 3062
i
1
Modni salon
Stuchly-Maške
Ljubljana, Židovska ulica 3
Priporoča flajnooclle modela slamnikoo9 sol-I en lil klobnkoo in Cepič po znano nizkih cebah.
ffvfvvf▼vvff 1
■ f aa
Vabilo
na suMrlpcijo delnic druse emisije
tovarne zaves „ST0RA" d. d*
v St Vidu nad Ljubljano.
Izredni občni zbor Tovarne zaves „Stora* d. d. ? št Vida nad IJnbljano |e sklenil dne 26. febmar]a 1923, da se povila delni&a glavnica družbe od Dia 250.000 na Din 1,000.000.
Po pooblastila oMnejja zbora nndlmo 8 tem ? stibskripcijo
6.000 (šesttisoč) delnic po Din 125'-
nominalne vrednosti, ki aa morajo vsekakor polno v gotovini plačati, pod sledečimi pogoji:
1. ) Subskripclja se začne 26. marca 1923. in traja do vStevSi 7. aprila 1923.
2. ) Dosedanji delničarji imajo pravico, da optirajo za eno delnico prve emisije tri delnice nove emisife.
3. ) Knrz za op t i rane delnice znala Din 150*— za neoptlrane Din 175'—  Delnice  so deležne dividende od 1. |a nnarja 1923 ter opremljene s
kaponom za leto 1923; za čas od 1. januarja 1923. do vplačila snbskribirane svote je plačati pri snbskripciji 7 V. obresti.
4. ) Snbskripcija se vrli pri blagajni Zadružne Gospodarske banke v Ljubljani, pri njenih podružnicah v D|akovu, Maribora, Sarajeva, Sombora, Splita in Šibenika ter pri ekspozituri Bled«
5. ) Dodelitev delnic po končani snbskripciji si pridržale Upravni svet.
6. ) Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil v snbskribiranih delnicah začasna potrdila a števila dodel enih delnic. Subskribentom, katerim sa ne bi mogle dodeliti dehice ali pa ne v sabskribiranem iznosa, se vrne do 1. maja 1923. zadevni znesek oz. prebitek plačanih delnic ia okresti.
7. ) Delnice aa izroča pozneje proti vrnitvi začasnih potrdi! a dodeljenih delnicah«
T .lubllamJ, dat 20. marca 1923.
Upravni svet
tovarne zaves f>ST0RA" d. d.
v St Vidu nad Ljubljano.
>eseeeeeeeeosoeoeeseeee4
i»»»»»MMMMMM«MMMMi
«■ i
i t
4. «
4 *
4 ■-
i i
z ♦
i; i?
eoei
»himimmm.....toe+eosovJ
mm»»»mi.........i.........m...........mm......»
Stev. 70.
.SLOVEN'SK! NAROD- dne 25. mnrca 1923.
strnn t.
prejme se
9nSoristIrtfa  • koresvondin-
n;a. prodajalka, učenka in klica k otrokom« Naslov pove . Slov. Naroda. 303?
2 sobi
za rfsarno v »redi mesti i?če večia družba. Ponudbe na upravo Slov. Naroda po i .Wč»a d uiba 3''33'.
Sprejmem
več mesečnih a^on^ntov  na kos io In
večerjo prot; plačilu Din l.V— dnevno Izve se na Sv. Jakoba tigu 5.       303 >
Gostilniška
koncesl'a
v vsem obsegu se odda. Naslov v um. dIov Naroda. 3007
Proda seg
otroški športni voziček, oziroma se zamenja za ranljeno moško kolo. V rašati. Mate Sijakovlč, Cekvena ul. 19 Trnovo.
Vrtnarju
se o^da velik vrt event. s stanovanjem Naslov v upravi Slov. N »roda.       30 6
s prodaj
a, otroška postelja,  vel ka postelja, nja, pelerina itd. Stara pot 1, L nadstr. a 3. Od 12. — 3. 3038
Stanovanje
periferiji, 1 soha In kuhinja, zelo prl-nx se zamenja z enakim ali večjim redini mesta.   Ponudbe pod .Takoj 1" na upr. Slov. Naroda.
»sta gospodinje
k obokom Išče 38 letna vdova s rtnim sinčkom — le proti hrani — izven   Liubliane.   Ponudbe pod sležna 3010" na upr. S!ov. Narod-.
Kupim
:? trajno Wertheimerico za 'C?o trtfovino. — Ponudbe ceno pod .Blasraina* na AnonČni /od Drapro Beseljak, Ljubljana, dna ul. 5. 3045
IM pnovrtao
Ontinentsi, CRGnriBenfaneđerpappe)
bavlja takoj v vsaki množini najcaneje
s. R. Puh, Ljubljana,
radaika ulica 22.   Telef. 513
Divja kostanjeva
drevesca
se takoj prodajo, Ljub.jana, Dunajska cesta 71. 302/
30.000 Din posodim
za več let tistemu, ki bi mi dal mesto obreti stanovanje, obstoje« če iz dveh sob. kuhinje in pritiklin. Naslov pove uprava lista. 2932
u umMM uiii*1 n m*
bnia Ttrla ?lit"fit hOUtt ir ribam
UpoIuDuI strnil
\»       a uana k mmteu ifcp •
rja*) a Mluiin
(   LUDWIG ; HINTERSCHWEIGER & C0
M^HINtNFABRtKuIlStNGIE^rREtC mb H. ICHJENECC fcei WELS.0.6.
i
AUGUST LEuHNER, GRA2
IPH.-Kse 40. I tort
I
Kot učenka v kako trgovino
7VAA VSTOPITI 16 letna dekties z dežele (sirota brez staršev), kjer bi imela oskrbo v hiši. — Ponudbe pod: •Pridna in pošt* nr '299S* na upravo »slovenskega Naroda«.
KUPIM VSAKO MNOŽINO
• bukovepa oglja
no dnevnih cenah. — Anton KO* DRE, Ljubljana, Miklošičeva ce* sta št. 18. 2952
Zamenjani stanovanje,
obstoječe iz lepe ve!ike sobe, ku* hinje in pritiklin za stanovanje z dvema sobama in kuhinjo. — Ponudbe pod »Večje 1—2/2960a na upravo »Slov. Naroda«.
Izorašan kurjač
ZA PARMO 2AGO SE IŠČE ZA TAKOJ. Pl ača po dogovoru. Naslov: Jeranova ulica 13, Ljub* Ijana. 30>r>
Enonadsfrcpna hiša,
Pripravna za vsako trgovino ali oh*-t -•a prometnem kraiu v Spodnji Si^Vi Mim d^ravnegn kolodvora. NAPRO» DAJ. Eventualno se ZAMENJA za kako manjšo hišo ali vilo v Ljubi lani. — Naslov pove uprava lista. 2916
Sprejme se kuharica
t dobrimi spričevali, vešča itali* ianščine, k boljši obitelji. Zglasiti se od 10. do I. ure. — Nastop s I. aprilom. — Naslov pove unra^ va »Slov. Naroda«. 3017
a salonska obleka, mo*ka črna pele-mo ka obleka. Poizve se: Koiuei-ul. 12, p;l 1. Drž. gimnaziji. 3025
al d
Meblirano
snovanje
m samo za mesec jullf-avgunt za
d asle osebe, po možnosti s kopal-co in vporabo vrta v Ljubljani ali v Ini. Pivovrstne reference na razno s. Ponudbe rod .Po'etno st*novanie* o»Hsni zavod J. Zorman, Gledalska ca št 2. 3042
Hralerskl
olandski £loyB
t^b^r! po*tnt parobrodi od Amater« ~ma In Chorbourga za
Južno Ameriko
o da Janslro, Santes, M o rite v i d a o in Buenot Alrea.
Vsa potrebna navodPa daje
aljevski Holandski Lloyd
avni zastopnik za Jugoslavijo
ngoslavensVa banka d. 8.
Zagreb, B-Ceata SS.
rzoiavni naslov: Realiovd, Zagreb.
Telelon: 34-65. 441
Sijeno
prima vrsti, na vagore. ur najpovoljmje cijene prodaje ae. Ponude ne .Inter-reklam d. d, Zagreb, U ca 21, pod .Sijeno 111 59-A*. 2995
PRODAM TAKOJ s  1. majem
novodograjeno vilo
hlizu Cosposvetske ceste in prosti"-« stanovanjem, obstoječim iz štirih sob. kopalnice, predsobe, sohe za služkl* njo. kuhinje ter enakih krasnih klet* nih prostorov. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2864
Strojnik,
T*pra?an elektroohratni vodia s Ifv 'etno prakso. 7mnJ"n gtnv"r»st-rr»a in nemškega jezika. 2F.LI PREMEN ITI SLU2BO; najraje v kako elektri'no ~cntra!o z v^dno močjo. — Ponudbe t ntvcdho plače pod »EIcktri'na moč 2972« na upravo »Slov. Naroda«.
Maslinovo ulje prve vrsti,
Dosve histro. veoma r»1cu»ttO, he* m*--tsa u kantama od 18 litsra. po 20 di* nara litar, pa'covanje i poštarina nas pose i novac harem d'^tomićno una* Tved. SALTE
Samuel PEROJEVIĆ, Makarska.
2903
Zamenjam stanovanje,
obstoječe iz dveh  velikih lepih sob.
kuhinje ter vseh pritiklin v novi hiši
v sredini mesta, dve minuti od glavne
pošte za enako ali večje v kakšni vili.
tudi na periferiji ali izven mesta. —
Ponudbe pod »Zamenjava/2917« na upravo »Slov. Naroda«.
Uljevni majstor
(filpresser). Za veffVu m^rUi-rm tvr»~ "icu "lia n Hrva^skoi POTR FRAN JE PRSARSKI MAJSTOR (Vorprcs. ser) sa dugogodišnjom praksom i iskustvom u toj struci. — Ponude sa ^riposlan jem slike, a uz naznaku pla« v \m?h   T^hti^va   n«*Vfl  se  šalje ra-
rNTntrSTRinT t*t,t^  ftrv z^m
PLOD, D. D. KOPRIVNICA. 3C02
Prorlam narnels
VA PERIFERIJI MESTA. Cera 40 do 48 Din za ms — Pismena vp-a^a-n:a na »'pravo »»Slovenskega Naroda« pod »600—800 '2513«.
I^cdisfka,
-JnKra moč. SE TAKOJ SPRE.T* ME proti dobri plači. — Ponudbe ia uprr»v*o ^Slovenskega Naroda« ned »Modistka/2S96«.
Službo knf frnnv?M s!L?f!a
ALI SLIČNO 1$CE pošten, pri. den  in krepak 20Tctni mladenič? Primorec. — Naslov: I. Dckleva Trbovlje. 2856
Prodajalka,
perfektna v prodaji in račvn*nr». sa-n-tostojn*. prvovrstna moč, SF SrRF.tr ME s 15. anrilom V TRGOVINO Z LUKSUZNIM BLAGOM. — Plaća d^bra. — Naslov povc uprava »Sl^v Naroda«. 2S18
VEČJE PODVZETJE
išče manistra pharmacije
za. Ljubljano, kateri bi hotel v svojem prostem čn^u obiskavati zdravnike. — Ponudbe 7. referent čami je pos^nfi upravi »Slov. Na* roda« pod »Obisk/2863«.
Proda se
nova stavba
v sredini cri. S:*ke. LinhKans 7. Ve! ko$t stavbe 24X12 50. »lanaj 4*90 m. ^od remlio klet, v p ttHč{ i lokal 21P. m?, nadstropje »td.. drugih prostorov. — Proda se rod dnevno cen'> iz rro*ov?b v-rokov. Na*anč « roja^niia da^ IKlat^ja Terlepi Jernejeva cesta it 38, Š'*5^a. Ljubljana. 29tt
i i
je9i!onosca
^♦afeiHt mrtM. potrebujem takoj. Ponudbe: Ciril Tratnk, restaviacijs, državn' Noludvor, Zajjfreb. i956
Kurjače
za fBiirrer in  Hofmann sistem) KROŽNO PEC SPREJME CENTRALA GOR N J ERA D« GONSKIH OPEKARNISKIH
PODJETIJ v Gornji RADGONI.
Tozadevne ponudbe, dokaze o dosc« linicm   uspešnem   službovanju, stan
;n služhenc zahtevke je poslati na že »^načeni naslov. 2M9
Delniftko društvo v Zjgrebu
Prerado* ićeva 2 TF.LRFON 2^—08 BRZOJAvi: ASTRA. Važno za industrijalce
in polj"edeTce! Zahtervajte informaoijo ta cenika I
Gostilnicarii nn7nr!
Zsradl preselitve SE PRODA iako -oceni takozvani »DAMSKOKAPEL. NI O R K ESTR TON«, popolnoma do* bro obranjen, firme Hupfeld. z dve« ma valicema. katerih vsak igra osem Vnmadov. Orkestrion igra klavir, man« dolino, orgle, ksilofon itd. r~r i^« popolno bilo. — Več: Rozin BENKO. gostilničar, Belovar. Hrvstsks. 2872
Ugodna nrifilfa za nalfun nosestvi!
Naprodaj je zaradi preselitve po žejo • ip^dni eenl veliko posestvo v Ve' k?h L»*čah na Dolen:«kem, ob^*o'eče Ir h««e z 9sobarri, 2 kuhinl, kleti hle*a za6?lav Živine, sadnepa vrta, nilv in 1 oralov lepega pozda. Kupec nastopi užitek posestva lahko ukoL Naslov pri upravi Slov. Naroda. 2034
brez naplate državne trošarine s
za bencin v Vrapču pri Zagreba
la. dup. raf. petrolej
Plinsko olje Vsa mineralna olja Cilindrska olja
amerik. provenijencije
Avto olja Tovorna mast Parafin
po najnižjih dnevnih cenah.
Stara
dobro vpeljana gosillaa
v Sloveniji, na krasnem prostoru, z lepim vrtom, ob glavni cesti In pri po<ta-'a'i&ču se \n\<o\ odda v najem. Svo-irčaano ie bila polro gostilne velika vin ska trpovin-«, ki bi se la^ko ta-o) na novo otvorila. K'e*1 prvovrstne; večin količina prima vra in dobro ovinjenih sodov. Potreben kanit*! pol mi'iiona kron. Ponudbe ni upravo Slov. Naroda ood .Ueodno 2P80-. ?P80
Sf av&išSe za vilo I
SE PRODA PO NIZKI CENI. Ponudbe pod »Idi'« na upravo »S'ovenskeca Naroda«. 2193!
Šofer išče služb
Izvanredno popravljeni
L G R 0 M 0 EIL!
prometno sa stanice Zageb i L ub!;.^na
tovornem  ali osebnemu avtu :e dobro vnelian pri avtomobilih.'j Vastop takoj a'i 1. anrila. — Na? -,'ov pove uprava lista.
Akademik
PREVZAME srednješolca v IV, >TRUKC!JO IZ MATEMATIKE. _       Ponudbe pod: »Skoda je leta
2913« ne upravo »Slov. Naroda«.
Išee se zobotehnfk
za mantse mesto ZA DEI.O V KAVČUKU IN ZLATU. Nastop takoj. — Naslov pove upriv:> »S^ov. Naroda«. 2915
Proda se stavbna parcela
-a nriirtznem Sf>,r»čnatetn kraju v T.iubTiani, ne drileč od c'avner»i 'co'odvora. — Naslov pove u^r«* va »STov. Naroda«. 2°24
Wr»'f
1908 !908 i^l7 1*12 U OS
• 9:0
Nil l.flnt
1912 917
1 iS
192 912
1914
HP
10 '?0
15/25
20'32 24 MO
30 5 I 4
54 75
H *
10 ?o
1S 2;-2 - 3 U 22/3 S 26 42
34 49
35 57
Wolf
1^14 19?0 1913 IQ12 •9 9
1916 Nmz 1916
19' 4
iy09 1913 1921 1910
HP
62 SO 70 1 K) 8v1 0 KO 150 130/150 1r 0 200 00 4o0
H?
50 70 60 90 70 11 • 85/120 'O) 1.^0 170-235 260.330
Za rndnfk ,,Sl^^aR-Vrrlć"
'-/>fl P^-n'tnu u S-hiti TRAŽI SE VA070R VIK. kot? zna srpski čir«*5 1 p'«ati. da ie s^r^io r darsk-M 5Tcol»i 5 zna rannfnviH n«dr»ik. — Obrat-;*« •?e: FrancTT«:V'r^sS'•n<;,-.• n j ind' stri ji ce« •nrnta i i'fjft;a d. d.. Renc^-fl^. ; r?io nranU'opanove i Krunske ul. 13. 2S42
Sobo za pisarno,
vliVo in zračno. rarjtlrH na tliro. v bližini sodni ie. pripravno ra kako od* verr»i*Vr» p.J^-irrio ali kalco d-i'£»o pod« jetje. SE ODDA. Llcktrićna razsvet* Ijava, telefon intenrhan. — Na«'''v "»ove uprava »Slov. Naroda«. 29S5*
Sr>o.«ro^r«(»<Ta. samcsfofneča, izkušenega
iria za visoke stavbe
VMać! i sim h»dni lokomohili svih veiČMia. — Ln'-omi bi koti vi 22. 32 qTt. — Jednogodišnje t ornićko jn-rstvo. Pivoiaz-iedno jjtfnrra uo popraviieoi« savjesn » Iskusan*. — Loženje svak.m gorivom.
Braća Fischer d d.
Zagreb, Fcn'c.iaK S.
Enodnižinska hiša
r vrtom SF PRODA TAKOJ v Rofnl Inlini 5t. 10r» »pri Mar;aku« 2a zni« ?ano cc^o. S^snovsnje k,,r^e'' na rar* nolapo R.ivnotam se prorlnjo parcc!c» feječe v Sro7icnh, po 15.— Din ra kvadratni meter. 2S93
Zamndltl
A   doljjolctno   prakso   t*'di   v žel^^o-'"♦etonski konstrukciji, za visoke stav 'C Vcrzir*n. Sfl"in pr vovsf no moč, SE
TAKOJ SPREJME.
?I<smene pon-'dbe na: Viljem TRFO. j
Tifs+nl   stavbnik,   Ljubljana, postni
ni-f*da1 70. 2°2S l
lurlf Vf ne smete, amnak po die ta-koi In si o.rjl^lte velikansko zalogo sukni t volne, platna, ce-fra, hlačevlne. rohcev. modrovine ter sn!oh vso mannfak'nrno mbo v ve e-trc«»vini R. Ste mecki. Cel e, kate»a prodaji radi velikariskega nakupi d rtktno iz pr\|h svetovnih tovarn po čudjvito nizkih ce^ah.
Z .hreva te cenik! 2213
r9««l9Sji!tS«SJsjs|ajfiSjfjai^qiB|fjepjinfj9r«iQ«WIIHBlSlffj«9srjBlH
■
3
Prftfgvafa Io razpo* •111 s se n« droba« In debelo t terUe qom a dela v 1 aeb moael h.
Sneda:ria trirovins ročno t?(*elanib osrbltrj troetnfb ćev te« zn delavce In lokam -r d* no %B-y' aker konkarenCnlh četah raz^o4!) alnica
rGaraDciJa"T Jos« Gaciel^ L'abl$ana9 Sv. Petra c. 7.     Zahtevajte cenik!
m
B
Prolamala In rarrjo-filija se na drobno in debelo: £evlfe, 5 irn n dela v vseb modelih. 2505
BJBJ !»S*«J BJ BJ BJ aj BJ O ■ d a 81 ■ ■ BJ
nQ|Nne^ieang!e!lioiiEešliosu!ina
v elegantnih vzorc;h In po sol'dnih cenah
z: pomisdno in letno sezijo.
Specialna zaloga
IS SCHUVHO,
g D1I0RI1I TRG 3
*3 Vedno ▼ zalogi vseh *r«t obTe*e, rav1anY9 oovrinlVif, pelerTne, deinl plaSčl,
kj delovni p'a<6'f asnfen? «atcorJla£či (9ato)v raino perilo, £e?!ce in đrurio rr.ođno
i3 blago- Sukno za modne hlače. — 03da9a blafta na metre; sprejemalo u& tudi QU naročila na obleke.
£3 Zajamčeno prvovrstna izšolava po meri v lastnem modnem salona.
H _
Pozor Indnstrljcl in obrf^iki!
Na'ngodne]ia prilika!
HamrndaJ !• wo sale agodnl ceni Izsa^d n«llet>ifh n»r«^if proitor v D^nti^fah. Fiester bol |e v aaftrtv sasnsasovan pod črko 8 v Itmerl 3209 m3 loti pri driavnl cesti la tih eaata mm kolodvor la kolodvera v aredtnt Don^l,
Na dva« !• pripravan na la<iaatr<jo9 kar ae lahko a par traftnicaml napravi la* daalHiskt tir, ao'1 tO za vaško Indaatrtjo na<v*inejt*g* pomena.
Bar 00 Đosatal« valo prlv blitva valed o*oiO brkane lege, sdrsvega olanln. ■koga sraka ta prlrooaoatt, spadajo med a«Jtepsi ladnatrifa^l krai cela Slovenije. Vaiad tega fa> tadt vsak ebatoj b-»dl<l kab^rinegakoll po<t<et"* afgnrsn.
Prednost do aakapa Imalo v prvi vrati la on«, bo?! rvflsUlraio as e«l< pastor roa sa ladmotrsje« Ako pa lok al, sa pa proior tadl parcelira na tri aH itirl stavb-ao parcela
Vzrok orodae fov ker ao v Đoaazslph vpelje valed ponsanjUan|a stavbenih preatorov davek aa neza*ld*aa atavbeaa zemlj tća.
IatorosOBtje, pridite la cglotlo n\ da ae zamudite te nenavadno ugodne ; rilJkel
Pojasnila daje s Jak. Menart! trgovec, Domžale«
245
BB^eaeusasznais^BZsiBzasBB.
133
Stran 8.
.SLOVENSKI NAROD" dne 25. mirca 1923.
Stef. 70.
Jfogavice, rokavice!
najvać'a Izbira
pri tvfdki
Fiavt SE oit*tfićiio pctUtas ia austa
Sajamteno ponofnoma Osta *n oaunto-vsno z slate Kol a in >, m dobi vsak dar svata najceneje  -amo pH tvrdki Javo H_ Jovassvls, Tu ta r Bos p V Raz-
poitfjam« ▼ potnio  zavitkih  od 5 k? tj po povzetju. •
MODNI SALON MARIJA GOTZL
LJubljana, Židovska ulica 0 in 7.
Pravkar došli
najnovejši pariški modeli in slamniki. POSEBNOST
v promenadnih in večernih klobukih.
Preoblkovana slamnikov, svilnat h klobukov itd. se sprejemalo,
Ogled samo v trgovini.        Žalni klobuki vedno v zalogi. snBSBBRHaaaaaaaKaSS«
L, MikuS
UBttasn. Kastni trs it 15
pr potofs svojo i« o.
delnUcv !n solntnlkov ^ ^T* Ur screhilaln'h pa i
-»oravMa it fitrfiral* točne In inlldno.
Klavirje
v   'N'"'  ■■'•»■bto Ia top^v " vj     io.iur.o is lačne
ter gre   udi nj
Fel'ks PovSe TKi?l'"«
GRIČAR &
LJUBLJANA
samo Selenburgova ulica št. 3.
aiiiaiMuumuiuuiuiuujiiiiiiituiuiuiiujiiimm^
Najnovejše obleke za gospode,  dame In otroke
TE l INC
LJUBLJANU, S%f. Petra nasip 7.
Priporočamo na valijo in staj* galanterijo, nogavice, rasna sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne pslice, kravate, srajce,
čevljarske in krojaSke potrebščine. Ifafp'i'e »a*«. Postreftka tetaa.
IMBnMMMflMI
afL.
up blaga
u molke in ieaaka obleke te perila po najoliflh eoaak se priporoia tvrdka
375S
R. MIMOUC - LJubljana
Magarjova ulita, Pred Skelijo M. S, Mađarska mile*.
Pri nizki ceni IGN. ŽARO!
LJubljana, Sv. Petra caata AL S« Trgovina i drobnim, pletenim in moAntm blagom ter raulm perilom sa molke ta ienake ta krava4aunf
na debelo ta drobno« mi
■afvaAJa zaloga potreMAln za kre]ale ta Sliiljo.
naznanilo.
občinstvu vljudno naznanjam,  da sem preselila tvojo gostilno  „POD DRČO" v Hradeckega vasi   v novo preurejene
gostilniške prostore „PRI TEŽAKU,, Sv. Jakoba trg št 5. Obtnem se zahvaljujem p. a. dosedanjim gostom,   kateri so mi
bili naklonjeni, ter se jim tudi v bodoče priporočam. Trađila se bodem, da bodem imela vedno dobra vina, gorka ln mrzla jedila in sprejmem tudi mesečne abonente. S spoštovanjem
TvsnVm Vlčmmr,
jmjt gos-H čarka, Sv. Jakoba trg 5.
ližemo:
i.
i
Potnika
m I a JI o, podjetno In agilno silo,
knJlsovoMo-Korespondente
aa samostojno in razvitka zmožno mesto. Zaktevaamet dobro trgovsko izobrazbo, daljšo prakso, možat nastop, prikupljivo vedenje, n^stlaio: dobre prejemke in ob zadovoljivem poslovanju mesto. Ponudbe naj se naslove na: Poitai pradal SS.
Ljubljana, glavna poita. 3036
l
l
Kolesarji, pozor!
SZSUffJZSP*  Puch In IVaffenrad
afiVa   najbolji« oemikc znamke ter vae drag« potrtbKine ■iutM po najnižjih cenah pri tvrdki
L|aM|aaa, ■•«■• ali.. T. Pa «r slala« i Sava aaaata, SJaval trg t S.
Tr&oi/ellsM premoj ln drva
stalno v zaloel vsaka m trn* ina. Družba Ilirija Ljubljana, Krslja Petia trg S. — Tet 220. 2213
in
I tanka bsirs otroiklh vozičkov, dvokoiss l šivalnih sts!sv oocsni.
F. IITJEl. LJlIUlill. MRI TRG 28
a t »lw strma n oii^nn'i t «rnlta hi panlfiaii
•arsSi refli Bniil S rasti Sni-
»74
Petrolejska vrče
z zpboji ali brez za bo lev In Železne barata kup« jemo v vsaki množini. Hrovat A Komp., Ljubljana, Vegovs ulica 6.
Trst; c za strope
zdelajo ln prodaja aa debelo m drobno po na nižjih cenah Pri večjih množinah znaten popust — ANTOM STaUNEJt LJubljana, Jeranova ulica 13, Trnovo. 2128
Rabljene britvice
Gilleto, Mem itd. re sprejemajo v elektr brusen jo v drogeriji L C Kotar. Wolfova ulica Z, in v drogeriji Anton Kane, Židovska ulica 1. Zunanja naročila hitro in točno. 2455
KUPIM OMOJ: dam tudi
<eno zanj.
Ponudbe: Ljubljana, postni pre* dal 77. 2936
2 „Oreai Hene"
barvam aive Imam v vseh barvah (tudi modnih). Izdelujem vsa lasna dela.
M. PODKRAJSEK, LJubljana. Sv. Petra cesta. 2123
S
emena
VRTNIC hi SADNEGA DREV.
JA SE DOBE pri »VRT« DŽAMONJA I drogovi, družba s o. a.. Maribor, Čopova ulica. — Zahtevajte ceniki 2129
Staro ljutomersko vino.
Letnik 1921, prvovrstna kvaliteta, ca. 200 ki tar ista množina letni« ka 1922. SE PRODA. Kupci, ki vzamejo tudi letnik 1922, imajo pradnoat. Cena in poojojl pri vi«
nogradniko ia trgovcu IVANU  VESELICU  V ORMOZH
320
Pletenine
kakor $opfoe, rnbneko polilo,   bo travico, rokavloo w ▼oliki Izbiri pri
A. StakOTlc mi K. Soss
L UaXJANA, Mesta! trg 18.
Cement f?lps? apno,
romancement, strelno lepenko, karbolfnef, drroce-ment, watt>rooi, tfir>s-nlošce, omotno (Tnofflo eternit (Hat-achok) itd. NUDI PO NAJ-NlŽaJl CENI
Košta NO V AKO VIC in drug
LJUBLJANA, Miklošičeva c 13.
2533
„TRI3UNA"
Tovarna dvokole« In otroških toiICov
Ljuljana, ivlsvska cesta 4 — Ztaanta ulica 1.
Vreče,
rabljene in dobro ohranjene
KUPI Jo«, Bahovec, Ljubljana,
Iv. Jakoba trg št. 7.
410
Najatarelia slovenska
pl2sRsrsKa m HCorsIia
delavnica IVAN BRICEU, Dunaiska c. 19.
se priporroča. Izvršitev točna, cene smerne.
Peter Semko
U Jagostevanska banrarila, krznontvo In stroiantto
Ljubljana. Krlzavnlaka ulica 7.
Barva listje kože, katero izdeluje v naj-modemejle garniture. Prevzema tudi vsa popravila v moderniziranje.
Noaavice
aa
v veliki izbiri in po najnižjih cenah  izdeluje  tiojno pletilstvo
N. GFOEGER,
BEGUNJE 23 PRI LESCAH.
1145
Te od- Kor n9 Ljubljana
Paljatvaha ommtm stat. S.
Krovec stavbni, ffsfotrtarfftlrl hi okrsssi Mesar Instsfacfla aalsasaao;
?i7ma   itn'ttiut.   Knathtt Ia kltsttie sam.
lzdelovsn)e nosod Ia rlo^e^ ine za fir-n*i, barvo, lak in m«d vaake velikoati kakor tudi posod (ikatle) za konserve.
iiln Sleiier
mestni tesani!! mojster
v L'abltanl
prevzame vsake vrstna tsssrsks dala,
kakor strefne stole kuro>, stolpe, mostove, vrtne ntfce itd. Psrns žss'a z vsemi strofi zs obdelovanje le?a. 4790
Velika zslogs klobukov in slamnikov se dobi pri
Franc Cerar
to v ar« ar v Stoba poŠta Domlals
Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vaČeviČ i TrSan v Ljubljani, Prešernova ulica It 5.
tapsjsmasjs w *9>**M*m>.
Zaloga v Celju Gosposka ul. 4
EU3TEW<
______ j • •
rj)5pod,tge
0i i aa in ii/
jc najbolj zdrava wi tečna hrana. ^
TPI.SfiyS.TEI
TBUHRNn
C-LIHCC2i
6Uktrični ojjr&t. lajmodcrngli itrojt.
Modni salon In preoblikovalnica
Barborič-Završan
Ljubljana, Mestni trg 7.
Velika zaloga svilenih klobukov, slamnikov, najnovejših
modelov in nakita.
Preoblikovanje m^!Tn,^vbl!;ov
po najmodernejših vzorcih in najnižjih cenah, ker se izdeluje v lastni preoblikovalnicL
Kupim bencinov motor
sfl motor na surovo olj« 12—20 PH trakovno žago (Bandslge) ln stniinlr Hobelmaschine , ter več stružnih miz. Ponudbe na upravo Slovenskega Narodi
pod „Orodla" 2991. M
Lisičje kože
in kole vseh vrst divjaiin kupulo
L ROT. krznarstvo :-:
Uublianai Gradišče štev. 7.
Zalega, ladelovanla Ia barvani« kotahovin.
CIE BLE.TRflH5flTLflMTIQUE. FB9NC0SR9 UflOl
NEWY0RH
Najkrajša   Unija,   sam o 6 dni Cei nrorje
Glavno zastopstvo Slavenski banka d, d.y Zagreb
Vozne  listke  In tor-deuna pojasnila dale zastopnik
IVAN KRAKE
LJUBLI ANA
KOLODVORSKA  ULICA ŠTEV. 4!
D. D., ZAGREB.
PODRUZNICAi
LJUBLJANA, Sv. Petra C.24.
DtlniSki glavnica in rezerva D!n 50,003.000'—. Vloge čez Din 125,000.000'-.
Podružnice i
Beograd, Bjelovar, Brod n. 5., Colio. Dubrovnik,   Qornfa  Radgona. Knnj, Maribor, Murska Sobota, Osijek,   Sarajevo, Sombop, Suša*, Šibenik Sabao, Velikoveo, Vršao.
Ekpoziture i
Rogaška Slatina (sezonska). Skofja Loka, Monoitor, (Baranja).
Agencije i
Buanoa Airee, Roaario da Santa Fa.
Afilijacijei
Slovenaka banka,   Ljubljana, Jugoslavenska   Industrijska   banka d. d . Split, Balkan Bank r. t.. Buda* peat, Vaoai tstoa 35, Bank-haus    Milan Robert Alaaandep, VVaan I. Augusiinsra atraaaa 8.
Izvršuja vsa bančne posle najkulantneje.
9
štev. 70.
►SLOVENSKI
r
N A k o n«
dne 25 marca 1923
9. stran
AL Z.
O'ftelo.
(Konec) III.
Vnan;| okvir za tragedijo. \t v Ljubljani ^ako preprost, zate pa zelo lep. V koliko je Sest posnel izglede, ki jih je drugje videl, je vseeno. Na vsak način je pravilno presodil možnosti svojv^ga odra in mu dekoracijo srečno prilagodil, tako gledć na ličnost, kakor tudi g:lede na možnost najur-ne šega menjavanja, ki se vrši ponajveč ob zatemnelem odprtem odru.
Vpošteva oč kraiho globino odra in pičli prostor ob straneh vidne odprtine je Sest oder razdelil v sprednji in zadnji del. Zadnji del je za dve stopnjici vzvišen aad sprednjim.
Sprednji dei je dobil stalen okvir in pravzaprav se menjava le prospekt, ki zaključuje z2dai celotno1 sliko.
Ta razporedba se je za manjše odre, ki ae razpolagajo z razkošno opremo doslej povsodi najboljše obnes?a. tehnično in estetsko. Nepremični okvir sprednjega odra rb-stoji v »Othelluc iz dveh lepih starinskih stebrov, ki nosita preko pozom; :c segajoč arhitrav. Barva okvirja je nevtralna, a ka-pjteli stebrov imajo zelene vogale, arhitrav pa slike treh benečanskih levov na sinjem, zvezdnatem polju.
Posebno priznanje gre dekoraciiskemu sTTkarju naših dveh g!eć;šč, Skružnemu, tihemu delevcu, ki ne zanje csebnil. aplavzov, dasi je z umetniško '.epimi dekoracijami že tolikokrat — in tudi »Othelu« — bistveno pripomogel do vspeha Umetniško lepa je zbornica senata, naravnost ba'en je Markov trg v mesečini. Vendar si moram dovoliti rar opazk. Prvi prizor se godi v neki ulici v Benetkah, drugi prizor v drugi ulici. Da ni treba dvojne dekoraci;e, je Sest ime! dobro misel, dati igrati oba prizora pred sliko Markovega trga. Vendar pa :e pri prvem prizoru spuščena med sprednji in zadni ede* tančica, da vidimo Markov trg kakor skoz! tanko meglo. Ob drugem priboru tančico dv:gne!o.
Pazit: bi pa morali, da bi tančica sedala cb celi črti do tal, ne pa sen: in tja visela za par decimetrov previsoko, da sije izpod «:» zadnia osvetlava močnejše nego drugod In se v-dl grdi, neenakomerni, cunjasti spodnji rob.
Ko nI več tarTIce, vzraste sredi Markovega trga nUčna svctttiko in poleg nje na desni nizek oporni zid, kakor bi vodi'e stopnice k vodi. S tem razločkom naj bi biia markirana «druga ulica* drugega przora. Toda kako naj na obče poznanem Markovem trgu meni nič, teb: nič vzrasc naenkrat to dvo:c? Naj ostane dekoracija kakoršna je. Lahko pa «tori režiser neka? drugega: Med obema prizoroma so okna naslikanega senatskoga pr»s!op;a razsvetljena: v prvem prizoru b; smeta ostat; temna. Razsvefie ffn pa tako brutalno, da ubijajo vso vor.javos! nočne slike. To osvetljavo mera dati režiser ra vsak način znatno oir.Hiti, če ima častohlepnost, da bodi vsaka stvar igre, katero je priredil, čim najboljša. In mJs'im, da Je Sest toliko častihlepen. Je v tej neumerjent osvetljavi tudi velika krivica zoper SkruŽ-nega. ki ie ustvaril poetično lepo sliko Markovega trga.
Po prizoru pred senatom je dal Sest pred notranjost dvorane zopet spustiti tančico. Jago In Roderigo se ne pogovarjata v fevoranf. nego kakor bs stala na merjeni ce-
To je prav dobro. Tn tudi to ;e lično, da se skozi tančico še vedno malo razloči senatsko dvorano, oziroma tajnika, ki spisuje •ikaze, da jih OtheHo še to noč vzame seboj na morje. To je neka misel: Vse mogoče zakriva noč, intrige, podoknice, poulične umore — na senatu pa še bde in čuvajo nad blagrom države.
Na Cipru! Plemič deklamira: » ... plima besno kipi; med nebom in vodo nikjer ne morem odkriti jadra »m Mont3no:«.. hujši vihar ni bii še naših zgrad«. A ml gledamo v •'abo napeto plahto, ki 'ma cd gube na do ni vzdolž veliko umazano senco. To naj bi bilo nebo! čez obrežni zid pa zremo na s:njo ploskev nalmirneišega mor a. Ne. ni to morje, ker meče platno cd raznih mesi. kjer je na leseno ogrodje pribito, zvezdnate gube. Ta morska kulisa je tako majhna, da bi ne bil noben trud, napeti jo brez gub. Skružnv na i bi na slnjino tndi naslikal vsaj polno belih grebenov, kakor jih dela mor'e ob b::ri? In so vsakomur znan1, če je le bil kdaj v Trstu. Premikanje teh grebenov se niti v ?*?»r- \i z dalje ne opaža dosti«, zato b? n?č ne motilo, če bi bili samo naslikani, ln la-ierno rr.ag-ko za oblake bi lahko vpcrahiii. Izza morskega horizonta bi moralo padati
nekaj rahle luči na nebo; to bi dajalo zračno da! avo, iluzijo, da ne leži tam višn.evo pobarvana deska aii platno, nego da je to perspektiva oceana, ki se jo vidi ravno še čez obrežni zid. Moti tudi, da ne slišimo žvižganja vetra. Na odru je vse, kar nt v zvezi z igro, odveč; kar Igra zahteva pa ne sme izostati. Najhujše je pa, da je na obrežnem zidu pritrjen drog, ob katerem — pri tem strašnem viharju — melanholično navzdol binglja benečanska zastava. Ta zastava se mi je zdela vredna sestra stene in meseca, ki nastopata v igri butcev v »Senu kresne noči«. Čemu izobešati zastavo, če gledišče nima stroja, ki bi delal resnično sapo in bi zastava divje vihrala? Proč torej ž njo! Le ne z nesposobnim« sredstvi kopirati drugi., odrov. In ko radi pesnitve ta zastava ri prav nič potrebna. Nadejam se, da je moja zahteva tako opravičena, da se ji režiser ne bo protivil, čeprav izhaja od tako nepriljubljene strani. Saj ne zadeva moje reputacije, nego leziserlevo.
Za kamenito klop, na kateri poseda Dcsdemona, bi prav dobro spadali dve la-vorovi drevesci v loncih, če bi jih bilo dobiti. Slika bi ne bila tako pusta, kakor je. V Desdemonovi spalnici ni razlaga za to, da je sprednji de! odra, okvir tako zelo svetal. Ce bi bil zatemnen, bi slika pridobila globine in harmonije Ob tej razsvetljav! ne prideš do čuta. da je noč. Ta banalna svetloba škoduje prav izdatno tudi učinku najbolj tragičnega prizora. Tudi to more dati Sest popraviti z jednim samim migljajem in ne bo mu žal In tud: igralcem ne in ne občinstvu. Mesto Brcbantra pri oknu zagledamo, ko ga pri oknu kličejo, le svetlo prekrižano ploskev v podobi okna na levem stebra pozorničnega okvira. Kakor bi se tam vjela iuč Iz nevidnega okna. Jako debro. Toda po optičn:h pravilih bi morale vse C -te, ki so na oknu voćoravne. teči na taki svetlobni lisi poševno, ker domnevamo okno ležeče proti tej lisi v pravem kotu. In če gleda čez okno Er: bantlo, bi se ne sme!« prikazati svetla lisa zaprtejra okna, nego odprtega, v katerem se giblje Brabantijeva senca.
Cez suflersko omarico razprostrta benečanska zastava iz trdega platna je odveč, ker meče na oder neutemeleno, čudno oblikovano senco in ovira žaromet v orkestru. Tudi ni neobhodno potrebno, da govori Ja-go svo*a razmlšTevan'a kot pogovor z občinstvom in simetrično, enkrat ob levem dvakrat ob desnem, četrtikrat zopet ob levem robu odra čisto spredaj. Ce bi to enkrat storil, bi bilo zadosti.
Prvi prizor pete £n de^arva, cestn* ne p? d na Casslja, so Izpustili in ga nI nihče pogrešil Zato so potrebne v zadnjem prizoru vesti, ki jih pr;naša O'he'lu Pmiliia: Rode-rigo ubit, Cassio pa ne. Dotična mesta po splošni sodbi niso Shakespearova, nego po njegovi smrti dodana za obč:nstvo, Ki mu ni bilo prav, da b: OtheHo pred smrtjo n~ izvedel tudi tega.
Kostimi so brez boftofe, toda lep* !n prevlad:ye priie'.n^. zla^t? sv^t'omodra barva.
Operni kapeinik Balatka Se zložil glasbo kolikor je je treba. Za I udsko radovanje na Cipru čuiemo nrčne orientalske motive. Niso pa ugodne fanfare, ki se končtf'e-jo z dissonanec, ker se gibl'e'o kakor ka-nonr začne druga trobenta skupno z zr.d-njim glasom prve: a oba glasova daeta neskladnost, ki se zdi prazna in taka, da nisi v svesti, ne trobijo li napačno. Mnogo ljudi je mislilo, da ga godbeniki »lomijo«.
Zupančičev prevod je za mo1 Gkus enak izvirniku. Ni lahko, prevaiati Shakespearove posebnosti in obdržati miimo pesnikovega jezika, ki ga je neki sodobnik imenoval »melliflous and honvtongued«, t. j. medu se cedečega in mednoezičnega.
Izobražen ?n jako razsoden znanec se *e protivi temu, da prav i Jago R^d'-rigu (IV, 2): »No. zduj vid:m. da si fant od fare«. Meni pa se dozdeva, da ni v slovenščini najti drugega izraza, ki b? tako »za prreti« ilustrira! to, kar hrče Tago, govoreč povrnit še buršlkozno vzp~o"bn a "oče, reči »cagovite-mu« Rodrign. Shakespeare pravi: »\Vhy now I see, there's mettle in thee.« »Mettle« ie pok^anenka iz »met-*!«, kov*m. Dobesedno bi se reklo: »... da je v tebf nekaj kovine«; beseda »metile« je pa že izdavnn prešla v pismeno angl. in pomeni samo še (dobro) snov. ognjevitost, pristnost, pog^m bistvo, ki ga ima človek po naravi. »A man of mettle* *e »rravi dečko« (vem en^fen Schrott :ind Kom) tor ^ »fant od fare*. Toda .-»pravi dečko«, »dečko praveea kova« aH ka; podobnega 'e b-e* humana in brez ie-zikovne plastike. Za'ibog nlmr^m pri roki nemškega «Othella« in še v kakem drr*crem jeziku, da bi primerjal, kako so si pomagali
drugi prevajalci. Gorov«x pa rudi z mnogim) izrazi, ki so v dotičnem jeziku pravzaprav lokalizmi. Pesniki in učenjaki vstvarjajo pismeni jezik Ce smo na pravi poti. črpajo iz naroda. Koseški je delal drugače, je bil pa zato tudi obglavljen že po pok. Levstiku.
Fr. 2.
„V kraljevstvu palčkov".
Moji so v igri sodelovali trije in to v naslovni vlogi, kajti so bili vsi trije palčki in eden. prav za prav ena je bila celo stražar, tisti z uro zapestnico — ne vem, ali pri palčkih tudi že poznajo tako reč. Pa so izjavili, da bodo razžaljeni, ako časopisje ne prinese poročila o prcUstavL
Kakšna je katastrofa. Če so umetniki razžaljeni, smo že doživeli in svoje tri poznam Še posebe. ti so kos, da pošljejo nadme Orjuno in zato ne dvomim, da je bolje, da se poročilo spiše in natisne in se ohrani ljubi mir, ki nam ga je treba bolj kakor vsakdanjega kruha, in ce je ta ali katerikoli stavek predolg za en decimeter ali dva, se ga lahko toliko odstriže — meni je vse enu, en decimeter ali dva nista nič v primeri z večnostjo. In da ne bo nesporazuma in sitnosti in zamere, mislim, da je najprevidneie, da koj od kraja izjavim, da je bilo vse jako. in je tudi moj tast rekel, da je to res. ki že štirideset let ni bil v gledišču, in je biio jako navzlic vsem težkočam in oviram, ka.ti so imele vile baš ob glavni skušnji eksercicije, palčki pa so imeli velikonočno spoved.
Igra se pričenja tako, da se dvigne zavesa in je to jako učinkovit prizor, ki ga je v najobiinejši meri Šteti v zaslugo vešči roki gospoda režisera. Osip mu je bilo ime. To ime je splošno ugajalo in se je gospod režiser tudi si-^er prikupil vsem malim umetnikom, ker jih je vseskozi ogovarjal z »Gospoda mo;a!« Ne enkrat jih ni imel *a »koze« ali »majmune« in so moji trije rekli, da se mu pozna, da on ni jaz. Jaz pa dostavljam, da bi uspela še moja igra. če bi katero spisal in bi bila s tako ljubeznijo in vestnostjo in vztrajnostjo pripravljena in naučena, kakor je bila ta — s tem je dovolj povedano za vsakogar, kdor pozna moje pero.
Dvigne se torej zavesa in se pokaže iznenadenemu gledalstvu kraljestvo palčkov. Palčkov kar mrgoli po odru in so vsake vrste, pu .ni in beli, najmanjši je najbolj srčkan, vsi so jako živahni in pogumni ln navihani in ne vem, kaj bi rekel gospod katehet, če bi nepričakovano stopil mednje.
Je pa v kraljestvu palčkov red takšen, da je najpametnejša oseba norček. Vendar se ni treba nič bati, ni pameten v oni meri, da bi bila njegova modrost občinstvu v nadlego, nego je vrlo zabaven in se mu je vse občinstvo zelo smejalo, še moj tast, drugače ugleden obrtnik se mu smeje izlahka brez komentarja. Norček ne spada med moje tri, pa vendar mislim, da se mu igra lahko oceni z veliko rimsko I, in ma je bil ob koncu drugega dejanja poklonjen razveseljiv šopek, upam, da je bilo kaj čokolade tudi zraven in naj jo uživa v dobrem zdravju, le ne preveč na enkrat.
Palčkom načeluje kralj, dolga bela brada mu znatno olajšuje igro rok in je znal svejo igro prav dobro in čisto iz glave — vsi kralji niso taki. Nobene besede ni izpustil in nobenega ločila in je od ,rca častitati njegovim roditeljem in vzgojiteljem in vsemu sorodstvu do šestega kulena, kolikor so naročeni na naš list.
V težavnem vladarskem poslu sta ga vrlo podpirala oba svetovalca in trdo upam in iskreno želim, da ne bosta odžagana, naj se volitve obnesejo tako ali tako, in je »odžagana« uradni izraz za častno zasluženo upokojitev.
Kakor ni hiše brez vrat, tako tudi kral estvo ne bi bilo popolno brez vratarja in je bil vratar povse na svojem mestu, kajti je stal ob vratih. Vse ga
je zavidalo, da je smel udarjati na bronasto ploščo, toda je zaslužil to pravico, kajti je svojo vlogo znal, da je ne bi znal bolje niti profesor slovenščine.
No in v to čarobno kraljestvo je pot zanesla mlado Anico, najlepše je bila šminkana od vseh, za kar gre čast gospodu gledališkemu frizerju. Namah si je osvojila simpatije vesoljnega občinstva. Ko je ubožica vzdihovala od tuge in hrepenenja za svojo milo mamico, salve grobne tišine so odmevale iz občinstva in vsakomur je bilo hudo pri srcu, kdor ni imel s sabo svežega robca — škoda je za rokav, če nanj otireš oko in nos.
Ni potem čudo, da so ubogo Anico vzljubile tudi vile in so storile vse. da ji osiade bivanje v podzemeljskem kraljestvu. Mjgoče je, da je bilo baš nadnaravno sredstvo eksercicij tako blagodejno vplivalo na njih sposobnosti: pele in plesale so vzorno, posebno še prva vila in prijazna majcena baletka, občinstvo se jim je za vsak nastop zahvaljevalo in je bil resničen čudež, da se jim niso zamešale nege, ampak je končno vendarle vsaka imela svoje, da se jim ni bilo treba bati, da bodo doma oštete.
Tudi Anica jih je rada gledala in poslušala in ji ni dišalo, da umre in bo z godbo pokopana. Zato je prav storil gospod pisatelj, da ji je rešil mlado življenje in dal mesto nje pokopati lutko. Za ta njegov človekol.ubni čin mu ne bo izostala medaha, ako Bog da.
In zdajci pride vrsta še mojim trem. Namreč, da ne bo katastrofe.
Vloga prvega stražnika ni, da bi jo meril z vatlom, pet je obsegala besed. Toda je bila temeljito zasnovana, 6tala je na dveh negah kakor mož it ni omahovala niti ne v najkočliiveiših trenotkih. V rokah je straža držala sulico in je ni izpustila, da bi nerodna padla na tia in motila javni red in pokoj. Skratka, bila je precej si ajna. In nimam drugega pripomniti, nego naj ne pušča doma črnila vsakikrat neza-mašenega, kadar je spisala nalogo. Ampak ima to razvado od mame.
Kar se pa tiče osmega in devetega palčka, je nepristransko treba priznati, da sta imela roke in noge na pravem koncu in nos sredi lica. Kadar so peli, sta odpirala usta in upam, da sta imela zobe ščetkane, vsakikrat ju je treba priganjati posebe, da ne pozabita zob. Oblečena sta bila krasno, rdeče in zeleno, vse svoje žive dni nisem videl palčkov oblečenih krasneje, in sem se veselil, da jima ne bo treba druge obleke in da bosta lahko Šla taka k sv. birmi. Pa pravi žena, da ne. In si je starejši ves čas le dvakrat bezal v nos in se ni mlajši nič cmeril, dasi je doma kakor mila jera: če se ga dotakneš z mezincem, koi se mu usujejo solze iz oči, da bi gnale kamne tri, če ne treh. dva kamna pa gotovo, vsako oko en kamen. To je bil očiten napredek in sta zanj zaslužila venec slave. Pa naj jima bo!
Zdaj mislim, da je katastrofa preprečena.
In če je Še kateri, da ni bil omenjen posebe, naj bo vesel in tiho: tisti ima največ zaslug! Zares in brez šale — tako mi turške vere! In je to sploh običajno.
ftVne stvari.
* Steklena cesta. Edina steklena cesta se nahaja v znamenitem ameriškem nacijo. n^Inem parku (Vellowstone Park). Zanimiv je nastanek te ceste. Ko so projektirali cesto med obema najlepšima točkama tega parka, so spoznnli. da bo treba prerezati del hriba, sesto:ečega iz vulkanične-ga stekla, ki le bil 80 metrov visok in 140 metrov š:rok. Poskusi in?enirov razbiti hrb s pomočio večje količine dinamita so biii znmani. Iz kočPive situacije fih je rešfl de'avec ki mu Je pp'šlo na nrsel, da Je treba stekleno sestavino hriba segreti In na to politf z vodo. Okrog hr:ba so razgali velikanski open?, kf ie gorel tri dnf. Na to so napeljali pod goro vodo iz bližnje reke.
Gora ]e eksplodirala in ko je izginil dim, so videli da ni nobene zapreke več. Kepe stekla so porabili za stekler.o cesto.
• Človeška koža za platnice. Berlinski knjlgotržec Paul Kersten piše v nekem nemškem listu o knjigah, ki so vezane v človeško kožo. Iz lastnih skušenj se Izraža o človeški koži kot materijalu za vezanje knig zelo pohvalno. Pravi, da je obdelana človeška koža najbolj podobna turšk. usnlu. Sam je baje vezal šest knjig v človeško kožo. Pozabil je Ie povedali, od kod je dobil to kožo.
• Dva senzacionalna procesa v Ber-Boa. Iz Berlina poročajo, da sta se vrnili zadnje dni dve porotni razpravi, ki sta vzbujali splošno pozornost. Dve mladi ženi Klein ln Mebb sta sklenili, da počasi zastrupita svoja moža. Fri razpravi Je prečitalo polno pisem, ki so njuno kr.vdo podpričale v polni meri. Poročali sta si knko vpliva na moža strup, primešan jedilom. Kle"n je obsojena na 4 leta ječe, Mebb pa na 18 mesecev. Mož Kleinove le umrl, Mebba pa je bilo mogoče rešid. Druga senzacijonelna razprava se je vršMa proti delavcu Oberdorfu, ki je svojo lubl-co v pijanosti ubil, jo sesekal in vrgel kose v peč. Trdi se, da je tudi pojedel nekoliko mesa svoje žrtve. Razsodba še nI znana.
• Čudeži k?rurg:ie. V času voine je košček granate odtrgal nekemu Angležu lice. Siromak se }e nahajal 4 leta v bolnici Kardi-fa, kfer je bil 40 operiran. Najprvo so mu prisili nos potem z^ornio ustnico, nato so vpostavlll čeljust in zobe. Na bradi so ma izrezali košček mesa in ga prisili na zgornjo ustmeo. Kratkomalo rezali in mrcvarili so ga dotlej, dokler n| dob!!o njegovo lice zopet normalne oblike. Seda} se mu poznajo na obrazu samo še maihne brn/de, sicer pa je popolnoma zadovolen s svojo zunanjostjo. Celo brke so mu zopet zrasle.
• Ruski Izum. Vse Inozemske revije pišejo o posrečenih poskusili, ki so se vršili v Ameriki s takozvanim helikopterom (aparat, ki se dviga s pomočjo horizontalno delujočih vijakov vertikalno navzgor), ki ga je Izumel ruski profesor BotezaU. Helikopteron, ki jrna posebno dvigalo s 170 konlsk. silami in tehta 1650 kg, se Je dvigni s človekom opetovano v zrak. N;egova labilnost in preciznost, s katero delu ejo krmila, je vzbudila splošno začudenje. Rekord te vrste aparatov je bil dosežen s tem, da se je helikopteron obdržal na višini 3—4 m dve minuti.
* Kako se ras'.I.'ne uh ran "o vslinvcev?
Goethe pravi neke, da rastlini manjka samo volja, da ni človek. Da je to res, potrjujejo na;noveiša razlskavan'a prlrodo-slovcev. Ta odkritja, ki lih prinaša *Gaz-zetta del Popolo«, so odkrila zanimive posebnosti, kako se namreč rastline branijo pred raznimi sovražniki, ki jim streže'o po življenju. Da morejo nekatere stepske rastline preživeti dobo suše. zvijajo liste tako, da je proti zraku obrnjena samo dolenja stran lista, na katero lahko dihajo; druge zopet imajo tako obrnjene liste, da voda iz njih zelo težko izhlapi. Neke drage rastline pa, ki uspevajo le v zemlji x obilno vodo, rastejo v kroglam podobnih grmih, tako da so jim vrhunci vej obrn.enl proti sredini kroglastega grma, kler jim zopet poganjajo mladike. Te, kakor tudi vrhunci starih vei. so popolnoma brez vode. Tako se rastlina obvaruje škodljive H preobilnosti vode. Nekatere rastline s| lahko urede položaj svojih listov, da grela solnce ves dan samo robove listov. Mnogo interesantne:šl je način, kako se rastline znajo ubraniti neljubih jim živali. Omenimo le trnje, razna strupena izločevanja* grenke snovi itd. Nekatere tropične rastline »mravljinci« imenovane rede neko vrsto mravelj, ki jim nič ne škodujejo, pa iih vendar ščitijo pred mravljami druge vrste, ki bi jim podgrizovale koreninice. Mnoge rastline se ubranijo na ta način žuželk, da od svojih lati napravico mahne dolinice, v katere IzIočuje;o tekočino, črez katero žu-čelke ne morejo prestopiti. Druge rastline vzamejo cele tror™ teh nepridipravov, ki se zbiralo na njih listiu in cvetnem latju, pa Mh zaduše in pomečeio na zemljo, krer ]\m služi za pognojitev koreninic, medtem ko lih druge love. izsesavaio njih soke kakor pajki muham in se ž njimi hranijo. To ao pravi mesojedi med rastlinami.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEM&EK,
Odunvorni urednik: VAT.FVTIV KOPITAR.
Zaklopm stoli,
14
n m mize.
anc & Eoznp.
Ljubljana, filirje 4.
2919
G tC^i davki
katere plačate Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete, zgubite denar in imate poleg: tega večkrat 5e sitnosti.
Posušite enknt z Ihistrovanfm katalogom fvrdke H. S«'*ner, { metnik Henrl flalfe), Ljubljana
ž*. 3. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, Specijalne znamke .IKO* iz lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dolre žepne ure, zapestne, svetilne in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in birmska darila ter vso drugo zlatnino in srebrnino. Pa tudi porabne predmete kakor: škarje, nože, britve, lasestrlžne in brivske stroja, steklorezce, doza za tobak, svalčice in smotke, nažigare in denarnice kupite dobro in ceno pri tvrdkl:
M. SUTTNER, (imetnik Henrl Malre), Ljubljana tU 3.
L9
SSavnsmu občinstva In ce« njenim svojim odjemalcem vljudno naznanjam, da so vrši vsled preselitve trgovine
3
B ■4
SLi
3
3 I!
P
vsega manu?aklur- [Tj nega  blaga  po zn^- bj
tno   znižanih  cenah ^
IsJ
Anton Schusfer Ej
Ljubljane. Stritarjeve ulice 7.
B
Pekarija se proda.
Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 2993
Ceno se proda a!i zamenja
KLAVIR tvrdke Schnabel ZA PISALNI STROJ z doplačilom. Naslov pove uprava lista. 2977
Iščem drugo kuharico
ZA VEČJO RESTAVRACIJO V LJUBLJANI z dobrimi spri* čevali. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2978
Večja množina nestelj,
nopolnoma novih, ▼ razniTi imitacijah, JE NAPRODAJ v Produktivni za* drugi pleskarjev, sobo* in črkoslikars }evt r. z. z o. z-, Ljubljana, Gospo* ska utica It. 4. 3003
Dva pekovska pornnrn;ka
SPREJMEM   TAKOJ  V SLUŽBO; -rt^rta   »finija«   in   ene<ja pomočnika (Helfer). Plača po dogovoru. Pon:dbe z zahtevo plaće je poslati na
JOSIP ŠETIN, pekovski mojster, SAMOBOR kraj Zagreba. 2963
Proda se
SREBRNO JEDILNO ORODJE (kompletno za šest oseb v lepi kaseti), DRUGA SREBRNINA IN POHIŠTVO. — Naslov pove uprava lista. 2944
Vrtnar se sprejme takoj
pod ugodnimi pogoji. — Nastov pove uprava »Slov. Nar.«. 2935
V najem oddam lepo sobo
v sredini mesta in lepem kraju. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Soba/2953«.
Brez lis, ne vlečejo pa črno aH rro^ro
čisto »beSa
izdelujem pod iamstvom
* ■ 4 . 1 i BRUŠENJE STEKLA
9,VITRURI" Novi-SAD lil, Futcški put 84
Kuharica se sprejme takoj
v nekem gradu v bližini Ljubljane. Stalna služba. Plača po dogovoru. — Naslov pove uprava lista. 2936
oženjen, zanesJiiv. trezen, ne čez 50 !et star. SE IŠČE za veliko hiSo v sredini Ljubljane. Stanovanje prosto. Oženjeni brez otrok, ki so v tem svoj* stvu že poslovali, imajo prednost. — Ponudbe je poslati na upravo »Slov. Naroda« pod »Hišnik/2947«.
lllIlfieilGiilllllMIDfllSflllllllUll
Pozor! Trsom, ženini ia neveste. Pozor!
Prvovrstne žične modroce za postelje po najnižjih tovarniških cenah vsake željene velikosti. Žične pletenine za ograje, presipanje peska itd. v pocinkani in žgani žici v vseh vseh velikostih dobavlja
Š^ren Sablatnik, Invama U \iWm. Jesenice-Fužlne.
^■■■■■BBeBB&KflB£2BaeaBeaBsaaiiiaBcaaDeBBBDe;
Posestvo v Sromljah
na Spodnjem štajerskem, obsto* ieče iz 6V2 joha zemlje, zidane hiše, hleva, £ozd«i. njive in sadne?
ga vrta SE CENO PRODA. Poirve se pri Ivan ASiC* Videm ob Savi. Stara vas 42. 2943
Družabnika (-co)
SPREJME dobro vpeljano in zna? no betonsko in zidarsko podjetje s kanitalom najmanj 25.000 do 75.000 Din. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2S97
Kompanjon f-ica)!
TRAŽI SE KOMPANJON Oica) za jednu veču rešteraciju u Pri* morju, trgovački grad. Velika bu* dučnost; potrebni kapital 40 do 50.000 dinarjev. — Adresa Poste res t an te. Sušak pod brojem 600.
2S46
v LJubljani
prodata
lz sl0¥enslxlli veie&>M, čent|anški In trboveljski premog
vseli !?3!tov3sU, ¥ celih vagonih po orfg. cenah premogovnikov za domačo uporabo balsor tuđi za iačnsfri'slia podietja ln raipečava na debelo
inozemski premog ia koks vsake vrste ln vsakega Izvora ter priporoča posebno Ia čekoslovaškl in angleški koks za livarne ln domačo uporabo, kovaški premog, črni premog ln brikete.
Kasto vi PB0M2TNI ZAVOD ZA PREMOG, d. d.
centrala v Lju i;anit Mklošceva cesta 15/11. Podružnica v Novem Sadu (Bačka)-
3 3
3
3 3
3
i3
B
«1
5
rs
»i
31
Proda se
ŠIVALNI STROJ ZA ŠIVILJO, NOV PLOČEVINAST ŠTEDIL* NIK in 3 MOŠKA KOLESA. Me. hanična delavnica Stanislav GA« LE, VičsGIince 132 pri Ljubljani.
2961
!šce se zasfoonfk
za Šraiersko ZA DOBRO VPE* L JAN ŠPECERIJSKI PREDMET proti proviziji. Reflektira se le na reprezentativne zastopnike. — Po* nudbe z referencami na upravo »Slov Naroda« pod »št. 5000/2959«.
Knji^dkinia-biJa^istka
z desetletno prakso v velepodjet* jih, popolnoma izurjena v vseh panogah modernega knjigovod* stva, samostojna koresnondenti* nja i. t. d. ŽELI PREMEN ITI SLUŽBO, najraje v tovarniško podjetje kjerkoli v večjem kraju, najraje v Mariboru ali Ljubljani. — Ponudbe do 31. t. m. na upra* vo lista pod Prvovrstna moč/3008.
bo v Kočevski reki na vaškem zemljišču in sicer 1100 debel od 10 col naprej ponudbenim potom dne 16- aprila 1923 popoldne ob eni v gosfUol Lackner, Sočevslia reka 4- Les se nahaja docela blizu vasi v prav ugodni legi ob dobri vozni poti ter ob cesti. Na željo daje občinski urad natančnejša pojasnjla. 2757
^ Korenje, pesa, rnfljsRo ličje, čeSulčeR
in vsa druga semena najceneje in najbolje pri
Sever & Kompn
Ljubljana« \Volfova ulica 12.
2781
Rledlcfnalna mila s
Jysc: a, feafranovo, hairano-žvepleno, ŽveTilenon^ečfio, lanclincvo, fccralis kakor tudi vse vrate toaletnega mila nudi ob naSugcdne^h cenah v zn^rr najboljši kvaliteti. T 7 cm i ca sarmaa „r^I^lIS11 d, d. Sušak. Glavno zastopstvo in zaloga za celo Slovenijo: Družba „SL0V£NiJA"9 Ljub* w ljana, Gosposka ulica 4. 2942
^ W C %§ ^\
i BUB tratil
za prometne in železniške potrebe
Ljubljana, Earlovska cesta 30.
Lokomotive, vozički, prekucniki, platoskl vozovi, okolesja za polfsko železnice ter vsakršen drugI materijal za poljsko že« leinlco točno In ceno s skladišča m Ljubljani ali Zagrebu. — Zahtevajte ponudbe! ?il5
uteze iz Ijevanog željezay kao i sav trgovački  lijev   dobavlja  uz najniže dnevne cijene a
„„....V" tvernka strojeva
u
iovaru
B
BREMEN — NEW YORK
Direktna zveza s prekrasnimi ameriškimi vladnimi parnlkl. Neprekos-Uni po udobnosti, snainostl In Lzbornl prehrani. Hitre In varne ladja.
»George Wasti!ngton" »Amerfca" wPrcsldent Roosevetr* ».Presldent Hardlns"
Zahtevajte natančnejša pojasnila In voinl red It 28a.
o
CN
ffnjholiSe sredsfuo
za
Umnte Kovin
L"
m*
tirnica kemilnib preparatov Zagroh
Tel. 23—65.  Palmotičeva 52 Cr.-;r-."*o se potvorbl
Naznanilo!
I. PREHELC, UUBUAHfl, Kolodvorska al. 30
^*^^**^m^^*^**^***^^^^*»^m*Mmm*MMm^*M^^^im^MM^*^mmmmmmamaammmmmm*jm^ , .JLit.nu1"««—mmumm
naznanja cenj, odjemalcem, da vsled selitve trgovine       prodaja v času do 1- maja t. L vsakovrstne voile-delaine, coton-delainef volnene, (cachenez), pol svilene in svilene robce ter šerpe po dnevnih tovarniških cenah, brez konkurence.
, Lastnina in   tisk   »Narodne tiskarne«,