132. številka. Ljubljana, soboto lO. junija. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poiti prejeman za avstro-ogersk e dežele za celo leto 16 gld., za pol leta H gld., •a četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za ćetrt leta. — Za t nj e dežele tolik«) već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah'in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po poŠti prejeman za ćetrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do . . četiristopne petit-vrste ti kr., de se oznanilo enkrat tiska, D kr., če se dvakrat in 4 kr. če se Lri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirnti. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmasovej hiši št. 25—2(1 poleg gledališča v „zvezdi". O p r a v :i i S t v o, na katero naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Srbija in Murat. Zadnji nam došli broj belgradskega ,,Istoka", glasila ministra Rističa, govori na prvem mestu o odstavljenji ali umoru turškega sultana Abdul-Aziza in končuje svoj članek s sledečimi besedami: „Srbija stoji spremna i gotova za rat sa Muratom kao i sa Abdul-Azizom. Za nju je samo to „beneM što je Bada verovatna mogućnost, da će ona biti izazvana, a to je neizmerna dobit. Pod Muratom smo izgubili pod Muratom ćemo i da dobijemo!" Zadnje besede so prezanimive. Treba je namreč pomniti, da je Murat I. pobil na Kosovein polji neodvisno slovansko srbsko državo, da se je Murat zval oni vodja azijat-skih čet, ki je turško vladanje v Evropi baš a zmago nad Slovani in po padu carja Lazarja ustanovil in utrdil. „Pod Muratom smo izgubili, pod Muratom hočemo tudi dobiti." V teh besedah se izreka pomenljiv fatalizem, kakor kak historičen kazaj, ki bi moral Srbe obodriti, da bi vendar enkrat uže veliki čin storili, katerega uže tako dolgo vsak dan pričakujemo. Zgodovina uči, da prvi vladar vzhodno-rimskega cesarstva je bil Konstantin in zadnji se je zval Konstantin, prvi vladar rimljanske svetovne države je bil Komulus in zadnji se je zval tudi Komulus. Murat I. je Srbijo uničil, Murata bode Srbija uničila, — prorokuje lehko Srb denes in to trdno zaupanje ga mora voditi do zmage in oslobojenja svojih bratov in ustanovljenja večje slovanske države na jugu. Dolgo oprezovanjo Srbije, vedno njeno obetanje, ki se pa neče izpolniti, budi uže v množili slovanskih rodoljubih sum in žalost. (Glej takoj naslednji dopis čestitega starejšega našega rojaka Ur.) Vendar mi upamo še, da nas najbližja bodočnost osreči z dokazom, da so Srbi vrli Slovani in moževi. Politična pisma. i. Gospod uredniki Nebo se je oteninilo in treba je, da si vsi zavedni Sloveni roko podamo, da v temi pota ne zgrešimo. Čas mi no dopušča, da bi vam napisal člankov za vaš list; ako mi dovolite, vam bom pošhjal kratke liste izjavljajo vam svojo mnenje o novem političnem položaji. (Drago nam bode, več oči več vidi. Ur.) Mene hercegovinski vstanek v začetku nij mogel navdušiti, ker mi je znano, kdo ga je napravil in v kako svrho, in kako jo potlej od tistih, ki so ga napravili v nemar pu gčen bil; nij me navdušil zato, ker se jo prezgodaj in brez vseh obzirov na splošne slovanske, a posebno ruske razmere začel. Zdaj, ko so tudi Bulgari za orožje.prijeli, je drugače; ako zdaj vstanek zmaga, bode slovanska zmaga a ne samo — srbska Tudi je dobro, da so stopili ruski oficirji v srbsko službo, posebno general Černjajev. To bo imelo velik vpliv na daljne razvitje vsega gibanja v slovanskem smislu. Oprostite, da pri tej priliki spregovorim nekoliko besedij o generalu Černjajevu. Vaš peterburški dopisnik je rekel da je Černjajev ratoval pod generalom Kauffma-n o m proti Kivi, pa to se mi zdi iz nemških listov posneto. Kar jaz o Černja-jevu vem je: Černjajev jo ratoval v začetku 18GO. 1. pod generalom Križanovskim proti Duharom. On je bil samostojen zapovednik tistega odela ruske vojske, ki jo po slavnej zmagi nad Bunari Paškend pridoil. Pridobil si je s to zmago toliko slave, da mu je je Križanovski, kot načelnik ruskih vojsk v za-padnjoj Sibiriji, zavidon bil, ter ga v Peter-burgu tožil, da je instrukcije načelništva prestopil. Vsled tega je Černjajev iz ruske službe — Križanovski pa je bil v iztočno Sibirijo prestavljen — stopil ter so šel v Moskvo pravoslovja učit, da bi notar postal. Nikdar nij sci u potem slišal, da je zopet v službo stopil, ampak, če se ne motim, je popotoval nekoliko časa po Bulgarskem itd. potem pa je bil pri uredništvu „ Ruskega mira". Kar se najnovejših dogodeb v Carigradu tiče, mi nij treba na dolgo spuščati se v raz-mišljevanje o njih, kajti to, kar je „Slov. Narod" o tem predmetu, če se ne motim, t dveh uvodnih člankih pisal, se popolnem z mojimi nazori vjerna. Velikokrat sem v privatnih pismih grajal pisavo praške „Pol.", ki je simpatije angleške za hercegovinski vstanek v zvezde kovala, ter Rusijo napadala, da na vrat na nos neče v evropski rat zaplesti se. Neprijetno mi je bilo videti, kako je Ljubi bratić garibaidince k sebi vlekel, čeravno je imel okolo sebe največje junake, kar jih svet pozna, namreč her* cegovinske vstaše; če s temi nič opravil ny, Metek, En dan ženin. (Smešljivka h narodnega Življenja, spisal J. Ogrincc.) II. (Dalje.) Poskočeku se obličje sladko nabere, kakor bi ga bil z medom pomazal po ustih: po čemur hlapec kar gladko ugane, da Poskočeku uže res prava ženitovanska steklina divja po životu. Ves vesel te kratkočasne opazbe na svojem starem znanci, sklene, pri tej priči pogovarjati mu, pa pravi: „Poskoček! kaj pa res ongaviš-le, kaj, da se ne oženiš V Ali si prismojen, da se kar tako sam ubijaš doma? Hej, da imaš ženo, kako pripravno: to bi ti bilo vse drugačno, drugačno življenje — deset-stokrat kratkočas-neje, to rečem! Hm, da imam jaz toliko in sem tako-le, kakor ti — o kedaj bi jo uže imel!M Ta goreči jezik podpali Poskočeka, da je kar žrjavica in ogenj na „babe." Ko bi se bil dozdaj morda premišljal še kaj, zdaj mu je sklep pa utrjen, kakor gabrova grča. Zagledavši deklo, gredočo po vode, posvetijo se mu oči, kakor kovaško oglje, in hitro razko-račeč se proti županovej hiši potolaži hlapca, rekoč: „Janez! kaj meniš, da jaz res nič ne naredim ? Kar tiho bodi in pa molči; boš videl — ! Če kaj rad hodiš na prežo, lehko se pripraviš!" Po tem zmenku Poskoček krepkih korakov rine proti županu. Ravno otorej je oče po gospodskinem zaukazu podpisoval bajtarjo: kateri stanuje pod to številko, kateri pa pod to strgano streho ; koliko ima ta tujih gosta-čev, in — zlodej ti ga vedi za vse te lačne berakone, ki druzega ne, kakor da so grun-tarjem za golo, ljubo nadlego: sledeč jim skrivaj po vrti h in polji za sadjem, po gozdih za steljo in drvmi. Srdito, da se mu tesarsk svinčnik ulomi, zaznamoval je ravno tistega Grab-Ijevca, ki mu je lani posekal tri mlade jesene za obroče — ko Poskoček razkroji vrata in vstopi. „No, kaj pa ti?" jezno zareži nad njim, nejevoljno gledaje ga črez ramo. Poskočeku je, kakor bi se mu črna megla vlegala pred oči; noge se mu šibe v kolenih in tresejo. Kakor določno je imel do tega trenotka premišljeno, kako da županu kar na vsa usta pove svojo misel: magari, da mu kar z babo rine na dan — zdaj po takem popadljivem sprejemu vendar le ne more tega,, ne more kar nič! Najraje bi bil doma. Toda, ker oče tako strupeno meri ga,, in on kar tih vendar tudi ne more biti, pa malo pobrka in pokašlja ter drgaje s črevhem po tleh jeclja nekaj sam ne ve, kaj. Ali županov oče, kakor da je denos sam zlodej podpihal ga ravno na ubozega Poskočeka, vrišči na-nj: „Kaj! kaj praviš ?tt Poskoček prime za kljuko; vendar ima še toliko srca, da razkremženega lica in zaleta-vega jezika poprosi oproščenja: „Oče! pravi „če ne boste hudi — one bi rad — ono — ongavil — „Kdo? kaj — no pa hočeš ti, kaj V" po-prijemo ga trdo, kakor s klešči. „Nič!u odreže se Poskoček, da bi poprej bil konec besedij. bil je le sam Ljubibratić kriv, — slavohlepna a puhla glava. Angleška in magjarska diplomacija hočete vsakako zdaj Rusijo v rat zaplesti. Vprašanje Je: bode-li Rusiji posrečilo se, Bismarka napraviti, da Nemčija ostane tako neutralna, kakor je bila Rusija 1870. leta? Ako ruska diplomacija to doseže, bode orijentalno pitanje rešeno vperkos Angliji in Avstriji. Sicer pa je treba, da ruska diplomacija zdaj vso svojo bistroumnost in odločnost napne. Kar se najnovejše srbske izjave — česti -tovanje turškemu novemu sultanu — tiče, je ali prav velika srbska podlost, koje je „pariz-lijM pač sposoben, ali prav fina politika. Podlost, ako se je Ristič kacimi tajnimi turškimi obljubami premamiti dal — fina politika, ako je vsled novih dogodeb ruska vlada s srbsko bolj natanko porazumela se, ter jej svetovala, da naj gleda, da se čas pridobi. V prvem slučaji bi moj sum o Srbih, žalibog, le preveč obistinil ali opravičil se. Sedanje gibanje ima vsakako uže jeden dober in velik nasledek, namreč ta, da se je slovanska zavest na Ruskem tako ogromno vzbudila. Moje mnenje je vedno bilo, da prava narodna zavest mej Rusi se le velikimi do-godbami da vzbuditi — le tako nihilizem zadušiti. O Turčiji se v nemških časnikih malokje kaj pametnega najde. Torej tem bolj zasluži citirano biti, kar piše glasilo pruskih katolikov v Berlinu. Ono pravi: „Dogodek (odpravljenje sultana) valjda ne bode tacega velicega pomena imel, kakor ga od več strani pripisujejo mu. O vojski in miru ne more odločiti. Ali se sultan imenuje Abdul-Aziz ali Mehemed Murat, to je vse jedno; sploh nij mnogo na tem ležeče katera osoba v Štambulu vlada; kajti računiti se ta nema z osobo katera sedi na prestolu Osmana, temuč ima se opraviti s turškim ljudstvom. Turki pa ostane j o Turki, kakor so po Bvojej veri, zgodovini in narodnem značaji jedenkrat uže ustvarjeni. Nasprotje mej islamom in krščanstvom ostane pod Muratom kakoršen je bil pod Abdul-Azizom in vsemi prejšnjimi turškimi vladarji; in za to nasprotje se tu naposled ravna, in „To si pa norec, pa pojdi!4* pohvali ga oče in popodi. Poskoček kakor pičen od ose, skoprni na celem životu. Vsak priimek je požiral za silo; le tega ne, da bi mu kdo oponašal, da je priprost ali neumen ka-li? Tega pa ne! In z nogo, katero je uže vzdigoval proti vratom, poseže trdo naprem županu, hrščeč: „Kaj? jaz norec? Kaj ste pa vi? Vi ste pa — kmalu vam povem!u grozi se in oči se mu žare kakor risu. „1 no", odgovori oče nekaj potlačen „če hodiš nadlegovat in motit me, kar tako brez vsega posla — „Kdo pravi? Sinoči se mije raztrgal sraj-cin rokavi" „Zdaj nemam' nobene take za te!" odvrne oče, menoč, da je Poskoček prišel prosit perila. „Kaj vas prosim kaj? Zašito hočem imeti!" „1, glej ga! kaj pa to meni!u „Da, da! Zašito hočem imeti, zašito! Kaj mislite, da si bom šam Šival jo? Aha! Žena! to moro izbojevano biti. Če novi sultan nekaj obljub več ali menj stori, to je vse jedno. Naj on osobno misli kakor hoče, on se mora vendar na mohamedanske prebivalce opirati in iz svojih Turkov ne more vendar nikdar prijateljev kristijanom narediti. Z vladanjem njegovega ljudstva pade njegovo. Ravnopravnost desetih milijonov kristijanov z dvema milijonoma Turkov bi pa tudi precej uničila turško državo in za to ne more noben sultan, ki hoče sultan ostati, kristijanom pravičen biti. Poročila pravijo: „prevrat se je zgodil mirno." Ali kakšna je država, kjer se more pravni vladar mirno, brez revelucije, brez brambe s prestola vreči? Uže to dokazuje gnjilobe, mrtvost in razpad turške države in naroda." Jugoslovansko bojišče. Črnagora je tudi pripravljena. Iz Dubrovnika se „Pol. Corr." piše: knez Nikolaj bode od sedaj naravnost vzel povehni-štvo nad hercegovskimi vstaši v roko. Razposlal je uže ukaze, da odslej se sme ujetim Turkom le orožje in streljivo jemati ali dru-zega nič. Noben vstaš ne sme požigati mirnega Turčina hiše. Le one, iz katerih bi se na naše streljalo, smejo se zapaliti. Ob jednem je knez poslal tri čete po 200 mož po raznih potih proti Mostaru, kder se bodo zjedinile in tam Muktar paši za hrbtom nabrale več vstašev. Drugi vstaši pa so 50O0 mož močni sklicani v Banjane, na črnogorsko mejo. Vsi v Srbiji služeči ruski oficirji so se odrekli plače iz srbske državne blagajnice. General Černjajev je celo 100.000 dukatov srbskej vladi poklonil. Iz Kostajnice se javlja, da je uže jedna prostovoljska četa iz Srbije udarila v Turčyo. — Vstaši v Doberlinu so pretrgali progo in pot mej Banj aluko. Politični razgled. ]\Otrt»iij4» dežele. V Ljubljani 9. junija. V tnitiifleB-stvt* vnanjega se vrše posvetovanja o avstro-ogerskem colnem tarifu. Predsednik konference je naš rojak dvorski svetovalec Schwegel. da, da, moja žena mi jo bo! Zato — jaz se oženim! „Kako? Ti, da bi se ženil!" zahriplje oče in poraste kvišku, kakor vpehovajoč konj. ,.Ženil, ženil! jaz ženil!" pritegova Poskoček in polagoma odpira vrata. „Tako— še ti bi navlekaval si žensko?" „O sama bode rada prišla!" „Kar tiho mi bodi! Ti kratko-malo še za žensko nij si ne, pa je!" „Kdo pa tisto vd? Pa je ženska za mene, pa res!" odreže se ponosno Poskoček. „Ko sem ti uže rekel in ti pravim: da le nikar ne misli tega; da nobeden ti ne bode puščal ženiti se; da, le čemu ženska tebi?" hiti oče ugovarjati mu. „Čemu? Lej si! Čemu pak je vam uže druga" ? povpraša Poskoček, in rine črez prag. Le to nespoštljivo podtikanje zasebnih zadev pak je tudi županovemu očetu nekoliko preveč. Pihaje kakor razdražen gad pograbi toporišče pa udere za oponašalcem. „Dal bom ti, dal! boš ti šema prismojena!" reži proti njemu, vihteč toporišče. Za načelnika v generalne** 11 ft hm je namesto Johna imenovan general Schdn-feld. Občna zadovoljnost je, da nij imenovan Magjar Pakenv, katerega so njegovi arogantni rojaki silili. Za 77*-o/«Aro ima baje kmalu iziti mi-nisterijalna naredba, ki uredi Šolske razmere po novih zakonih, ker tirolski deželni zbor še zdaj dež. šolske postave sklenil nij. 9Mtifii€ir-sts$ novelist, romanopisec in poslanec Moric Jokai je priobčil na svoje volilce adresirano pismo, v katerem svoje misli o novej nagodbi razlaga, vladno postopanje odobrava in želi, da se ljudstvo bobe poduči, ker sedaj se Ogersko z Avstrijo ne sme brez velikih škod v razpor spraviti. Vuitih.)«* ilržnve. Pišejo, da so nekatere vlade uže novega turškega, sultana priznale. Najnovejši telegram iz Berlina pak to oporeka in pravi, da samo Angleška je dozdaj Murata V. priznala. — Sultan je svojo civilno listo ali vladarsko plačo za 3 milijone znižal. To njegovo delo brzo mnogo nemške hvale najde; ali s tremi milijoni na leto se Turki ne bodo rešili. — V novem ministerstvu novega sultana so uže prepiri, in sicer zarad ustave, katero je Murat obljubil. Jedna stranka Turkov misli, da je ustavo uvesti nemogoče, ker bi uničila Osmansko državo. Drugi pa, na čelu jim Midhat-paša hote svobodnostno in kristijanom prijazno ustavo. Prvi bodo prav imeli. — Pri oslav\jenji novega sultana so razobesile angleške, francoske in laške ladije zastave. A ruske, nemške in avstrijske jih nijso. To je pomenljivo. Da je turški sultan Aziz po sili umorjen a da nij res ka bi se bil sam usmrtil tega so kakor mi, tako tudi francoski in celo pruski listi prepričani. Berlinska „Post" pravi: „l)a bi iz taci h razmer mogle reforme vzrasti, naj verjame kdor Če! Temveč one kažejo, da je Turčija vso notranjo zvezo izgubila in da se velevlasti morajo na vse mogoče stvari pripraviti. Torej berlinski oficijozi prerokujejo tudi vihro ft *#««/*« skuša zopet francoske diplomate, ki so bili uže Angležem na Hm šli, pridobiti za orijentalno vprašanje. Thiers je dahe govoril z Gambetto. Angleški poslanik Lyons je vrlo molčljiv. On meni, da poleg Avstrije veliko-srbska država ne more biti. (Zakaj neki ne!) jitif/lviki „Times" pravijo v članku o orijentalnom vprašanji mej družim tudi to: „Rusija bode kot hraniteljica kristijanov v nj ihovih prizadevanj ih po svobodi in civilizaciji vedno strahovit sovražnik onim oblastim, katere se tej svobodi ustavljajo." — Dobro bode če Angleži to resnico dobro prebavijo. Poskoček, ki je bil otorej urnih peta dosegel uže prostor, obrnil se nazaj in ritenski odhajajo kazal zobe kričaje: „Kaj mislite, da se vas kaj bojim? Nič! in pa nobenega se nič ne bojim! Zdaj se vam pa še kljubu oženim in nalašč! Oženim se, oženim! Kdo mi pa more braniti, kdo? pri-mojduha!" „Borno videli, kdo ? Jaz, če hočeš vedeti, pa cerkmošter, pa fajmošter, pa gospodska in pa — jaz!" hiti mu oče s penastmi ustmi naštevati prihodnje opehovalce, potem pa še pristavi: „Le pojdi, le! Jaz jim uže povem, kako je! Toliko ti pa rečem: popred mora tvoja bajta zvaliti se po bregu, kakor da bi ti imel babo!" Poskoček zmirom uniikaje se dajje in za-ničljivo posmehovaje se takemu žuganju, pri-duši se na zadnje besede očetove, stisne pest palec pod kazalec, pomoli proti županu ter z besedami: „tu-le gori se vsedite!" hlastne hitro naprej. Volje je take, da zdaj-le vzel bi vsako: naj bi bila bogata ali revna, lepa ali grda, mlada ali stara, brezzoba, grbava in „Times" od 4. .juniju imajo poročila, da Je turški vezir pismo izdal, v katerem se vsta-šem pomiloščuje, če hočejo svoje udanje ponuditi in šesttedensko premirje skleniti, ali to le če sme Turčija potrebne vojske premikati in Nikšič z živežem oskrbeti. Vstaši, ki turške lumpe poznajo, bodo se smijali „hatu.tt Iz ti * »n 41 se novi nam poroča, da papež misli insati katoliškim škofom v Turčiji naj novega sultana podpirajo. Mi te^a ne verujemo. Če je pa res, potem izvira tak korak iz napačnega podučenja (in o slovanskih koristih so bili v Rimu uže večkrat preslabo podučeni) ali pa iz, za nas katoliške Slovane škodljivega antagonizma nasproti slovanskim pravoslavcem v jugu in ruskem severu. JF»*<»»»oo*,lr## hiti oboroževat se. Nove tvrdnjave pred Parizom so dobile uže 15. pr. m. posadke. Jif*»tKii',\ si veliko prizadeva zvezo treh cesarjev ohraniti ker samo to pomenja svetovni ali vscevropski inir. Evropsko vojske se ima pa baš Nemčija, če je še Rusija proti njej, najbolj bati zarad Klsasa. V sinu**'*ki se je, kakor „N. Fr, Pr." poroča, uže začela agitacija za volitev novega predsednika republike zjedinjenih držav namesto Granta, kateri 4. novembra letos odstopi. Republikanci delajo za Blaine-a, čegar dušne lastnosti in politično poštenje se moćno hvalijo. Dopisi. Iz TTurlRiorn 7. junija flzv. dop.] ■C. kr. namestništvo v Gradci je na rekurs velicih posestnikov mariborskega okraja zoper volilni zapisnik tako odgovorilo, da se volitev zavoljo nepravilnega popisa volilcev odložiti ne more, ker je čas za reklamiranje uže pretekel. Popravki, katere je v zapisniku volilcev naredila politična oblast mariborska, bili so izbrisani in oni volilci, ki so bili po skončanoj reklamacijskej dobi oglašeni, ne smejo voliti. Tako je vsled krivde znanega faktorja nad 80 volilno pravico imajočih izgubilo to pravico. Volitev je bila na 9. uro napovedana. To so mestni Seidlovci porabili, prišli so točno ob uri, brž volili komisijo, oddali svoje gla-silne liste in ob 10. uri je bila volitev uže sklenena. Naši volilci, ki so iz kmetov kasneje prišli, našli so uže volitev dovršeno. Kako dolgo se bode Seidl svoje zmage veselil, to bode odločila kazenska obravnava švepava kakor on, da bi le ženska bila in hotela njega! III. Ko je Poskoček županovemu očetu dobro izpod vlaka, vravna se mu razdražena in raz-rogovilena duša kmalu toliko, da more zopet misliti po človeški. In premišfjujočeinu ravno karno rovanje neprenehoma brenči na ušesa le županovo žuganje: da se bo namreč nje gova bajta valila navzdol. In kar zazdeva se mu, kakor da uže res vidi jo, kako se tekija in prekucuje doli po bregu! Da, zdaj tudi nekako sprevida, da ta preklicani županov oče, ki ima pri duhovski in cesarski gospodski, pri dohtarjih in padarjih, pri vseh bori-čih, hudičih, konjedercih in povsod kacega svojega moža, da utegne vendar-le res imeti moči, valiti mu kamenje na pot ženitovansko. Skoraj se torej nekaj kesa, da mu je robil tako kosmate, da je tako surovo ropotačil proti njem, in zlasti, da mu je pokazal bil figo! Uh, ta šmentana figa! Čaki! Škripajo z zobmi stisne jo še jedenkrat pa oplete ž njo ob varejo zraven pota, da se mu koža razpreza po členkih in kri privre. zoper njegovega prijatelja Brandstetterja, katera bode meseca avgusta vršila se. Meni se zdi, da se bode izkazalo tačas, da Seidl nij tako Čist, kakor more biti izvoljeuec poštene stranke, ki kaj na svojo čast drži — kar pri nas naša nemška stranka uže dolgo ne. Iz < Vlfi* 7. jun. [Izv. dop.| Včeraj je naš Gregor Jesenko, rojen v Škofji Loki na Kranjskem, ranocelnik v Celji ob šestih zvečer umrl. Ž njim smo izgubili jednega tistih domoljubov, katerih Slovenija malo ima. Bil je učen in posebno izvrsten sodnijski zdravnik, kar so mu Slovenci in Nemci pripoznali. Vsi so ga radi imeli. Najlepša njegova lastnost je bila, da je svoj narod odkritosrčno ljubil in ga brez sebičnosti podpiral kolikor je mogel. Pri marsi-katerej priložnosti je stal kot neomahljiv in značajen domoljub, in si na takošni način veliko čast zaslužil. Celjskim Slovencem ostane nepozabljiv. Lehka mu zemlja! I/ Gruden 7. junija. [Izv. dopis.] V nedeljo 4. junija ob treh po polu dne se je zbralo lepo število bratov Čehov in nekoliko Slovencev pri „grtin-anger-ju, k posvetovanju v svrho obhajila službe božje v spomin pokojnemu Palackemu. Sklenili smo, da se služba božja ima vršiti v protestanskej cerkvi, ker je pokojnik bil protestant. Ta služba božja bode svečana, priprave za njo so velike in bode se 18. junija po polu dne ob treh obhajala. Razen slovenskega dijaškega pevskega društva, bode dvanajst umetnikov sodelovalo, kateri so absolvirali češki glasbeni zavod. Po službi božjej snidejo se spo.štovatclji zopet pri „grtin-angerju," kjer bode jeden brat Čeh govoril spomenico na Palackega, in potem bodeino nastavili dogovor ob ustavhenji pevskega društva o kojem sem uže posledujič pisal. Nadejamo se, da bode tudi tukajšnji slovanski narod, došedši v mnogobrojnem številu dostojno pokazal, da ve čislati in spominjati se ljudij, ki so mu znanjem in trdnim značajem prednjačili. Mej temi bil je Palackv prvak, on je bil zvezda predhodnica, katero bodeino dolgo pogrešali na temnem obzorju. Prešli bodo dnevi, prešle bodo leta in teško bo se našel Ali kaj mu pomaga otolčeua pest? Boli ga, očeta pa bode vendar imel za napotje, ta je gotova! Ne kaže mu tedaj druzega in boljega kakor da kar hiti pa mu prekriža pota in zmede. Da, da, on sani in pa prvi pojde zapored k vsem tistim gospodom, ki imajo kaj govoriti o ženitovanskih rečeh; pove mu, kako je, pa če ne bo, tudi še malo podkuri jih na tega širokoustnega župana — potlej pa naj le pride čeljust naj si skrehne, hudimar! Tako zagrizen koraka dalje, da se tla potresajo pod njim, in uže naprej v duhu vidi, kako ima župana ugnanega v kozji rog, ne more drugač, da malo zauka. Ko se v tein vesel in ponosen ozre okolo sebe, vidi žensko, ki dober lučaj pred njim hodi tisto pot, in zdaj, glej ravno pogleduje nazaj uže menda, ker je slišala njegov fantovski glas. Ta prigodek čudno dobrodejno izpodbode PoskoČeka. Neka nevidna moč mu kar šiloma privzdiguje in rine pete, naj le urno stopa, da jo doide — zakaj to? tega sam tako na nagloma prav ne ve. Vendar brez ovinkov po-poseže po širših koracih: kar hoče pa naj velja! mož, ki bi mogel Palackega nadomestiti. Večna mu pamet! Domače stvari. — („Slovenski Narod") je bil včeraj konfisciran. Zapečatili so nek dopis iz Gorenjskega, govoreč o šolah in poslan nam iz učiteljskih krogov. — (Teti zvezek) „Slovenske knjižnice", pvof. Jesenkov prevod angleškega „Župnika Wakerieldskegau, stavi se uže v tretjej poli. Prosimo torej naročnike, katerim je s četrtim zvezkom (2 gld.) potekla naročnina, naj jo izvolijo ponoviti. Knjižnica veb"a do konca tega leta od petega zvezka naprej tri goldinarje. Zvezkov pa izide toliko, da bode vseh 60 tiskanih pol. Oni gospodje naročniki, ki so z naročnino zaostali naj jo izvolijo prav kmalu poslati; isto tako naj se na novo naroče kakor brž mogoče, da znamo, koliko iztisov založiti. — (Konstitucijonalnega društva) udje, c. kr. — dobro in slabo plačani birokrati so se sinoči zopet po dolgem Času v kazini pri pivi zbrali, in post festum prežvekovali zadnje zasedanje deželnega zbora. Koliko jih je bilo, baš ne vemo, kaj in kako so govorili, je jako lehko uganiti, kako pak jim je teknilo, bode najbolj vedel — krčmar Ehrfeld. Kar se tiče njih političnega čenčanja, rečemo jim uže naprej, kakor je jedenkrat dunajski „l*»m bolnim moč in zdnivjei brez lek* in brez stroškov po izvrstni Revalesciere du Barry 30 let uže J« nij bolesni, ki bi jo ie bila oidra ril« ta prijetna zdravilna hrana, pri odraftćenih i oirocih brez medicin in stroSkov; zdravi vse bolezni 9 želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespauje, slabosti, zlato tilo, vodenico, mrzlico, vrtoplavje, bi len je krvi v glavo. Šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pn noBecih. otožnost, diabet, trganje, shiiJBaujo, bledičico in pre •ilajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje. n«go dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriče-'hI zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi »pri-6^vala profesorja Dr. Wnrzerja, g. F. V. Reneka, pra-profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru zlravilnega svetnika Dr. Angolstoina, Dr. Shorelanda, Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, gronnje Castle-..rt, Markize de Brehan a umogo družili imenitnih osoh, ne razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz S0.O0O sprite valov. Na Dunaj i, 13. * pri bi 1872. I rello je uze sedem mes ce>, odmr sem bil v brezupnem stanji. Trpel sem vsled p snih i i ču: ničnih bolečinah, in sicer tako, Ia s-m od duo do dne • idno gnil, in to zsprečilo je dolgo eisa moje studije. Cal sem od Vase čudapolne Kevalesciere prii'e'l sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim po mesečnem užitku Više tečne in okusne Kova lesciere popo nem zdrav, tako, da brez najmanjega tres nja morem zopet pisati. Za-adi tega priporočam vsem boluiui to primerno prav cero >n okusu o hrano, kot i ajbolj&i priponi ček, ter ostanem Vas u dani Oabriol Tesohner, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brehan. Ne apel, 17. aprila 1862. Gospod t Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje hujšanja in bolečin vsske vrste sedem let sem strašno. Nij sem mogli niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdraženji čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečino slajsali V polnej obnpnosti poskusila sem Vašo* Kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Kevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da niurein mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zu^otovjenja mojo prisrčne hvaližnosti in popo.nega spoštevanja. Markize de Brehan. St. HCkIIo. Gospodični do Montlouis na nepre-bavijciiji, nespanji in hujš.inji. Št. 76.877, Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanjL dušuika, omotici in tiščanji v prsih. Kevalesciere je 4krat tecnejša, nego meso, ter pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na oni, ko pri zdravilih. V plohastih pušioah po pol funta l gold. 60 kr l nnt 2 goid. 6U kr., 2 fnnta 4 gold. 60 kr., 5 fantov 10 gold., 1* fantov KO gold., 24 fantov 36 gold. ievHl*ii.ciero-i B* ai,l.ir S" II ~- o a o SS' o Travniki se dajejo v najem. V nedeljo 11. Junija IH7H ob 5 uri po polu dne dal se bode moj travnik ležeč na mahu pri Črni vasi (Carolinen-grund), poleg Lipske ceste v najem. V ponedeljek 19. Junija 1S70 ob 9. uri do polu. dne se bodo pak dajali moji trjje veliki travniki v Trnovskem in ViĆskem mestnem gozdu po parcelah v najem in to na mestu. Seno je vse najboljše kakovosti, ter ugodno za klajo go vejej ^(170—2) A. Malitsch. Sltle &tcj?tti(geti, fcit nod) \\\ ter fliif tni U. & 15 Juni d. J. tBJtlich frjliittfptcn ifi«i ^idutn^ rtr vem Sisate lenehmlgtes unb |arin. tlrtsn 270»ten Hamburger (StclPticrloofutift. Or'igfintilloot-ie jiiim unserer = bom ®\Mt liegunfUgteti Collecte = iu bt)icbcn tcunfd)en, bclitbcn uiu< ibtf ^cjalli.iitvu Utiftraae muuiubr fcalbtaft lirect jugrbtn ni Caffcn, ta itu^rr ^orratb bitrd) tir jablrtid) viiilaufciitcn ^3r-ficnungtn balb »rrftriffcii fcin biirftc. ^rcife ber ggtffr 1 Sllttffcs Kili KHiiKl't* Oi-i^iiialloos M. i* eter d. 2B. fl. '&\. Ki« lmllu-s OrijriniillooM Kln viertel Ori^inulloos > i "a Vit Sluftragc rorrbrn seacti diufrntiut^ ctrr Nachnahme teo iBctragrd prompt ausjtirfuliTt mit bte amtliohen ^Mdnc gratis bn.ufinit. Amtllohe 'Mttvinnlijltn unb Auszahlung ter (BttDinttc fofort uacb dutja>ticung. S. Sacks & Co, Hamburg, StaatM>Klfecten-lInndlans. . U> *W >iMI>*Krrmmn ilfiTnTOT»MUMBBbSUMll Lastama in tisk -Narodne tiskamo*. izd;ucij m urednik Josip Jurčič.