uMi Is Isaaad Ml J . d>yi »Mi Hoikiaj«^ » % 4 to* PROSVETA LBTO-TKAB XXL GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE Tl].t petek, 21. septembri (Sept. 21), 1928. DnMU te MVV ■. L*wndsk in. OffiM of PubtUatlos! MIT ftooik Lawndal« Avl T.Uphoo®, Rockir.U 4904 3TKV.—NUMBER 222 Koliko delavcev je ■ deležnih prosperitete? Kajti propagandistična knjižica republikanske stranke ae kar cedi prosperitete. Washington, D. C. — Avti. radioaparati, hranilne vloge, zavarovalne police, več prašičeve pečenke, govedine, kruha na mizi, več vstopnic za kinogieda-liiča in več atraktivnih daril vam ponuja v živijenski loteriji toliko časa, dokler prepuščate kontrolo vaše vlade republikanski stranki, pripoveduje agitato-rična brošurica z naslovom "Sedem let republikanske vlade", publikanske stranke. Ako kateri čitateljev ni od leta 1921 poatal lastnik avta, stavbišča in hifte, radioparata, hranilne knjižice ali če ni prejel voznega list- Kako oo aagoetira domišljija o prosneriteti "•■•»m« v |nwvpvi iivii Dnevniki store svoje pri takih sugestijah, da ljudstvo vzame vse za zlato, kar se sveti. Chicago, III. — "Biznis Združenih držav nima para; bizniška stabilnost leta 1928 nima primere v gospodarski zgodovini." To so napisi v dnevnikih nad poročilom, v katerem trgovski de- partment podaja polletni pre ld jo ie .izdal Narodni odbor re- gled o gospodarskih razmerah. Načelnik tega departhienta je bil Hoover do časa, ko je sprejel predsedniško kandidaturo in posegel v veliko kampanjo. Toda trije sloji v današnji ka za vožnjo v Evropo ali Na- družbi najdejo vse nekaj druge- rotini park, tedaj naj jim to nemudoma naznani. Nekaj je narobe, da jim še niso doatavili teh potrebnih stvari. Ta, čudodelna knjižica, ki govori o zlati dobi, pripoveduje, da ae razmere industrijakih delavcev zrcalijo v dejstvu, da »o denarne iK>šiljatve v tujezemstvo pomnožile za 215 odstotkov. Dalje pravi, da so ameriški domovi ]x>dvojili svoje nakupo-vajne od leta 1921. , Ta. knjižica pripoveduje, da so Američani od leta 1921 povprečno izdali za nakup avtov $121,000. Ti izdatki za nakup avtov ho se pa do leta 1927 pomnožili na $245,000 mesečnih izdatkov. Konsum gasolina se je od letu li»21 več Jco podvojil. Sedem milijonov radioparatov je bilo izstavljenih v ameriške domove*. Kinematografična gledališča tvorijo (drugo največjo industrijo. / 0 Herbert Hoover ju pripovedujejo, da je podvojil vporabo električne sile. Njemu pripisuje knjižica tudi zasluge za povišanje mezde, znižanje števila delavnih ur, stabiliziranje zapo-nljenja in pomnožltev hranilnih vkau V knjižici ni nobene besedice, da je bila deflaktadja v poljedelstvu leta 1921 največja in da so farmarji silno trpeli radi nje. V knjižici niso navedeni fakti, kot dokaz, da so temeljno izpremembe v industriji zasluga rcpublikanakega režima. GRE EN ZAHTEVA Vl&JO MEZDO. 1'rodukcija se pomnožila za 150 odstotkov v dvajsetih letih. ga kot stabilnost v gospodarskem položaju. Ti so farmarji, mali obrtniki in trgovci in oni, ki si morajo z ročnim ali umskim delom služiti svoj vsakdanji kruh. Prosperitete so deležni v veliki meri le velebiznismani in njih podporniki. "Ta perijoda," pravi poročile in tako hvali čase ob času Coo-lidgeve administracije, "je bila perijoda nepretrganega naraščaja v produkciji in konsumu, ne da bi se kazali znaki bizniške/a vrvenja." Za tem pravi poročilo. da niso bili prihranki še nikdar tako veliki in še nikdar niso bile tako velike vsote naložene z boljšimi metodami za pom-nožitev produkcije v industriji. Taka poročila, poslana v pra-vem času v javnost in praviluo obdelana v dnevnikih vplivajo tudi na voliloe, da verjamejo, da je vse zlato, kar se sveti. Italijo h Jagoslavijo Jugoslovanska straža ustrelila italijanskega delavca na notranjski meji. Dunaj, 20. sept. — Iz Gorice je prišla včeraj vest o incidentu, ki ittorda izzove nove napetosti v itak rahlih odnožajlh med Italijo in Jugoslavijo. Neki italf-janski delavec z imenom Znrz je hotel prekoračiti jugoslovansko mejo in jugoslovanska obmejna straža ga je ustrelila. Da II se je hotel Zorz ukrasti v Jugoslavijo ali je imel potni list. ni še znano, f ii * — ».' REVŠČINO PORTORlftMSGA LJUDSTVA BODO MOGOČE Al lun ta, Ga„ 20. aept. — W. ZDAJ VIDEIJ. Ureen. predsednik Ameriške de-1 lavske federacije je v avojem N * Portoriku je ubitih tisoč Zvezal aelaiboaoi za polprazaik ob sobotah deputacija je izročila te zahtevo predsedniku. . Waahington, D. C. — Narodna federacija zveznih uslužbencev je izročila predsedniku Coolidgu peticijo, da sobotni poldnevni praznik ostane tudi po počitnicah, dokler kongres ne izreče svojega mnenja o*tej zahtevi zveznih ualužbencev. Peticijo je {predsedniku izročila deputacija, ki je aeatala iz dveh oseb in sicer Luther Stewarda, predsednika, in Gertrude Mc-N411y, finančne tajnice. Deputacija je povedala Coolidgu, da je poizvedovanje med dognalo, da so na-1 mednarodnega odbora so med klonjeni zakonu, ki proglasi pol- dneva v soboto za praznik: Ta predloga bo sprejeta letošnjo zimo. Predsednik, ki je preživel tri mesece na počitnicah, ni dal nobenega znamenja od sebe, kaj namerava storiti s peticijo. Rovoru konvenciji unije strojnikov dejal včeraj, da mj j< povprečna produkcija v ameriških nulnatrijah povečala za .I«. i.M) odstotkov v zadnjih dvajsetih letih, zato so delavci danes upravičeni zahtevati veni najdena mrtva v tisoč "•vljev j/lol>oki globeli ob goraki <4ki pelje iz tegs mesta v llskerfiekl gorovje. Zraven nJ>iu je letel razbit avtomobil Huiaa in njegovo ženo so *ali od 18 svgusU. ko »U M V dritšbl nekoga Fred Wal-'»dprsvila iz Zeelsnds. v ('alifornijo. da si ogle-'»Ijns polja. Huis je bil bankir in kapitalist v ^Undu. ljudi, polja so uničena, ceste in mostovi ps podrti in v raz-v a lina h. Washington. D. C. — Odkar se je zvedelo, ds je orkan na o-toku Portoriku ubil tisoč otoča-nov, uničil polja, porušil ceste, mostove In domove, bodo pohiteli z smer iško od pomočjo v si-li. Odborniki PsnamerlAke de-Isvske federacije, katerih vodj« je Santiago Igleaias. vodja delavskega gibanja ns Portoriku, ao izrekli upanje, ds U nesreča povzroči, da si waahingtonska vlada ogleda revičlno delavakih maa na otoku. Portorlčanl ns j-več trpe zsrsdi nizkih mezd, trajnega podhranjevanja. nerednega zaposljenjs. pomen jka-nja sanitarnih naprsv in alsbih stanovsnj In bivališč. Naslovili so že številne prošnje ns vlado In kongrea. ds U» miserijo ogleda komisija. Toda vsi apeli so bili doedaj zaatonj. Mogoče bo sedaj Wje. ko ao naravne sile pokopale otoča m Žaloetoa povralek Doma rh čakajo žena, najmlajše dete in stara mati — pa revščina. Burnsville. N. C. — Palico prek rame, na nji star in raztrgan koček, tako koraka visok, me&el in miftičast hribovec proti svojemu domu — majhni koči, kateri ga pričakujejo njegova žena, najmlajši sin in stara mati. "Dober večer svojci," jih pozdravi, *i4Casi so slalri in tako sem ae odločil, ds se Vrnem domov k svojcem v hribih. Vprašal sem za delo v tucata bombažnih tovaren, toda delali so aamo po dva k večjemu tri dni tednu. Nič dela ni bilo v Charlotu, Hight Pointu ali Win-ston-Salemu. Zastonj sem vpraševal v tovarnah." Po teh besedah je zleknil svojo postsvo, da bi skoraj zadel strop v nizki koči in je nadaljeval po kratkem molku: "Star aem pet in štirideset let in v svojem življenju sem opravljal že marsikatero deio. Bil aem_*umski delavec in prebil sem leta v bombažnih tovarnah. Delal sem skoraj povsod, aamo v zlatih rudnikih' še m. Toda dela ne morem dobiti." "Potolaži se Jack," mu je ko-gls v besedo njegova žena. "Poizkusi v koljovčevih rudnikih, tam plačajo aamo 25 centov na uro." Jack je odložil star in raztrgan kovčeg na tla. Zamahnil je z roko in dejal: "Se bomo že preživeli." "Da, preživeli ae bomo, je ponovila njegova mati, ki Je-hodila štirikrat prat v tednu v bližnje meatece Bifmsville, dva dni je pa nsblrsla jagode v gozdu. Najmlajši je zastokal: "Mama. kruha, lačen sem." Zeni ae je utrnila solza, akor-jice kruha nI bilo dom«. Tedaj j« Jack negel v stari Ifovčeg In iz njega privlekel msjhen hleb kruhs. ki gs je ku-pil v tsls>rišču zs svtoturlste s zadnjimi centi, ki jih je Imei v žepu. "Jej. jez |ni ležem apat za večerjo." Zleknil je avoje koščen«, telo po klopi in kmalu zadremal. Take aličice nlao nič izrodm-Ka med hribovci v dobi toliko hvaljene prosperitete. l*s je RIMISKI IZKLJUČENI John iloylen, naslednik Rinaido CappsUinlja jih je proglasil t sa izključene. . Sera n to«. Pa. — John Boylan* naslednik RinaHfto Cappelinija, predsednika (prvšga distriktn rudarske organiaatije. je izključil iz rudarske organizacije devet voditeljev gibanja proti administraciji. Frank McGarry, predsednik, iz Plttatona, tajnik \Valter Harris, en podpredsednik, štirje nadzorniki in en član izključenimi. Njih vporno gibanje je pričelo, ?ker ao bili u» morjeni spomladi napredni rudarji, ki so vodili gibanje za odpravo kontraktnega sistema v premogovnikih trdega premogu. Pred nekaj tedni je bilo gibanje obrnjeno proti Cappelliniju. Ta je rejiigniral. Novi diatrikt-ni predsednik, ki ga je podplrul l^ewla, je apeliral na slogo. Vporni odlMiVniki. ki so bili iz-voljeni ns izredni konvenciji trdijo, da So bilMivoljenl ustavno, ker je inuda konvencija večino lokalnih društev za sabo. Apelirali ao na- v|>orne lokalne organizacije, da naj njim odra-Čunijo mesečne prispevke, mesto da jih izročolnternacijonaii, dokler jlh .Lewi» ne prizna. Adminiatracijski odborniki so |x>svarlll antracltrif rti dar Je, da bo vsak izključan, kdor sprejme oficljelno pozicijo aH pa postane član vporne organizacije. To ae je zgodilo. M Ktaj v|»rnlkl na polju trdega premoga izvrše, še niso naznanili. Mogoče pride Audi tukaj do boja v rudarški organizaciji. Podjetniki ga žele. Kaj pa rudarji? Novo gibanje za Mirt-kalao vdajo v Nohtki Čez 20 oseb aretiranih, ko so hotele preprečiti Izvolitev Glla začasnim predsednikom. Mczico Clty, 20. sept. — Več ko dvsjset oseb je bilo eretlra-nih v zadnjih dveh dneh, ko Je zvcfcna policija Skrila novo»re-volucljonamo gibanje klerikalnih organizacij. Zapletene so mnoge katoliške organizacije, ki bi rade preprečile Izvolitev Portesa Glla zsčssnim predaed-nikom. V vseh večjih mestih Mehike so se pojavili plskati na stenah, okrožnice in po |>ošti Je bils rsz-neššns celo povodenj tlakovin, ki VMebuje ljute napsde ns Csl-leas. kongrea In Inozemce. NK8REČA NA KRJftfAČI'. Tri ak je tudi delavnemu ljudstvu odpiral moč. Vsak lahko prispeva, kolikor mu dovo* IJuJejo njegove ekonomske razmere in tako pomags ohraniti Bergerja kongresu, ds tam govc^ ri v interesu rszdedovanih delav sklh mas. Prostovoljni prispevki za iz volitev Bergerja se naj požiljajo ns nsalov: Miaa Jennle Parsons, 528 Junssu Ave., Mllwaukee, Wls. Vsak darovalec bo prejel iNitrdilo o poslanem prinoau. lAJHIHmVHKI KONZUL PREPREČIL BACCO. VANZETTL JEVO HPf>MINHKO MLAVNOHT. Illl je udarec po vodi. Najeta je bila druga dvorana. dsnes Iteje 24,826 častnikov ^^^ Jc |jIM|»tvu dejsl, JWMHM) črnoarsjčnlkov In |K»ae- ^ p^,^ ^ Q( J.. I V I * m L m* t T i i mA »iti ulit duje U tankov, 744 strojnic, 252,000 pušk ter 16.715 revolverjev. • Milica Ims legalni ats-tus kot oborožena sila držsve, vendsr \m je ločeiui od armsde, ims |a>ai4ine uniforme In je taktično arntsds fsšlatov. hvaljene | proaperiM-uv ^ ^ izseksn in proti nebu štrle gol-, __^ ali pa porsičene z gr v Hest Virgtsiji. ' 'trkshurjf, W. Vs. ~ V »re- _____ •»netilo v Terrs Alti. okruj !še v večjo mizertjo. v kakršni ae n *t » irrn aiii, » 'n, Weat V irginija. . živeli dozdaj. goličsve, 1 movjem. _ Raj dHajo s Trorkljesi? Ijm&nn, 20. sept. — "Dsllf Mali" poroča, ds so neznsne ose-be pred kratkim hotele ubiti l/cons Trocklja. bivšega sovjet «kega voditelja, kl a« nshsjs v izgnanstvu v Turkestanu. < hirag«. — Mrliško-^>giMlni-ška j»orota. ki je preUksvals vzroke smrti *! letne Wilhelmi-ne llsnke, Je izrekls, rihajatl. da gre v dvorano, Je * naletelo na oddelek da opravičuje in izjavlja, da Jr tako nasU»irfls ns Željo itaiijsnskega konzula, kl ni naklonjen slavno-sU. Dnevnik "Post-Dispst* h", o ksterem se lahko reče, da Je nsjlailj vpliven list v držsvl Missouri, proU«atirs proti akciji Ix»lieiJi* in Vprašuje, kdsj Je bila uatsvs preklicana za HI, f>»uls, Povodenj v Braziliji. Porto Alegre, Brazilija. 20 ae|»t. — Oknar .WKW prebivsl-j^ "^'jj."i'gVršuje"ž^lie tujo-cev je zbsftslo h blttlm- reke — Mklkstelji (;ushyl»e. ki Je Iisrsstls aeM,M) nAj#li uk(|j lfru|ro dvorano čevljev nad norn.sk. In se zs-L HJf|Ji ^ ^ obriaals ihmI no. Ma rszliv-ti i-, nižbish <*r**"\mmi Klavm.stl nI mogla preprt. Rto («rsud<' do Hul, Mnoga bivališča ao ptal vodo in štk*snlškl . . promet je prekinjen. .. lal. . T .. . Pro4l*id<»%«4s sgitarijs v Juao Naval evropskih mili-larisiov na giropian Anglija, dpanija in Italija naročile novo letalo aa Mvojne eksperimenta." Pariz, 20. sept. — "Giroplan", nove vrste letslo. v katerem je Apsnskl Iznajditelj Juan de lu Cierva pred par dnevi priletel iz Londona v Pariz, nI nobena žala. To so dokazali vojni ministri Anglijo,' Italijo in Španije, kl so — kot se glasi vest — brž naročili novi model sa eks-(»erlmento v zračni mornarici ne glede na podpia Kelloggove proti vojne pogodbe. Ctorva je včeraj ponovno demonstriral praktičnost svoje Iznajdbe ns pariŠkem letališču Le Rourget. KMil je n*d Parizom v pričo velike mnoiic«* avijatlkov, Inženirjev In eks. Pušlsa cenzura pnHlkaMi^.l. slsvljl, HH IjB I Belgrsd. 20 m pt Jugo«l.»-Girsrd. Kana. L Tuksjšsjlj ^ t pr^ur J,, ns .-ir^ilK, Iz Wash ^avo s^itaci « priKl žl- ingtona Izključil U pošte zadnjo v Baivstu, Zid je m bili lilij olalokteat, ds se pripravljajo n% številko j>rot i katoliškega več i»l>redtilh umorov za svoje "The Nrw UvnmV rad. sllovi-, ^^^ tih esebaih nsfsid#iv ns dnn« l»rsznike. 4»r#l»kovslns kisnUl-krstokegs prH»^dnlžkegs Itsn. ;Ja wlsj p«»ročs. ds pndlžklovaks dklstaj Hmitha agitacija Izvira is Ogr«ke, vanimanje za novo letalo. Med ojmzovalcl je bil tudi Blerlot, kl je pred 10 leti prvi preletel angleško morsko ožino. Kranco-ka vlada bo najbrž tudi kupila novi model za svojo bojno floto. "Giroplan" se dvigne s tal na-lavnost v zrak in spušča se pb-čaal kakor parašut navpično Aa tla. Nobenih zšlatov ni trelm. "MoJe letalo je pravi aero-plsn", Je (Mijasnll Cierva. ko je dokončal demonstracijo. "V principu se razlikuje od navadnega aeroplana v dveh stvareh, V zrak se dvigne s pomočjo vn-doravnega propelerja z lopatami milna na veter In vtdnftl ke v zraku s pomočjo teh lopat, oo pa s krili. Krila ao akoro nepotrebna; giroplan jih Ims aamo zato, da ga drle v vodoravni smeri. Prednost mojega leUla ie torej v tem, dfts* dvigne navpično v zrak In drugič, ksr je glavno, da ne ligubl brzine In nI nevarnosti padca. Giroplan ostane v zraku, pa naj se zgodi karkoli In gre počaai na tla kakor parašut." Motor ima 200 konjakih sil, sedem cilindrov In se ohlaj« s zrakom. ' » KORUPCIJA V PHI LADE L-PHUL IHMicijskl kapitan In vsč dragih sretiraaih. ' ......—0- — Phlladelphla, Pa., 20. sept. — VVillism C. K nosil, policijski ka-pitan v desetem dlstriktu, Herbert Uyre In John Sells, detektiva. večje število pollcajsv In lastnikov točilnic opojnih pljftč js bilo včeraj aretiranih na obtožbo grafta, Izsiljevanja in zarot«. z namenom, da se krši prohiblcljskl zakon. Aretacije je odredil dlstrlktni pravdnik Monagham ns iiodlsgl evidenc«, katero Je rote t rs j s že pet tednov in Je že doaedaj prinesla na dan mnogo dokazov o kiirupeljl mestnih ursdnlkov. KvsnsvIMe. Ind. — William VVilson, atsr 45 let, se Je v sredo ustrelil v glavo na svojem stanovanju in Js bil na mestu mrtev. Ksj ga je pognalo v samomor, ni /nsno. \e«reia pri delu. Fsir motil, (%, lil. ^ l^so Wsgn«r In l>ee Thomss. sidar-ake delavca, sta se v sredo ubila, ko »e je pod njima 4er. ko «ts delala ns poslopju, PB08VETA PROSVETA OLABfLO SLOVENHK k NAKOUNK PUDPOBNfc iEDNOTB LASTNIMA ULOV HM k S AHOUSt KOUPOkMK JKUMUTB <>•«»• ogimao* p* io|won> Rohopii m aa miljo_ NvoteJaa Zadiajaat drtoea (Utcb Chic*K»> aa i*«. f!UW m lata; CUMfo l* OUmo «7M aa laU. |L7t u M lito. I> h DmIm uitokulM SU • "P R 0 8 V E T A" —S7-S> 1». LmwmdmU Avy. UM^to. -THE EN L1GHTEN MENF Orf <* U» »tov— WiUoMI M—fH Sedelj ChrMd bj tk« 8 lov t— Nai»ml H»n«fH Sac Sakaanpuoa. Uniud Stala« <«u«pt Ubic*#o) «jm ChkMo j™0«. for«ls» aoonUt— H»4X) fm MEMBRR OP THF PKOKRATEf* f»»r«» 110 0*1«« v oklepala pr. (Aaf. tl-ltU) poleg vaAaga laiaaa aa aailovu |e a laai 4aov«M poukla aarefeiaa PmmmrtU |a pra olitične zvest med seboj in da izvohajo nevarnost, ki ugroia mafiste in kamoriste od strani oblasti, ko je še v načrtu. Predrznost kamoristov je dostfla tak višek, da so pri belem dnevu in navzočnosti velikega števila ljudstva ubili sredi mesta italijanskega mašinskega političarja Lomhar-da. še preden je. bil ta iločin poiabljen, so pa ugrabili dečka nekega italijanskega podjetnika in zahtevali od njega, da plača šestdeset tisoč^ dolarjev odkupnin*. Če ne. mu pa pošljejo ainčkovo glavo. Ta zadnji čin je obudil splošno pozornost. Tako, da Jt celo dnevnik "Chicago Daily Tribune" napisal članek, v katerem ni zakričal samo proti mafiji in kamori, ampak proti vsem tujezemcem, da je treba zakone proti naseljevanju poostriti proti vsem tujezemcem in ne samo proti mafistom in kamori« tom. Zakaj ta izmik? Zakaj ni bil ta dnevnik logičen in priporočil, da ae od naseljevanja v Ameriko izključijo mafisti in kamori* ti ? Ali ni mogoče pod učen, kje sta ka-mora in mafija doma v Italiji ?/Italijani iz zgornje Italije črtijo mafijo in kamoro, kot Američani ali kateri drug narod, ki ni naklonjen organizacijam, ki imajo umore in druga razna hudodelstva v svojem programu. Ali se ni hotal iameriti Mussolini ju? Ako so od naseljevanja izključeni anarhisti in poligamisti, zakaj bi ne bili člani tajnih organizacij, ki se udejstvujejo z umori, izsiljevanji, človeškimi ropi in drugimi zločini, pa mirna Bosna. Zakaj bi zaradi mafistov in kamoristov trpeli izseljeniki vseh narodov? Vltm iz LjabUaae VESTI IZ ' JkSELBM Seja društev SNPJ. Dulsth, Mian. — V nedeljo, dne 28. sept-, popoldne ob 1. uri, »e vrši seja zveze društev SNPJ v Minnesoti v Elyju, Minn., v Jugoslovanskem domu, kakor je 7. Prosvetni odbor deluje za izobrazbo med člani v smislu načelne izjave SNPJ in, kadar kako druitvo želi kakega člana tega odbora, ga dotično druitvo povabi in plača stroške. 7. Seje. 1. Seje zveze se vrše enkrat v letu; v slučaju potrebe, če pride že brat tajnik poročni. Tu da- na dan kak iniciativni predlog jem v priobčitev provizorična pravila. Zastopnike prosim, da prlneso to številko Prosvete seboj. To so le provizorična pravila in seja jih lahko spremeni Treba je, da se zastopniki snidejo točno ob eni uri, ds bomo v pravem času kon-čsli sejo. PRAVILA ZVEZE DRUfiTEJV SNPJ. V MINNESOTI. j»*' 1. Ime. Ta organizacija se imenuje zveza društev Slovenske narodne podporne jednote v Minnesoti. 2. Namen. 1. Namen organizacije je: Združiti vsa društva SNPJ v Minnesoti za skupno delovanje in v splošno korist posameznih članov, društev ter SNPJ. 2. Obdržavatl skupne sestanke potom zastopnikov društev in, če potreba, tudi obdržavati javne shode v korist članstva in SNPJ. 3. Agitirati med Jugoslovani, posebno med mladino v državi Minnesoti, da postanejo člani SNPJ in da organizirajo angleško poslujoča društva. 3. Sredstva. 1. Zveza dobiva finančna sredstva potom prostovoljnih prispevkov od društev, ki se hočejo pridružiti zvezi. (Ali V*c mesečno od vsakega člana.) 2. Vsaj enkrat v letu priredi zveza skupni izlet vseh društev; dobiček teh izletov gre v zvezi-no blagajno. 4. Keprezentacija. 1, 1 Vsako društvo, ki se teli pridružiti tej zvezi, je upravičeno poslati od enega do pet zastop nikov na skupne seje zveze, in stroške teh zastopnikov plača vsako društvo Iz svoje blagajne. 2. Stroike odbornikov kadar zastopajo zvezo, plača zveza. 5. Odbor, t 1. Odbor sveže sestoji iz u-pravnega, nadzornega in prosvetnega odaeka. 2. Upravni odsek sestoji iz predsednika. podpredsednika, tajnika in blagajnika. 3.' Nadzorni odsek sestoji 1* treh članov; tisti, ki dobi pri volitvah največ glasov, je predsednik. - 4. Prosvetni odbor sestoji Iz petih Člsnov. 6. Dolžnosti odbora 1. Predsednik vodi seje, podpisuje taplsnlk in od zveze potrjena izplačila; gleda da pri !ma upravni odsek pravico sklicati izredno sejo. Izredno sejo tudi lahko »kličejo tri društva iz treh različnih naselbin. vseh slučajih se morajo u-poštevati pravila SNPJ. 8, Dnevni red. 1. Otvoritev seje. 2. Citanje imen odbornikov. 3. Citanje številk društev in javljanje zastopnikov. 4. Citanje zapisnika prejšnje seje. 5. Razmotrivanje iniciativnih predlogov. 6. Predlogi v korist zveze in SNPJ. 7. Dodatki in spremembe pravil zveze. 8. Razno. if — 9. Zaključek seje. John Robi, predsednik zveze. (Opomba ored.: — Pošta dostavila pismo sedem dni potem ko ste ga poslali, vsled tega je bilo, prepozno za uradno in tudi za četrtkovo Izdajo.) ' Itl-ZIll, *T» ■ Prva veselica drutyva šlt. 642. Sharon, Patagonia, Pa. — V naši naselbini gre z delom približno tako, kot večina povsod drugod; bolj je slabo kot dobro. Srečen je tisti, ki #ia delo, kajti ko ga nima, ga zastonj išče v tej okolici. Zima že trka na vrata, denarja pa ni, da bi Človek kupil premoga. Otroci so slabo oblečeni, družinski oče se pa vprašuje, kaj bo. Nič ne bo. Nikoli ne bo bolje, dokler ne bomo delavci izpregledali, vsaj tako kot neke vrste živali, ki devet dni po rojstvu spregledajo. Da, zato je pa tako, ker vedno enelniste kapitalistične parazite volimo v urade in jim sami dajemo v roke bič, da ga po naših izgaranih plečih vlhte. Spet se nam bližajo narodne volitve. Zopet, je prilika pred nami, da |x>kažemo svojo zavednost. Stopimo vsi v vrste in volimo v u-rade take mole, ki nas bodo tudi po volitvah poznali, ne pa samo par tednov pre. ki nm celega planeta. Ne poklon For- ne Mninm p^ebno. Ford i* dovi osebi, do njega ne pridejo deluj« sam vso svojo oprem« taki plebejci — mi nismo ru- tovarne kar znači "overbeea munska kraljica — temveč For- aH gtroAke, ki se sami nc pokri-dovemu sistemu. Kdor je bil vaj0 y tovarni kar mrgoli mo sedanje čase v Detroitu pa ni hanikov pri številnih *vt<*na-obiskal Fordovih tovaren — ni tičnih atroiih Stroji delsjo btt r Brtrottu.------------------ Henry Ford. stvarnik Detroi- Pridemo v dolg prostor. S'* no, odgovarja vodja; v sobi i* obiskovalce so na razpolago tiskovine, ki pojasnijo vse. Dame in gentlemani, prosim, stopite za menoj! Stoodstotna "efficiency"! Tu-di posetniki morajo korakati hitro v sklad ju z ritmom strojev iz jekla in mesa ter krvi! — L« ta v 20. stoletju in stvarnik "ra- ien vrvež. Delavcev je ns vnrh cionaliziranega delovnega siste- atraneh kot mravelj. Nc ma", ima v Detroitu tri glavne nijo se za nas. Vsak je zatop" tovarne, pravzaprav tri skupine ijcn v svoje delo, ki je prtcizno tovaren. Najstarejša je v High- v** gre avtomatično Kosi ^ land Parku, druga, kjer izdelu- Jeza potujejo na kavljih. ki J'* jejo bahave "Lincolne", je na vleče iica na koleščkih. ^* severni strani, najnovejša je pa ci stoje zraven ln vsak izvrfi i*-River Rouge daleč zunaj mesta, kaj dela na potujočem ko« ki pa ne bo dolgo zunaj. Poleg Biti mora uren. kajti kos ne ^ tega je Ford postavil veliko to- ka — lahko mu uide napi*) ** varno onkraj meje v Knnadi — njim ?m te pride drugi k<*. T* ln |«»leg lega mia Vorfl tovarn«* ko trs delo lovi %es bedji * za sestavljanje avtov v vseh vi in podi. V Toidoveni itft««11 večjih mestih Amerike In v dela ni treba ljudi pHg»ni»^ mnogih mestih Evrope In Azl- delo samo je prlganjsč In deUj je. 1'niverzaleh magnet! Za d priganjajo drug drugega dsnes nss zanims le njegova meniten sistem! ETffc*"° centrala v Detroitu, U katere (D»l> Vesti iz Jugoslavije >a. razno iz jugoslavije. (Itvirno.) Ljubljana, 2. sept. 28 Radio postaja *e je otvorila Ljubljani 1. septembra t. in je začela z rednimi vspgred Ckrikalci so prehiteli druge interesente in so jo s pomočjo lade dobili v svojo pest, kar je žalostna činjenica. No, videlo bo v bližnji bodočnosti, v ko-ikor misli klerikalna gospoda zrahljati to postajo v svoje tnmkarske namene. Otvorila se je ta postaja eptembra ob priliki velesejma Govore in godbo je radio tako ^iljal v široki svet. Popoldne pa sta pisatelja Finžgar in upančič govorila v radio apa rat lepe besede o slovenskem eziku. Z ljubljansko radio-postajo je uvrščena Ljubljana v krog nih mest", k?1 so znana v svetu [0t radio odajne postaje, -adio postajo Domžale se pošle materijal iz Ljubljane, kjer je to posebna dvorana za prire-itve nanjenjene oddajnemu a-»ratu. Program "Radio-Ljubljana" je obširen; bodo tečaji: za nem icino, za srbo-hrvaščino itd. judska univerza bo predavala Velesejm. — Letošnjemu sep-emberskemu velesejmu so dal me "Ljubljana v jeseni". Glav li namen pa je kakor smo poročali, dostojno proslaviti 160 let co obstoja Kmetijske družbe septembra je bila otvoritev o običajnih govorih raznih re-»rezentantov, ob navzočnost seh mogočih delegatov se je elesejem otvoril. 1. in 2. sep-embra je bila rekordna udelež-V nedeljo je radovednost prignala 30.000 duš na velese jem, kjer se je dopoldne vršila razstava lepih konj, popoldne pa revija deklet in žen v narod nih nošah. ... Veliko zanimivost vzbuja na velesejmu razstava društva Zoo". Ptiči, ribe, kače itd. so wlo pregledno razstavljene, tako, da je ta izložba vedno polna. — Tudi je velikega obiska de ležen oddelek poljskih, zlasti vrnarskih pridelkov, ki je res vreden vse hvale. Policija ... V naši prestolnici in |)o večjih mestih je policija, ki mora imeti vedno kaj dela. .Če ne vrši stilno preiskav, ni srečna. Enkrat se spomni macedonskih \omitašev, drugič komunistov, tretjič brezposelnih delavcev ... in preiskuje. Vodje te policije so začudo vneti za "blagor države". Pametni ljudje sicer maje jo z glavo, čes, manj vnetosti in manj preiskav bilo bi koristnejše; Ali, prosim vas, čemu pa je potem policija, če ni "dela". w ni, ga pa naredi", poje narodna j>esem. ("Matija led ra/bija, če ga ni, ga pa nare- dl ") Taka je tedaj naša nafta« Policija. Sicer izdaja njeno- vrhovno Vodstvo poseben list, ki se mu f,rav' "Micijski glasnik", v ka-so lepši blanki o nalogah J°wije. Hudobni ljudje pa tr-d,K da imao naši policaji vse *vezke lepo shranjene in seva ^razrezane, ker se boje, da bi * Pomazali ... Pa tudi nema . • ker je silno zaposlena z samimi pri-iMkavami... K«»munlMtl razbijači aocijal-|hodov. V soboto 1. sept. ■J« vr*il v ljubljanskem Mest-r"1 ^»mu zelo dobro obiskan F* ^»Jalistov, na katerem je jKiHlanec IVtejan, o poli-F" situaciji v državi; za njim r* la dobiti besedo občinska f**tova1ca Likar in Ambrtfič. dvorita o občanski politiki, u n i *t i kih ta *o se sicer za časa ■J^^ga govora po iyvoje ko pa je nehal, so zahte-fia tovori njih govornik. Prvaki pa mp Izjavili, da ne r<"» n<»U>nejfa komunista po-r^1' čenr ko začHf ko-' 1 »slsta. prepevati, vpiti; •lalo povod policiji, ds jt "Slovenec" pa ^J« m i«oroČal o "raibi- hodu, ' ; "V*, pa so soeijalislfrnt ■v i« k ' 'ubljani priredili pro- testno zborovanje z 2 urno stav ko. To zborovanje je bilo „ bolje obiskano kot sobotno. Komunistov nI bHo in — vse je bi lo v najlepšem redu. Tudi demonstracijski sprevod pred vlado je bil impozanten. Komuni sti so se skrili, ker so se bal delavskih pestij. In pa, kaj njim mar delo za oeemurnik ? Oni hočejo šesturnik ... So radikalni Ameriški milijonarji v Jugoslaviji. — Po Jadranu se vozita na lastni jahti "Koronet" nju jorška multimiljonarja Friman in Ervin Buš. Ogledujeta Dal macijo, (Kotor, Dubrovnik, Si l>enik, Split, Rab, itd.) potem pa pojdeta v Zagreb, Beograd Niš, itd., Študirati razmere Jugoslaviji in premišljujeta ali bo mogla ta država biti tudi za nju objekt še večjega obogatc-nja. Kakor poročajo, sta dosle vneta i o navdušena od lepote dalmatinske obale . Filmsko podjetje v Jugoslaviji hoče ustanoviti Vladimir Gaj darov s pomočjo nemških režiserjev. Javnost zelo pozdravlja to inicijativo. V Sloveniji se vrši velika agitacija proti osemurnem delavniku v trgovini in obrti—, vod jo Zveza obrtnikov in Grem$j trgovcev. Proti tej tendenci za osemurnik pa nastopajo strokovno organizirani delavci. 3. septembra je v protest delo od 10.—12. počivalo in vršili so se veliki shodi. Beda in Atrajki v Jugoslaviji, meseca steklarske stavke — Zmaga livarjev v Mariboru, in drvodelavcev v Banjaluki. — Beda rudarjev. Ljubljana, začetkom septem-ora. Ce progledujemo naše meščanske liste, naletimo naj več na debelo tiskane napise, d nam oznanjajo: "Dr. Koro šec v Mariboru. Obedoval v se-menilču" ali "Vlada vztraja t>orbi za pravico." Prav skrite pa so "majhne, nevažne" novi ce, kot: Strajk jeklarjev še traja, Livarji v Mariboru štraj kaj o itd.. A prav to je za sedanji, položaj v Jugoslaviji silno značilno in človek jedva sluti ko-iko bede, koliko borbe in trp-jenja tiči za temi neznatilimi beleškami. Steklarji združ. jug. stekla ren (Paračin, (Srbija), Hrastnik, Sv. Križ, (Slovenija) ) vodijo že dva meseca boj za svoj obstanek. Po dveh mesecih isciplinarne borbe je njihova bojevna sila še neomajena. Sprva so podjetniki zatrjevali, da im je štrajk dobrodošel, da razpečajo svoje izdelke in izpraznijo svoje zaloge. Zdaj, ko so jim zaloge prošle, ko so trgovci že prisiljeni naročati ste-cltene izdelke iz Cehoslovaškc; a Zato lastno kopalnico, elck-trino razsvetljavo in vodovod. njej je nastanjena občinska pisarna in občinska hranilnica n v lepih lokalih razne trgovine. Sa pročelju se |>onosno blešči občinski grb z grozdom in gradom v sredini. Tam dalje sta dva fiotela, kjer se ustavljajo tujci, u se dobijo snažne sobe po primerni ceni. Malo naprej Je c«r-kev sv. Petra, stoji na gričku n se beli ponosno po okolici. V >ližini se nahaja tovarna šampanjca bratov Bsuvier, pod njo pa sodnija in pošta. Stopimo v prijazno pisarno, kjer sedi pri >isalni mi/1 prijazni gospod poli-jjski komisar, po rodu Dalms-!;ln«c, ki nam ns prošnjo rad" volje da docvolnico Čez mejo. 2e nas pozdravi šumljanjf valov Mure, ki Je okrog »to metrov široka in v kateri mrgoli kopalcev. Hočemo čez most, a nas ustavi čuvar miru in reda. Strogo oko financarja nas pregleda od nog do glave In ker ni našlo nič sumljivega« dobimo dovoljenje, da smemo prekors-Čltl mejo. Hiar lesen most, na katerem je z velikimi črkami napisano "Pokvarjen," nas vzam« V svoje okrilje. Boječe stopamo, ker se bojimo, ds bi se pod na*«; te£o ne podrl ter ««• ustavimo n« aredl, kjer ko j I pribit ns l^i' I Z*H»rer, okrašen okoli not »| park, visoko gori nas pozdravlja grad. proti vzhodu pa vrteči m mlini na ladjah. Se male for-mal nos t i pri nemških orožnikih, pa smo v drugi državi. Nahajamo se v malem mestecu Kadkersburg. Veliki nemški napisi nad trgovinami naznanjajo, da smo zapustili.Jugoslavijo. Snažno mesto, tlakovane ceste polne okoličanov, ki so prišli k maši. Govorijo nemški, vmes se čuje tudi slovenska govorica. Na trgu še vedno pre« vrijjen spomenik, na katerem jo stal menda kip uadvojvode Kri-derika, ki pa ga bodo v kratkem času popravili v spomin v voj-ni padlim vojakom. Malo se pošetamo po mestu, kupimo v trafiki avstrijske cigarete, katere plačamo lahko tudi z dinarji, malo pokramlja-mo s prijazno prodajalko, ki govori tudi slovenski ter jo mahnemo v gostilno, kjer se po-krepčamo z izbomlm graškint pivom. Pivo ni drago, a kruh je slab in ne posebno poceni. Pije večinoma pivo, ker je na vi-no velika ekrina in stane liter £6 dinarjev. Ko smo se malo o-krepčali, poslusamo mestno kapelo, ki igra na trgu, še malo v mestni park, morda pokoketi-ramo ma|o z brhko Nemko. mo par zaljubljenih vsdihlja-jev v srak, a še se oglasi veliki zvon av. Petra, kateremu sledijo ostali. Poldne je. Poslovimo ie od prijaajMipa mesteca ter se podamo nazaj v Jugoslavijo, kosilo bo gotovo, Popoldne nas obiščejo Avstrijci. Cele trume prihajajo Čez mejo na dobro ljutomerško vino, katero tihotapijo nazaj v republiko, seveda v želodcu. Pod košatimi drevesi vinotočev sedijo cele drušine od tam preko. Tu 3 pojejo slovenski, tam nemški.1 Političarjl na msatnl plačilni vmes veseli smeh prešernih de listi, klet, nad celo pokrajino vlada Chicago. — Preiskava vele-veselo razpoloženje. Ni opaziti porote, l$atero vodi Frank J. nacionalnega sovraštva, ne razlike tujerodcev, ena sama harmonija, kot bi ne bilo nobene u- ijoesch, je dognala, da je večje število političarjev prejemalo plačo iz mestne blagajne sa delo, met ne meje in bi bili vsi sinovi | ki je označeno kot "osebna služili hčere velikega človečanstva. ba". Počasi k>ga mrak na zemljo, e- Osemnajst odvetnikov in eks- lektrične žarnice zagore tu in tam. Na vzhodu se zarumeni, IH»lna luna prihaja počasi na ne. 1)0 ter se igra s poročnimi valovi Mure, od daleč se razlega vesela fantovska pesem, v vinogradih ropota klopotec, občinski policaj napove policijsko u-— vse potihne, le stražar, na meji čuva državo poltiho, misleč na svoj dom, tam daleko. Župnik kasnovan radi tihotapstva. New York, — "Častiti" John G. Rongett. šupnik katoliške fare sv. Antona v Newarku, N. J., je moral 19. C m. pTažatl kazni, ko je na potu s par nika skušal utihotapiti 29 steklenic opojne pijače. Otrok »mrl radi upaklin. Chicago. — Petletna Natalie Komet« je v sredo umrla v bol-radi opaklin, kater* j* dobila, ko se je igrala s ognjem na dvorišču svojega doma in se ji je pri tem vnela obleka. IdCSIHŽRNSKO za domača hišna dela opravljati pri družini. Jaz sem vdovec In žolim dobiti dobro žensko. Plača po dogovoru. Ako se sporazumeva drug z drugim bi se 1 udi oženil. Ako katero veseli in resno misli, naj se prijavi Čim hitreje na naslov: P. K., K.K.D. Hox 161, Rast Hrady, Pa. (Adv,) pertov je najel korporacijski svetovalec Kttelson za študira-nje lokalnih izboljšav. Vsak izmed teh Je prejel v? zadnjih sedmih meseaih več kot sddem tisoč dolarjev za "osebno slušbo". Harvey E. Wood je prejel v pr-vih šestih mesecih tekočega leta nad 918.0Q0, Samuel Golan, zagovornik Morris Kllerja, je pa prejel $17,325. Robert Pttoboh-ner, ki je prenašal zaupna poročila županu Thompson u od Kt-telsona, ko se je župan mudil na počitnicah v VVisconsinu, je prejel za svoje delo nad devet tisoč dolarje^, Na mestni plačilni 11-tti je Probohner označen za «ks-perta. Vwg« ittpftj so "aks-pertiM In odvetniki prejeli v 'prvi polovici tekočega leta nad pol milijona dolarjev Is maline blagajne. Tihotapec opojnih pijač oboo jen. Nt.. Jtthn, Kanada. — Krte Chafe je bil v sredo obsojen na plačitev $6,500 globa, ker Je v mesecu juliju skušal vtihotapiti v mesto New Vork petsto sodčkov kanadskega žganja. AN PERJE la PUH IMI pOllt|jl f ru it« MU »i* vfturti 1*9 4 h mm M, katar« |mia. ikimo valmmur SaKttt* I.AČNO. V uk«l imimu t nt! I blfMlM In mili« m kmimv i A. STtTB PKATMSS oo. t>»rin»> Za vse kraje severno se poslužite North Shtfre železnice. AMNajl*)ljsa, aajpripravnejša,! najhit- rejša in najbolj udobna proga Hitra udobna postrežba v Milwaukoe Kacine KenOsha Um W«ukegan North Chicago Lake Bluff Lake Foreat Ft. Sheridan Highwood Highland Park Kavlnia (■lencoe Hubbard Wood* Winnetka Kenilworth Cemu se ne bi vozili v razkošni udobnosti, ko mia ni višja kot na drugih manj priložnih potih? Vzemite vlak North Shore železnice in se izognite prenapolnjenih cesta. Ako greste po opravkih aH na obisk k svojim sorodnikom ali prijateljem, poslu^lto se udobne North Hhore železnice, Stroški so nizki, » in prihranite si na času, kar lahko porabite za daljši VMkl NOKTJI h||oN K 4»l*«nir* . Hirašlil au alafcl In - nI pr»naf»olnJanlJi r#a(«. ki bi vsa «v|. ral*. Od doma (rvata kadar ho/*, m vrsat* m »<»M< Mdidniu. kadar a# vam (»»ljubi AImi 11» II* v bllAlul itaduli/n* l«lasj»l«e -ta)» Nurili Hhorr iinig* Na Juš*« alrasl maala 1» M Ma|a N«Hk Nk<»ra gruga, lil aa aaka|a aa »ti Navtk WaluiMk Ava. (HalMi.fc Nnd Adam«), la |nmU|» "|.H Srog* na Havarnl »Iranl M*«la m (iraad Ava., Ifelrnual A»a„ H»U«n Ava. In llimard Hi. Avtomolillska /ve/a t podeželskimi kraji Hudna avluMidtlUka avaca «a a |h»i«| N»rik Mkara Ulrrnlrr v Haakraanu lu Ultavtrvlll*. v »lMl«>#a kra|a— ( hsnnel Uke Ukr Vlila WoodMtork (iumee V*n Ufce ~— Anll«»rll I nka Ztirlrh WaaeM»4a Mrllmtrr Oeerfleld Northhr«ml pa kakw pi^n trak zeh •na Mura. Tam na desm H-daj tvoja Hilmeile LiUrtvvilb Miindelein Northfield C$lenayre Brlergate Hoo^rldge PROSTA POJASNILA O DOMOVIH PifVabOanl U«, da obiA^aU "Offl Vour llvma'' urad M 79 Waa« AlUraa atrMfl m IIMK/.l'I.A<*NA (H.jaaniU a »Manjo. pU/«va n ju la lsblran)u domov v kra«n*>m North Hboi* in Skoki« Valla> Htfci« 4» okoli*/tn«li po raamatab valih ar«dai«v In id«)a, pod nabia, |illn«, Ml In vodovodna inaitraiba, Itd Mi na prod«lamo ni/fftar Nobrn« ganjalo t rs je. Upogibalo se je in zibalo v vetru. 1 Ko je tako opazoVal t rs je, je mislil na stojo deco — a se je zgodilo, kakor bi vrgel kdo kaman v plitko studenčnico. Misli so ne zmedle fofeo se Mipet izčistijo, gledajo iz njih vranje otismlade kmetice. Pozabi, da drži vole, izpusti verige in se ji bliša. "AH si ti kupec?" ga vpraša oztro dekle. "Nlaemt Prignal sem dva hudobna vola, in pošumi s dlanjo jk> str-nišču. a goli Matev* zgane krivo brado in Ia loetno spregovori; Norcu ne zaupamo svojega življenja Vrnimo ne pa odlošimo pot na sreč-nejši dan?" In vsi se sasukajo: l>ter naglo, Matevt otožno, a kovač se trikrat MM obratno plat* • ^ — (Konec prihodnjič.) kguga. pred no vidi z delom. Toda pisma so bila kakor zamrzla med prsti ia ni jil) mogel odpreti. SpomnH se je modernih žena pred 20 leti, ki so si stiskale ter lesa v ozke steznice, da je bilo dihanje in govorjenje ovirano in je bilo treba zlasti pri smehu precejšnjega napora. Vstal je s sedeža in je hodil po sobi. Razumljiva bi bila taka depresija, če bi bilo zunaj plabo vreme, nizki, težki, črni oblaki, ki grozijo, da bodo vsak trenotek razdejali onemoglo zemljo. Toda ne, sedaj j? sijalo solnce. Ali je bil vir depresije njem samem? Poskušal se je nasmehniti tajnici in jo je vpra* šal, ali sa počuti dobro. "Da, zelo dobro," je odvrnila. "In kaj pravite* kako izgledam jas danes?" "Vi imate danes izvrstno Jar vo," je odgovorila. Sel je k zrcalu in je mora) priznati, da je govorila resnico. "In vendar je ndpij nenavad nega, kar danes deluje v meni," je mrmral* "nek skrivnosten vpliv, morda kak bacil, sovražna sila, ki me stiska, teži, ki mi razjeda drobovje, pljuča in srce." n odšel je iz pisarne ven na sveži zrak. u Da, saj j« bil vendarle v Rimu; kajti prej, ko je stopal niz-dol po stopnicah, se mu je zdelo za trenoteki da je V kakšnem neznamem daljnem mestu in da slabost ni nastala v njem, v njegovi notranjosti, marveč da ,o je povzročila prisotnost tujega ljudstva in tuja okolica. Toda, vse, kar je videl okrog sebe. ni zgledak) prav ni$ podobno Rimu, vsakdanjemu Rimu, ki ga je tako dobro poznal. Veduh je bU težak; glasovi mimoidočih so bili zaduiljlvi; bilo je nekaj pogubonosnega v tej atmosferi. Ali je mogoče, da ne poznam več ulic svojega rojstnega mesta?" ae je vprašal. Obrnil se je In zagledal je tik za seboj moša temnega pogleda, viaoke postave z »dolgim črnim plaščem in ta mož ga je gledal nepremično. Pospešil je korake. "Ta človek me vendar ne more poznati," si je rekel; in vendar, ko se je pri naslednjem ovinku zopet obrnil, je bil še vedno t H« za njim in ga je gledal, ne da bi trenil s očmi. Kaj hoče od mene?" se je vprašal. "Ce me bo pri prihodnjem ovinku še gledal, ga bom počakal in vprašal. Razburjen je pospešil korake In se je spotaknil, da ja skoro padel. Ns koncu ulice Via della Vita. ko je bil na tem. da gre preko Cbrsa. je tutll tik za seboj toplo dihanje. Vehementno se je u-stavil. Ne. Nihče ae ni vanj zaletel. Nihče se ga nI dotaknil. Tods temna postava a plaščem je bila tam na vogalu in je trla v njega nepremično kakor prej. Zasukal se je in se je zna-šel obraz v obraz pred siromašno. slabotno staro ženico z ne-štetimi rumenimi gubami na širokem obrazu. "Kaj hoč«te?" je vprašal. Toda stara ftenica ni hotela ni-česar in se je s bojaznijo v očeh nanaglomu obrnila na levo. je naprej In kar oddahnil •e je. ko jo videl, da visoke po- stave s črnim plaščem ni več v bližini. "Morda je bila halucinacija." je zamrmral. Zdajci se je bližal kavarni Aragno, kjer te videl kompaktno gručo ljudi, ki se je zbijala od ene točke do druge po Corsu. Na mah je ih-tenje, ki ga je slišal zjutraj, zopet zazvenek) v njegovih ušesih. I Smejal se je: 'Tokrat se pa ne dam ujeti. Jaz sem tisti, ki vzdihujem." In ko je položil roko na lice, je čutil, da je mokro in vroče. Gruča nasproti kavarne Arag no ae je še vedno pomikala sem in tja; in hipoma je nastal krik in vik, stok in hrup, da je kar kipelo na Corsu in dva ali trije streli iz revolverja so odjeknili v zraku. "Zdaj pa nisem jaz tisti, ki strelja," si je rekel posmehljivo. Ozrl se je še enkrat, da bi vi del, ali mu je visoka črna postava še za petami, toda videl je samo krdelo ljudi, ki so bežali, eni v to, drugi v drugo smer in iskali zavetja v kakšni trgovini, veži ali stranski ulici. In ko so streli iz revolverja zopet odjeknili, ae je spomnil, da je skrajni čas za beg. Toda smr^ ki ga je iskala že ee je hipoma od zadaj in ga je podrla na cestni tlak. ZASTAVE refslijc, prekorasaaiec ia (rakave, šalja, pr«v« glssae Vlc-trak ia Victar pbU« v vseh jeziki*. Ura, šiaaMBte, prstaae. v«ri-ik«, Hd. V trgavial nad 20 lat. Ccaa IVAN PAJK 24 Maia 8t. Cone»auzh. Pa. PETEK. 21. SEPTEMBaJM l&CEM SVOJEGA SINjT Joe Stimaca, kateri j« ^ . svoje sestre še dne 26 ft^ 1928, pa se javi ne sestri in3 ne svojemu očetu in Prosim bratje in sestre čiuS lista Prosveta, ako kdo vT« njegov naslov, da mi Uteg» u, vi. Odločil sem dati tf.oo J grade onemu, ki mi naznani rne gov naslov. John Stimsc, H p D. Box 161, East Brsdy, pa Agitirajte ia "Pregret*"! fr Potresna sličica. V usodni noči v Ljubljani dne 18. aprila 1895 prod potresom se je vlegel neki hlapec spat v parno nad hlevom, zjutraj pa se je zbudil sredi hleva medjera-vami. Ponoči je bil potres, ki je zrušil strop hleva in hlapec je padel v hlev, ne da bi se med tem zbudil. Ko je videl, da leži «re-di družine, je začudeno vzkliknil: "Kateri hudič je le bil teku prtisnjen, da je krave na parno prpelu!" J- - e ' •. Neuljnden klobuk. Nekemu pijancu pade klobuk z glave. Hoče ga pobrati, a ga ne more. Zato reče: "Ce bi te hotel jaz pobrati, b) gotovo obležal na tleh in ti bi me ng vzdignil; zato je najboljše, da oblelil ti na tleh." a 4 *v> * * f Prvi ikr janček. "To je prvi škrjanček, ki ga letos slišim," je dejal naglušni mož, ko je zažvižgala lokomotiva. KALIFORNIJSKO GROZDJE PRIHAJA SKDAJ V CHICAGO RAZNIH VRST DOBRE KAKOVOSTI CENA JE SEDAJ NIŽJA. KOT BO POZNEJE V JESENI VSE VRSTE GROZDJA SE DOBI NA SLEDEČIH PROSTORIH SANTA FE TRACKS 21ST k ARCHER AVE. CHICAGO k NO. WESTERN R. R., CLINTON $ KINZIE ROČK ISLAND TRACKS TAYLOR & CLARK ST. PRODUCE TERMINAL 27TH ST. & ASHLAND AVE. CHICAGO • Direktne ^avome cene so jamčene na vse kraje za ^^ kupce izven mesta. ZM2AM CBUHUN KNJIŽEVNE MATICE S. N. P. J. AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna kram knjiga, obasgs «0 Strani, trdo risana, vredna svoj« cene, iUm.............HM SLOVENSKO-ANOLBfiKA SLOVNICA-etlo poofcu ta Uit mamljiva knjiga sa ošenje angleščins, s dodatkom rasafli koristnih informacij, staas samo........ ZAKON BIOGENEZUB—tobaafi narava roj, knjiga Is katero camorete črpati mnogo ta duševno dobro .....................................Tfc PATER MALAVENTURA—T KABARETU—saaimtv* povtrt h življenja ameriških frančiškanov, In dofthrtjatf rajska, itriMeo ■popolnjene s ,sVkami......;..»«.»..,••...........•..,»<>1b ZAJEDALCI—-reenišna povest in prava Uostradja Mej aUtofi dela iivljenja slovenskih delavcev v Ameriki..............Tli JIMMIB HIGGINS—krasna povest, U jo Je spisal sloviti sa* rlšld pisatelj UptOn Sinclair, poslovmril pa Ivan Molek ....Mi ZAPISNIK 8. REDNE KONVENCIJE S. N. P. S« 262 strani a*. ko vessne, stane samo...................................1M "HRBTENICA"—-drama v treh dejaajfli s prologom Ia tpflof«« —mehko vasaaa, gtnnt samo..........................................»...Mi "INFORMATOR"—knjižica s vsemi potrebnimi podatki e 8. N. F. J.—selo priporočljiva sa Osna—stane samo.............1* Tet knjige sknpej vam se«sms se 8TJ8. Pišite psajs asi KNJIŽEVNA MATICA & N. P. J. 2887 80. Lavedele Ara* CUesga, HL MLAD) ic c:« UST JE TUDI ZA ODRASLE. ALI STE NAROČENI NANJ? — —- — Lahka dovolj za vsakega jmjM . . in ga zadovolji o e e e ♦ ' + ElAT! tobak je mm etvar . lod« ^^ mriall In ponosno metati to-Kak. tla tla abo)e-~lal»koto in ok Jr Ctieeierfiel«! natin!. (oda ( he«trrfirl«l» /««l»t olju jejo. NmI0 i I o- poln. Itojial, iaglajrn okna, karijaj*^ UH_ pravi ja sa lahko in leni« afrin*rrno okneno rigavrlo. Lahke eo in sad«velj«jej^