ptujski GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO IV. ŠT. 5 MAJ 1980 TITO JE PREMINIL, NJEGOVO DELO IN SVETLI NJIOKI SO NAM OSTALI Za nas delavce, kakor tudi za vso našo skupnost, je smrt tovariša Tita največja in najtežja izguba, ki jo boleče čutimo v naših srcih. Ves čas njegove težke bolezni smo trepetali za njegovo življenje zavedajoč se, kaj nam Tito pomeni. Najsvetlejši del naše zgodovine, našega boja za nacionalno in socialno osvoboditev je neločljivo povezan s Titovim imenom in njegovim revolucionarnim delom. Vsi dosežki naše samoupravne družbe, vse kar danes imamo in s čimer se lahko ponašamo, je sad povojne graditve pod Titovim vodstvom. Iz zaostale, razrušene Jugoslavije smo v kratkem času zgradili trdno, napredno novo Jugoslavijo, ki jo občuduje ves svet. Tito je tvorec socialističnega samoupravljanja, ki je utrlo nova pota osvobajanja delavskega razreda. Pod Titovim vodstvom je samoupravljanje postalo naša stvarnost, ki se je globoko zakoreninila v zavesti delovnih ljudi, kot njihova trajna pridobitev. Milijoni ljudi neposredno sodelujejo in odločajo pri opravljanju družbenih zadev. Delavci so v svoje roke dobili pravico odločanja o presežku dela, kar nima primere v sodobnem svetu. S tem je naša dežela dala in še daje dragocen prispevek in vzpodbudo delavskemu razredu za socializem po vsem svetu. Tito je najuglednejši tvorec gibanja neuvrščenih dežel in politike neuvrščenosti, ki danes pomeni nezamenljivo silo v boju za mir in za enakopravnost mednarodnega sodelovanja. Njemu gre zasluga, da je neuvrščenost postala stvarnost današnjega časa in edina alternativa blokovski politiki, ki grozi človeštvu. Za ta in za druga velika dela je Tito za vedno prišel v zgodovino naše dežele in sveta kot vodilni človek te dobe, Jugoslaviji pa prinesel doslej neznane lovorike priznanja. Zato Tito ni mrtev, ostal bo živ v svojem delu, ki je nesmrtno. Iz njegove dediščine bomo črpali moč v premagovanju številnih težav. Pred nami je sedaj velika obveznost, da stopamo po nakazani poti in začeto delo nadaljujemo. Naša zaobljuba mora biti v delu. Samo z delom in večjo odgovornostjo lahko dokažemo, da smo zvesti Titovemu izročilu. Osrednji povdarek moramo dati gospodarski stabilizaciji in nadaljnji krepitvi našega sistema. K temu bomo lahko največ prispevali tako, da bomo krepili delovno disciplino, da bo vsak na svojem delovnem mestu delal več in bolje. S tem se bo utrjevala moč delavskega samoupravljanja, ki ga je Tito vedno postavljal na prvo mesto. Dobro se še spominjamo njegove novoletne poslanice v kateri je opozarjal, da v nekaterih okoljih politike gospodarske stabilizacije niso vzeli resno, da je izostala potrebna organiziranost in učinkovitost v izvajanju novih sistemskih rešitev in dogovorjene gospodarske politike, zato je neogibno, da se odločno usmerimo k povečanju obsega in kvalitete proizvodnje, v spreminjanje njene strukture kakor tudi v krepitev položaja našega gospodarstva v mednarodni delitvi dela, in sicer predvsem s hitrejšim povečanjem izvoza. Delovni ljudje po vsej Jugoslaviji hočejo namreč prav zdaj pokazati, da so razumeli Titovo priporočilo in z večjo zagnanostjo uresničujejo njegove napotke. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se tako ravna tudi v naši delovni organizaciji. V izvajanju Titovih naukov ne smemo niti za trenutek pozabiti tudi na stalno krepitev bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi. O tem je Tito neštetokrat govoril, ker je v tem videl moč naše večnacionalne skupnosti. Krepimo bratske vezi še hitreje naprej. Utrjujmo jih na višji stopnji naše samoupravne organiziranosti, s sporazumevanjem, z odprtostjo jugoslovanskega trga, dohodkovnimi odnosi in širšim poslovnim sodelovanjem. Jugoslavija mora ostati še naprej otok miru na svetu. Njena moč se izraža v naši enotnosti in pripravljenosti, da branimo pridobitve, ki smo jih skupaj s Titom dosegli. Veliko smo dolžni TITU, saj smo se že v času njegovega življenja trdno odločili, da pojdemo po njegovi poti. To nas obvezuje na vsakem koraku, na ulici, na delovnem mestu in doma. »Delajmo tako, kot da bo sto let mir in se pripravljajmo kot da bo jutri vojna,« je Titovo izročilo, ki nam naj bo za vselej sveto, ker je v tem največja garancija, da bomo resnično živeli v miru in si kovali lepše življenje. Moje srečanje s TITOM »Biti s tem čudovitim človekom samo nekaj ur, pomeni občutiti njegovo izredno moč.« To so besede, ki jih je o Titu zapisal Ivo Lola Ribar. Prav take občutke sem doživela tudi sama 25. maja 1953 leta, ko sem kot najmlajša, takrat stara komaj enajst let nastopala v skupini enajstih pionirk pred tov. Titom v Belem dvoru. V telovadnem društvu »Partizan« Ptuj nas je za nastop pripravila tov. Gizela Zavadlal. Vaje so bile naporne, toda vsaka izmed nas je vedela, kakšna sreča je, če nastopaš pred našim Titom in mu s kančkom svojega truda voščiš za njegov rojstni dan. Vse napore smo z veseljem v srcu premagale in se veselile 'dneva, ko bomo odpotovale v Beograd. S tremo smo pričakovale svoj nastop in se hkrati bale, kaj če bomo naredile napako. Nastop je potekal brezhibno in na koncu ritmične vaje smo izoblikovale lik »polža«. V celotnem programu nas je sodelovalo okrog 100 pionirjev in mladincev iz vse Jugoslavije. Po končanem nastopu nas je tov. Tito nagradil z dolgim aplavzom in nas povabil na majhno pojedino. Toda otroci ne bi bili otroci, če se ne bi ustavili pred mizami s sladicami, na ostale dobrote pa smo kar pozabili. Iz Beograda sem se vrnila polna vtisov in novih doživetij, ki jih še po 27 letih nisem pozabila. Ker sem bila ena izmed srečnih, ki nam je bilo dano, srečati se neposredno s TITOM, me je smrt našega dragega tovariša Tita še toliko bolj prizadela. Ostal mi bo v spominu kot enkraten človek, ki je združil šest nardov v enotno državo in razvil med nami bratstvo in enotnost, ki se mora po njegovi smrti še bolj krepiti. Anica Mohorič Kot že vrsto let poprej, se je tudi letos 29. aprila zbrala na Trgu mladinskih delovnih brigad v Ptuju tisočera množica mladih in drugih občanov, da bi pozdravili štafeto mladosti. S štafeto so poslali tov. Titu najiskrenejše želje, da bi zmagal tudi v poslednjem boju — v boju z zahrbtno boleznijo. Žal se največja in najiskrenejša želja tisočev Ptujčanov in milijonov Jugoslovanov ni uresničila. (Foto: L. C.) ONEMELI SMO V ŽALOSTI Žalostna in kruta vest, da je po hudi bolezni umrl naš ljubljeni Tito je globoko presunila vse delavce in kooperante naše delovne organizacije. V ponedeljek 5. maja se je vsa Slovenija poslovila od tovariša Tita, ko so njegove posmrtne ostanke prepeljali v Beograd. Tudi delavci Perutnine smo se takrat zbrali na žalnih sejah, kjer smo se z globoko bolečino dostojno poklonili spominu na največjega sina samoupravne socialistične Jugoslavije. NAJSREČNEJŠI DAN DOŽIVET V NAJGLOBUI ŽALOSTI Kot vse Jugoslovane je tudi mene presunila žalostna vest, da je umrl naš heroj dela tovariš TITO. Vsi v družini smo ostrmeli in nemo zrli v ekran televizorja. Še pozno v noč se nismo umaknili od aparata, marveč smo spremljali vsako besedo izrečeno ob boleči izgubi največjega borca za delavske pravice, za enakopravnost in mir v svetu. V ponedeljek 5. maja zjutraj sem se rano odpravil na delo, čeprav ob ponedeljih navadno ni voženj. Želel sem opraviti nujna vzdrževalna dela pri kamionu, da bi kasneje lahko spremljal televizijski spored, ko so krsto s preminulim TITOM pospremili iz Ljubljane v Beograd. Ko sem spremljal to najbolj žalostno televizijsko oddajo sem si neizmerno želel, da bi bil tam prisoten, toda takrat še niti slutil nisem, da se mi bo ta želja uresničila. Po razporedu voženj sva namreč s prijateljem — sovoznikom Alojzom Sagadinom popoldne že nakladala hladilnik za Centroprom Beograd. Odpeljala sva proti Beogradu. Med vožnjo sva bila zelo redkobesedna, le radijski program, ki je poročal o žalosti v Beogradu in vsej domovini sva vseskozi spremljala. Iz radia sva zvedela tudi o prihodih mnogih tujih delegacij. Pot do našega glavnega mesta je bila daljša kot katerakoli prej. Do Centroproma, ki je eden od naših najpomembnejših poslovnih partnerjev, sva prispela v torek zjutraj ob dveh. Tam sva naletela na skladiščnika in direktorja, ki sta po razporeditvi v narodni zaščiti ravno to noč dežurala. Izrazila sva neizmerno željo, da bi se šla poklonit spominu preminulega tovariša TITA. Direktor Centroproma nama je to omogočil in takoj sva odšla proti skupščini. Vse od Leninovega trga se je počasi pomikala kolona v žalost zatopljenih ljudi, ki so se prišli poslednjič poslovit od svojega, vedno zmagovitega voditelja in največjega Jugoslovana tovariša TITA. Noč je bila posebno temna, ko sva se ob pol treh vključila v vrsto in se zatopila v žalostne misli. Vse mesto je bilo odeto v dostojanstveno črnino, le močni žarometi so odganjali temo od skupščinskega poslopja, s tem pa je postalo vse še bolj svečano, dostojanstveno. Bolj kot sva se bližala poslednjemu domovanju našega TITA, težji so bili koraki in bolj me je stiskalo pri srcu. V dvorani skupščine sva ne- mo obstala pred krsto človeka, ki se je vse življenje boril za dobrobit vsega človeštva. Od tod dalje so govorile le še solze. Številna odličja, ki jih je za svoje izredne zasluge prejel v domovini in tujini človek, delavec, vojskovodja, državnik in državljan sveta — TITO, so skozi solze postala še bolj blesteča. Z neizmerno bolečino sva se poslovila od preminulega tovariša TITA, vendar srečna in ponosna, da sva lahko storila to, kar si je želel sleherni Jugoslovan in vsi napredno misleči ljudje sveta. Ta dostojanstveni dogodek mi bo ostal vedno v spominu in nri dajal moč, da bom lahko dosledno sledil naukom našega tovariša TITA. Srečko Herga Letošnje praznovanje 1. maja je bilo delovno Za razliko od prejšnjih let, ko smo radostni in veseli na prvomajskih proslavah v Ptujskih toplicah plesali tudi pozno v noč, nam letos zaradi težke bolezni tovariša Tita ni bilo do zabave. Zato je letošnje praznovanje praznika dela izzvenelo predvsem delovno. Letošnja osrednja prvomajska proslava je bila 30. aprila na Forminu. Ptujski AGIS je v tem prijaznem kraju v bližini elektrarne SD II. odprl svoj novi obrat vzmetarne, kjer se bo v prvi fazi zaposlilo nad 60 delavcev iz bližnje okolice. Na proslavi se nas je zbralo precejšnje število iz Ptuja in drugih krajev. Iz naših TOZD je bilo 32 predstavnikov. Med udeleženci proslave smo opazili tudi več kooperantov. Pihalni orkester iz Ptuja je začel osrednjo proslavo s himno. Nato je predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Ptuj Janko Mlakar imel slavnostni govor, v katerem je posebej lepo orisa! delovne uspehe naše samoupravne socialistične družbe, pri tem pa poudaril, da moramo vsi skupaj še uspešneje gospodariti z družbenimi sredstvi, dosegati višjo storilnost in večji dohodek ter tako krepiti predvsem materialno osnovo združenega dela. Ob tem pa mo- ramo dosledno uresničevati zastavljene planske naloge ter se zavzemati za sprejem takšnih bodočih planskih zadolžitev, ki bodo zagotavljale še večji dohodek in hitrejši vsesplošni gospodarski in družbeni razvoj. Nadalje je še govoril o tem, da moramo delavci biti bolj prisotni tudi v delu krajevnih skupnosti kot temeljni skupnosti delavcev in občanov. Skratka, več moramo biti prisotni povsod tam, kjer se uveljavlja oblast delavskega razreda in uresničujejo življenjski interesi delavcev. Tem uvodnim svečanostim je sledil dokaj bogat kulturni spored, v katerem so nastopili ženski pevski zbor »Alojz Arnuš« iz Rogoznice, Marjan Bačko, član mariborskega gledališča, folklorna skupina iz ptujske bolnišnice in več skupin prosvetnega društva »Ruda Sever« iz Gorišnice. Tega dne na večer so tudi zagoreli kresovi v mnogih krajih bližnje in daljne okolice, ob katerih so predvsem mladi počastili 1. maj — praznik dela. Letos vreme za prvomajske praznike ni bilo ravno lepo in sončno, omogočilo pa je vendarle, da smo se lahko podali v naravo po zdravje in nove moči. Drago Čater Predsednik Tito z mladino (Foto Tanjug) TITO! nadaljevali bomo tvoje delo Oblačno nedeljsko popoldne je zajela mrtva tišina. Pust in deževen dan je postal prazen in še bolj mračen. Ljudstvu po vsem svetu so se zaiskrile solze v očeh, solze ob boleči izgubi našega dragega tovariša TITA. Strmim skozi okno, mislim na prijatelja, tovariša in ne morem verjeti, da ga ni več med nami. Ne bomo več slišali njegovega glasu, v katerem preveva ljubezen, prijateljstvo in skrb za delovno ljudstvo. Sprašujem se, kaj smo izgubili s smrtjo našega maršala. Zapustila nas je velika osebnost, tvorec in strateg naše revolucije, ustanovitelj neuvrščenosti, voditelj naše domovine, velikan in idejni osvetljevalec poti k samoupravljanju, tovariš in prijatelj; Tito — simbol napredka in enotnosti vse jugoslovanske skupnosti ..., človek, ki smo ga vsi iz srca ljubili. Tito ni bil en sam človek, ampak vse ljudstvo, zato Tito ni umrl, ostaja z nami, v nas. Ponosni smo, ker smo Titovi sodobniki. Sodobniki človeka, ki se je vse svoje življenje boril za lepši in srečnejši jutri delovnih ljudi. Zato je Titovo delo večno. Jugoslavija se je odela v črnino, zastave, spuščene na pol droga, so nemo visele, ljudje pa so s sklonjenimi glavami in z bolečino v srcu odhajali na delo. Med nami je nastala velika praznina. Tovariša Tita ni več, ostaja pa njegovo delo, ostaja socialistična samoupravna Jugoslavija in mi Titovi otroci. Tito, obljubljamo ti, da bomo nadaljevali tvoje delo. Danica Hrenko, štipendistka Perutnine Letošnjega 11. pohoda po poteh revolucije v Mostje se je udeležilo še posebno veliko občanov. Bolj kot kdajkoli poprej so se delovni ljudje zavedli pomena združevanja v enotno fronto vseh naprednih sil. Kako tudi ne, saj se je s kruto boleznijo boril največji tvorec miru in enotnosti sveta — tovariš Tito. Tudi na tej manifestaciji so vsa srca izražala eno samo željo, da bi naš heroj miru — Tito ozdravel in nas še dolgo zmagovito vodil po poti napredka in razvoja samoupravne skupnosti. Uspehi poslovanja v prvem tromesečju Koncem aprila smo v TOZD in DSSS razpravljali o doseženih rezultatih letošnjega prvega tromesečja in sprejeli periodične obračune za to obdobje. Najprej nekaj podatkov o fizičnem obsegu proizvodnje temeljnih organizacij. Obseg proizvodnje 31. 3. 1980 Temeljna organizacija nasproti 31. 3. 79 nasproti: nač. 1980 Tovarna krmil 119 100,3 Perutninske farme 143 100,8 Mesna industrija 118 96,8 TOK 121 97,3 Transserviis 118 107,7 Commeirce 128 106,2 Ptujska tiskarna 108 103,0 Delovna organizacija 122 98,7 Indeksi 'kažejo, da so vse temeljne organizacije več naredile kot v enakem obdobju 'lani, le da v Mesni industriji im TOK Kooperacija načrtovana proizvodnja za letošnje prvo tromesečje mi dosežena in zato je tudi proizvodnja delovne organizacije za 1,3% nižja od načrtovane. Iznad bo verjetno težko nadoknaditi do konca 'leta. Produktivnost dela Po temeljnih organizacijah so bili doseženi naslednji ioddksi produktivnosti: Temeljna organizacija Realiz. I-III-79 Real iz. I-III-80 Načrt I4II-80 Realiz. MII-80 Tovarna krmil 113,7 103,1 Perutninske farme 128,4 98,0 Mesna industrija 109,7 104,1 TOK 117,6 103,1 Transserviis 109,4 110,4 Commerce 123,3 105,3 Ptujska tiskarna 101,4 110,1 Delovna skupnost — 105 Delovna organizacija 116,2 103,9 Produktivnost je bila vglavnem boljša kot v lanskem obdobju saj je poprečno večja za 16,2 %, načrtovana pa je presežena le za 3,9 % s tem, da v TOZD Perutninske farme mi dosežena planirana produktivnost za prvo tromesečje letošnjega leta. Vrednostni poslovni rezultati Glavni podatki so: v 000 din Temeljna organizacija Celotni prihodek načrta % Dohodek % izpol. načrta Čisti dohodek % izpol. načrta Tovarna krmil 185.171 25 10.578 19 4.484 15 Perut, farme 105.483 30 21.029 25 13.898 26 Mesna industrija 318.464 24 33.556 23 23.908 23 TOK 184.459 22 3.575 17 2.058 16 Transsenvis 25,131 21 12.617 22 9.078 21 Commerce 407.729 25 13.545 19 9.874 18 Ptujska tiskarna 9.921 27 6.061 26 4.966 26 Skupne službe 7.004 21 5.358 21 4.927 21 Finančna služba 1.133 26 1.133 27 — — Del. organizacija 1,244.495 24 107.452 22 73.823 22 Načrtovani del celotnega prihodka je skoraj dosežen. Prihodki iz dohodkovnih odnosov so v letošnjem obdobju bistveno nižji. To pojasnujemo z umiirjenejšim tržiščem. Hitrejša rast materialnih stroškov od načrtovanih je delno vzrok da načrtovalnega dohodka do 31. 3. 1980 nismo dosegli. Glavni razlog, da načrtovani dohodek ni dosežen izhaja iz nedosežene planirane proizvodnje za 1,3 % ter povečane neplačane realizacije 31. 3. 80, ki izhaja iz poslabšane likvidnosti naših kupcev. To pomeni, da je planirani dohodek v glavnem odvisen od našega dela. Prispevki, davki, druge obveznosti iz dohodka kažejo povprečno tako rast kot dohodek, zato je rast čistega dohodka slična rasti dohodka oz. le 22 % doseženega načrtovanega čistega dohodka. Planirana sredstva poslovnega sklada za leto 1980 so dosežena Je z 20,4 %._____________________________________________________________ Temeljna organizacija Realizacija načrta OD v % Realizacija načrta akumul. % Drugi kazalci Tovarna krmil 21,8 14,4 Perutninske farme 22,9 27,1 Mesina 'industrija 21,0 25,7 TOK 22,0 4,4 Transservis 21,0 21,2 Commerce 22,3 7,6 Ptujska tiskarna 24,7 29,0 Skupne službe 21,0 — Delovna 'organizacija 21,8 21,3 Realizacija načrta osebnih dohodkov je skoraj enaka za vse TO, kar je glede na skupno politiko nagrajevanja razumljivo. Tudi rast poprečno teplačainega mesečnega dohodka na delavca je sorazmerna. Za prvo tromesečje znaša poprečni OD na zaposlenega; v delovni organizaciji 7.343 din im je višji od enakega obdobja lani za 25 %, od poprečno izplačanega osebnega dohodka v preteklem letu pa le za 2,2 % kar pomeni da so ostali osebni dohodki na nivoju lanskega leta. Realizacija načrta akumulacije kaže, da je ta v poprečju dosežena le z 21,3 % oz. so jo dosegle TO različno. Zato bo potrebno analizirati podatke posameznih TO, ki načrtovane akumulacije niso dosegle, vzroke proučiti in sprejeti dopolnilne ukrepe oz. spremeniti instrumente dohodkovnih odnosov. SKLADNOST DELITVE Z RESOLUCIJO Temeljne organizacije Perutnina Ptuj so pri delitvi dohodka v letu 1980 dolžne upoštevati usmeritev o 'razporejanju dohodka., ki jo vsebuje republiška in občinska resolucija ter poseben dogovor. Vse TOZD in DSSS so se dogovorili, da bodo skladnost delitve dohodka v f-etu 1980 z omenjenimi' akti ugotavljale na nivoju delovne organizacije. ' Pri ugotavljanju te skladnosti so nekateri 'problemi in tudi nejasnosti. ProiDieim je v tem, da je DO lani (v I. tromosčju) dosegla relativno skromen rezultat ter še skromnejše osebne dohodke. Osebne dohodke smo pričeli lani dvigovati šele s prvim aprilom. Zaradi tega ugotavljamo v letošnjem tromesečju relativno visoko rast mase sredstev za osebne dohodke 33 %, ki ga tudi rast dohodka za 41 % po določbah navedenih d okornem tov ne opravičuje. Po teh kriterijih bi osebni dohodki smeli porasti za 24,8 Porasli pa so za 33,0 % Prekoračitev rasti 8,2 % Menimo, da je za naše pogoje, točneje, da letošnje osebne dohodke primerjamo z 1/4 lanskih osebnih dohodkov. Izračun je tak-le: Dovoljena rast OD 24,8 % Dosežena rast 6,3 % Razlika 18,5 % Iz drugega primera izhaja, da je delitev skladna z usmeritvijo. Taka delitev izhaja tudi iz drugih kazalcev: povečana proizvodnja, povečana produktivnost in primerjava poslovnih kazalcev s sorodnimi TOZD in podskupino. Nadaljno politiko osebnih dohodkov bomo morali stalno spremljati im vsklajevati tako, da bo ob koncu leta 1980 naša delitev vsklajena z uvodoma omenjenimi dokumenti, t. j. resolucijo in lastnim planom za leto 1980. SPLOŠNA OCENA Letošnje leto smo pričeli dokaj dobro. Prvi obračun kaže, da smo lanski obseg proizvodnje povečali za 22,3 %. To je pomemben dosežek, če upoštevamo, da smo tudi 31. 3. 1979 izkazovali rast za 24 %. Taik rezultat smo dosegli ie z 6 % več delavci. Naši cilji in načrti so bili pa vendarle večji in moramo žal ugotoviti, da jih nismo uresničil. Načrta proizvodnje 'nismo uresničili za 1,3%. Zaradi tega in še nekaterih elementov zaostajamo tudi z realizacijo načrta dohodka, čistega dohodka in skladov. Ekonomski položaj posameznih temeljnih organizacij je različen. Analizirati bo treba vpliv negativnih odstopanj od normativov in morebiti spremeniti instrumente za obračun dohodkovnih odnosov, Na splošno ugotavljamo, da poslujemo ob relativno ugodnih zunanjih okoliščinah (razen uvoza surovin] 'im je poslovanje v veliki meri odvisno od nas samih. Naši poslovni načrti, cilji so za letos res visoki in napeti. Toda to nas ne sme motiti. Doseči jih moramo, ker je od tega odvisen naš nadaljni razvoj. Pomembno pa bomo vplivali na dohodek, če bomo v delo vlagali več znanj, izpolnjevali normative (posebno Tovarna krmil im Farme) in varčevali z surovinami In energijo. Imamo vse pogoje, da v naslednjih obdobjih gospodarski načrt za leto 1980 v celoti dosežemo. VT Delavsko športne igre občine Ptuj Končana so tekmovanja delavskih športnih iger občine Ptuj za sezono 1979/80. O poteku tekmovanj smo vas sprotno informirali v našem glasilu. Tokrat naj navedemo le rezultate tekmovanj v posameznih disciplinah. 1. Namizni tenis II lesto 2. Streljanje Ž II mesto 3. Streljanje M III mesto 4. Mali nogomet IV mesto 5. Mini golf Ž II mesto 6. Mimi golf M II mesto V mesecu juniju bo zaključek delavskih športnih iger občine Ptuj z razglasitvijo končne skupne uvrstitve za sezono 1979/80. Pričakujemo zelo dober uspeh v skupni uvrstitvi moške in ženske ekipe naše delovne organizacije. O tem vas bomo informirali v naslednji številki Parutninarja. Pričakujemo, da mas bodo delavci naše delovne organizacije v naslednjih delavskih športnih igrah občine Ptuj uspešnejše zastopali in imeli več razumevanja za športno tekmovanje kot je bilo dosedaj. VODILI BODO DELO Novoizvoljeni predsednik delavskega sveta delovne organizacije Franc Potočnik — vodja pravne službe Izvolitev delavskega sveta delovne organizacije dne 21. 4. 1980 za naslednje mandatno obdobje dveh let, sovpada v čas, ko proslavljamo 3Metni-co delavskega samoupravljanja. To nas še bolj obvezuje, da dosledno uresničujemo samoupravljanje na vseh področjih dela v delovni organizaciji in tudi v vseh oblikah soodločanja izven delovne organizacije. V skladu s smernicami in določili zakona o združenem delu, smo v celoti razvili naš delegatski sistem, vendar opažamo na posameznih področjih še slabosti njegovega delovanja. Delovanje posameznih delegatov in delegacij povsod ni v celoti zaživelo. Organi upravljanja bodo morali temu posvetiti več pozornosti. Pri odločanju v delavskem svetu delovne organizacije morajo imeti delegati stališča, kadar odločajo o vprašanjih materialne obveznosti temeljne organizacije. Enako velja za odločanje o vprašanjih, ki so posebej določene v statutu temeljne organizacije in samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo. O teh vprašanjih mora imeti delegat temeljne organizacije stališče, ki so ga zavzeli delavci oziroma delavski svet temeljne organizacije. Tudi o vprašanjih, o katerih se delavci osebno izjavljajo v temeljni organizaciji, lahko delavski svet deiovne organizacije sprejme svoj sklep le v soglasju z vsako temeljno organizacijo. Pa tudi sicer mora imeti vsak delegat stališče ali smernice za glasovanje v posameznem organu. Delegati pa večkrat ne podajo poročila o svojem delu, kar vpliva na delo delegacije. To se najbolj opaža pri delu delegatov v skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje in v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Da bo celotni delegatski sistem resnično in popolno zaživel na vseh področjih dela in življenja, je potrebno delegate vzgajati in jim nuditi pomoč pri njihovem delu. Tu pa so najbolj poklicane družbenopolitične organizacije. Sodelovanje med organi samoupravljanja in družbenopolitičnimi organizacijami mora biti stalno in vsklajeno. Člani Zveze komunistov, sindikalne organizacije in aktivi mladih lahko vplivajo na zavest delegatov in delavcev in jih usmerjajo k pravilnim oblikam samoupravnega odločanja. Predvsem mora biti to njihova naloga pri ob1 ikovanju predlogov in stališč oziroma smernic za delo delegatov in pred pomembnimi odločitvami v organih samoupravljanja. Posebaj mora biti sindikalna organizacija aktivna, saj ji zakon o združenem delu posebej določa pravice in obveznosti. Tudi konferenca sindikata delovne organizacije kot koordinator stališč in smernic osnovnih organizacij sindikata bo, kot doslej, dajala organom svoje stališče, predloge in mnenja zlasti pred pomembnimi odločitvami delavskega sveta. Poleg tekočih nalog, bo delavski svet v prvi vrsti moral sprejeti potrebne naloge za pravočasno pripravo planov za naslednje srednjeročno obdobje delovne organizacije od leta 1981 do 1985. V zvezi s planom so še vprašanja samoupravne organiziranosti, organizacija dela, dohodkovni odnesi med temeljnimi organizacijami, predvsem pa dohod-t-ovno povezovanje izven delovne organizacije, izvoz in izvajanje stabilizacijskih ukrepov, ukrepov za kontrolo dela in poslovanje ter povečana aktivnost organov samoupravne delavske kontrole, delovania organov sološnega ljudskega odpora in družbene samozaščite in ukreni za povečanje dohodka in zmanjšanje stroškov poslovanja. Odločitve bomo delegati snreiemali z vso odgovornostjo vestnostjo in v skladu s stališči in smernicami delegatov. Pri tem bodo sodelovale tudi družbenopolitične organizacije in strokovne službe. Napredek in razvoj delovne organizacije bo odvisen od večje produktivnosti dela vsakesa delavca, smoternega razpolaganja z družbenimi sredstvi, s smoter-nimi investicijskimi vlaganji v nove proizvodne zmogljivosti, v tehnologijo ter nazadnje s pravilnim vodenjem delovne organizacije. Upamo, da bodo vse samoupravne odločitve potekale v skladu s samoupravnimi akti in predpisi ter da bo delovno organizacijo uspešno vodil generalni direktor Ivo Tomažič tudi v naslednji mandatni dobi. Delavski svet v Tovarni krmil bo vodil Anton Pišek — vodja laboratorija in premiksarne Sindikat kot nosilec ter ostale DPO v TOZD Tovarna krmil so pričele z evidentiranjem kandidatov za samoupravne organe že v decembru lanskega leta. V marcu letošnjega leta pa je kandidacijska konferenca predlagala listo kandidatov za vse samoupravne organe. Slednji so sedaj že izvoljeni in so začeli delati v novi sestavi. V prejšnji številki Ptujskega perutninarja so bili objavljeni člani posameznih samoupravnih teles, zato jih sedaj ne navajam. Če strnem pristojnosti DS TOZD, ki smo jih sprejeli in zapisali v Statutu TOZD Tovarne krmil, potem se moram še posebej kot novoizvoljeni predsednik DS zavedati dolžnosti, pravic in odgovornosti, ki izhajajo iz naših samoupravnih aktov ter Zakona o združenem delu. Menim, da lahko pričakujemo od članstva DS popolno razumevanje in aktivno sodelovanje vsakega posameznika ter sprejemanje takšnih sklepov, ki so vsebina naših letnih gospodarskih načrtov, srednjeročnega piana, ter že zastavljenega stabilizacijskega programa. Načrt proizvodnje za prvo tromesečje je dosežen, V primerjavi z letom poprej pa smo ga delavci Tovarne krmil presegli za 18,7%. Že moj predhodnik je zapisal, kakšne težave so se pojavljale ob začetku proizvodnje v novi tovarni. Danes lahko rečem, da je večji del teh pomanjkljivosti že odpravljen, nekaj pa se jih še odpravlja med drugim: aspiracija kompresorske postaje. Zapišem lahko, da je danes proizvodnja krmil konstantna, nemotena, kar je posledica odpra-vitve določenih pomanjkljivosti, kakor tudi prilagoditve ljudi novi, zahtevnejši mehanizaciji. Ob zvišanju števila rinfuza kamionov, se dnevno srečujemo s problemom premajhnih kapacitet rinfuza silusov, saj smo v prvem četrtletju proizvedli 33.555 ton kr- mila, od tega 20.024 ton rinfuza, kar predstavlja 60 % od skupne proizvedene količine krmila. Z dokončanjem novozgrajenih rinfuza silusov s kapaciteto okrog 360 ton, katerih gradnja kasni že dobro leto, bo odpravlieno ozko grio pri distribuciji rinfuza krmila. Po zatrjevanju izvajalcev del, bomo lahko začeli uporabijati nove silose že junija letos. V naši mandatni dobi se bomo morali prvenstveno zavzemati za uresničevanje našega srednjeročnega plana, za uresničevanje stabilizacijskega programa ter skrbeti za količinsko, še bolj pa za kvalitetno proizvodnjo krmila. Moja želja je, da se vsi novo izvoljeni člani DS aktivno vključijo v delo pri izpolnjevanju za-čstanih nalog, ki naj vodijo k boljši storilnosti in čim bolj pri-bložazo samoupravljanje neposrednemu proizvajalcu. Anton Kolednik — vodja farme nesnic bo vodil delavski svet v TOZD Perutninske farme Uvodoma bi omenil, da je sestav delegatov novo izvoljenega DS TOZD Perutninarske farme plod dobro izvedenega kandidacijskega postopka. Od 13 delegatov DS jih je 9 iz neposredne proizvodnje. Od skupnega števila sta dva delegata člana ZK, sicer so pa vsi razen dveh še delegati v SIS, Zboru združenega dela, člani 10 OOS, predstavniki mladine ter člani komiteja SLO in DS. Že v začetku lahko ugotavljamo, da bo delo delegatov DS TOZD Perutninske farme v novi mandatni dobi potekalo v znamenju splošnih stabilizacijskih prizadevanj in ob sprejemanju takšnih odločitev, ki bodo prispevale k dvigu produktivnosti, zmanjševanju stroškov in splošni varčnosti. Da pa bodo prizadevanja obrodila sadove, bo potreben prispevek vsakega posameznika v TOZD, še posebej pa ostalih sodelavcev v okviru DO, saj je usoda naših proizvodov v nadaljnji verigi odvisna še od mnogih dejavnikov. Na prvi seji DS so delegati ugotovili, da sodelovanje TOZD Perutninske farme s TOZD Ser- DELAVSKIH SVETOV vis še ni zaživelo, zato je potrebno temu posvetiti več pozornosti ter probleme reševati samoupravno in strokovno. V imenu novo izvoljenih delegatov DS TOZD Perutninarske farme se zahvaljujem članom kolektiva za zaupanje z željo, da delegati vsestransko zastopamo samoupravno pot ter interese zaposlenih v našem TOZD. Zbor delegatov v TOK Kooperacija bo vodil Franc Zupanič, ki skrbi za usklajevanje proizvodnega plana te temeljne organizacije V temeljni organizaciji kooperantov Kooperacija Hajdina je najvišji samoupravni organ zbor delegatov, enako kot je delavski svet v drugih TOZD Mesokombi-nata Perutnina Ptuj. Zbor delegatov je sestavljen iz delavcev, zaposlenih v TOK Hajdina, in iz vrst kooperantov v razmerju 7 delavcev in 14 kooperantov. Iz vsakega proizvodnega okoliša sta zastopana po dva delegata. Takšna teritorialna in številčna zastopanost daje kooperantom dovolj možnosti za samoupravno sodelovanje v zboru delegatov. Enako zastopanost imajo tudi v drugih izvršilnih organih zbora delegatov in v komisijah. Zaradi večje oddaljenosti kooperantov se pojavljajo nekatere težave pri sklicevanju sej in pri udeležbi, vendar se je večina kooperantov zavedala svoje samouoravne dolžnosti in sej zadovoljivo udeleževala, zato upam, da bo tudi vnaprej enako ali celo bolje. Zbor delagov samoupravno vodi delo in poslovanje TOK, kakor je zapisano v samoupravnih aktih in sporazumih. Ena temeljnih nalog je samoupravno sprejemanje plana in normativov. Nadaljevati moramo po načrtovani poti DO Perutnina, ki predvideva še nadaljnje povečanje proizvodnje perutninskega mesa. Skupaj z ostalimi TOZD bomo morali temu programu posvetiti precej dela.. Pri postavljanju normativov moramo skrbeti, da bodo šli v korak z dosežki razvoja tehnologije in znanosti in da bodo prilagojeni našim pogojem in sposobnostim. Pred seboj moramo imeti vodilo, da bodo normativi realno postavljeni, da se bodo dali dosegati in da bodo omogočali vsem udeležencem proizvodnega procesa zadovoljiv ekonomski učinek. Nadalje se bo moral zbor delegatov vključiti v že začete priprave za sestavo srednjeročnega plana za obdobje 1981—85. Nadaljevati, prilagajati in izvajati bo tudi treba že sprejete samoupravne plane in programe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Prav tako je stalna naloga dosledno izvajanje stabilizacijskih ukrepov, ki so jih sprejeli delavci in kooperanti TOK. Nalog, planov in podobnega ne bomo samo postavljali, ampak tudi skrbeli, da se bodo realizirali. Zbor delegatov se je že na prvi seji srečal s precejšnjimi problemi, kot je nedoseganje nekaterih planskih postavk in normativov, kar povzroča slabše finančne učinke in vpliva na stabilizacijo. Pojavljajo se tudi še razne manjše težave v proizvodnji in čutijo vse bolj zaostreni pogoji gospodarjenja. Vse to nam nalaga takojšnjo analizo celotnega proizvodnega procesa in nujnost odprave nastalih slabosti. V smislu uspešnosti dela zbora delegatov pričakujem aktivno sodelovanje delegatov in pomoč poslovodnih struktur, DPO, strokovnih in ostalih delavcev ter kooperantov. Franc Kolarič — vodja kotlarne je novoizvoUeni predsednik delavskega sveta TOZD Mesna industrija V mesecu aprilu je potekla maodatna doba 'tudi DS v TOZD Mesna indulstriija. Tako je 443-ičlainiska ikolektiiv 'dne 7. aprila 1980 izrvoM notvi DS, ki šteje 15 delagatoiv, med ka-iterimii so samo štiri ženiSke. V novem DS so zastopane vse delovne skupine iiz perutnmiske-ga sektorja, predelave, živinske Mavmice ter službe energetike 'in vzdrževan j a. DS TOZD Mesna industrija posveča vso pozornost prizadevanjem, da bi vse delavne pro- cese vnesli v stabilizacijsko politiko. Izboljšati moramo gospodarnost, delovno storilnost, kvaliteto dela in izdelkov ter zmanjšati stroške ob najbolj skrbnem varčevanju z vsemi materialnimi sredstvi. Pri urasničevainju teh ciljev se vsak dan srečujemo s precejšnjimi problemi, med katerimi je najbolj pereče 'vprašanje energije, dobava in kvaliteta kartonske embalaže ter drugega materiala pri profe-Vodnji mesnih izdelkov. Omeniti moram, da imamo na perutninskem sektorju v prvih treh mesecih letošnjega leta za 17,7 % večjo realizacijo proizvodnje kot v enakem obdobju lani, smo pa kljub temu le za 3,2 % pod pianOm. Razlogi so v visokem poginu, vzrejnih težavah in v /neizpolnitvi plana Oddaje živih brojlerjev s strani TOK Kooperacija. Do sedaj še ni opaziti večjega izboljšanja. Izgubljene količine bomo zelo težko nadoknadili. Izpad 197.000 kg samo v prvih treh mesecih predstavlja za našo TOZD tudi velik problem za nagrajevanje po delu in izplačevanje lOO-procentmih OD. Planirano pci večanj e proizvodnje v naslednjih letih je spet povezano z odločanjem o novih investicijah, katerih začetek bo že v letošnjeta letu. Tako bomo kljub energetski krizi pričeli z gradnjo nove kotlovnice, ki je v naši proizvodnji že danes nujno potrebna. Odločitev o gradnji takšnega objekta, ki bo pokrival potrebe po toplotni energiji v celotni TOZD, je treba v današnjem času posebej proučiti. Imeli bi radi najbolj ekonomičen vir potrebne energije za pogon novih naprav. Nove in večje kapacitete kotlovnice bodo dale možnost širitve perutninske klavnice, kafilerije in večje proizvodnje v predelavi. Kafilerija, ki je največji potrošnik pare pri nas, s svojimi sedanjimi kapacitetami za predelavo klavnliških odpadkov komaj pokriva svoje potrebe po pari. Tako je zgoraj omenjena investicija neizogibna. S preusmeritvijo predelave na izdelke 'iz /perutninskega mesa imamo iz dneva v dan večje možnoisiti prodaje teh izdelkov, čeprav so pri tovrstni proizvoidnji pozitivni poslovni rezultati v današnji mesnopredelovalni industriji redkost. Kvaliteta naših klobasičarskih izdelkov, zaradi katerih ismo večkratni zlati zmagovalci je dokaz sposobnosti našega kolektiva, vendar pa bo treba 'sedanjemu ozkemu grlu v predelavi z razširitvi jo eimprej odpreti večji prostor. Na perutninskem sektorju smo začeli letos uresničevati željo po izvozu perutninskega mesa. Prvi jordanski hladilniki so bili naloženi v mesecu aprilu. Osmega aprila smo tudi na tem sektorju potrdili, da smo kljub mnogim težavam, ki spremljajo našo proizivdd-njo še od požara, sposobni pripraviti našega piščanca tudi na zahtevni tuji trg. Trenutne količine za izvoz v Jordanijo znašajo 260 ton mesečno. Naš delavski svet in kolektiv imata pred seboj velike naloge in odgovornost do DO, naših potrošnikov in celotne družbe. Upam, da bomo zaupanje, ki smo ga dobili kot delegati DS od kolektiva, opra-iVičild z našimi odločitvami in sprejemanjem takšnih .sklepov, s katerimi bomo lahko 'izpolnjevali naše planske naloge in dosegali najboljše poslovne rezultate. Tehnolog — analitik, Janko Bedenik je novi predsednik DS TOZD Transservis Nove servisne delavnice so za TOZD Transervis velika pridobitev. Zlasti so se izboljšali delovni pogoji, povečala se je delovna disciplina in odnos do dela in njega kvalitete, kar je pogoj za doseganje planiranih stabilizacijskih ukrepov za leto 1980 in vnaprej. Nriona vseh je. da izoolnimo stabiiizaoiijski 'načrt. Za DS nai bo to osnovno vodilo za nadaljnie delo. Vse za boliše izkoriščanje tehnike in materiala ter za smotrnejše izkorišča-nie delovnega časa. S povečano produktivnostio in ažurnostjo pri transportu bomo dosegli oziroma presegli planske obveznosti, kar se bo pozitivno odrazilo v delovnem poslovanju TOZD in v osebnem standardu delovnih ljudi. Omenil bi problematiko, ki se je oojavila z omoiitviio goriva — nafte in rezervnih Helov za uvožene kamione v DE transport, kar nam otežuje normalni delovni proces. Povečali so se tudi stroški za prevožene kilometre zaradi zbiranja notrebne količine goriva od črpalke do črpalke. (Vse razen Potočnika foto L. C.) (Nadaljevanje na 8. strani) (Nadaljevanje s 7. strani) Mislim, da bomo z domačimi kamioni, katerih stroški vzdrževanja in porabe so manjši in v izvedbi vlačilec oziroma s prikolico odpeljati enako ikoličino oz. več. Z montažo spojlerjev na kamione bomo tudi zmanjšali porabo goriva, kar je pomembno v sedanji energetski krizi. Z vsem omenjenim bomo znatno zmanjšali stroške transporta, kot to zahteva stabilizacijski načrt. Glede nagrajevanja po delu smo v TOZD napravili korak naprej, saj smo poieg šoferjev, ki so izključno nagrajevani po delu, prešli na to obliko nagrajevanja tudi pri avtomehanikih ter delno pri ključavničarjih in mizarjih. Novi predsednik delavskega sveta v Commercu, komercialist Alojz Tovornik iNovaizvcljenii delavski svet v TOZD Commerce se je sestal na prvi seji itn se setmainil s tekočimi problemi. Sestava člalBOV je iz vseh večjih predstavništev oziroma skladišč tako, da smo čimbolj v celdti seznanjam s problematiko iz vseh sredin, kjer delajo naši sodelavci. Ugotovili smo, da je poglavitna naloga naše TOZD širitev lastne maloprodajne mreže in prodajnih skladišč v centrih republik. Piri širitvi mreže pa se pojavljajo vedno nove težave za odobritev Idkacdij, ker so vezane ,z naj različne j-Šimi zahtevami in soglasji. Kljub dobrim stranem prodaje preko lastne maloprodajne mreže pa nastajajo tudi itu težave, ker nam ta izkazuje v prvem Tromesečju poslovno izgubo. Pri analizi poslovanja ugotavljamo, !da je promet na zaposleno osebo dosežen Skoraj v maksimalni možni meni, pa vendar ne prikrivamo dejanskih stirošikov zaradi prenizke odobrene razlike do proizvodnih TOZD. Takšno stanje povzroča nevoiljo med poslovodji delovnih enot, ker kljub maksimalnemu angažiranju ne morejo rentabilno poslovati, še manj pa zaposlenim omogočiti dosego učinka. Vsekakor bomo nadaljevali dobro zastavljeno delo članov dosedanjega delavskega sveta. Sodelujemo v vseh pomembnejših akcijah s sindikalnim vodstvom v TOZD, saj je naloga vseh zaposlenih čaimvečje angažiranje pri izvajanju sprejetih istabilizacijskih ukrepov, od katanih vsi pričakujemo pozitivne rezultate. Torej del lin nalog, ki so pred nami, ne manjka. Upamo, da bomo kos zaupanim nalogam, katere so postavljene članom delavskega sveta. Predsednik delavskega sveta v TOZD Ptujska tiskarna — Vidovič Vili, knjigo-tiskar Predlog za nove samoupravne organe v obdobju 1980—82 je pripravil izvršni odbor osnovne organizacije sindikata ter ga dal v razpravo v vse delovne enote. Delavci smo v svoji sredini razpravljali o predlaganih kandidatih v samoupravne organe, kot je delavski svet TOZD, delegata za delavski svet delovne organizacije, delegate za delavsko kontrolo TOZD, delegata za delavsko kontrolo DO, delegate za disciplinsko komisijo v DO. Prejšnji delavski svet je tudi razpisal volitve za dne 7. aprila 1980, skupaj z referendumom za sprejem samoupravnih aktov. Volitve so bile pozitivno rešene, s tem pa tudi potrjeni predlagani kandidati za samoupravne organe DO in TOZD. Takoj po razglasitvi voljenih kandidatov v samoupravne organe smo se sestali na prvih sejah, kjer smo prevzeli delo in zadolžitve od prejšnjih delegatov ter se konstituirali. Člani DS naše TOZD so me soglasno izvolili za predsednika DS TOZD. Že na prvi sklicani seji, kjer smo se konstituirali, smo si zadati določene naloge ter sprejeli akcijski program za obdobje 1980-82. Pred nami je veliko nalog, katere moramo rešiti. Sigurno pa spada na prvo mesto investicija oz. gradnja kartonažne tovarne I. faze in povečanje zmogljivosti grafične dejavnosti — Tiskarne, saj je že večletna želja članov našega kolektiva delati v boljših in lepših delovnih prostorih. Prav tako pa moramo strogo po začrtani poti sprejetih planskih dokumentov za srednjeročni plan 1981—1985 in dolgoročni plan 1986—1995. Prav tako pa tudi razpravljati o tekočih zadevah. Predsednik DS Vidovič Vili Predsednik delavskena sveta v DS9S Loize Cajnko — referent za informiranje in obveščanje Izvolitev za -predsednika delavskega sveta je res zaupanje kolektiva In članov delavskega sveta, vendar pomem.i zame, ki sem to funkcijo v delovni skupnosti skupnih služb sprejel, novo zahtevno nalogo. Če upoštevam bolj ali manij zahtevne funkcije v delovni organizaciji in drugih družbenopolitičnih or-gainizacij-ah lahko rečem, da bo ta izvolitev zame še dodatna obremenitev. Ne mislim jadikovati, saj so ostali člani sposobni in delavni, zato sem prepričan, da bomo naloge, ki jih bo pred nas postavilo poslovanje, uspešno reševali. Morebiti bo kdo rekel, da ije v DSSS manj težav in problemov kot v proizvodnih temeljnih organizacijah, sam pa v to nisem prepričan. Proizvodne te- Kot vsako leto doslej, smo pri kooperantih tudi letos predvideli postavitev silosov za krmo v razsutem stanju. Interesenti, ki se bodo izjasnili za nakup silosov, jih bodo lahko dobili ob plačilnih pogojih, kot jih nudi dobavitelj. Po dosedanjem interesu predvidevamo, da bo letošnja montaža zajela okrog 20 silosov. Izbrali smo dve ponudbi, stvar vsakega posameznika pa jo za katero se bo odločil. Ponudbi sta sledeči: 1. »Agrostroj« Ljubljana, obrat Ivančna gorica, nudi dobavo tpoli-esterskih silosov kapacitete 16 m3, armiranega s steklenimi vlakni z dolžino kovinskega polža do 5,50 m za ceno din 76.500 franko montaža pri (kooperantu. Interesent mora predhodno zbe-tooirati ploščo v izmeri 2,5 m x 2,50 m z odprtinami 20 X 20 cm za noge silosa in napeljati priključek za enofazni motor, ki poganja polža. Plačilni pogoji: 70% od predračunske vrednosti daje dobavitelj kredita, 30 % pa ob naročilu in podpisu kreditne pogodbe vočča interesent, kar znaša dim 22.950.—. Kredit v višini 53.550.— odplačuje kooperant 5 let po 9 % obrestni meri. Dosedanji lastniki silosov so z njimi zadovoljni razen z aluminijastim meljne organizacije pričakujejo vedno več pomoči in koordinacije deia; večjo ažurnost vsega dela, ki ga skupne službe opravljajo za njih im vse večjo natančnost dela. Seveda so zato nujno potrebni dobri' kadri. Res je, da smo začeli izvajati načrtno kadrovanje, vendar je tu še vedno precejšnja1 vrzel. Doslej niti ni moglo biti dirugače, saj je bila prostorska stiska taka, da je ovirala normalno delo'. Ta problem je s preselitvijo v novo upravno zgradbo rešen, kadrovska problematika pa je prav zdaj najbolj pereča, ker vse temeljne organizacije pričakujejo takoj občutno izboljšanje poslovanja. Do tega so seveda tudi upravičene, saj so prav zato združevale sredstva za gradnjo, To pa ni edina naloga, ki se postavlja pred delavski svet. Morali bomo skrbeti za nadaljnje izboljšanje (kvalitete dela v DSSS. Tudi stroške poslovanja moramo znižati kolikor je to mogoče. Kolikor je le mogoče si moramo prizadevati da bodo strokovne službe DSSS nenehno v pomoč pri reševanju težav, ki se pojavljajo v posameznih TOZD. Posebno skrb moramo posvetiti nadaljnjemu razvoju samoupravljanja in sodelovanja z družbenopolitičnimi1 organizacijami. Uspešno in dobro delo delavskega sveta bo takrat, ko bodo vse službe, samoupravni organi ter politične organizacije dobro delale in ko bomo uspeli pomagati pri reševanju vseh problemov, iki se bodo pojavili v TOZD in v DSSS. Prav to pa bo naše skupno in moje vodilo v tem mandatnem obdobju. kolenom pni polnilni cevi. Kolena bo dobavitelj pri doslej dobavljenih silosih zamenjal v celoti, kolikor ni zamenjava že izvršena. Proizvajalec je doslej dobavil okrog 100 silosov. Garancija traja 1 leto. 2. »EMO« Celje, TOZD EMC-KONTEJNER, je poslal ponudbo za dobavo 18,8 m3 kovinski silos iz pocinkane rebraste pločevine za ceno 76.850 din franko kupec s pogojem, da se sklene pogodba za dobavo najmanj 20 silosov, sicer je franko EMO Celje. Interesenti morajo prav tako predhodno zbetonirati ploščo. Višina silosa meri 5 m. Garancija traja 10 let. Dobavitelj ponuja kredit v višini 50 % od predračunske vrednosti v znesku din 38.425 za dobo odplačevanja 3 leta po 11 % obrestni meri, isti znesek pa interesent vplača kot udeležbo ob sklenitvi kreditne pogodbe. Proizvajalec je doslej dvema kooperantoma dobavil solose, ki brezhibno delujejo. interesenti naj se zglasijo na sedežu TOK Hajdina, kjer bodo lahko sklenili kreditno pogodbo (in izvršili naročilo, kooperanti KZ Slovenska Bistrica pa na sedežu KZ v Slovenski Bistrici. Jože Reisman KOOPERANTI BODO ZOPET MONTIRALI SILOSE ZA KRMO NOVOIZVOLJENI AKTIVI MLADIH mm* ■ •Mrc 4 Roman Šegula — vodja fakturnega oddelka TOZD Commerce V naš! razmeroma veliki DO je bila zadnje čase aktivnost mladih manij vidna, čeprav je v njej zaposlenih nad 40 % mladine. Sodelovanje se je kazalo predvsem iv športu. Potrebna bo koordina-čija med TOZD, za kar smo ustanovili koordinacijski svet. V njem so predsedniki mladinskih organizacij iz posameznih TOZD. Sklenili smo, da se bo svet sestal vsaj enkrat mesečno. Kljub zaostajanju pa smo se vendar trudili. Posebej je treba omeniti Tovarno krmil, kjer so OO ZSMS najprej organizacijsko utrdili in izdelali program dela za leto 1980. Vendar pa še vse OO niso 'izdelale programov dela, čeprav je minilo že skoraj pol leta. Povečano aktivnost je bilo Opaziti ob zadnjem referendumu, kjer so OO organizirano nastopile, še zlasti v TOZD Perutninske farme in TOZD Mesna industrija. Precej mladih je bilo zadnji čas vključeno tudi v samoupravne organe. Posebej vidna pa je bila naša udeležba pri štafeti mladosti in na pohodu v Mostje. Največ sodelovanja je pri športu in raznih manifestacijah. Delo bomo razširili na vsa področja in končno izdelali programe. Pri tem pa je nujno organizirano nastopanje koordinacijskega sveta in vodstev OO. Področje dela je zelo veliko. Več bo treba storiti tudi na področju obrambe in zaščite, dela je zelo veliko. Podporo bo treba limeti tudi od ZK in išrn-dikata. Največ pa je odvisno od nas samih. V DO je precej mladih, ki so že poročeni, zaradi česar ne sodelujejo. Pri tem gre gotovo za zastarele nazore in neustrezne vplive iz Okolja, pa tudi za izgovarjanje. Tudi take člane ZSMS bo treba pridobiti. Da bo delovanje uspešno ni odvisno od enega, ampak od Vseh. Politična aktivnost mladih bi morala biti večja, saj smo mladi nosilci nadaljnjega družbenega razvoja. Začeti bo treba 's temeljitim Sodelovanjem med TOZD in z DPO. Prav tako bo treba organizirati razne delavne akcije, pohode ali izlete, ki naj bi bili tudi rekreativnega značaja. ■ Franjo Bezjak — skladiščni delavec že aktivno vodi aktiv mladih v Tovarni krmil V naši TOZD s no že v pre -šnjem dvoletnem obdobju formirali mladinski aktiv, vendar je treba reči, da je naše delo spremljalo precej začetniških težav. Nismo imeli izdelanega programa, tudi zgledovati se ni bilo po kom, zato tudi ni blio kaj dosti storjenega. Letošnje, jubilejno leto mora biti uspešnejše smo rekli in že januarja izdelali program dela. Program smo že objavili v Perutninarju, tudi do sedaj izvedenih akcijah, zato naj ponovim le nekatere. Udeležili smo se pohoda po poteh revolucije v Mostje, sprejema Titove štafete, uspešno smo izpeljali delovno akcijo — posaditev dreves okrog parkirnega prostora pred Tovarno krmil, uspelo nam je organizirati mladinca, za mladinsko delovno akcijo v Posočju. Menim, da smo v okviru danih mgžnosti opravili že veliko načrtovanega in če bomo tako nadaljevali, potem bomo ob koncu leta beležili zelo dober uspeh. Da pa bodo rezultati našega dela res dobri, moramo vedno in povsod imeti pred očmi in v mislih našega vzornika, človeka, ki je najevč napravil za nas mlade, našega dragega tovariša TITA. Zavedamo se, da mu moramo vrniti velik dolg in dolg mu bo vračali z dobrim delom. Mladino v TOZD Perutninske farme bo vodil Karl Svenšek— skladiščnik v valilnici V začetku tega leta se je, kot v vseh drugih TOZD naše delovne organizacije, formiral aktiv mladih tudi pri nas na farmah. Že ob nastajanju pa se je pojavilo precej težav, saj smo teritorialno raztreseni v pet delovnih enot. Verjetno je prav ta težava vzrok, da ni prišlo do organiziranega dela mladih že prej, čeravno je v naši TOZD zaposlenih veliko mladih. Ob tem naj povem, da smo mladi bili kljubtemu aktivni, vendar se je naša aktivnost odražala v akcijah, ki sta jih organizirali sindikalna in partijska organizacija. Tudi pri formiranju aktiva smo od teh organizacij in vodstva TOZD dobili vso podporo. V posebno pomoč pa nam je bila partijska organizacija, ki je dala pobudo za formiranje aktiva. Zavedamo se, da težav ne bo manjkalo tudi v bodoče prav zaradi razdrobljenosti na delovne enote. To pa ne pomeni, da delo mladih na farmah ne bo zaživelo. Prepričan sem, da se bomo uspeli organizirati tako, da bomo program dela dokončno izpeljali. Obisk iz Avstrije V četrtek 15. maja je našo delovno organizacijo obiskal minister za kmetijstvo republike Avstrije dr. Gunter Hayden. Spremljali so ga visoki funkcionarji avstrijskega ministerstva za kmetijstvo, z jugoslovanske strani pa ing. Milovan Zidar, predsednik zveznega komiteja za kmetijstvo in ivo Marenk republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano SR Slovenije. Visoki gost iz Avstrije se je zanimal za problematiko vzreje brojlerjev v kooperacijski reji in za odnose ki nastajajo v tej proizvodnji. Zanimal se je tudi za naše proizvodne artikle, kam jih plašimo in kakšne so možnosti za dobavo v Avstrijo. Posebno ga je zanimala možnost dobave reprodukcijskega materiala (en dan starih piščancev) avstrijskim kupcem. Zanimala ga je tudi naša družbenopolitična ureditev in razvoj samoupravljanja. Seveda je želel slišati kakšni so konkretni dosežki v razvoju samoupravljanja pri nas. Po končanih razgovorih si je s spremstvom ogledal še farmo nes.nic v Kidričevem. O vsem kar je videl in slišal v Perutnini se je zelo pohvalno izrazil. Med razgovorom, ki je potekal v prijetnem delovnem vzdušju je izrazil željo, za vrnitev obiska. Ob tej priliki je še odlikoval za zasluge generalnega direktorja naše delovne organizacije Iva Tomažiča in direktorja TOZD Perutninske farme Franca Kača z visokim avstrijskim državnim odlikovanjem. Dr. Gunter je drugi z leve (Foto in tekst L. C.) Novoizvoljeni aktivi mladih Predsednik najštevilnejše mladinske organizacije v TOZD Mesna industrija je postal Igor Galič — mešalec začimb V naši TOZD je zaposlenih pkoli 200 delavcev, ki so stari do 27 let. To je število, ki da misMi fn ki obenem zavezuje te mlade ljudi, da se v čim večjem številu aktivno vključijo v samoupravno življenje, kajti le tako bomo izpolnili dolg do revoludije, do tov. Tita, do vseh' tistih, ki ustvarjajo oolj human svet in lepšo bodočnost človeka, Spomnimo se besed tovariša Tita, ko je dejal, da so naši narodi lahko ponosni, ker imajo takšno mladino in da se narodu, ki ima takšno mladino, rti treba bati za svojo bodočnost. Mislim, da je temu res tako. Naša mladina je zainteresirana, ima voljo in elan, vendar velikokrat ne najde pravih stikov z Okoljem, v katerem živi in dela. Zato smatram, da morajo biti starejši sodelavcu zainteresirani za aktivnost mladih, kajti le od tu je mogoče pridobivati bodoče komuniste in sploh kadre, ki bodo idejno in praktično zagotavljali nadaljnji razvoj. Moram povedati, da so pri nas zainteresirali/ za delo OO ZSMS tako OO ZK, OO ZS in tudi tov. direktor, tako da to pomeni normalno spodbudo za tiste, ki želijo deati v okviru OO. Na letošnjem občnem zboru smo soglasno Izvolili predsedstvo, ki šteje 'pet članov. Na svoji prvi seji je 00 sprejela poslovbik o delu in dolgoročni akdijski program. V maju moramo izvoliti še komisijo za šport iin prireditve, komisijo za SLO In družbeno samozaščito ter ustanoviti marksističnii krožek. Za tako majhno število število komisij smo se odločili, ker smatramo, da OO v začetni fazi delovanja ne bi uresničevala vseh oiljev, ki smo si jih zadali s programom zaradi prevelike razbitosti OO. Če pa se bo pokazala potreba in interes pa bomo prilagodili organizacijsko strukturo. V dolgoročni akcijski program smo vnesli aktivnosti kot so prizadevanje za uresničevanje ekonomskega položaja delavcev v TOZD, utrjevanje delegatskega sistema, idejnopolitičnega usposabljanja članov, aktivnost OO v SLO in DS ter spremljanju politike. Za letni program dela se nismo odločili zato, ker nam še manjka izkušenj, da bi lahko precizirali plan, toda to ne pomerii, da se s tem izogibamo aktivnosti, nasprotno, sprejeli smo sklep, da ne sme poteči mesec, v katerem ne bi pokazali aktivnosti na določenem področju. Tak program pa bomo sprejeli za vsako naslednje leto. Do danes smo pdkazali dtolo-čene aktivnosti, ki pomenijo premik z mrtve točke. Sodelovali smo na športnih igrah ob dnevu mladosti, ki jih organizira OK ZSM Ptuj, -navezali stike z OK, evidentirali člane za sodelovanje na MDA, Spreije)fj poslovnik in akcijski program. V mesecu maju predvidevamo redni sestančk in volitve. Skratka, začeli smo delati in prepričan sem, da bomo v takšnem duhu tudi nadaljevali. Za uspešnost in kvaliteto dela pa bi morali pokazati tudi več interesa na nivoju DO, kjer naj bi po mojem mnenju šfi vsaj v organizacije skupnih proslav ob državnih praznikih in drugih -svečanostih, če že ne razvijamo medsebojnih srečanj, skupnih dejavnosti na področju športa in skupne politike dela OO ZSMS v posameznih TOZD. V naši DO je bilo v zadnjem času malo slišati o organiziranem delovanju mladine. Mladi so sicer posamezno sodelovali preko sindikata in drugih organizacij. Udeleževali so se raznih športnih srečanj, pohodov in drugo. Letošnje leto pa je mladina zopet zaživela. Izvoliti smo vodstvo mladinskih organizacij v posameznih TOZD z željo, da le-