Leto LXX. it. tjb ^ L|«M|aiia, jpbMt % fecembra W7 " M DM &* lzhaja vsak dan popoldne, lzvzemM nedelje ta praznike — lnaerati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, veCji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratni davek poaebej — >SIovenaki Narode velja mesećno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo E>in 25.—. Rokoplal se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1&TVO LJUBLJANA. Kaafljeva olk» iter. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 81-90 Podružnice: MARIBOR, Stroaimayerjeva Sb — NOVO ME8T0, LJubtfanAa 4, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strosamay«rjeva ulica 1, telefon tL tfl; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon it, 190 — JSSENICK: Ob kolodvora MM* Poatna hranilnlca v Ljubljani it 10.351 Glavni problem londonskih razgovorov: Kaj bo z nemškimi kolonijalni Angleška vlada se posvetuje z vladam! dominionov, kako U se dalo urediti vprašanje koloni], ne da bi trpeli interesi britanskega imperija London, 3. decembra, o. AngleSka vlati?, se seđaj intenzivno pog"aja z vladam! britanskih dominionov glede nemSkih za-htev po koloni jah. Na včerajšnji seji mi-ni.strskeg:a sveta je bilo sklenjeno, da se domin'onske vlade nemudoma obvestijo o rezultatih londonskih razgovorov franco-fikih in angrleSkih državnikov. Ajigrle5ka vlada bo od dominionov hkratu zahtevala, tiaj prav tako kakor Anglija in Francija nHćelno pristane jo na to, da se Nemčiji vrnejo njene koloMje, toda pod pog-ojem, da bo miroljubno sodelovala z ostalimi ev-ropskimi drtavami in britanskuni dominioni. Mlnister za dominione MalcoLm Mac-donald je bil hkratu tuđi pooblašćen. da se prične pogajati r. avstralsko, južnoafričko in novo-zolandako vlado, ki sedaj upravljajo po mandatnih statutih podroć-ja, ki 3o neko^ pripadala Nemčiji. s>New9 Chronicle« opozarja na to, da zahtevajo Nemci Togo in Kamenm ki sta sedaj pod francosko in anglefiko oblast jo, in neke trg-ovske koncesije v Belgijskem Kongn. Angleška vlada je pripravljena odstopiti Belgiji poseben pas svojega ozemlja, če bo pristala na obnovo nem-Skega kolonijskega imperija. AngleSka vlada, pa po mnenju lista ni za to, da bi morala Belgija koncedirati Nemčiji kake posebne trgovske koncesije na podroćju svojega Konga. Belgija ne bo dala svojih koloni] Bruselj, 3. decembra, b. Uradna belgijska agencija objavlja natilednjo izjavo: Lradni belgijski kra«i jemljejo s skej*so na znanje I [>oročila nekaterih ii^tov o reSirvnh kolo-j nijeike^a vpračanja. Nem&ke kolonijske za-' hteve. knkor so bile veai do eMaj formulirane, streme le po vrnitvi bivših nem^kih kolonij. Ta prol>ljm r>a 6? htetveno tiče sa- mo onih držav, katenm so bile dodeljene prvotno neinške kolonije. V spominu je na drujri strani Go+>bekova Izjava, ia Nemčija konkretno ne misli na Kongo. V ostalem je iz ponovnih izjav belgijske vlade dovolj znano, da ne bo Belgija nikđar dopustila, •ia bi bila kdajkoli postavljena med probleme teritoralna nedotakljivost belgijske ko-lonijske posesti ali beljriji>ka suverenost nad Konp-om. Tuđi iz izjav an.nleskih državnikov j« 7-nano. «1« Anplija odklanja e'ehemo tako ureditev koloni>kepa vpraSanja, ki bi se izvršila na Škodo tretjih držav. Kaj zahteva Netnčija London, 3. decembra, b. »Dailv Tele-graph and Morning Post« piše v zvezi z londonskimi razgovori med drugim tuđi tole: Francoska ministra sta bila presenećena spričo obsega nemških kolonijskih zahtev, kakor jima je o njih lahko podrobno referiral lord Halifax. Iz njegove- ga referata izhaja, da je Hitler vztrajal pri zahtevi po dodelitvi velikih ozemelj v Afriki. Nemčija zahteva, da se ji ali vrnejo kolonije, ki so ji bile odvzete, ali pa, da se ji dodelijo odgovarjajoča druga ozemlja v Afriki Francoska ministra sta se po tem referatu lahko prepričala, da Nemčija trenutno bolj spekulira na dodelitev bel-gijskega Konga in portugalske Angole kakor pa na vrnitev onih ozemelj, ki so da-nes pod mandatno upravo Anglije, Južne Afrike in Belgije. Iz drugega vira se doznava, da so nemlke zahteve Se večje in sicer obsegajo: 1. Vrnitev Toga in Kameruna, 2. Ustanovitev novega mandatnega ozemlja v Centralni Afriki, ki naj bi bilo obenem z belgijskim Kongom in portugalsko Angolo izročeno v upravo Nemčiji. 3. Za eksploatacijo tega ozemlja naj bi se ustanovilo posebno druStvo, v katerem naj bi prevladoval nemSki vpliv, v katerem pa bi sodelovali tuđi Belgija in Portugalska. Goringov obisk v Avstri ji odpoveđan Avstrijska vlada ne želi sklepati novih sporazutnov z Nemčija L>uuaj» 3. decembra, b. Po presoji tukaj-jSnjih uradnih krog^ov se obisk nemškega generala Goringa ne udi već aktuaien. Po-• vabilo državnega tajnika za zunanje zade-ve dr. Schmidta ob prihki njegovega ne-davnega ubiska v Berlinu sicer ni bilo pre-klicano, ni pa dosežen še nikak sporazum glede oblike, kraja in datuma Goringovtga obiska. Ražen tega se doznava, da je gene val Goring izrazil željo, da bi se ob pri-liki svojega lova v Turah zelo rad sestal ne Ie z dr. Schmidtom, temveč tuđi s kan-celarjem dr. Schuschniggom. Goring je nadalje zaprosi], naj bi se njegov obisk ne ©n-pjil samo na lov, ker bi želei uporabiti lo priliko, će ne Že za ponoven obisk na Dunaju. pa vsaj za obisk kiteregt izmed pokrajinskih glavnih mest, recimo Inn#-fcnjeka aJi Salzburga. Tem posebnim £•-Ijam pa avstrijska vlada, kakor se doznava noće ustreči. ker ne smatra razSirjcnja prvotno đoločenega obiska za oportuno. Xapprotno se v naplem tempu nadalju-jejo priprave za bližnji sestanek držav rimskegra tr:V:ota, ki bo v Budimpešti, ker je bil poslednji sestanek teh držav ob pri-liki lanskoletnega obiska italijanskega zu-nanjega ministra grofa Ciana na Dunaju. Sestanek držav rimskega trikota se zdi tukajšnjim uradmm krogom v sedanjem položaju 5e posebno potreben, in sicer kot nekakšna protiutež proti vedao većjemu neniškemu poseganju v podunavski bazen. Ražen tega govori tuđi londonski komuni-ke o francosko-angleških razgovorih o po-sebnem interesu, ki ga ima Italija na ohra-nitvi avstrijske samostojnosti in neodvis-nosti. Zato mislijo tu. da je prišel čas, ko lahko Italija manifestira svojo trdno voljo po ohranitvi svojih interesov in pozicij v srednji Evropi » t^m. da na manifestati-ven način opoiori n» pomen. ki ga pripisuje »vstrijski neokrnjenosti in neodvisno-ati. Berlin. 3. decembra, b. Iz zanesljivega I vira se doznava, da greneral Goring: ne bo | odpotoval v Avstrijo na lov v tem letu, | temveč je sklenil odložiti svoj obisk na za-r četek prihodnjega leta. Datum Še ni dolo-i čen. Tovame municije franc. zarotnikov Imeli so lastne delavnice za izdelovanje granat, bomb in oeklenskih stroiev Pariz, 3. decembra, g, V preiskavi zaradi desničarske zarote so sedaj našli delavnice, kjer w tajne organizacije dale ;z-delovati ročn*? granate. Ena teh delavnic je bila v gozdu pri Fontaine bleau Na^li so šest velikih zabojev z materijalom za izdelovanje ročnih granat. Cestni delavci so pri Ville Neuve St. Georgu v cestnem jarku našli 46 zabojev. V vsakem zabo-ju je bilo 32 ročnih granat Tuđi v sein-skfm departementu so rntšli kakih 30 takih zabojev. Drugo delavnico za izdela-vo eksplozivnih snovi so našli pri Poissy. Policija meni, da sta bili to glavni delav-nici, kjer so zarotniki izdelevali ročne granate. Skupno so do sedaj našli 4500 ročnih granat, k! so bile določene v prvi vrsti za ulične borbe. Pariz, 2. decembra, o. Danes so policijske oblasti objavile prvi seznara orožja, ki so ga zaplenili v zvezi z zarotniško afero. Ob priliki raznih hiSnih preiskav so policijske oblasti zasegl: 104 strojnice. 107 piLšk, 18 revolverjev, 314 ročnih granat, 135 000 nabojev in okoli 150 kg raznih vrst razstreliva. V tem. seznamu pa nišo našteti predmeti ki so jih naSU po kana-lih, cestah in rekah, in ki so jih zarotniki očividno odvrgli, da bi jih ne obremenje-vali. Listi danes v zvezi z zaroto poroča-jo, da sta bila Doriot in Berbette zadnje ča3e stalno v stikih z nemškim generalom Stiilpnaglom, ki se mudi sedaj v Bilbau. Maršala Blticherja so baje nameravali zastrupiti v jeđilnetn vozu Vse osobje jeđilnega voza so ustrelili Varšav af 3. decembra, w. >Express Pora-nvc i^jruea, «ia eo pove-ljnika rut^ke vojske na [»aljnem v/luvlu marina B.iicherj-i in njegov štab v ekepresnem vlaku prekos-iMr-ske žele7nice hoteH ?.niti Mar^a' e:ini «e ie rešil. ker je v z^idnjem trenotku od-tx)vedal ^vojr udeležbo i>rj kobilu. 2() ofi oirj^v, ki 60 se udeležili v )edilneni vozu kobila, se je zastnipjlo. Od teh eo šrirje v velikih mukah umrli v bolnici nekega mc- «>teca ob prosri. mei njimi polkovn'k Po^etn-kin in letalski oficir Spuhov. Takoj 6 » izvršili oh.-iirno r>rei?kavo pioti oelokupnemu osehju prekfeihiinkp^a ek^pnea. KI^u'» intenzivnim poizvedbam nišo nxx_li najt; s-tru-pa. vendar pa eo napravili kratek procee in iist rel ili o^ehje je-lilne^a voza. kuhar ja in n)e*rove£Ta pomoćnika, tri natakarje in oba vlakovodji. Goebbels pojde v Egipt Berlin, 3. decembra, b. Dasi v uradnih krogih formalno demantiralo te dni razšir-jene vest? o bližnjem obisku propadandnega ministra dr Gobbelsa v Fgiptu. klit-u ni tako visokeaa števila kazenskih potstopan.! kakor v diihovniškem i»oklini Po nodatkiri pravdnei*a ministra so znane naslednje šlevilke: olunoit-nih jp bilo 45 iuhovnikov. ITfi redovnikov in redovnic in 21 np«*tavljen-ct*v. Visećih proce^ov je 5?: proti 9:^ duhovnikom 744 redovnikom in redovniram in 18 nastavi jencem. Lan^ko leto na ^ku;mo Ste-▼ilo ld.000 moftliih pripadnikom redov od- pftđU wiA bmI kakor 8000 protezo*. Japonci zaseđli tneđnarodne koncesije v Šanghajn Krvav incident pri proslavi Japanske zmage v Sanghaju — Napetost stalno naraiča lanena u ■>. oče. Dr. .laponci so vceraj v Sanghaju priredili proslavo svoje zmage. V okviru te proslave je bik tuđi velika vo-jaska parada. Mimohod japonskin čet pa je bil urejen tako, da so čete korakale tuđi skozi mednarodno konces'jo in se vračale skozi francosko koncesijo. Japonci so hoteli s tem demonstrirati svojo oblast tuđi nad mednarodnimi koncesijami. Amerika, Angliia in Francija namreč nočejo priznati japonske suverenosti nad tem ozemljcm in so proti temu že ponovno protestirale. Tuđi proti tej demonstraciji japonske voj-ske so z*§topntki Amarikt. Anglije in Fran- ( cijc vložili pri japon»kem poveljniku v Sanghaju protest, toda ta je odklonil vse njihove ugovore, čeravno so ga opozarjali j na to, da utegne priti -do demonstracija ker živi v mednarodnih koncesijah okrog tri milijone Kitajcev. Izdani se bili najstrožji varnostni ukrepi. Kljub iemu pa je prišlo do hudega incidenta Ko so japonske čete korakale skozi Nankinško ulico, je neki Kitajec vrgel bombo. Več JAponskih voja-kov je bilo ubitih in ranjenih. Japonci so ta incident vzeli za dobrodošel povod in so ves ta. del mediarodne koncesije zased-li s svojim vojaštvom. Na v&a križišča so postavili strojnice, vse Kitajce. ki so jih našli, pa so zaprli in jih bodo kot sokrivce tega napada postavili pred vojno sodisce. Zastopniki Amerike, Anglije in Francije so proti zasedbi mednarodne koncesije s strani japonskega vojaštva vložiii oster protest in obvestili o tem svoje vlade. AnglešJto-amerišJta demonstracija pred Sangliajem Xew>-ork, 3. dec.br. List »Washington Star« poroča, da razpravljajo v merodajnih krogih o možnosti skupne demonstracije amerišicega in angleškeg-a vojnega brodov-ja pred ^anghajetn v zriak protesta proti ja-ponsJci politiki na Kitajikem. List opo/ar-ja na to, da je ltt« 1907 tedanji ameri>ki prodsednik Teodor Rooievelt odredil stić-no demonstracijo in je ie sam pojav ame-riakega brodovja izpametoval Japoncc, ki so takoj opustili svoje agresivno stališe napram Zedinjenim državom. Skupna demonstracija američke in angleške vojne mornarice po mnenju ameriških krogov tuđi danes ne bi ostala brez vti&a. NemSfco posredovanje ? Pariz, 3. decembra, o. Iz Sanghaja poro-cajo, da je nemSki poslanik eh*. Trautroann, ki 9e ie vČeraj s^etal z maj-Salotn Carurkaj-žkom, poskueil pripraviti nemeko posredovanje med Kitajsko in Ja poneko. Pokajanja se bodo te dni nadaljevala, Nemci se ekuša-jo previdno informirati o kita jakih za h revan, da bi lahko potem vpbvali oa tokij^ko 800 milijard za gradnjo stanovan] bo žrtvovala Amerika v 10 letlh Gigantski nacrt predsednika Roosevelta, ki gm je zvezni kongres odobri! Washingtont 3. dec. br. Zvezni kongTes Zedinjenih držav severne Amerike je na svoji včerajšnji seji sprejel osnovni zakon velikega reformnega predloga predsednika Roosevelta za poživljenje ameriškegfa gospodarstva, to je zakon o gradnji sta-novanj. Roosevelt je označil ta del svojega programa za najbolj nujen in perec, ker smatra, da je pri sedanjem stanju civilizacije predvsem potrebno, da ima vsak državljan dostojno stanovanje Zakon pred-videva ćelo vrsto ukrepov, ki naj požive v prvi vrsti kreditni trg za gradbeno industrijo, na drugi strani pa znatno zniža-nje obrestne mere za hipoteke in preskrbo gradbenega kapitala s strani države same. Va ta n^ouče.i'h krotjih. da l>o ul^de na t-edanie prisr?ne o-J.ioAaje med obe-ma vladama v kratketn tudi ffeneral Franeo pristopil k protikonrJtiističn^mu. trojnemu p«4ctu, podpisanem dne 0. novembra v Rima. (politični o6$o**}& Nođihof proti duhovniku Zagreb&ki nađikof dr. Ante Bauer je pre-povedal duho\wniku dr. Vladimiru Cicku, totrudniku katoliškega tednika »Sedelfam, ki je obenem tudi glasilo križarske or&a-nizacije. govoriti in predavati v katotitkih druitvih in pisati \- katoličke liste. Kaplan dr. I 'ladimir (icak je obenem tudi urednik /nanegu pctttižidovskega listu »Mlada Hr-\atska«, ki izhaja v Zagrebu. Ker dr. Cicak v »Mladi Htvutski* niC ne omenja, da ga je zadela cerkvenu kazent se domneva, dm nm nudškuf ni ?abranil pisati v »Mlado Hrvatsko«, mar\'eć mu je prepowdal samo delo v katoJiških organizacijah in pri ka-toliskih listih. Glusilo zngrebškega nadiko-fijskega ordinariata »Katolički list« poročm o tem nadikofovem ukrepu ptoti kaplanu dr. Cicku in ga poja&njuje takole: »Sporo-čilo o prepovedi javnega nastopunja v ka-toliskih društvih in pis;:nj;i v kafoliške U-ste. izrečeni dr. Vladimiru Cicku, je bilo naslovljeno na veliko krirarsko bratstv*>, ki deluje po vseh skofijnh v drža\-i, In ni bilo numenjeno /a javnost. 2. Prepo\*ed se na-našu na ozemlje ragrebske nadškofije. 3. Prepoved ninu rnočaja sodne razšodbc, murveč je disdplinarnegti rnačaja in trna namen, d:i da dotičniku, proli kateremu j* naperjena, priliko, da se pobotjŠa* 4. Pri izrektmju disciplinskih ukrepen' ni c*rkv»e~ na oblast dolina dajati nobenih pojasni! niti onemu, proti koteremu so ti ukrtpi na-perjeni, še mamj pa seveda javnosti. Sicer pa je dr. Cicak imel ie davno priliko, da pred cerk\*enimi poglavarji odgovarja ta gotma dejanja, ki jih je ragreiil glede — Katoliške akcije.« — // na\*cdenega j€ razvidno, da so vesti o nitrih sporih glede križarske organizacije in Katoličke akcije v hr\'atxkih klerikalnih vrstah, kokot #mo> f» opetovano zabeleiih, povsem točne. Zani-mivo na stvari je samo to, da nadlkof ni prepo\tdal dr. Cicku urejevimje prff/Ž/đov-ske »Mlade lirvartske«. „Naša misel" Irš-la ie letošnja 3. itevilka »Naše misti«, kulturno-političnega lista naie akademske mladine. \r u\*odniku označuje list svoj* rtališče naprant komunizmu in na\>aja, zakaj tfj mladina mora ne samo odklanjati, mar- \eč tudi obsojati. \' članku se popolnoma umestno poudarja: »Kakor jt* v času s\>oje slave katoliška cerkev z nateialnico in W-slicami silila ljudi verovati v svoje dogme, tako dela danes tudi komunizem. Le trtd-stva, katerih se poslužuje, so druga, princip pa je isti: teži se za popoinim uniče-njem individualnosti in s\*obode, kafii po-edincu se ne diktira samo, kaj ne srne de-lati, /emveć ćelo, kaj in kako mora misliti.« — Sadaljnji članki so: »Škodljiv na-zor«-, »Komunistična nevarnost*, »Korupcija, omladina in nameštenje*, »Lrtisci i opažanja >* puta*, »lruk Steftrnovič Karadjić« in »Iz domačih in tujih univerz«. — Liši izhaja štirinajstdne^vno in stane za v»e leto 1S din. Dolinost naSe inteligence jt, da list naše mladine moratno in gmotno podpira! Spori med hlerihalci na vseh koncih \a Slovaškem delujeta dve klerikalni stranki; slovaška »ludova« in čelka *lido-va*. l.udovo stranko vodi pater AndreJ Hlinka, lidovo pa puter Šramek, ki je obenem tudi minister. Obe stranki sta klerikalni, a med sabo sta kakor pe.t in mačka. Med njima je sedaj nastal nov oster spor in sicer radi — katoliške pesmarice. Lidova stranku je osnovala »Društvo sv. Vojteha« in to društvo je izdalo katoličko pesmari-co, ki je šla lepo v denar. To pa ni bilo po volji ludovi stranki V svojem glasilu »Slovaku« je dala oštro napasti pesmarico sv. \rojteha, češ da je za nič, obenem pa je pozvala verno slovaško katoiilko ljudstvo, naj kupuje samo ono pesmaricot ki jo je izdzld onu — ludo\ a stranka v s\*oji tiskar ni »Lev«. Radi teh pesmaric sta si sedaj glasili obeh klerikalnih strank hudo v laseh in se obkladata 7. največjimi »Iju-beznivostmi«. Tako piše »Slovak«, organ »tudovcevv: »\esramni prifepenci postopa-jo po svojih pritepenskih navadah. Kje najdemo pomoć proti njihovemu peklen-skemu delovanju? Pobesneli šakali naj Ie še nekaj čast* tulifo. priđe čas ko jim borno dali vetra ...« Glasilo »lidovcev« »Lidova politika« od-govarja na ta napad z napadom na patra Illlnko in mu meče v obra/, tele »Ijubezni-vostir<; j»Hlinka je večni razgrajač, kar vza-me v roke, se ponesreči. demagog brez \*e-sti . . nikdnr v življenju m nič delal, samo rogovi Hl je ... Sikdur ni imet prave Ijubezni do starih slevaskih naprav . . . Pod nogami Hlinkinih vitezov ne bo sedem let raslu nobenn tra\a... Drhnl barbarov tep-ta našo ubogo SIova£k(t . « — Kakor je razvidno, znat a psovati in zmerjati slova-ikt klerikalni glasili prav iako rovtarskot kakor njiju slovenska brnteu — »S/oi-enecc in »Slovenski dom*! Sorzna poročila. * Curih, 3. decembra. Beograd 10.—, Pariz 14.68. London 21.60, New York 432.50. Bruselj 73.55, Milan 22.75 Amsterdam 34035, Berlin 174.35, Dunaj 79.90.— Praga IMS« SMhm a^SO^ BrtoNNttft AaK ^Shm Ž ______________________________ /ilBOTlHtl mrgotte pME. 1. «sm«i— m*_______________________ _,__________Bfa». m Brezposelni profesorski kandidati lma|o Mio malo Izgtedov, da M bili ▼ dogtodara fara ^^^a^^^^^^a^a/ag^^aw^a^^^aar^a^^a]a^a^a^ LijuDijana, 3. decembra VpraSanJe nameetitve brezposelnih prof. kandidatov bres dvoma zanima tuđi javnost, saj 00 uspehi v solah v nemali merl odvisni tudl od smdostnega števlla učnih moći. Pred kratkim se je 14 rednim nastavit vam v septembru pridružilo še 14 kontraktu&lnih. Tako je prlllo ie 14 mladih ■ ljudi po večletni brerposelnosti vsaj zacaa-no do kruha. Zanimivo je, da se pri nanie-stitvah ni pazilo vedno na datum diplome niti se nišo vselej upoStevale socialne raa-mere, temveč so igrali veliko vlogo drugi razlogi. V zadnjih dveh terminih, Iettiem In je-senskem, je diplomiralo 32 novih profesorskih kadidatov tako da Stevilo brezposel-nih kljub nastavitvam ni začelo padati, temveč je še vedno 160 brezposelnih prof. kandidatov. Največ je germaniatov iii ei-cer 32, po 30 je zgodo vinar je v in pedagogov, 26 slavistov, 20 romanistov, 10 nara-voslovcev, 6 kemikov, 3 klasični filologi, 2 umetnoetna zgodovinarja in 1 matematik. Ob priliki bivanja prosvetnega ministra MagaraJSevića v Ljubljani se je zglaslla pri njem deputacija Društva brezposelnih profesorskih kandidatov. G. ministra je deputacija kratko opozorila na najnujnejSe potrebe in želje, ki jih imajo cakajoci diplomirani filozofi v Sloveniji. Izročili so mu spomenico, v kateri se zavzemajo za to, da se število nastavitev poviša, da se pn namesuivAii uposteva aacum Olpiome in ne datum vloiene proanje. Kftiftnr je deputacija zaprosila §;. ministra aa de&arno podporo, s katero hl moglo društvo vsaj nekoliko pomagati tvojim članom. Na vpra-sanje, kaj je vzrok. da ni bll ob Badnjih aaatavitvah ntmeičen noben igodovinar ali geograf, kl je diplomiral na ljubljanski uni-versl, ko je vendar atevilo Uh zelo visoko, pac pa so prišli v nafto banovino 3 zgodo-vinarji, ki ao bili diplomirani na drugih univerzah v državi, je g mlalster pojasnll. da je tega kriv neaorazmerno urejen itu-dij na nadih univerzah. Tako so Studenti zgrodovine, geografije in pedagogike pov-sem brez izgledov na službo. V Skoplju je namreč filozofska fakulteta, ki producira same zgodovinarje in filologe, t. j. slaviste, romaniste in germaniste, ki vsi ćakajo na državno službo. Od 1200 proSenj v prosvet-nera ministrstvu jih odpade 250 samo na zgodovino in geografijo. Vseh brezposelnih profesorskih kandidatov je torej v državi 1200. G. prosvetni minister je obljubil, da bo skušal z novim proračunom doseči vsaj 150 novih nasta-vitev suplentov. Ob teh podatkih na1 se za ml «11 mladina, ki se odloča za visokošolski studij . . . Ka-kor vsa znamenja kažeio, Stevilo brezposelnih profesorskih kandidatov ie ne bo padlo, temveč bo od izpitnega do Upitne ga termina vedno vecje. Proslava državnega praznika i. decembra Ljubljana, 3. decembra. Obzirno porobilo O Tetošnji proslavi narodnega in drž*vnega praznika 1. de-cembra v Ljubljani in drugih krajih Slovenije smo pnobčili že včeraj Da-ncs priob^ujemo še iz nekaterih kra-jcv poročila o proslavi 1. decembra. V Litiji Litija, 3. decembra Praznik narodneg-a zedinjenja smo proslavili Mio svečano. Ob 9. je bila v cerkvl Sv. Nikolaja maSa, kl so ji prisostvovall zastopniki državnih uiadov, Sole, Sokola, gasilcev, akavtov. CMD itd. Tuđi v ljudski Soli je bila po mazi intimna proslava. O pomenu zedinjenja je spregovoril učitelj %. Trott, nato je bilo pa vprlzorjenih več igric in telovadnih točk. Podobna akademija je bila tuđi na mešfianski Soli, kjer je spregovoril ravnatelj g. Rojec. Skoraj istoćasno je bila v Sokolskem domu svečana seja. združena z zaobliubo novih nara-Scajnikov in Ćlanov. Ob 20. ie priredil litij-3ki Sokol svečano akademijo, pri kateri je bila dvorana nabito polna. Uvodno besedo je spregovoril podstaiosta br. Gabrijel, nato so pa nastopili vsi oddelki. Pestcr in odličen spored je napravil najboljši vtis In občinstvo je vrle Sokole in Sokoliće nagradilo s toplim aplavzom. V Trbovljah Trbovlje. 2. decembra. Že na. predvečer praznika narodieda in dršavnega zedinjenja so zavihrale po vsej trboveljskr dolini državne zastave. Na praznik zjutraj oh po! 8 se je jela /birati ^ol-sJca mladina vseh *ol, ki se je udeležila službe božje ob 8 uri. ob 9. uri pa so v moćnih deputaciuih pnkoraVcali v župno cer-kev Sokoli gasilci. korporativno tukaj^nji rezervni oficirji. zastopstvo rudnika z deputacijo rudariev in -tarodavno rudarsko zastavo, zastoprnk' občine in ostalih uradov ter množica zastonrsik >v raznih društev in korporacij. Po s!u/hi božji so odkorakale demitaciie katerih društva imajo svoj se-dez v Vodah, z železmčarsko godbo do rud-nHkega sasilskega doma, kjer ie bil razhod Tukajšnje Sokolsko dru5tvo je tuđi letos proslavilo državni praznik niirodnega in dr-žavnejja zedinjenja izredno svečano. Akademija, ki jo je priredilo druAtvo /večer ob 8. v veliki dvorani Sokolskega doma. je nudila nazorno sliko napredka in uspehov, ki jih je trbovehski Sokol dosege! v letoš-njem letu OM?rna dvorana je bila nabito polna ne Ie pripndnikov sokolske misli, mar-več je letos d->s"!o na akjdemiio tuđi izredno veliko delavstva in rsstalega prebival-stva Akademija ie bila otvorjena z državno himno, ki jo je zaigrđl sokolski orke-ster, nato pa je društveni starosta c P]e-skovič prebral savezno s|>omenico Ko je orkester odi^ral sokolsko himno se je pokazala očarljiva slika, na odru je bila zbru-na vsa trbovehskđ sokolska družina, zasto-pana od najmlajših do nara^čajnikov in elanov, ki so ta večer nastopali bodisi pri pos^meznih vajah ali igrah. Po prigodni deklamaciji naraščajnice so nnstopile članice, nato pa člani. ki so izvajali najtežje vajc nadvse strumno in eksaktno. Zadivila je igra najmlajSih »Ukrajinski ples«, prav tako pa tuđi kuh-arji in ostale točke spo-reda akademije, ki so bile izvrstno naštu-dirane in brezhibno izvedene. Občinstvo ie bilo zadovoljno z večerom kar je dokazalo z živahnim aplavzom ob posameznih toč-kah. V Skof ji Loki škofja Loka, 3. decembra Tuđi flfročja Loka je lepo proslavila pravnik državneg* zedinjenja. V torek zvečer je priredil Sokol akademijo, pri kateri so flodelovali vsi oddelki. Uvod v proslavo je bila veličastna Pesem sokolskih legij, nato je pa podstarosta Horvat očrtal pomen praznika zedinjenja, ki je obenem tuđi praznik »okolstva. Godba je zaigrala državno himno, potem 30 pa nastopili vsi oddelki vsak s posebno točko. Lahko rečemo, da je bila akademija naravnost vzor-na. Stevllno občinatvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, Je sodelujoče ob vsakl točki programa nagradilo z nav-dušenim aplavzom. Oficijelna proslava državnega praznika je bila v sredo. Vsa dkofja Loka je bila v sastavak. Ob 9. je bila shilba bo*ja ▼ župni fMJori »f.atteitii. *)mo+ laiKlmim proslave so bile tuđi po Oolah. Vrle Kola-šice so obdarovale 80 revnih dečkov in de- klic. Ob 11. je bila svečana seja Sokola. pri kateri so bili navzočl tuđi Komandant mesta, polkovnik Maras in creski načelnik g". Kaki. Navzofie je pozdravil podstarosta Hor\'at. nakar je sledila zaprisega novih bratov in sester. Med Sokole je bilo razđe-ljenin več diplom, za zaključek je pa orkester zaigral »Pesem sokolskih legij« ijj »Hej Slovanic Zvečer je bilo mesto lepo razsvetljeno. zlasti pa vojašnica. Pri večernem obhodu sta sodelovali dve godbi in vojska. V So-kolskem domu je bil oficirski ples. Hi se je razrv^il v pi-lsrčno zabavo. V Novetn tnertu Novo me^to, 2. decembra Liiliko trd'imio. da je bila letoanja proslava narodne^a redinjeaja, ki jo je priredil 80-ko) v veliki dvorani evojeiza doma na prad-večer samega praznika, ena najlepiih. kar smo jih videli zadnje čafie. Točke pettre^a programa, eo bile izvedene trezhibno in podane z redko finaeo, kar je v glavnem zasluga neumorne«« načelnika br. L. Pape-ža. Velika dvorana našega eokolakeffa $ve» ti^ča je biLa ta večer nabito poina oWin-stva, ki ie z velikim aavdu5enjem sledilo prosjrarmu in burno aklamiralo pri vsaki točki, mlade zvest? ftuvarje nafte domovine. Slavnostni večer je otvoril sokole4ci salonski orkester. izpopolnjen z mlajŠimi ftiani ki j^ pod veS^im vodstvom preizkušenega irlaebenika br. Josipa Poula zaigral državno himno. Slavnostni govor je imel društveni stairoata br. M. Marinfek. ki je v ognje-vitiiih b?se< (bolje orftioe), ki ie s svojo ljubkostjo in dovršeno podano skladno«tio. zela odobravanje vseb navzo-čih Jankovičeve slikovit* pro*te vaj« je podala v aezmanišani obliki moAka deca. Izredno navduSenje prieotnih pa je vzbudil nas top ženskega naraS6aja, ki je Kapleeal Mudrijev polkin ples in Jelena Dopodia: Gimnastiko a fineso, ki jo vidiž redko na odru. Mo£ki naraS^aj nam je dovršeno pokaza) skupina na konju in Roman &krga-ti^eve ritmične vaje. članice pa Bafcičev ritmični ples. Na koncu so nastopili Mani. ki so z veliko prožno-stjo in eleganeo opravili vaie s stalkami. Nastopili 60 tuđi deklama-torji. Celotno prireditev je zaključi! n*i popularni sokolski orkeeter z odigrano t*> smijo so-kolekih legij. V sredo. na prazoik pa se je ob 9. vrSila v kapitelfaki cerkvi. zahvalna w'užt-a božja, katere so se udele-žili vpi uradi s predstojnik?, obe sod!IW. drž. tožilstvo. komanda nieeta, vsa druitva in ostale korporacije. V oerlevi 0.0. franči-Škanov pa so «e udeležile zahvalnega bo«o-(=l;ižia ^ole Ob 11. 6« je vršila v SokoUken* domu svečana seja Sokola, na kateri je nastopil kot govornik znani novomeUci od-vetnik br. dr. Ivan Vasič, župni starosta. K prevodbi in zaobljubi, ki jo ie podaio okroe 50 novih 51anov-ic oo. naražčainikov, p« je iinel trovx>r notar br. M. Marinček. (H> tej T>ril:ki je bila prečitana turii savezna spomenica. V oMarled državnega praznika je Tij de-lo počivalo, raz hice pa «0 vihrale narodne troboinice. V eporaiumu s predstavniki oblasti, dru-štev in korporaoii je bilo aklenjono, da se meš?anstvo povorke op udeleži. Ob 19. •« ;p vršila samo vora^k« povorka z bakin-do po me^tu. MM povorko eo hi5ni posest-niki raze>vetlili okna svojih hiš, mnosri trgovci na tuđi svoje izložbe. Avto se je prevrnil LuitL, 2. decembra. Na državni praznik popo!dne se je pri-petila na ostrem ovinku, v nenosredni blizini Golobove gostilne v Selskt dolini bu-da nesreća. K sreči ni bilo člove^kih irtcv. Proti Skofji Loki je vodila zaprta limuzina, last nekees italijanske^a trgove*, ki se je mudil v dolini po trgovskih opravkth. Avto je šofiral gospodar sam. « zada i »*t sedeli dve dami. Čim je privozil preko mo-stička in hotel naprej. se ie pojavi! pred njim voz s iuloicnimi drvmi- Avto se je hotel umakniti, iui ostrem ovinku ga je pa vrglo s ceste in preko Surpe pod pot Avto se je prevrnjl in oblcial s kolesi navzgpr. Potniki so polagoma pnlczli is njega. Po čtidežnem neključju nišo »»dobili teijih po-sikodb, marveč so odnesli U nektj manj« ifih fiasK An*» oo ftis^il i wn*h lo -▼#■ Hfifiii topet us eealDt po^en p* (a |e od-peljal Jeietov avtobu« v Skof)o Loko. kjer so 9« pri Btlaoti popravijalu Avtu, ki je odletel t ceete, so se polomili blatniki, »trpe! pa je tuđi druge pofkodbe. slasti ne moto rj u. b Kfaa]a — Porobe V ponedeljek ete se porootfe g. KunsidJ Stanko, bnvekf snojster ▼ Fve-iernovi uliel in gdč EH I>r4fi, frizerska pomoćnica. MUdemu peru nsie tskrose čestitke. — Poskuton Wom. V no*i od srede n* četrtek je botel nekdo opleatti tMovino s železnino »Korino« na vidovdanekl eeeti Najbrže n je od wd«j fies rrt pripksil na dvoriKe MajdiČeve hile. Čr se Ie ni zvečer Um kje skril. Namenval je skosi pisarno vdreti v trgovino, to se pravi, da je vse okoMićlne prav dobro poznal. Na oknu pittroe je odmaknil Teternice, aato pe z roko razbil sipe. 2venket in ropot na dvoriiču je pa sli5*la kuharica v prvem asdsrropju. ki slučajno še ni spele. Začela je vpiti in to je vlomilcu pognalo strah v kri ter jo je jadrno odkuril. odkoder je primci. »Kovina« trpi !e škodo na razbitih sipah. — Karambol. V Kokri sta trčila na državni praznik »kupaj dva svtomobila S poltovornim avtomobilom se je popoldne odpeljsj Sfnranac Zlatko v drufbi svoje le-ne in ie itirih drucin oee*> ae »slet v Kokro. Cetta pa je bilt radi voMieo sootakft. Is netnuefa vzrok« je iimonaeev avto treil akttpaj r banovinskim svtomobltom is Ljubljane. Dočim se ie Simunac precej hudo pobfl te si protreael »oftajta« in ao laijt pogodbe dobili tuđi njego* lena io ostali Stirjt sopotniki. pa tuđi njihov avtosnobli se te precej reibil. je ostel bapovinslri avto • potnUd vred nepo*odov#s). Simunačev avto ao poten pHpdjtfU v ICf»nj s SUlvče-vim tOTomim avtomobrlom, — Dv» zmtmivi prtdtvmfi Kran|emi»# opoaarjamo na droje predavali^- ki se wr* »ita jotrt zvecer v gimnazijski tef^vadasei. Na vabilo kranjskih nsrodno-obramNijh druitev bo predavši g. prof. Kun>er iz L)ub ljane o kulturnih in narodnih razmerah na Kočevskem To predavanje bo ob pol 7. zvečer. Ob pol devetih pa bo otvorirveno predavanje Jć lige v letoinji sezoni. O Pra-$2i in lepotah češke 7«ml je bo govorila gdč. inž. Eza Sernec. ki je v Pragi »rudirala. Obe predavanji spremljaio skteptične slike. — Ttč»i 耊čine PoudariU mo *e potrebo, rvaj se poleg dijaskih teča'ev. Icatere prireia JC Hea. priredi tuđi tefai za odrasle. Aktualen bo zlasti letos, ko se naae So kolstvo pripravlja na vs«soko1ski zlet v Pragi. Zato vabimo vse interesente, naj se taicoj prijevijo gim. slugi a- Lebarju. Sumliiv rožniški blagajnik Ljodje z dna to v skupni nevarnosti zelo solidarni Ljubljana, 3. decembra. Te dni je ljubljanske policija odkrila v neki baraki brlog, v katerem so se zb'rale prostitutke, čita!- smo da jini ie nudiU zavetje »tarej§a matrona. Lovile so v svoje mreže moike in se jim prodaiale. ako se je nudila pri'ika, so jim pa tuđi vzele zs spomin uro «li denarnico. V Ljubi iani pa ne prebivajo *«mo 5tarejš^ matrone. Wi \* lcorUcajo oro&titutke. Ljubliana ima tuđi ze tako zvane »Mricije« kakršrvh ne manjka v velikih mestih. Tud; v Ljubljani so moSki, ki se preživljajo r naibolj podlim pokličem na svetu .ia t*: način, da vz-amejo v naviderno vaTstvo izgubljene ženske, katere naženeio na ulico, da «,e prodaiajo ter žive od njihovega žalostne^a zaslu^ka Kadar grc m kož^ pred sodnikom, so ijudje iz dna dostikrat čudovito solidarni. Tako se je zgodilo, da je b'l neki Matevž. ki mu je obtoinic« očitala, da ie izkoriSčal neko prostitutko. oproš.Ten Sndniku ie ob-tolenec izjavil. da je bil »amo enkrat ka/-novan. Ko je sodnik pogledal v akte. ie na-5el ▼ kazenskem Hstu nič mani kot Štiri-najst kazni. — Ni bilo samo enkrat! je menil sodnik. Obtoženec: Aja. ve^krat sem bil po ne-dol*nem obsojen Sodnik: Po nedolžnem pa ne obsodijo sodniki nikogar dcselkr^t zaporedomaf Obtoženec: O. to.kar tako /apiiejo v akte. Sodnik: Kar tako zaradi lepiega vptsuje-jo kazni v kazenski li*t Povejte raje po pravici, ali ste izkoriščali Maričko Poslušajte, kaj se izpovedale priče. Ćele noči s.te presedeli v zloglasni kavarni *n ponujali Hari&ko drugim. Take ljudi borno v Ljubljani za tri i. Obtoienec je zanikal krivdo. Pripovedo-val je, da pozna Mari oko že 4 leta in je z njo zaročen ter jo bo tuđi vzel za ženo. Policija je sporoćik sodniji. da je Marička z-nana prostitutka in da se s prostitucijo prežirljajo rudi vse njene prijateljice, ki so bUe v procesu proti Matevžu za pričo Obdolžitve so bite hude. Ena iz med prič je podrobno pripovedovala. kako je M«-ričita z Mateviem po Rožniku lovila moske Matevž se je skril v bližim. Ko je bilo opravljeno, je Matevž pobral Martčki zasluženi denar. Ako je dobila raanj kot 10 dinarjev, jo je prctepel. Se huje jo je prc-mlkastil, ako m dobile plačila, ker jo je moiki odkuril, ne da bi placal, ali ker Marička, kdo ve zakaj. ni zahtevala pLačila. mariCKine tovansice so i>iaievz« Krrnie za »rožnRkega blagajnika* Ko je bila Ma-ričTta v z^poru, ker so jo ujeli pri raciji. ie Matevž priše! na policijo k> se ifdal za njeneđa z-aro^enca Na ta ntčin se mu ;e večkrat posrećilo Maričko rediti Iz zapora. Matevž «e *e o^abnn »nrejal, ko mu je sod nik predoči! vse ©bretnenilne izjave prić. Zagovarjal se je. cU *o %e len»ke ma^eva-le Odlnčilna ie bila seveda \ij«va Mariftke \n ta je bila razbremeniliva. Zanfkale Je. da je prostitutka Zanikala je rudi. da io »zaročenec« iz-korisča in pretep«, ako mu ne i7roči & prostitucijo za9^uier>ega den-ar-ja Reva ni mogla priti oser>no pred sodni-ka Prečitaii so njeno pi«neno izjavo 2e dlje časa je v bolni^nici, kjer si zdravi hudo spolno bolezen. S tem je Maric*a postavila sama sebe n« laž, kajti obreme^nil ne priče ao se izgovarjVale rm njene izpove-d; in priznanja Ljudje iz dna *o v tskih primerih solidarni, ker vedo. da so drug drugemu potrebni, kajti vsi, ki 90 nad nji mi. &o prot+ njim v 1 meni; postave, molcii Čevlj«rski mojster O. Frcnc je priznal. da je v Tupaličah swnil orotnika ioberjs Franca z roko v obraz. Skesano je obžalo-val »incident« in se ix^ovarja-l, da je bi! pij«.n. Orožnik je tntsrveniral, ko se je O. z neko družbo prerekal in pretepsl pred go»tilno ter zahtevsl v imenu postave moj-strovo legitimacijo. Mojster se je pa na-Sopiril in ukazal orožniku, n*j v imenu postave mol^i in Se sunil ga je z roko v obraz. Za svojo objestnost je dobil 2 me-seca zapora pogojno za 2 leti, ker doelei še ni bil kaznovan. Delavec v tobaoni tovarni O. Joeip je ps prišel navzkriž 9 poe>t«vo pri burnih dogod-kih dne 14. junija, ko je goret sokolski paviljon v Tivoliju. Rogal se je strainiku, ki je aretiral nekegs izziveta, izzivač je pa stražniku pred policijsko direkcijo pob«g-nil Stražnik Abram je dobil pomoć in bc spravi! na zaavnehovalca postave in zakona S težkočo sta ga ugnaia dva strainika in ga spravila na varno v zapore. Tuđi O. je obžaloval svoje deranje, čež, da je bil pijan. Prišel je ravno z zabavišč« na vele-sejmu, vrhu vsega mu pa ptjaća škodi, ker je pri vojak'h padel s konja in si pretresel mo/gane Sodnik mu je pnsodil mesec in 5 dni zapora ter 60 din denarne kazni. O. je prijavil priziv. Prosil bo za pogojno ka-zen. Iz Maribora — Češka opereta na mariborskem odru. Konec vojne je odvzel Dunaju tuđi vodstvo v opereti, ki Je nekoć slovela, zJasti ko so nastopali Strauss — Millocker — Suppe in kaaneje pod Leharjem, Kalma-nom in Fallom. Vzdržal se je nekaj časa madžarski tid Abraham, zadnja leta pa si je v tekmi na operetsem polju pridobila prvenstvo češka opereta, predvsem njen glavni aaatopnik Jara BeneS. Za premiero njegovega dela »Pod te goro zeleno«, ki bo v začetku prihodnjega tedna, vlada že zdaj veliko zanimanje. — Tujako-prometao zvezo v Maribora bo zastopal na tu jako-prometni konferenci v ministrstvu za trgovino in industrijo v Beogradu Zvezin ravnatelj g. Josip Looa. Na dsevnem redu te konference, ki se bo vrftila od 3. do 7. t. m., je tuđi vec vprm-ftanj s področja bivše mariborske oblasti. — Licitacija najdenih predmetov bo v ponedeljek, 6. t. m. v običajnih prostorih na glavnem kolodvoru. Pričetek je ob 9. — Mariborski iah. V devetem kolu Aa* hovakega turnirja za prvenstvo M£K je ftetinc premag«! Kresnika. ini Prek Lu-keža mlajšega* Mišura Senico. Kukovec Nosrnna, Luke2 star. Radoliča, medtem ko sta bili partiji StojnSek : Rupar in prof. i Sila : Blen prekinjeni. Stanje po devetem kolu Je sledeće: Kukovec 9t in2 Prek 7H, j Lukež star. 5H, prof. Sila 5 (D, Stojnšek 1 4H (3), Bien 4}fr (1), MiSura 4^. Nosan | in Senica po 4. tetinc 3Vs, Rupar 3 (1). Lukež ral. 2, RadoliC 1% in Kresnlk H točke. — Nsj mejl prijet. Orožniki v Mežici «o zjutraj blizu avstrijske mele priieli 36-letnega elektrotehnika Josipa Brajdiča s I Suiaka. Pri aretirancu so na51i 3000 din in ve* sumljivih listin iz Pakraca. Na brzo- | javno vpraftanje so bil! oroiniki obvtičeni. da je BrajđiC zagre^il pri nekem tamkaj-Snjem podjetju ve£jo poneverbo. Aretiran-ea ao izročiH oblast em v Pakracu. Ukor velja tima. — testira konjem poreza) repe. Mariborski mesar Josip Heller je prijavil policiji, da Je niegov odpufčeni ponnočnik poreza) šestim konjem repe. Policija za-aleduje pomoćnika zaradi trpin^enja živali I bi mradJ »kode v zneafcu 3000 dinajjev, ko- — Boko ai je od^Lrelil. Ko je v sredo dopoldne atikal 15-letra posestnikov sin Konrad 2unko iz Kamnice po bližnjem go-zdu, je naflel v grmu lovsko puako. Ko jo je hotel potegniti iz grmovja, se je nepriča-kovano sprožila in strel je odtrgai đecku levo roko nad komolcem. Nezavestnega dečka 90 prepeljali v bolnico. — Za 10.000 đinarjev UAećjih ko« je bilo ukradenih Valentinu Smodeju, meaarju na Pobrezju. V zvezi s tatvino so orožniki aretirali oeem oseb. — AvtomobU v plaoiealh. V sredo zvečer sta se vračala mariborska zdravnika primarij dr. Lutmaji a soprogo in dr. Marta v avtomobilu od nekega bolnika v Slovenskih gorlcah. Na ostrem ovinku blizu Sv. Jakoba je avto strmoglavll s ceste na travnik. Avtomobil je bil v trenutku ves v plamenih in potniki so pri tem zadobili lažje opekline Avto je zgorel. Odgovor zobnih tehnikov Ljubljana, 5. decembra V bojazni, da bi se konfao Ie ne r^Silo zobotehni&ko Tr*rsAanje. objavlja J>niStvo zobnih zdravnfkov za dravako banovino star odloic miiiiatrvtiva socialne politike in ne-rodne«a sdravls. ki k bfl izdan 19S6. leta 3a Stevilne ovadbe zobozdravnifikih drufitev, katere so končno tuđi rodile njegovo v«e-bino. Za objavijani odlok je danes že mnogo prepozno. ker so si na merod*jnih mestih v Beogradu o tem vpraAanju popolno-ma na iaanom im to tako, da bo iuimarje* nje zobnih tehnikov likvidirano s spremem-ho zakona iz leta 1980. in z uve*Oo ^trove-ea državnica dentističnega i*r>ita po 13-!etni dobi prakticiranje. Z i^prpnl*m^ami zakona bo pa v&ntilira-no tuđi vpraSanje 7obrrih zdra\Tiikov. ka»*f fiam načelnik ntinUtrsirva naro^Jneija ^drav-ia dr. ivaniČ je izjavil naši deputaciji v Beoeradu. da ie 18 meeeftna so^cialiEaeija 2Z. w>bnRi fdravnikov mnoco prekratka za dohro in veatno irvr^evanje 7obo7dravnihke-sa posla, kajti potrebna «0 najnruinj 4 leta Mar je v interni narodnesa zdravja. ^e se veiba jo v zoboodravnitetvu Aploini zdrav-uM aejDo PO 2 mesee* in #• mtnj ▼ Ofditta- H|sii l^et>l>on*kih zobnih riiravnikov?! Mar I« tuđi to v intetf*t*»u unrodii^M^* nirtkvja, će »pioiaefta zdravnika za caaa ujakove SpeeiaUsiaeije za zofcosdrarstvo v inozemstvu najdomoKa žena. ki 3e 7<>t>oteihnka ni?! Is tojra se vida, da je narodno zdrwvje *»-riK> ie putila fraza, ki naj obvaruje mono-polni poJoŠat sedanrh gt zol oih pravni-kor. Rooar pa zanima >vnra$A3ie sobnih tebalbovc u« ^o^no, bo načel 8tvareo odgovor v brošuri >Za pra-vice zotx>tehol*tovc Zveaa aaaanvoerto^nih »olK^te-bnikov lueo- 6lae4|e> Ljubljana. KOLEDAR DeJieat Pcra hataN6mi: FranAftek DANAŠNJE PRfBEDITVE Kino Maiisa : Doiomiti v piajneiMt #>amo ob 16.) Kino ld«al : Kembrandt Kiao Sloca : Pa tor Vojt4i Kino Io«od : V /a^iti teme Kino Moste : f\>d srefno zve-zdo m LJu-tavna tfroznica Koncert piajmta Ivanu Soim ob 20. v veliki FiLharmotiifni dvorani l'drufenje f«*tn»kov javna predavan^* ob 20 v dTonui re^tavraciio pri >LevnK. (Pre>-da^atelj iuri«t (teovnik1) Uarvleoje 1 eznifck'h uradnikot oreda* vanje o ^Bratih ^ul>icih: ob 20 v »ancilti proatorih Ljubljirnske-v«m hotelu stanitval ■« nu mehkvm aedel. Prmv in pravično bi hilo. da h> stanovali v njem tišti, ki ga Urade, tore} delmvci. Pa n* bodn Z žerjetvoni vrtd jih (xfi/ouf, čim bo hotel dogrttjen. ktr bodo potem nepotrebni Tako je pač ure fen ta nai mvo-iem »\*et lr potu *\ojvga obrada delai in se trudiš, ko je pa delo slorjeno. pottanti nepotreben in te ođslove T(t je pn samo prispodoba za uvod Debata o nepotrebnih bi bila zla*ti v na-Ših rmzmvrah kat zvnimiva in potrebna. W č*li amo k> sicer ie. \*ćeraj je bila sprolena, samo bojim j*. da /» nu borno i*oJ/// do konca. Pri na* ostane vse samo načeto, nwtz$ovor(eno. Jaz bi si ne upal odfrnoriti na vprašanje, kdo je pn nss potre bon in kdo nep&treben, ker nhrtam pri rokah ta- **§l]ivih podatkov. Vem pa, da je potrebna noć, ker bi brez nje ne inaii ceniti dneva ča bi ne btlo brozge, bi se ne zavedah, krnj jm g/adke suha pot Htez smradu bi nni nos nm čutil prijefnih dikav In bodimo od-kriti — brez hinavcev, licemercev. podle-Jev, br#z kričačev tn pokojnih patrijotov bi ne razločiti v sivi mnt>i.n.i odkritosrčnih, poitenth, značajnih, skromnih m dosicdnih ljudi. Prepustimo torej smki pavovo perja In zaključimo debato o potrebnih tn ne-potrabnih* ie pred no smo jo prav začeti, S fiCm&ttega piattta Retntontaclt (Kino Ideal). Ka.kor »o v literaturi iiadnja leta v modi bio^rafij* velikih, slavnih in genijalnih ljudi, tako se tuđi sve tovna filiaska produkcija prizadeva s filmakimi aredstvi prikazati življenje gt-nijelaih oaebno«ti: vlaciarjev, znanetveni-kov in umetnikov. Kakor pa je uspeh bio-gra-fij veliklh moi odviaen od sposobnosti In kongenijalnosti avtorja, tako je uspeh biografskih filmov odvisen od umetniftke u»t var jalne sile toimaća glavne vloge in v veliki meri tuđi od rciiserja. Kot interprete genijalnih ljudi srećamo zaradi tega v zadnjem Caau v filmu najboljde filmske igraloe (Boyer, Muni, Janings). med katere đpada tuđi Anglel Charles Laughtoa. Kino Ideal predvaja film »Rembrandt«, v katerem igra L*ughton naslovno vlogo. V dotkrem apominu nam je ta Igrralec iz filmov »BednU, « *Upor na ladji Bountyt, >OCetova ljubezen^. Filmski obiskovai^c, ki Mta v reklami njegovo ime, ne pomiđija, temveč gre gledat film. I^aughtona je vred-no gledati, kakor je vređno gledati Janing-aa, Munija, B«eryja, Boyerja i. t. d. Film »Rembrandt* je elitni film, ki kinematografske mase ne bo zanimal. zadovoljil pa bo vse izobražence, ki jim je dano uživati subtilne ustvaritve v filmu. Režija tegm, filma bo pa marslkoga presenetila, in sieer neprijetno. Režiser Aleksander Korda ni bal đosegel rekorda v režiji s tem filmom. Refiral ga je preveć literarno, kar bodo obCutlli posebno tišti, ki ne obvladajo »n-gled^ine, torej večina ljubljanskih kino-obi-skovalcev. Film ima cisto svoja sredstva aa izrafcanje in tolmačenje življenja in eveta, kakor ima svoja Literatura, gleriaHa^e ali ples. »Rembrandtđr je na pol filmsko in na pol literarno delo. V filmski režiji, od katere zavisi već kot polovica uspeha filma, se Angleii Se ne morejo meriti s ^raneozd. Američani in Rusi Ierralska moc Laughtona pa re*uje v filmu tRembrandtc, kar je režiser zavozll. Naše *$&A?*lišč? DRAMA Za^etek ob 20, uri Petek, 3. decembra: zaprto. Sobo ta. 4. decembra: šimkovi. Izven. 25ni- žane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 5. decembra- Ob 15 uri: Prince- ska in pastirček. Mladinska predstva- va. 21nižane rene od 22 Jin navssdol. Nastop sv. Miklavža in njegovoga spremstva. OPERA Zaćetek ob 20. uri Pdtek, 3 decembra: Ccrenjski slavCek. Red Sreda. Sobota. 4. Jecembra: Anćka Red B. Nedelja. 5. decembra: O\> 15. uri" Prodana nevesta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. uri- Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron. Tzven Znifcnne ce- np od S0 din navz zopet offno«roče«o normalno rielo, v ta namen bi morali nekoliko popustiti i pekovski mojstri \ pomoćnik i. Peki zahtevajo tthdi ustanoviterv prisilnih združe aij. — La*ni industHjol proti povlftanjo *<*-leznifcke tarife, v Beogradu je imela te A ssssr ^BssC SBBSsf SBSv bbVbbsbT ^bbbbbbbV NajviSja fronta svetovne vojne v doku- mentaričnem velefilmu DOLOMITI V PLAMENU Dane« predstava samo ob 16. uri, ob© večerru predstavi odpadeta vsled koncerta Premiera izredno lepega in napete^ra kriminalnoga filma V ZASCIT1 TEME (Schloss Vogelod) v glavnih vlogah: Hana Stuwe, Carola Ilohn, Hans Schletow in mali Peter Bosse Predstave danes ražen v Matici ob 16., 19.15 in 21.15 uri. — Na£ prvi letalski general. Letalski po!kovnik pilot lovec Borivoje Mirković, drugi pomoćnik komandanta zrakoplovstva je postal s l. decembrom letalski brigadni general. Naše vojaSko letalstvo je dobilo s tem prvega generala, kajti general Mirković je prićel svojo letalsko karijero v snih ohrtnikov in predaednik čev-l;ar.-?ke bolnižke blag>ij*>e g. AJojxij Ei »a-vev„ ^tar 72 kt. Nad 2o led je bil pokojni naiod^n na naš list V Ljubljani jc bil splo^no 2,nan in priljubljen zlaati med o*>rtn*kif ki so kot marljivega, po*tenega in a.načainfga moža viaoko cenili. Pcg-ieb bc jiitri ob li- izpithi mrt\*aSke v^že na \: lovdar.~3}:i copti. Bodi mu lahka zemlja, te tko prizacetirr. rvojcein na&e iskreno so-žalje-! — Album planinskih slik je pravkar izdalo Slovensko planinsko drufttvo v Ljubljani. V albumu, ki obsega 50 slik, je podan zbor in izbor fotografskih timetnin onih plsnincev. ki znajo s kamero zaje-mati lepote na Se zemlje. Sami znani naSl foto amatorji so prispevali svoje najboljše za ta album, ki zasluži vso pozornost in ne bi smel manjkati v nobeni družini. Zbirka predstavlja najlep^i dar za Miklavža ali nekoliko kasnejc za Božlč; dobite jo v pisarni 8PD na Alel:sandrovi cesti 4/1 v Ljubljpni in v vseh knjigamah. Hitite z naročitom, da ne priđete prepozno. — Drugi album planina!*. :h slik je že j izSel ter je na razpobigo v pisar ni Slo- j venskoga planinskega dntStva v Ljiiblja- • ni. Ateksantrova ce^ta 41. Posluiite se prilike, da da rujete po^netke naših gora svojim aorodrikesn in prijateljein za Mi-klavža, ?a Boi-J* al* za novo loto. — Ne^i'e^a ni^oli ne počiva. Iz Zagorja ob Savi so včeraj popoldne prepeljaii v liubij&nsko bolnico težko poškodovanc^ga žeitzniške^a iclavca štefana Benca iz Do-ienje vaši. Bere J** tll zaposlen na progi, ko se je s hrii?a nad ntitn zruSila velika 9ksHa, ki je p&cHa naiavnost nanj. Poško-dovala ga je na tilniku in siotar tako hu-do, da ie pri priči omeđiel. Na pomoe so mu prihited tovariš, ki so ga prenesu" na postajo v Zagorje, Hjer ao ga naložili && vlak, da ga je propeljal v Ljubijano. Ugo-tovili so, da ima Bene po>cy po&totiL* aa tttniku tuđi pr»trffnt možgrn**. Na Ko-roški B#a m j« v^tmj U*H pemrnncn 25-letni deUvec AaUm Vkttc Ko m je peljal na dek), mu Je na mokri cesti spodtetelo kolo, da fc p«đel tik sadel * glavo ob o*-atoščm. PretraMl M Jt mol«aiic in utrpei ie druga BOtraaje poAodbt. N4 taci btrooa Borna, da PutorUofu pn TitiCu ja rCensJ tepali Biod Ekttnil non 971»tnemu tacacju Fraocu C*rkovx»4ku. Z Qoawu>k»ga. ao pr*-pa^ali v bolnico 21etao |>oafMnlV zlila na#e knec Kropa io ie oparila po vaam tetepu. li Kr- melja pf* dt- J«^i*u so prepeljaii v botaico rudarja. Matevia Rlho, ki ga je nak na^ padel in taaj« poftkodoval po glavi. — Pogreb coip« Aji« PodkrajSkaT«. Vl+-raj ob 15. ao ieprad mrtvaike veie iava-tii£a 9v. JoŽefa prepeljaii seroske osUak* zatluine aarodae deUvke gospe Aoe Pod-krarSek-HaramhaAo-ve k TOJfnemu poSitku. Ka utdnii po ti ao jo spremili pole 2 u£ak> ^jiih ?orodnikov in znaocev Stevilni prijat elji, med nj!mi uprava dnifte OtD z njenim ?a.s>lnini pretfc»edmllcon» Rohrman-jom. narodni rv^lanec ko Turk In ninc«i driKri. Xa pokopa li Vu*ta«e od p°-koinire nos'ovMa tajnik CMD ravnatelj Oru-d«*n in prf^d^f^inir« Sentpeter^ke f?r:s!c? podružnice CMD srodna Nflka PotoČnileova.— Vrlo in plemenito ž*vk^ bo v**a na5a iavnoet trafoo ohranila v nailer*«m apomfnu. — Vreme. Vrmn?(nflka napoved pravi, dn ho oblaSno. restnno^'tno vr^me « d«žjemn. VCeraj ie d»?e*i-n1o v Liublfani in Marihoni. Naiviiia temperatura je znaAala v ^piitu 14, v Mariboru in Beoeradu 12. v Zagrebu It. v Sarajevu ft. v Ljubljani 7, v Sk 5 kg- La**xik to-vame Ima nad 1600 din Skoče. Na živil-akem trgfu pa je drzen žepar ukradiel Francu Pet eri Im denarnico 3 140 din gotovim* — CJerKvcTia tatvfn*. l^«b!jo.niika poU-dja je b!ia te dni obve*čena. da ;e bilo v no^i n* 28. novambra vloral}eno v cerkev v Bartolovcn v Hr"at5»kem Za^orjii. Tat >e odoie^el zlato nionitranco ter križ, v skupci vred»o«t! nad 30.000 din. Sled za. tetom vodi v Slovenijo in «o bile o drz-nam cerkveofim ropu obvelfione že vse oro*nl*kp porta je. — I>ve tatvtnl v Vidmu. Iz garaže go-sMlne Kunej v Vidma-u prt Krlkem je ne-kdo odnessel trgovđtemti zaotapnlku Josipu Hrtb&rju nov, rjav uanjat kovčeg, »va-tlosiv pla5£, dve aktovki in vefi vzorcev blag^- Hribar je oSkodovan za približno 2000 din. Dalje je bilo vlomljeno v stanovanje poštneg« Bluiltelia Josipa Motore-ta v Vidmu, kateremu je tat o.*in«3fcl več pa rov čevljev, nfckaj ptirov hlač in prec&j parila. — Zasiedovana *vedrt>vo». Po rasanih kraj ih Slovenije se klatlta 36l£tni Makfc Lončati^ in njegov tavwUt Jop»o OreSfa-nin, po domaće rSukalj«, kl sta akrajno nevaraa vlomiJca. Sredi novenvbra sta vlo-n-.ila v prostore okrajnega aodišča v Glini, odJcoder «ta odnesla 63ft8 dir, nato pa po-begnila v naše krj«,je, kjer ju za^leđujejo orožnikj. Zasletiovanc". sta 25ek> naaHna in nevarna, k«r »ta oboro4e«ia. — Avto povesti kolcsorja V Čakovcu &e i3 pripetila v sredo popolcim^ tefika prometna rieer^a. Tvan Gerčan «=e je |>eljal 6 svojim prijateljem nu kolesu. Poffovarjala sta se in tako ništa opazila, da vori za njima avto. feofer je vozH pravilno po desni otr-.ni. German in njegov tovariš pa po na-pačni strani. Na ovinku je padel !,iiva ljubavna tragedija. V no-vosađakem hotelu >Lokomotivat se ie od iffTala v pređo zvefer pretresljiva ljuhavrut tras^niiia. Delavec Gj'uro -Stevcič iz Petrrv-erada je ubil svojo priloinico Elizabeito Ha-ro. r^otem si ie '^a hcM koncati živlienje. Kl>zatrta je bila eoVariea v hotelu in 6 Skvrčeni fp im°la že dve leti ljubavno razniarj^. Nedavno ga je pa zq,p;ui&tila. St ovci* ie zo'ilpval pa i Rr* vrno k nieiMii. K^t pn nf hotrla. jo je zahodol ? noHe-iv. da ie tthh] prevozom v bo1n:oo vziihnila. /abotia! ie tuđi v-ebe, tako da je nialo upanja, da bi csiai Siv. — Si« ubll ofei* Tz ftako^ca. potoćajo. da se ja odigrala v obmsjni vaši Z^viiid v ponedeljek krvava rodbinska tragedija. Prcjnožni kmet Petor Palež j\- ?'vel do lani v srečnom zakonu s srvojo zono. La^ii »e je p*» s^zna.nll t neko razuzdan.k<>. In med njima se ?e razvilo ljubavno raiznner-je. I^Mično jo je pripeljal ćelo domov in cakonaka žena je morala prev^zet: vlogt) dekle. v hiši so vladale nevađržn-e raane-re. Petrr>v sin je nekai 6aao prenaSal ro založen z moreki-ini ribami !n ttuii ranili rih je bilo na iz.1 i-ro, toda sosTv>dinje so se nenavad^o malo saniiTtale sa p«T«tn9 apectalitete, ceprav si-cer v za^tku meseoa cve4e kup&ia tuđi na ribjem trjju. Naprodai ao bile lens eknŽe no 56 iiin kff. »ardrle do 20. sardelice po 14 flo 16 din, trilje. morski list in zUtioe p»o 4O r»?n, zohatec, oslići in rbun po 30. cipli* po 24 din kg-. Š5uk^ so po 18 din kg na-prej. Na izbiro ie bi!o tuli žahjih Vrako«? —Ij Oflpiranje In EapiranJ« tr^ovlfi r L.j«W>vii. Kr. banica uprava > izjemnrma r{btovaJiucc' od- { peto do 19 jo mrft v mš*fr pm* IO* lrimatm 5. t ju. Ib na tfato nijiljii 4ftft 19. t. aa. botlo t?yoflrtot t I^šb^JiMl fM on ooprtc. BoFyAiB>j0 Ttf&p&tv, «11 AIHi ipirtlt FnpBjt AftM m btie sa micali * y pfidh fUbjMj fc*^ T^i koi»rlc U pa *to tedali» m). V»- njakl, kl utrnuo ▼ l4**p*A pm*— V* v*oe. t*Mwtw> a rmešOm )•* o* m p »* ka«ftlo, d* Je bo|)», *• ▼ phrt^b pe»fi fc»- lor. ShrtnU » fb «1» dota* pod ktM do>vot^ ^l v IH^r>BMt. •. JfsJbfS Jtti po nH^ >edla rja. pred«B >h tato amatl aop^ 1»-postaviti. —1 j AfcadMMld p^vflkl sbor s ». ICupoI* tom na ćehi je vmlen positlvun ▼ »tori-sld pevikl kulturi, taj fm prtttrrajo p» vseh svojih uspehlh med najbolji« looika zbore v Jugoslaviji Leto« J« minilo 10 l«t odkar m je APZ uaUnovfl kl potekle Jt 10 let trudapolnega in itk> mptlBtgi. d*l» mladih idcalinov. S koootJtom dae 13. d«-cembrm bo APZ proalavll ta Jubilej. Konce rtni uapehi A PZ-ja ao dJajBl aarađi i*- razite, pcmtene libire ptofnmikUi toek, kakor tuđi larađi «trogo uinttniikega po-dajan ja * strani abororih p#^oit. Bres dvoma je, da bo APZ ponovno ic- bolj potrdil svoj sloves na jubflejnem konotrtu. Pro-ciaja vstopnlc se vrli pri vntarju ml uni-verzl dnevno od 8. pH"-3ditev je doloSena na din 10 za OFebo. odnosno 20 din sa dru ti ne fereh oteti in 25 din za družine Itirih <*eb. doddcval bo druStiveni jazz-orkdstor. Za nedeJfcki ^i-stop j? vftopnin* 4 di« za odrasle in 2 din za otroke. Za đarila a« pla£a ? din od koaa; darila «#e bodo s|)rej*tnala v društveni pi-«?ami v soboto 4. decembra od 15. ure da$je in v nedeljo 5. decembra ofo 10. do 12. ure. NTa v^akem *larilu nai bo ra^lo^no n*pteano ime in stanovtnie dotitaiVa, katerem« je nam«»niero oarilo. —lj Mfklavtevfmje Sokola n« V\&j bo za odrasle v ar>boto 4. t. m- ob 20- v *lvo-I rani Sokolskeea domA. Timarila se bodo aprejemaia v soboto od 15. dalje v (imitVe rd pisprni. P. n. »tarfte proMmo, da T ao- ^M^Jtt, kflr bo omo oIkIuwm M£klfevS ▼ Md^^ I. t m ob 18. NtdaiJdDO mfitiwv- ibNk da v a**** pAltdo aa aUOairfteva- ^K^ bo 11M iartdno uteaimo. Po ofkd-JtkMn ^ovtdtt bo ptai ** ■•iilUli prvo* ▼n£n#(a Javia. XJ^ww*a- —U Oisfmk rttrifv o^ledae Ifaćrnto* ••to «a BsUgittdivi bo v pcMdaljek. dne d. dMMMVft • s4#d#dni đDOVfltai pcaon: l. FiaUaiM^Je pod. TodJt R«Wfa Kotom-o* K>twm t 9»*du toli«. 2. jjriapontev ■^■^■^B^M *Bai|| V^B^fcrW^B^^I A^^l^j^L^ VAft^tMA k «te tUnMbfjft uMcdta. UpmvlUljstva —IJ Dwruk« g no dia > tiUa ia^n- }Jmm 1- t. V. Ofcrof^ 17. v blizini Krjp«r-ftfrm Ugwrhf alt ne Majtocim trfw. Po-Km MmQ€»mi na «•!«•»}*4i tn gnnlcevju « afcrioptl^nimi slikaniL Prijava ii. S^i^i Anckei. —U MikUrlefABJ« ▼ kletni resta>rariji >Bneve< tuđ bo prin^lo obilo doh^e volje, 0OVeha darov in ple*a. Durila za i;o^t^ s« «prei€«najo pfi blagajni. kl«»r se hi-ii lafcko r«f*rvirajo mlze. Zapocnoite il* N1» kl«?! t >Rmwiliana^i*l{« v SoMrtkfvm dOTTi« ?voj oW»ta.h! ^MfVla^^ vefar« Popoldne o*> 17.80. bo Viktavi ob-daroral mladino, zveJ'er ob 20. pa oW5^ ▼se pridne obrasle. Zv*%?er po Mlktcv*#vto cd 14. tire dalie v pisarni Sokolskima don«. —l\ ProSnla k«Ti«arj«v na migittratu re«tno r»-Aoirto na račun zaaluiika. ki }im ea lol^u^ podije, okroe 90.000 din. Vfleraj «o pa proBilri Tvedeli. da ho jini proSnjo ođklonili. Zato so «♦ dan*« ob-rrtili v d^irmtiiciii na Šumna r zadnjim utjftRa4u^pa dbf&T* (daraiu4Ja din. BaMS* nie), vhod s Ratođvontot uUoa Pralava-njt o ftvijeatfapoti to um«tnflMb daflli tCJl dvvti tjrat^v toodo ^rmlJiJi alLkjy (Mo na| bt» v*em drugim sa vzor. —lj V>ra\a\ Elltnegm kina Mattee otor*. 4da. da je urm« pivdstaiva lamo ot> 16 uri, obe ve^emi predstavi odpadeta samđi kaoceita Predvaja ae fitai *Do4o-tn4tl w plaantjouc. —lj Literar^ v^Aer prtaianlfc prima** lidb nejmikov in pi«atPl*ev priredi <$ru»&vo >Tn.bor< v ^trtek 9 t m ob 20. v ctvr*. rani I>elavak • ?rtxvnice. OtloimKe ix svojio, d«l bolo recitirali liteaatl seuml. So^k>»« 4. deeemhra 12: Pia&Ća za oJoi^o — pisana ume* ?od-M v*wUi in pewnire vrae* 12.4fi: Vre*n«, porobila. — 13: C"a» »pored, olvr«atjla. — 13.15: Plo^i 7a pio&o — pi«aiM Kmem gad-ba ve^e'a in ^t^ini^e vm?s. — 14: Vrera«w \H: V^el »1ekH«itt (Rntlijrfri orkerrfer. — lft.40: ProfTram javnih d^4 ▼ dnivatei l>ano-v^ni; Ilidrotehnilia (p. ini CirH Žrit'.rie^. 1^t. C*a«i, vreme, poroTila, CT»rtre*tila. 19:30: Nac. una. — 19.^0: Pregled 4rw»1a. 20" 0 zrjioaii polittki («r dr. Alofii' Knhar). 20 S0: Pratfka xa nt*^(v ffniOen »■ dx-«*nr ber. Res©, yv»r >MIa. «8;»orer!. ?? 15: Vftfte^ |^<>. nec te*lua (Badijski orkmt^r). Konae ob 3*. 6ri. MALI OGLASI B^aeda. 50 par. davek poseb#j. Prekiid, lm jave beaeda Din 1.—, davek poaebej. Za pismene odgovore glede malih offiasov je treba priložiti znamko — Popuatov sa male oglase ne primamo. aH^7iWJlT2^aB Oeneđt 00 par. davek poa€ba> Najmanj&i tneaak • Oto NOVI MODELI Zimske »uknje. nepremočljive Hubertus plaSie, obleke, perilo L t. d. prodajanio Se vedno z znatnim popustom. PBK8KER Sv. Petrak oestav Slovencem v Zarreba se prlporoća doma*« slovensko podjetje »3RUNSWICK« Parlžki Mođe)s*!on, Hica 54/L 2a^reb. — Izdelije po merl v najmodemejših modelih pariške tvrdlre >Brunswickc Parla vso moSko in žensko garderobo po sledećui cenah. Fazona rao-Ske obleke Din 350.—, suknja Din 300.—. damski pla*C (Mode*) 200 Din, oprave od Din 30.— dalje, obraćanje obleke ali suknje Din 250.— >7aro£nike v provincijo na fteljo poletimo z vzorcl, in vsa narobila za obrač&nje in modeliranje oblek v provincijo lz\Tđujemo po po-5tL 2742 Beaeća 50 par. đavek poaebej. NajniarJ6i znesele 8 Din OREHOVA JEDRCA In cvetlRnJ m«đ oudl najceneje J. MEENAJVT, Domiale. 59L »L^NUARINE — FIGE banane itd. po ugoduih cenah dobite v Veletrgovini jutnega sndja, Ljubljana, Tyrš>ev3L cesta 48. 2779 ČKNO KAŠTELANSKO VINO tn razne delikatese dobite pri I. Buzzoltal, Lin^arjeva ulica. 2790 I Vsem prijateljem in znancem naznanjamo tui-I no vost. da je po dolgem tnukepolnem trpljenju I Bogu vdano prominul fospod ERJAVEC ALOJZU I ćevljar. mo{sterv pođpređ. bol. Majr. aam. obrtnl-[ kov v Ljubljani ter predsadnik «evljar. boL Ma«. I v 73. letu starosti v 6ttrUk, 2. decembra 1M7. NepoxabnegB pokojnika spremimo v soboto, 4. decembra, ob 2. uri popoldne ispred mrtvalke ve£> zavetlčča sv. Jožefa. Vidovdanska cesta, na poko* paliič« k Sv. Krttu. LJUBLJANA, dne 2. decembra 19S7. ZAIjVJOČI OSTALI NARODNA "TiSKABNA UUBUANA KKMUKf A S onSujB vsm FMan nagona PSJtPROSTB IN HAJFIN9J&9 Naše načelo za Miklavia je; liizke im in došro blago! nnoške oksford srajce ...... Din 1*.— dadje meske maje......... > 21.— > mofike hlače.......- - » Tl~— » moike srajc« ...»..... > 26*— » inočke spodnje Mače ..«••• > 18.— > ženske maje ......... > 21v— » ženske hlać»......... > 21.— » dar^iske maje z rckstvl ..... > 18.— > damske hlače.........» lft-— > danske flor nojje^oe ..»#>• > •-— » mofike negravice ........ » 1T6 > lnoŠke aokolenke........ » 0.— » damske triko i-okavloe ...... > 10,— » inoške triko rokavica ...... » llr— > brisače........... > S-— » servijeti.......... > 4.— » guTPijasti predpa4=niki ...... > 12.— > samovezni»2e ......... > 7.— > mošk«» vfestije.......•• > 45.— » čevlji i otroški........... Din 18.— dalje ženski........... > 68.— » meški............ > 78.— > copave otro^ke........ > 18.— » copate ženske ........ > 26.— > copat2 moške......... > 30^— > snežfce........... > W.— > Umieni predmeti: d*r.arnice.......... Dm 2.— dai> otro&ke torbice........ » 6.75 > ženike torbice.....- . * » 27.— » p.ktovke.......•••• * 5^-— > knvčegi a ključerr^....... > 14.— > kovčegri od 35 cm dalje..... > 32^6 » Porcelan: skodelice za kavo....... Din 7.— servis za crno kevo, 14 delni ... > 40.— servis za čaj, 15 delni...... > 55.— jedilni sen*is za 6 oseb, 25 delnl . . > 220.— garnitura za pecivo...... » 85.— Steklo: kozarci........... Din 1.— ser\'is vinski, 6 cielnl ,,,,,, > 12.75 svrviM za liker s podstavkom ... » 18.— servis ta. vodo . ,...... > 18.— s tviz ia konipot....... > 80.— (Toza za sla<1kor ,,.,,.., > 8.- doza £3 maslo ,,,,,.... > li .50 nastavek za sadje....... » 15.- Razne potrcbščtoc: milo............ Din 0.50 gumijaste goto . . . , , , , » 2.75 ogledala za brltje....... > »^0 aparat *a britje ,,,,,.,, > 7.— zobne Ičetke......... > 2.50 kozarci za zobe v barvah..... » 2 50 doze za milo ......... > 2.50 glavniki ,,,..,,,, > 1.50 dalje žepni noti.......... * 4.— > nahrbtnlki za otroke ...... > 10.— nahrbtDiki za moske ...... > 40.— cn&iulrire ........... » 13.— rarprtilniki......., , . > 12.50 jedilni pribor za 6 oseb..... > 159.— Oblačila t kape............ Din 7.— otroske obleke . . , , . . , , > 78.— moske obleke......... > 221.— ] Velika izbira igra« po najalijlh cenah! ANT. KRISPER LJUBLJANA MESTNI TRG 26 8TRIT4RJEVA UL. 1—S _________- ir~9nn1 /rtžonimi wa»oa» »«*.» i—— mu yBit; 2fg Javna razsvetljava v Ljubljani Na vsem omrežju mestne občine sveti zdaj nad 3000 žarnic Ljubljana, 3. decembra Pred nekaj tedni amo poročali, da praz-tmje meatna ptinarna v Ljubljani letos 76-letnico svojega oN3toja, 76 let, odkar so zažarele prve plinske luci po ljubljanskih ulicah in trg-ih. To je bil za Ljubijano te-daj đogodek prve vrste Ljuđje so biii očarani nad novo razsrvetljavo, zlasti nad raz-svetlijavo v Zveađi, na Dunajski cesti in je tedanje ljubljansko časopisje bilo polno hvale o no-vi luči. Uedcajii so po ćele večere hodili po ulicah in zdelo se jim je, da hodijo podnevi. Toda to so bi]e še preproste svetilke z navadnimi plinskimi metuljcki, plinsko luč na mrežice so iznašli sede pozneje. Kakšen napredek je bil to za tište čaše! Saj so po-preje gorele na ulico* lesčerbe na olje, ki ao se zelo kadile in zasmrajaJe zrak, tako da ;e ob neki priliki na obćinski seji vzfe.nkni] mestui oče da bi bilo bolje, če bi teh leščerb sploh ne bilo. Saj so stale te slabe luči mestno občino ljubljansko let-no 5000 g-lcl. Tak rat sploh ni bilo govora o kaki ja^ni razsvetljavi v današnjem smislu. Toda žudnja d._3«. Uetja je tehnika sko-koma napredovala. Komaj so ^ dolobra ikveljavile plinske luči, že je nastopila z do-kaj mogoćnejšo razsvetljavo električara luč, ki je na mah napravila preokret v javni razsvetljavi. Plinara, luč se je morala unuka ti jaćji in prakticnejši električni luči. Plin jv dobival važnejši pomen na drugih področjih. Pomena električne razsvetljave in elektrike kot g-onilne silo se je kmalu zavedla tucH mestna občina ljubljanska, že pod županom, se dan jim sonato rjem Ivanom Hribarjem ie zaradila mogočno elektrar-no, ki je dobivala, leto za. letom večji po-mon v vsem mestne-m. zlasti gospodar-skem življenju. Plinsko luč je začela iz-ppctrivati žamica. Posebno je ta napredek viđen v zadnjih desetih letih. ko so po vseh velikjh ljubljanskih ullcaJi iTi trgih najnestili številne nove m močnejše električne žarnice. Od leta 1932 do letos. to je v približno 5 letih. se je javna razsvetlja-va pomnožila za 909 žarnic, to je za 64" v samo v zadnjih dveh letih je bilo privitih 241 novih žarnic, kar pač ^lovolj zgovor-no dokazuje, kolik*) je mestna občina žrtvovala za javno razsvetljavo v mestu. Na vs?m omrežju ljubljanske mestne občine i*azsvctljuje danes ulice, ceste in trg-e nad 3.000 žamic! To so osrromrte številke. Vse te štovilne luči zahtevajo 914k\vh letno, kar stane mestno olx>ino letno velikansko vsoto, na/J 1,150.000 din (če primerjamo | to vsoto a tisto, ki jo je plačevala. mestna občina za javno razavetljavo pred nape-ljavo plinske luči v Ljubljani, lahko vidimo velikansko razliko, ki jo mora. dane« žrtvovati mestna občina za takSne javne namene napram tedanjflm zrtvam). Javna razsvetljava je javna dobrina, Id se je morda komaj prav zatfedamo. V skrbi vse Javnosti je, da to dol>i±no čuva kot skupno last in dobroto. Veođar se tuđi tu dobe ljudje, ki se aflcuSajo okoristiti z javno lastnino. Neštetokrat se domaja, da odvijajo žarnice z đrogov ln Hc. Zato je bila mestna elektrarna prisiljena montirati na nekaterih cestah Žifine mreže, 3a bi tako zavaravala žarnice pred tatinafci-nii rokami. Mesrtne ulice so razavetljene ::a mnogih mestih že daleč na periferijo. M&stna občina. je na prošnjo obfianov često parcelirala svet daleč proč od mefltnih komunikacij. Za take poaameaae, iz m»* sta zelo oddaljene kraje je morala oihftina potecn nape 1 jati električni tok ali vodovod, kar jo je vwino slalo velike vsote. Po montaži teh napeljav ao se ceoe per-celam ob teh napeljavaii visoiko (ivignile, s čemer so najv&č pridobili laatniki takih parcel. Bilo bi torej krivično, če bi last-niki teh parcel ne prispevali k takim na-peljavam. Toda lastniki to večinoma od-klanjajo. Mestna občina mora *e i tak žrtvovati velike vsote za javno razsvetljavo in za vzdrževanje električnih In vodovodnih napeljav, zato pač ne more plaftevatl §e visokih znesikov za takSne daljurje na-peljave. Neskdo n. pr- zida. hiSo sredi polja, daleč od elejktričnegra oanrežja iai vodovodne cevi in hoče dobiti obe napeljavl do svoje hiSe zastonj. Toda ne zadovolji se samo z nape ljavo elektrike in vodovoda, temveč zahterva pozneje Se javno raz-srvetljavo po cesti do svoje hiše. Ker so take napeljave predrage za mestno občino. jih ne bo mo^la iz^rševati isključilo na svoje stroške. S tem je dostikrat združena gola. špekula-cdja, da se doseže porast vrednosti zeanlji^ča ob rasparceliran ju. Zato bi bilo ravilno, da bi lastniki takih hiš tuđi prispevali primeren znesek za na-peljavo javne razs\^etlja.ve in vodovoda do »vojih Siajnotnih hiS. Vedno bolj razvijajoči se promet zahte-va od mestne občine tuđi vedno več javnih ureditev za varnost prometa. Tu priđe v poštev v prvi vrsti javna razsvetlja-va. Se\-eda pa postajajo s tem tuđi stro-ški Sir jenja in vzdržervanje vedno več je breme zu mestno občino. Zato pa je dolž-nost vseh občanov, da to dobrino čua^ajo kot svojo skupno dobrino. Halo, halo, severni tečaj! Kako so poslali češki letalci pozdrav ruskim razisko- valcem na ledeni gori Kratko smo 2e poročali, da 90 češko-Blovaaki letalci po radiu pozdravili ruske razriskovalce na ledeni grori pri severnem tečaju. Iz poslopja čoskoslova^ke ladij^ke postaje na Vinohra iih se v torek ted-^n prvič v zgodovini klicali se^'erni tečaj. Ce-skoslovaški letalci so poslali na kratkem vala pozdr.iv s^-ojim sovjetekfm tovarišem, živeč'ini žc nad jk>1 leta. nra le^ni g'ori v Ivraljestvu večne^a sneg?i in ledri. Pred mikrofonom so stali češkoslovaški in ruski napovedovalci, pilot F. Novotnv, ini-ciator te s^'ojevrstne oddaje, šef predaval-negfa oddelka Radiojoumala đr. Matoušek in zastopniki sovjetskeg-a posianištva. — Ali hočete poklicati neposredno se-vemi tečaj ali ms-ke postaje, ki bi preuzele pozdrav in «^a oddale naprcj° — Ne, neposredno tečaj. — Ali vas bodo slišali ? — Upanio, da nas bodo. Oddajali bo?no na kratkem valu. ki se zelo dobro slici na Novi ZelajiJiii in mi?l?mo, cia nas bo »li-žaJ tuđi severni *ečaj. — Ali so o tem na severneon tečaju ob-veščeni? Ali pričakujejo oddajo iz Pra^e? — Da, že več dni so nabirali električno energijo za sprejemanje in prav ta tranu-tek čakajo. Zdaj so v šotoru na ledeni gori in morda jim baš žvižga v anteno vražji severni metež. ■— Ali bodo odgovorili, da so slišali ? — Da. toda šcle pozneje, ko nabero do-volj elektrike. Bi^zojavili bodo z Morseie-vinii znaki, ker dru gaće ne morejo in mi jih borno poslušali. Ce bi pa morđa ne čuli jiažih klicev neposredno, jth bo prenažalo o0 sovjetskih polarnih postaj, ki nas bodo posla šal 3. — Pozor, prosim, čea dve minuti zač-nemo. Ne hodite sem in tja, gospodje, vaši koraki bi se slišali na severatan tećaju. Na steni je žarela rdeča lučica. Naipove-dov alec Havel zakliče: — Halo, halo, kličemo postajo severni tečaj Halo. halo .. . Pod šotoroui. zaviti v kožuhe, sede štir-je pogumni mežje s slušalkasni na uStsih m poslušajo. čakajo na češki glas iz dalj-ne Prag-e. — Halo! — kliče gospa Tomaoiova — halo Praga, ćeškoalovažka. Kličemo severni tečaj. Kličemo razisfoovalca Papani-na in njeg-ove tovariše na ledeni gori, trenutno na 83° 30* severne širine in 10° 53' zapadne dolžine. Ruski napovedovalec in napovedovalka pono-\ita češko napoved. — Kličemo raziskovalce Papanina, Kren kela, širšova in Fedorova. Najstarejši češka letalec. nadporočnik František Novotnv, ki je prektel s svojim letalom nad milijon kilometrov, toknači pozdTav 6e-ško»lovaSkih letalcev. Naglo poni ežikne in čita: r Pozdravi jamo prisreno pogumne os\ra-jalce sevemega tečaja. ObCudujean vas enako kako»r vsi naši letalcl In vsa naSa javnost, pa tuđi kakor letalci in javnost vsega civilizirane ga sveta. Občudujem po-gum in samozatajevanje, ki «te se z njim napotili v pustinje severnega tećaja, kalco trpite in izpostavljate s^oje življenje ne-\-airnosti samo zato, da bi prtneeli temu w«tu amo&* boja z narivo. Vate orikEfanut kk krepka, roka vattfe »o-trudnfliov je vodila leUOa v doaiej nado-aiopDe krnje. Sami ste na todeoi gori, lo-čeci 8 svojkni aparati od oatalega ćlove-Stva, toda zni amo ađruSeni z vani na am-mo po Morsejervih s&akili vaAe poata>, temveč po akupni ideji plemenite borbe in zrnate Človeka nad prirodo. Strjesno z vaani, koUfco č.utek, da so doseg-li uspeh dede^ ko jih. je občinstvo a klici, plo-đkamjecn ali pa tuđi s cepetanjem prisililo, da so to ali ono priljubljeno arijo ponovili enkrat, draivkrat ali eeio trikrat. Tuđi Caruso j© nioral veCkrat ponavljati priljubljene arije in pesnni. Kiepura amatra, <2a bi kaj takeg"a ne bilo mogoAe v Wa^-nfipjervi*i orv^rah, pač je pa ta pr&kaa, do-pustoa v italijanaicih In iranooskiii ope-rah. Tu nanoreč ponavljanje ne moti . ■w m m * *■ - «««B«aaiB^Bi^BiB^a^Bi Ponavljanje priljubi jenili arrj in pesmi iasvtra iz čaoov, ko ao bile v latLnaOcih de-£elah ne samo preanier© in naatopd »lažnih pevcev važni dogoditi, temveC se Je govorilo o njih v salonih &e več tedtoov ali me-aecev. Tako so ob Puccinijevin premierah iziiajale ćelo posebne iadaje tistov takoj po predstavi. Zato je zdaj v ffledaii^ih. k^r operni zbor ne amt ponavljati od-lomkov iz opere, gostom to đovoljeno. Taka je recimo praksa v milanski »Scalic. TE2KA IZBIRA — Gospod pJačilru, pove>jte mi no, ka| je to croquette a ia caanbuceres? — To i^ Valeneienne a la creme na na-?in tournevios poohce a la Koloujjnaise a eauce ra?out fin ... Aha, Ž? raziimem. pa mi prine^iite drve hrenovki z sor prijavilo 97 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 20 os^b, posredovani je bik> 7, o-lpotovalo j? 9, od-p^llo pa 116 oseb. Dne 1. t. m. je ostalo v evkkinri 275 brez-po>elnih (22G nioikih i ti 40 iensk) 3aavvrot» 310 (Hati n»o*kini in 74 že:**kaan) dne *-0. nove«iibra. Oelo dobi: 15 rudarjev, po> 2 niizarja in i^evljarja, 3 kuharice ter po 1 slulkinja in kniooka dekla —e Di> n^re^i. V iH>invtleljek je padla ' os^eruletna hč-erka trgovca Marija Ćukova iz Celja na polenlaneli oe«.ti tako ne^sre^ao. d*. si je zloinila levo roko. V Vrh ju pri Žalcu ie konj l>ri>nil 19-Ietne$ja la^arja lanaca Romi ha it» ira hudo po&kodoval po desnein kolonu. Ponetrei-enca se zdravita v celjske" bolnici. —o Atletik:oiinip. V7 nt^Mio 5. t. m. ot-14.15. se bo prif-ela na i-^ri^u pri >Sk»Lni kleti« podfiaveT^ia prven^tvona tekma med eeljsk ini Atietiki in SK Olimpom kot zadnja tekma v celjski skupini. Ce bodo Alle-tiki v nedeljo zma^ali. bodo zae^dli drutio metalo na tal>el:i in se lK>io snom lađi udHe-žili kvalifikaoi>--'kih ti^k(Mn za prvenstvo LNl*. Nedel^ka tekma Ik> gotovo zelo živahna in napeta. —c r««»tn%*itev. Na ielio urednika g. Radđ Pe^nika v CM ju uaotavljamo. da n.i £. PeČ-nik v nikaki zvezi z iloi>i^n:na s iKxlpisom ^Potoznik . ki sta hila te d:ii objavljena v na.*em listu v rM*»riki T7yxxi ^ita«-. — c V celjski »)O!nfH <=ta umrli v nedolio 671^tna mati d lnvke Marica Fajmotwa iz Lokovice pri šoStanju in lfiletna hčvirka. kolari c<* Pavla Gaj^koa-a iz Tur ja pri Hrastniku. —c Trgo\*ine if Celju bodo v nedelio 5. t. m., dan pred MikUvžcvim. txl 7.30 do 12.30 adprte —c Kranjske deieine etektrarne bodo v nedeljo 5. t. m. /aradi nuinih popravil uki-nile dobavo toka od 8.LS do 10. dopoldr>e. —c I'mrta je v sredo v celjski bolnici v strosti 16 let Ksenija Orlova, hčerka kam-noscškcs*a mojstra g. Antona Orla v Celju. Pogreb bo v soboto ob H iz mrtvačnice na mestnem po>kor».ili^ou. (^cli^ka »Soča« T*n\-\a svoje ćUnstvo. da se udeieži pogreba v C i ni veCjem štcviln. V sredo je umrla ▼ celjski bolnici tuđi 14 letna hčerkA trfiov. skega sluge Marija Klančnikova i/. Celja. —c Sre*reča ne poćira. V pouedeljek se je 15 letni rudarjev sin Andrcj Sumnik v 5t. \"idu pri TapoUici igral pn »os^edu s pi-štolo. Nenadno se je pištola spražiia in krogla je tadeU ^umnika v levo roko. V Virštanju se je 16 mesecev stara aajemni-kova hćerka Anica JevSnikov« doma pre-ve^ nribližala peci, pri čemer se ji je vnela oblaka. Otrok je doMl težke opekline po vsem telesu. V ponedeljek je v gozdu iniđ-rila veja 32-letnega posestnikovega sina An tona Cremožnika z Loćice pri Polzeli s tuko silo, da mu je zlomiU levo roko. Pctf srećenci se zdravi jo v celjski bolnici. Škof ja Loka — Mikla-vtev vftf^r &kaf>eloSke>gra Sokola za naraSCaj bo v nedeljo 5. t. m. Prl-ćetek ob 16 30. ~ Nemarni rokomavh pod hlju^i. Kran}-aki oro*niW »o arelirali pre^enji ted«vi kljućawniičaxja Valentina Oofa. Cof ima na, vesti ćelo vrato grvhov. Pet vlomov pri-2jna.va, pa se bo nemara 5e kaj naAlo. kafl* gra obremenju^ Oof j^ osumlj^n, da je aodeloval tuđi pri vkxmu v žahnl«;ko žup-niACc, pri trg^ovki Cemažarjevi tn pri p^*-•eBtniku Kalanu. ZasaCiii so ga. pri tatTi-ol. Imel j« aaiog» vttrihov in vinto txl vteinr>Ln> akosi okna.. Tatvime v Akofja-JoflMci oJtodlđu Cof zanika, pa ga obrerae-Đjuje vinta^ kl ae toćno ujemia z ltaknjami v oknu pri C«ma±arju. — Obdaritev KJS. TradicionaVna je ob-daritev mladine na dan 1. decembra. Kol-a-šioc, ki so z največjitn aamo/atajevanjetn rbrale potreKna s.r©dsrtva. so tuđi letos po-klicale v doško §o!o na4o deco in jr pripravile prisr-6no veselje. LetoSnja obdaritev je bila posebno obseina. saj ie bilo obdaro-vanih 80 dečkov in deklic. Zbrano mladino je nagovorila predsednica učiteljica ga. Amali>a Lendov^kova, potem pa se je jeU brz krviti gora paketov in /avitkov. Otroci so prejeli mnogo peciva, klobučke, perilo, hlaCe, škomjičke, Ćevlje in podobno, vsak nekaj, kajti potrebe so velike. Za obdaritev je izrekel Kolašicam toplo zahvalo sol-ski upravitelj g. Rojic, d v imenu dece se je pa zahvalila uCenka Ra-itova. Zadovoljni, srećni in polni radosti so se vraćali otroci domov. KoLašicam marnim pa je najlepše zado šć enje zavest da so s t ori I e_d obro delo. REKLAMA HREZ KONKL'RBNCE — (K^a. ali je ta kraj zdrav? — Gospod, kaj bi vani rekel. Ko smo hoteli napraviti tu pokopa I i^/e. smo si morali izjx>soditi mrlča v pn^u. KOLF FNEMVST; # # 13 Svet_v_ra%galinah ^r—j=^r—_--------""m.~,-----" -■ ■ ■-■________=r=^Pustolov'skt rorn^tt — Kaj pa pot^m tak em alfa-žarki? — je vzkliknil Arthur, ne da bi odvrnil pogled od lepega Evelini-nega obraza. — Mar nišo že začetek odkrivanja tajne? — Alfa-žarki? Aj, aj, pa me vendar ne mislite iz-praševati? Eh, fant moj, o njih vem mnogo. Spomi-njam se, da so to tišti žarki, ki sežejo zelo daleč. Pod tem se razume po Braggu dolžina poti od kraja njihovega izžarevanja do tja, k>er se konca njihov jonizačni in florescenčni učinek. Dokaz je s flore-scirajočo snovjo namazan senčnik, ki na njem vsak delec izžari, čim padejo nanj žarki, — je predavala hitro Evelina. Stopila je k st3kleni omari, kjer je stala zelo občutljiva tehtnica, na kateri se je dalo stehtati ludi deset biljontin grama. Njeni skledici iz pozlaćenih zrcal sta viseli na kremenastih vlaknih. tenkih kakor pajčevina, kaza-lec je pa tvoril žarek svTetlobe, padajoč iz živosrebr-ne svetilke na zrcalu, kjer je njegova lega kazala težo. Tu se je dal dokazati tuđi vpliv solnčne in lunine privlačnosti, šireč se z isto hitrostjo kakor svetloba tako, da prihaja z lune na zemljo za VU sekunde pozneje, nego jo je bil zapustil, kar tehtnica tuđi zabeleži. Bouvier je ta čas nadaljeval: — Dobro, zdaj pa pomislite, kaj iz tega še sledi. Vemo že toliko, da znaša njihov doseg okrog 7 cm in da lete s hitrostjo 20.000 km v sekundi in tla torej lahko učinkujejo destruktivno. — Tu bo pa že najbrž konec naše modrosti, kaj ne? je pripomnila Evelina. — Da, — čeprav se moramo vprašati, kako to, da lahko dokažemo v čistem dušiku naenkrat tuđi čisto drugo prvino — vodik, če vpliva nanj recimo tok alfa delcev. In kako naj si nadalje pojasnimo, da kažejo tako nastali njegovi atomi novo lastnost, namreč električen naboj? — Tega seveda ne vem — toda bojim se, da tega ne vesta niti vi, niti oče Edgar, — je odgovorila Evelina, pripravljajoč retorto za nadaljne delo. Mladenič je pozabil za trenutek na vse in razgo-voril se je obširneje: — Hm, — nekaj pa vendarle še vemo, vi never-nica. Treba je seveda najprej pomisliti na Bohrovo teorijo, po kateri kroži okrog težkega in pozitivno električnega jedra atomov izvestno število z elektri-ko nasičenih elektronov, čijih gmota je v primeri z gmoto jedra neizmerno majhna. Naboj jedra je do pičice enak svoti nabojev elektronov tako, da ostane atom na zunaj neelektričen. Z udarcem alfa delca na jedro dušikovega atoma se oprosti del v jedru skrite energije in iz dušikovega jedra vznikne tako po nekakšni notranji katastrofi in učinku delca še drobnejši alfa delec, ki prevzame tuđi del njegovega pozitivnega naboja. Po fizikalni poti lahko dokažemo, da imajo ti od-lomki gmoto in enako velik naboj kakor vodikovo jedro. Razmerje njihove gmote in naboja se Joloča z nihanjem odlomkov, letečih iz dušikovih jeder v elektromagnetičnem polju, a ko jih pustimo padati na fluorescirajoči senčnik, seštejemo bliske njihovih odlomkov in ugotovimo naboj, ki so ga pod ena-kimi pogoji sporočili elektromeru. Tako lahko z enostavnim računom določimo naboj poedinega odlomka. lz znanega razmerja gmote in naboja lahko po-tem izračunamo oba ta podatka, kar nas prepriča, da odgovarjata oba vrednostim vodika. S tem je dckazana istovetnost vzniklih odlomkov z jedri vodika izven vsakega dvoma. Gotovo je Benson do-segel Še druge presenetljive uspehe in prepričan sem, da bo kmalu pojasnil to veliko tajno, o kateri zdaj morda niti ne verjamete, da obstoja. — Bojim se samo še vedno. da bi predrugo ne plačal svojih poskusov z radijem. — Benson je oprezen. on že dobro poz:;a vse tastnosti te čudovite energije. — Ali ste opazili rdečo liso na njegovi levici? To bo nemara zopet učinek izžarevanja radija. Bilo bi strašno, če bi ga nekega dne zsdela ista usoda, k=i-kor je zadela ubogega doktorja Menarda. Ali ste čitali oni dan? — Seveda sem in smilil se mi je ta junak znanosti. Vse kaže, da žarki ne odpuščajo tištim, kdor jih hoče ukleniti in prisiliti k pokoršćini. Menard se je igral s smrtjo že več let — naiprej mu je uručilo desnico, potem pa še obraz. Po obrazu so prišle na vrsto mišice in živci. Tako je šio hitro po vrsti — amputacija prstov in ustnic, izrezano oko. načeta vsa leva polovica obraza, odpadanje mesa od kosti. Zdaj se baje začenja paraliza nog — ubogi mučenik! In vendar še vedno dela — ta občudovanja vred-ni mož. Kakšen bo neki njegov konec? — Smrt* ga bo resila, toda umri bo gotovo v pri-jetni zavesti, da je izpolnil svojo nalogo. Ne čudim se Bensonu. da ^hodi isto pot ,čeprav raziskuje skrivnost radija . . . Evelina, ki je bila pravkar končala svoje delo z občutljivo tehtnico, se je ozrla: — Vidim, da je oče Edgar s svojo radijomanijo zastrupi! tuđi že vas. Tako govori skoraj pet let — toda kaj počenjate, dragi inženjer? Saj mi nalivate v retorto nekaj čisto drugega, nego imam pred-pisano. Bouvier je v zadregi do ušes zardel in stal je pred gospodično Martelovo, kakor nenadoma za-sačeni grešnik. — Saj res — vzel sem drugo st^klcničico — segel sem menda zraven . . se je opravičeval. — Glej, giej! kam ste pa spravili svoje oči? Predvčerajšnjim stu storili isto in včeraj ste v zadnjem hipu popravili podobno napako. No, no, ne vem, če bi vas oče Edgar za to pohvalil. — Prav pravite, gospodična, za svojo raztrese-nost bi zaslužil njegove očitke. Tu spm vam bolj v napotje r.ego v pomoč, kaj-ne?« — je pritrdil Arthur, * Dr. Maxim Menard je umri po strašnem trpljenju 7 avgusta 1926. TJrejuje Josip ZupanČid — Za >Narođno tUkarno« Fran Jeran — Za upravo in inseratni del Usta Oton Christof — Vsi v Ljubljani