^ELgk dan rasan aobot, nadalj in praznikom ^d daily ««P« Saturday«. Sunday, and Holiday« PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE JfTO- YEAHXXXIX Ona Uaia Ja $8.00 S Uradniški ln upravnlikl prostori: 2657 South Lawndale Ava. ^ Office of Publication: 10S7 South Lawndale Ava. Telephon* Rockwell 4004 f?1*"*1 M «?«»d-claaa matt«, January It, lau. «t tha Doat-otttoa at Chicago. lUlnola. undar Ui« Act oí Congrms ol March «. im. CHICAGO 23. ILL.. PETEK. II. SEPTEMBRA (SEPT. 19). 1947 Subacriptlon $8.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 114 ~~— i« t .m Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in ftion 110S. Act of Oct. S. 191?, authorised on June 4. 1018 Marshall predlagal reorganiziranje ustroj a in funkcij Združenih narodov Državni tajnik vrgel rokavico Rusiji. Skupščina naj ustanovi posebni odbor. Višinski bo odgovoril na izzivanje K,« York. 18. sept.—Državni »jnik George C. Marshall, na-jlmk ameriške delegacije, je v rojem govoru na seji skupšči-t Združenih narodov priznal, i organizacija ni izpolnila pri-lovanj kot zaščitnica miru, gno pa je predlagal temeljito organiziranje ustroja in funk-ij Vrgel je rokavico Rusiji in j obdolžil zlorabe pravice ve-iranja na sejah varnostnega reta. Iz govora je bilo razvidno, da i Marshall za preizkušnjo mo-i med Ameriko in Rusijo, ■upsčino je odprto pozval, naj rodloci, ker je izbira med Ame-iko in Sovjetsko unijo. Ona «j bi odločevala o spornih vpra-injih z dvetretjinsko večino, brshall je orisal serijo daleko-dnih predlogov in program, ki tj bi iztrgal iniciativo iz ruskih ok in mobiliziral Združene na-ode proti Sovjetski uniji in dr-ivam v sferi njenega vpliva. Med drugim je predlagal usta-ovitev posebnega odbora, kate-ega naj bi tvorili reprezentan-¡55 držav, ki so članice Združe-lih narodov. Odbor naj bi vršil »verjene mu funkcije brez ve-branja in reševal vprašanja, na-liajoča se na svetovno varnost niascito. Odbor naj bi bil prosta varnostnega sveta, čigar elo je ovirano, ker se Rusi po-lužujejo pravice vetiranja. Dru-i Marshallovi predlogi so bili: Generalna skupščina Združe-lih narodov naj spozna Jugosla-ijo, Bolgarijo in Albanijo za live agresije proti Grčiji. Za-«eva naj ustavitev agresije in »tanovi komisijo, ki naj bi skrila, da bodo te države izpolnile hveznosti. Skupščina naj sestavi pro-nm. da bo Koreja dobila nežnost. Marshall je zvrnil krivdo za trenje v Koreji na Rusijo. Obdolžil jo je oviranja prizadevanj za neodvisnost Koreje, v kateri so ameriške in sovjetske okupacijske čete. Južna Koreja je pod ameriško okupacijo, severna pa pod rusko okupacijo. Komisija Združenih narodov za Palestino zasluži priznanje za svoje delo. Amerika bo upoštevala priporočila komisije glede razkosanja Palestine na dve državi—židovsko in arabsko, kakor tudi sugestijo, naj Palestina sprejme 150,000 židovskih beguncev v dveletni prehodni dobi pod poverjeništvom Velike Britanije. Nobenega izgleda ni za dosego sporazuma o mednarodni kontroli atomske energije. Ako bosta Rusija in Poljska vztrajali v opoziciji proti programu večine članov komisije za atomsko energijo, ne bo komisija dovršila svoje naloge. O reguliranju in znižanju oboroževanja ne more biti sporazuma, dokler ne bodo ustvarjeni pogoji mednarodnega zaupanja. Amerika je pripravljena na sprejetje načrta glede omejitve pravice vetiranja na sejah varnostnega sveta. To se lahko doseže z revizijo pravilnika. Skup-ftčina naj bi se izrekla tudi za revizijo čarterja Zdurženih narodov. Marshall je- čital svoj govor pred člani skupščine. Njegov glas ni bil tako učinkovit kot izrečene besede. Delegati, uradniki Združenih narodov in opazovalci so ploskali Marshallu, ko e prečital svoj govor, Višinski m Gromiko, reprezertfanta Rusije, pa sta sedela brezbrižno. Višinski je odložil svoj govor. Pričakuje se, da bo danes odgovoril Marshallu na seji skupščine Združenih narodov. Man zajel tino Florido Nasadi sadja in zelenjave prizadeti Miimi, Fl«., 18. sept.-Naj- «nejsi orkan v desetih letih je južno Florido. Široki pa-cvi sadja in zelenjave so utr- ogromno .škodo, toka n je drvel z brzino 120 J") na uro. Letoviščni kraji na **žju med mestoma Miami in Beach so bili prizadeti. * oseba Je bila ubita v Palm *hu. devet drugih pa ae po-Policija je ustrelila ne-moškega, šest drugih oaeb «mirala ko jih je zalotila 1 spanju trgovin. Sila orka ' * )<• izčrpala, ko je drvel ■ r';rt M ver» proti Mehiške o zalivu. Ustniki Kadnih nasadov in ze-pravijo, da povzročena , ^ znaša več milijonov do-"f Cez 10.000 ljudi je po-»' okraja Okeechobeeja .''r*»nom. Več tisoč ljudi '< /avetja v hotelih in ^ poslopjih. Moštvo Rdeče l^1'4 1* bilo mobilizirano Unija CIO izvojevala zvišanje plače Sault Ste. Marie, Mich.—Uni-a krznarskih in usnjarskih de-avcev, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, je izvojevala zvišanje plače za 15 centov na uro s sklenitvijo pogodbe z Northwestern Leather Co. Delavci bodo dobili tudi plačo za šest praznikov v letu. Pogodba krije čez tisoč članov unije. •kcijt. za Cri* km 0 'odi »če obsodilo "nate * 18. sept.—Voja , obsodilo 53 čla- ^nistitn« strank« na ^ ta, bili zarote a ^ ' J i» /.aaega Soluna. ta t V Um0rU dv*h ,*U| fcr* Gran«** ao bile ko motorno vo-1 1 apnla. Dva I *»la takrat ubit« jakuv pa tan>«mh. •M at Domače vesti Nov krožek P. S. Chicago.—V sredo, dne 17. sept., so tukajšnje napredne rojakinje ustanovile novo postojanko Progresivnih Slovenk, ki ima glavni stan v Clevelandu. Udeležba je bila izredno velika in vpisalo se je 72 žena in deklet. Seja se je vršila v Slovenskem delavskem centru, 2301 S. Lawndale ave. Frances Vider, sklicateljica sestanka, je bila izvoljena za predsednico novega krožka, ki je dobil številko 9, Tončka Urbanz je podpredsednica, Frances Rak, tajnica, Agnes Bohinc, zapisnikari-ca, Gloria Bohinc pa blagajni-čarka. V nadzornem odboru so Angela Zaitz, predsednica, Min-ka Alesh in A. Sannemann, prosvetnem odseku pa Anne Be-niger, Dorothy Sodnik in Ann Sannemann. Seje se bodo vr šile vsako prvo sredo v mesecu v Centru. Na seji je bila navzoča tudi Josephine Zakrajšek iz Clevelanda, gl. tajnica organizacije. Prejšnji dan je bil nov krožek ustanovljen tudi v West Allisu, Wis. Is Illlnolaa De Pue, 111.—Družina Harold Banich je t. m. dobil« zalega sinčka. Ker sta oče in mati člana društva 59 SNPJ, bo gotovo tudi novorojenček v kratkem vpisan v društvo. S tem je postal društveni blagajnik Peter Banich stari oče.—Alice Zabavnik se je moral« podvreči težki operaciji na golši, Rosie Stefa-nich pa je bila 5. sept. operirana na slepiču. Obe sta članici omenjenega društva. Članstvo jima želi hitrega okrevanja. No voro Jenka Detroit, Mich.—Dne 15. sept. je družina Robert Travnik dobila krepko hčerko, društvo Young Americans 564 SNPJ pa seveda novo članico. Čestitke! Gradnja vojaških haz v Palestini Priprave za obrambo britskega imperija Jeruzalem, Palaattna. 18. sept. > Palestina in Transjordanija bosta postali strategični center v obrambnem sistemu britskega imperija na Srednjem vzhodu po evakuaciji britskih čet iz Egipta, pravijo vojaški veščaki. Velika Britanija gradi vojaške baze in barake v obeh deželah. Mnenje prevladuje, da bo držala oboroženo silo čez 200,000 vojakov v Palestini in Transjor-daniji. Palestinska luka Hajfa bo postala največja britaka vojaška in mornarična baza. V tej bo tudi sedež poveljstva britskih oboroženih sil na Srednjem vzhodu. Sedež poveljstva je zdaj v Kairu, Egipt. "V slučaju izbruha vojne," pravijo veščaki, "bo strategičn« obramba Srednjega vzhoda organizirana v Palestini in Trans-jordaniji. "Gradnja vojaških, letalskih in mornaričnih baz je razumljiva." Vojaške barake *o bile že zgrajene v sinajski puščavi v bližini egiptske meje in v coni Sueškega prekopa. 'Konstrukcija barak je v teku tudi v bližini Hajfe in okrog Karkura. Veliko število vojaških čet bo koncentrrianih v krajih, iz katerih se lahko hitro pošljejo na pozorišče akcije. V Palestini se nahaja, več britskih motornih, pehotnih in ena leUlska divizija. Širjenje luke v Hajfi se na-Aleksandrijo, egiptsko luko. daljuje. Ta bo nadomestila Akaba, pristaniščno mesto v Transjordaniji ob Rdečem morju, bo nadaljnja važna britska mornarična baza. Britske čete, ki so v Egiptu, bodo poslane v Palestino in Transjordanijo. Egiptska vlada je povečala pritisk za evakuacijo britskih čet. Zahtevala je že, da mora biti evakuacija dovršena v Šestih mesecih. Britske vojaške avtoritete trdijo, da to ni mogoče. Vzelo bo najmanj eno leto za evakuacijo čet. INFLACIJA OGROŽA AMERIŠKO GOSPODARSTVO Senator Myers priporoča izredno zasedanje kongresa Vpisovanje v artnado zaostaja Vojaiki krogi priznali potežkoče Waahlngton. D. C.. 18. sept.— Uradniki vojnega in mornarič-nega departmenta ao razkrili, da vpisovanje v armado in mornarico zaostaja in da so nastale po- VLADA NAJ USTAVI težkoče Ekvadorski kongres izvolil predsednika Quitp, Ekvador, 18. sept. — Kongres je izvolil Cariosa Aro-semana za predsednika republike, ko se je sestal na izrednem zasedanju. Zanj so glasovali levičarji in neodvisneži. VRHOVNI SODNIK JACKSON ZA TEMELJITO REVIZIJO VOJNIH PRAVIL Columbus. O« 18. sept.—Robert H. Jackson, član federalnega vrhovnega sodišča, je predlagal temeljito revizijo vojnih pravil na konvenciji Zveze letalske sile, zlasti onih, ki se nanašajo na vojne ujetnike. Na-glasil je, da Amerika lahko dosti prispeva k trajnemu miru z ojačanjem letalske sile. Postala naj bi tako močn«, da ne bi bilo nobenega dvoma, da lahko porazi vsakega napadalca. Jackaon je bil glavni ameriški prosekutor na obravnavi proti vodilnim nacistom v Nuembergu. Nemčija Izrazil je mnenje, "da se hočejo voditelji Rusije izogniti vojni z Ameriko Ameriško ljudstvo se tudi zaveda. d« ne bi ničesar pridobilo x novo vojno. Svetovna situacija je tako napeta zaradi konfliktov in borbe, da bi l«hko neznaten incident povzročil vojno" V svojem govoru je Jackaon oplazil one Američane, ki imajo važne pozicije in kateri ob vsaki priliki naglašajo; neizbežnost vojne z Rusijo. Ti pomagajo W rtti propagando proti Ameriki "Izgleda, da Rusija vidi možnost izbruha vojne," je dejal. "V zadnjih dneh je z«čel« pritiskati za revizijo pravil in načinov vojne. Sovjetski zunanji podmini-ster Andrej Gromiko zahteva sklenitev pogodbe, ki naj bi prepovedovala uporabljanje atomskih bomb Njegova zahteva je omejena na eno orožje, toda v ospredje je potisnila vprašanje revizije vojnih pravil. Skušnje ao me uverlle, da je revizija potrebna. Obravnava proti nemškim vojnim zločincem je demonstrirala, da ao vojna pravila zasUrel«. Na konvenciji je govoril tudi general George C Kenney Pritoževal se je, da Je v Ameriki premalo zanimanja za vojno pripravljenost "Nobena stvar nI tako nevarna naši zaščiti kot je malodušnost." je dejal. Znano je. d« je 4e na svetu orožje mesnega uničevanja, ki prekaša atomsko bombo. V rokah potencialnih aovražnikov ao letala, ki lahko prineaejo to orožje v Ameriko." Apel na stavkarje v Italiji Premier De Gasperi konferiral z voditelji Rim, 18. sept,—Vlada premierja Alcida de Gasperija je posegla v stavko poljedelskih delavcev v dolini Pad z apelom, naj se vrnejo na delo. Premier je tudi apeliral na voditelje unije poljedelskih delavcev za obnovo pogajanj. Rimski listi so napovedali, da bo stavka kmalu končana. Okll-cana je bila pred devetimi dnevi. Ako se stavkarjl ne bodo vrnili na delo, bo pridelek riža v dolini Pad uničen. D« Gasperi Je včeraj konferiral z delavskimi voditelji. Ustniki posestev v dolini Psd so prej informirali vlado, da ne bodo obnovili pogajanj, dokler se stavkarj! ne bodo vrnili na delo. NAVIJANJE CEN Waahlngton. D. C.. 18. sept.— Senator Myers, demokrat is Pennsylvanije, je dejal, da inflacija in draginja ogrožata «me-ijtško ekonomijo in priporočal sklicanje ' izrednega zasedanja kongresa v svrho razprav o inflaciji in ameriški pomoči zapadni Evropi. Dejal je, da pomoč Evropi in inflacija sta resen problem. Federalna vlada in kongres bosta moraja nekaj storiti, ker je svobodno podjetništvo demonstriralo nesposobnost v kritični situaciji. Myers je Član skupnega kongresnega odseka, kateremu na-čeluje senator Flanders, republikanec iz Vermonta. Člani tega odseka so naznanili zaslišanja o navijanju cen. Pred odsek bodo pozvani reprezentanti unij, konzumentov in industrij. Flanders je dejal "da vzpostavitev vladnih kontrol ni vprašanje. Treba bo iskati drugo pot. Ako bodo cene prišle pod kontrolo, bo morala vlada postaviti tudi strop nad protiti ln mezdami." Drugi člani skupnega odseka so priznali, da je navijanje nen najresnejši problem- Senator O'Mahoney, demokrat iz Wyo minga, je dejal, da je potrebna drastična vladna akcija za usta vitev inflacije. Če ne bo pod vzeta, bo Amerika zabredla 1 i resno depresijo. Chester Bowles, zadnji načel nik urada administracije za kon trolo cen, je napovedal, da se bo ljudstvo dvignilo, če se bo navl janje cen nadaljevalo. "Čas je prišel za akcijo," je dejal. "Družine delavcev, ki ču tijo posledice naraščajoče dra ginje v zadnjih petnajstih mese cih, ne bodo držale križem rok." P o d a d m i r a 1 Thomas L. Sprague je na sestanku s časni-carji izjavil, da je rekrutiranje 25 odstotkov pod določeno toč-co. Ako se ne bo zasukalo na aolje, ne bo mornarica imela 366,000 mož ob zaključenju fiskalnega leta v prihodnjem ju-lju. General Dwight D. Eisen-hovver, šef generalnega štaba, je dejal, da bi morala armada dobiti najmanj 30,000 rekrutov na mesec, Povprečno število mož, ki se prijavijo sa službo v armadi, je 20,000 na mesec, Sprague je naglasi potrebo povečanja pomorske sile. Ameriške bojne ladje nimajo dovolj moštva, kar povzroča bojazen, da bo vpliv mornaric* padel v mednarodni sferi. Katastrofalne po-plove na Japonskem Najmanj 4,500 ljudi mrtvih in pogreianlh Tokio, 18. sept.—-To mesto, ki ima 3,500,000 prebivalcev, in predmestja so pod vodo. Po-plave so sledile morskemu viharju. Uradno poročilo pravi, da je najmanj 4,500 ljudi mr tvih in pogrešanih. Tri reke na severovzhodni strani Tokija so prestopile bre gove in poplavile nižine. Ameriške vojaške avtoritete poročajo, da poplave ogrožajo električne centrale in komunikacijske zveze. Dva ameriška vojaka sta utonila. Povzročena škoda se ceni čez KAMPANJA AVTNE UNIJE PROTI DRAGINJI Ustanovitev skladišč v _ Detroitu in drugih mestih ČLANI UNIJE ODO-BRILI NAČRT Detroit, Mich.. 18. sept.—Unija združenih avtnih delavcev, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, je naznanila splošno kampanjo proti draginji. Razkrila je načrte glede ustanovitve skladišč v Detaoitu in drugih mestih, kupovanja živil in drugih potrebščin na debelo in da bo prodajala Živila članom po cenah, ki bodo krile le stroške. Walter P. Reuther, predsednik unije, Je dejal, da so uradniki krajevnih avtnih unij v Detroitu in drugih mestih odobri- , li program glede ustanovitve živilskih skladišč, ko so se sestali na konferenci. Uradniki bodo pozvali člane krajevnih unij, naj vsak prispeva dolar v posebni sklad sa ustanovitev skladišč. Reuther Je naznanil, da bodo skladišča ustanovljena v Detroitu, Flintu, Pontiacu, Lansingu in drugih mestih. Avtna unija bo nudila organizacijsko pomoč svojim podružnicam v vseh krajih Amerike, da bodo lahko ustanavljale živilska skladišča. Reuther je dejal, da je osvojitev načrta glede centraliziranega kupovanja Uvil vzbudila veliko zanimanje med aVtnimi delavci, ki so upo-s len i v tovarnah velikih avtnih kompanij. Krajevne prodajalne, ki so odprle vrata zadnjo soboto, so prodale zaloge konzerviranih živil v nekaj urah. V teh so upo-sleni uradniki avtnih unij kot prostovoljci. Reuther je dejal, da se bo avtna unija obrnila do zadružne organizacije, ki je bila nedavno ustanovljena in se imenuje Motor City Consumers Cooperative, naj sodeluje z njo. Za- 2,500,000 krajev. ljudi iz poplavljenih Holandija sklenila pakt s Francijo Haag, Holandija, 188. sept. Vlada je naznanila sklenitev pakta s Francijo glede izmenjave blaga. Holandija bo dobivala iz Francije stroje, v zameno pa ji bo pošiljala les in kemikalije. $20,000,000. Japonci ln ameriški. _ . .. . .. vojaki so zaposleni pri gradnji i^"« orgirattci a Mj b pre. zasilnih nasipov ln evakuaciji ^^¡l^^ zadružne organizacije so reprezentanti delavcev, odjemalcev Člani japonske vlade so se se-. jn vojnih veteranov, stali na Izredni seji, na kateri "Ti In druge zainteresirane so rs/.pravljali o pomoči žrtvam grupe so bile pozvane na sode-poplav. Glsvni stan generala lovanje z avtno unijo v kampa-Douglasa Mat Arthurja je odre- njl proti draginji," Je rekel Reu-dll pomožne akcije. Nekatera ther. "Zavedamo se dejatva, da tokijska predmestja so pod vo- |tthko odjemalci, strnjeni v za-do. Poplave so razdejale tudi drugah, povečajo kupno silo do železniške proge in vlaki so ob- Urjev v svojo lastno korist." tičali pred razdrtimi progami, RUSUA SE ZAVZELA ZA PET BIVŠIH SOVRAŽNIH DRŽAV Obstanek Italije zavisi od Amerike? Washington, D C., 18 sept.— Italijanski poslanik Alberto Tat-cht«ni je dejel pr<-d č«anikarjl, da žlvljenski obstanek Italije kot evropake države zavisi od ameriške pomoči On ae je se-stal s časnikarji po k'inferencl z državnim podtajnikom Robertom A. I,oveUom. "Italija nima denarja z« kupovanje živil, žita, premoga ln drugih stvari," j« dejel "Amerika )l mora pneko-čiti na pomoč takoj. Ako jI ne bo, bo morda vlada premierla De Gaaperija padla." Moakva. 18. sept.—Uradni sovjetski tisk je razkril, da bo Rusija pritiskala na Združene narode za sprejetje Rumunlje, Bolgarije, Ogrske, Albanije ln Finske, bivših sovražnih držav, ker so mirovne pogodbe stopile v veljavo. Velika Britanija je na seji varnoatnega sveta vodila opozicijo proti sprejetju Rumumje, Bolgarije in Ogrske v organizacijo Združenih narodov, Rusija pa proti sprejetju Italije, Irske, Portugalske in Transjordanije Zadeva bo prišla pred skupAčI no Združenih narodov, ki ae je sestala na zaaedanju v NVw Vorku. Pravda, glasilo komunistične stranke, je objavila uvodnik, ki pravi, da zdaj ne more biti nobenega ugovora proti sprejetju bivših sovražnih držav v organizacijo Združenih narodov. Vae naj bi poatale članice In imele enake pravice Uvodnik naglaša razliko med državami v vzhodni Evropi In Italijo. V državah vzhodne Ev- rope ao bile dovršene velike politične spremembe, dočlm Je v Italiji na krmilu desničarska vlada, v kateri imajo bivši fašisti še vpliv. Italija je l/postav Ijena pritisku Amerike, ki podpira vlado premierja Alcida de Gasparija. Na drugI strani so Rumunija, Bolgarija. Ogrska, Albanija in Finska dovršile popoln prelom s preteklostjo. Pogumno ao stopile na novo pot, ki vodi v boljšo bodočnost. Akcija za preklic Omejitev pošilja-n ja žita v Evropo Truman bo dobil poročilo o poostritvi krize Wsshln0ton. D. C.. 18, sept— Vladni kiogl so naznsnlli, da bo morala Amerika dtastlčno omejiti pošiljanje pšenice In drugega žitu v zapadno Evropo v pri hodnjlh trdnih, Državni pod-tajnlk Robert I vet t Ji* dejal, da je državni protidelavskega zakona department navr/.l stike s vae- r I mi vladnimi agenturaml, da za- Jamestown, N Y - Kkaekutlv nI svet unije strojnikov je naznanil, da bo začel t akcijo sa preklic protidelavakegii Taft-l!artleyevega zakona Apeliral je na druge unije za kooperacijo. Robert Hchrank, predaednik unije strojnikov, je dejal, "da je za- padna evropsk* države dobe no> ve kredite v dolarjih za kupovanje živil. On Je priznal, da še nI dobil vseh detajlev in podatkov o obsegu ekonomake krize Ljudje v «vropakih državah bodo prizadeti zaradi o-mejitve pošiljanja žita. Poljedelaki department je la- kon, odkar Je v veljavi, razkril; prave namene avtorjev. Ti so točasno naznanil, da bo poftilja-postopno uničevanje gibanja nje pšenice v Evropo znižano sa stiokovnth unij " 35 odstotkov v novembru. ■ n g» si......gmiir^ PROSVETA THE ENLIGHTENMENT glasilo im lastnina slovenske narodne podpor« jednote of aad puirmw^« fey llsvaas National BraafU SoeUfy Marošalao aa X4n.ions dršavo (lavoa C ki««.) la KaaadoSSOO m tete. liOO aa pol teta. S2J0 sa ¿etri teta; sa Chicago in okolico Cook Co- Hi« sa colo teto. M.7» aa pol tete; sa taoaoaistvo UIJS Subscription raios: to* the United Stote* (oaoapt Chicago) aad Canada ItN p« yoar. Chicago aad Cook Couaty M 50 por loroi«o coanirtes 111-00 por T*or Cono ogUw» po doto^ofo, Nokoptet dopisov ln Boaarošoaih ¿teakor «o ns vračate. Rokopisi lilorarno vsehtao (trtico, poroslt Mil Itd.) M*,noto po*Ulf lju te o shUaJ«. «o te P«*»«« I Advertising rates on sgrssmonL—Manuacripts oí communication« aad un*oi«ii*d artictes will not ko roturasd. Otkor manusvtpks. Mick a* »tortas. plays, pooma. ote« wtU bo rotumod to saador oaly whoa .ccon,p.m.d by sail-addressed aad stempsrl oav ar laso sNk s Sstoou PIOSVETA * 2817 • SI So. Lawndalo At*. Chicago S3, Illinois Tepe nas lastna pamet I i}, nožih, naásdbivi Na srednji zapad, na žitnico Amerike, in danes v precejšnji mori tudi na zapadno Evropo, ie vedno pripeka vročina kot je vča-aih meseca julija. Ker je ves svet na glavo postavljen, izgleda, da «p s« na glavo postavili tudi naravni zakoni, ki usmerjajo letne čase. In tako smo letos dobili vsaj na srednjem zapadu julijsko vročino v avgustu in septembru. (Te vrstice pišemo bli 4M Kansasa, v Excelsior Springsu, Mo., kjer si v toplicah zdravimo revmatizem in kjer kale toplometer okrog sto ali še več.) In čim bolj pripeka vročina, toliko bolj plezajo kvišku cene pšenici, koruzi, mesu, maslu in še marsikaj drugemu. Plenica je sicer ie zdavnaj požeta in tudi je bogat pridelek, toda ria račun vročine imajo špekulanti z njo kar lepo igro na žitnih borzah. Na čikaški žitni borzi je zdaj cena pšenice posekala vse rekorde in se suče okrog $2.75 bušelj. 6e bolj pa navijajo ceno koruze, ki ja tudi okrog $2.60 bušelj, približno dvakrat več kot je bila Lani ali trikrat več kot je bila normalna cena prejšnja leta. Za ona farmarje, ki so pridelali dosti pšenice ali ko bodo imeli dosti koruze, so te cene zlste. Prav tako za one "farmarje", ki larmajo farmarje—rszne špekulante in borzijane, ki se na prak-tično farmarstvo toliko razumejo kot miška na gosli. Yes, za "free enterprizerske" pijavke in zajedalce, ki ne orjejo niti ne sejejo, marveč samo žanjejo, je obstoječi sistem res idealen. Ni čudno, ako so takoev strahu pred socializmom, ki bi njih igri napravil konec, kakor ga je v Rusiji in zdaj večinoma tudi na Balkanu in v vzhodni Evropi. • * Vse drugače pa je za one farmarje, ki jih je spomladi zadela poplava ln zavlekla ali celo preprečila sejanje koruze, ali pa pozneje dolg vročinski val. To dvoje, majsko in junijsko deževje in sedanja vročina, ki se vleče že pet, šest tednov, bo zmanjšalo pridelek koruze za več kot eno tretjino nad lanskim. 2* Ameriko ln tudi za precejšnje dele Evrope je to prava tragedija. Tragedija predvsem za mestno prebivalstvo, kajti to pomanjkanje koruze bomo vsi občutili v neznosnih cenah. Koruza je namreč glavna krma v živinoreji, posebno v svinjereji in kokošjereji, kakor tudi zelo važna v človeški prehrani. Na račun majhnega pridelka koruze že danes plezajo cene kvišku skoro vsej prehrani iz dneva v dan—naesu, jajcem, maslu, etc. etc. Od sredi junija do sredi julija je živeini indeks poskočil za poldrugi odstotek. V zadnjih dveh mesecih se je sigurno proporčno še bolj dvignil—v zadnjih treh mesecih za približno pet odstotkov, Razni bizniški preroki obetajo, da se bo v prihod njih mesecih in prihodnje leto še bolj dvignil. Funt steaka— kdor si ga more privoščiti—je že danes blizu dolarja—v New Yorku tudi več. In to kljub temu, da je danes dosti klavna živine ns trgu—manj jo bo prihodnje leto. Tudi jajca se vozijo po vzpenjsčl. Enako obetajo, da bo funt masla kmalu po dolarju. Sorazmerno tudi vse drugo, kar zahteva želodec. * Hura torej za "free enterprize"! Seveda ameriško sorte "free enterprlze", ki se je takoj po vojni znebil vsake kontrole cen, dasi bi bila danes vsaj toliko potrebna kot je bila med vojno ali pa še bolj. Ampak ameriški kapitalizem nt hotel toleriratl nobene kontrole in jo je vrgel ob tla ob prvi priliki. Vsi se it lahko spominjate, v kakšni gonji smo se nahajali lansko spomlad, sploh ves čaa po japonski kapitulaciji. V tisti gonji je bil vpre-ten ves veliki in mali biznls. OPA mora iti, ker je neameriŠks, tiranska in totalltarska! Svobodni Američani vsega tega ne bodo prenašali! In tako je lansko poletje šla OPA skozi okno. Ns smetišče so jo vrgli republikanci s pomočjo demokratov. Yes, tudi s pomočjo Trumana, dasi bo v prihodnji kampanji trdil, da jo je hotel obdržati in se bo skliceval, da je vetlral republikanski konski osnutek. Ampak to je le pol resnice. Faktično je bila demokratska večina istega mnenja kot so bili republikanci. Uničenje OPA je obema strankama ln vladi seveda diktiral ve lebiznia, kakor deželi diktira tudi vso drugo notranjo in zunanjo politiko Organizirano delavstvo jc bilo sicer proti uničenju OPA, toda njegov glas nI štel. ln štel nI vsled tega, ker je politično popolnoma brezpravno in bo tudi toliko časa. dokler si ne zgradi močnega lastnega političnega gibanja, ki ne bo hodilo s klobu kom v roki okrog polttiksntov in glasovalo za tete kandidate kot gosp<»d%rjl dežele- za kandidate, katere poatavijo kapitalizmu udlnjane politične mašine, financira jih pa plutokraclja. Zato ima tudi kontrolo nad njimi V zve/l s tem naj omenimo. t»M kontrole cen Kanada ni sledila Ameriki, jo glavni Razne druitvene novice hi drago Clorolaad. Or—V teku meseca dni smo pri društvu 53 SNPJ izgubili kar tri člane, in sicer Mary Kunčič, Franka Linea in Johna Cergolja. a O njih smrti smo že deloma poročali. To po meni, da se je število društvenih članov zmanjšalo za tri. Ce hočemo obdržati društvo na višku, jih moramo čimprej nadomestiti z novimi člani. Zadnje društvene seje se je udeležilo običajno število članov. Udeležba bi bila lahko boljša. Reči moram, da bi morala bili večja društvena zavest in bresbrižnost se bi morala u-maknitl iz naših vrst. Društvene seje so vedno zanimive, dasi ravno včasih izmenjamo različna mnenja in ideje, s čemer se zbistrijo pojmi v korist celokupnega članstva. Kakor na vsaki seji, tako smo dali iz društvene blagajne tudi na tej precej grošev za razne koristne stvari in namene. Kupili smo vse vstopnice, ki jih je poslalo društvo 450 za njegovo 25-letnico, ki bo praznova-na 2. novembra t. 1. Udeležili se bomc njih proslave in upamo, da nam bodo vrnili pose t 0. novembra, ko bo imelo naše društvo svojo običajno letno prireditev. O tem bomo pozneje podrobneje poročali. Dalje smo kupili vse vstopnice za podružnico 48 SANSa, katera bo imela svojo iesensko plesno veselico dne 5. oktobra. Tudi o tej veselici bomo pozneje podrobneje poročali. Dalje je naše društvo nakazalo $50 za Narodni odbor za svoboden tisk, kateri zbira sklad za tožbo, ki jo je naperil kaplan Gabrovšek proti lokalnemu časopisu Enakopravnosti. Naš predsednik br. Barbič pa meni, da bi morali naši časopisi sami najprej prak-ticirati svobodo tiska. O tem bi še dalo veliko pisati. Ne smemo pozabiti, če se posreči na-zadnjakom tožba proti Enako pravnosti, potem lahko pride na vrsto tudi tožba proti Prosveti in Proletarcu. Kot sem že pred časom poročal, se je naš član Frank Petrič odločil, da poj de v staro domovino. Na zadnji seji se je poslovil od nas. Frank je bil tudi predsednik nadzornega odseka našega društva, zato je sedaj podal resignacijo, katero smo morali vzeti na znanje. Franku želimo obilo sreče in zadovoljstva v rojstni domovini! Frank je vedno rad pomagal za vsako napredno stvar, zato ga bomo toliko bolj pogrešali. Upamo, da nam bo od časa do časa kaj pisal in poročal o resničnem položaju v Jugoslaviji. Rekel je, da bo tudi tja dobival dnevnik Prosveto in bo tako informiran o naših aktiv-noatih in razmerah. Tam namerava ostati za stalno. Odpo to val bo v začetku meseca oktobra z jugoslovanskim parni kom Kadnikom. Srečno pot, France! Torej, ker je Frank Petrič resigniral iz omenjenega odseka, amo izvolili na njegovo mesto enega naših mladih članov Leo-ta Na vodo. Leo je bil pred leti zelo aktiven pri našem tedanjem mladinskem krožku št. 3, aedaj pa se je zavzel,. da bo imelo tudi naše društvo keglja-ško skupino. Organizirala sva kegljače, kateri bodo priključe ni k elevelandski federaciji SNPJ. Zadnjo nedeljo smo se že udarili Ni Slo slabo* I><»bro smo zbijali keglje. Nikdar nisem bil posebno navdušen za šport, ker sem smatral, da je vsak šport potrata časa, no, sedaj pa so še mene pritegnili notri in vidi se ml. da bom morda še dober keg-Ijač Ce se ne motim, je dejsl pokojni Zavertnlk, da se človek ne izobražuje s športom, smpak s knjigo in časopisom. A kaj hočemo. mladina Je drugrga mne- George Lynch, predsednik Patterii Makers League (ADF). kl lo izjavil, da Taft-HartleyJey protidelavskl saltón sledi totalitarski tehniki, ker zahteva, da delavski Voditelji podpišejo gotove iajeve. polog iegd pa postavila delavce na sušo* J ako stopnic. nja in tako danes izdajamo lepe tisočake za šport. Koliko nam to koristi, bo pa pokazala bodočnost. Vprašanje je, ali bomo ^ tem pridobili več novega članstva. Vendar pa moramo gledati, da mladino pridržimo v naših vrstah in ji nudimo tisto, kar ji nudijo druge slične organizacije. Upam, da bo Leo Navoda stalno zahajal na naše seje in deloval za društvo. Pred časom je stavil predlog naš tedanji blagajnik John Koss, da bi organizirali kegljaško skupino. On se tedaj menda ni zavedal, da je težje organizirati tako skupino kot pa staviti precU Glas iz Arizone > .« Florence, Arls. — V mojem zadnjem dopisu sem naznanil čitateljem Posvete, da me ne bo doma tri ali štiri tedne, toda sem se zmotil, kaiti na potovanju sem bil skoro šest tednov. Za to je več vzrokov. Podal sem se nazaj v Minnesoto, da poberem še nekaj mojih važnih stvari. Na pot sem se podal s svojim avtomobilom in reči moram, da sem imel prav lepo vožnjo. Imel sem še približno 35 milj do mojega starega doma, tedaj pa sem se domislil na mojega starega prijatelja, ki ima gostil- Udeležba je bila i/red no lepa! V organizacijo se je vpisalo nad 70 naprednih Slovenk. Toliko akaskih Slovenk še menda ni bile nikdar skupaj, kot na tej ustanovni seji. Izvoljene so bile sledeče od-bornice: Frances Vider, predsednica, Tončka Urbanz, podpredsednica, Frances Rak, tajnica, Glorija Bohinc, blagajni-čarka, mrs. Bohinc, zapisnikari-ca. Seje se bodo vršile vsako prvo sredo v mesecu v Slovenskem delavskem centru. Članarina je samo 35c mesečno. V tem tednu sta bila organizirana dva nova krožka Progresivnih Slovenk Amerike, in sicer v Chieagu in West Allisu, Wis. Vse kaže, da bodo v kratkem ustanovili krožke tudi po drugih večjih slovenskih naselbinah. Potrebno je, da ta progresivna organizacija razširi svoj delokrog na vse strani. Danes živimo v kritičnih pasih, ko reakcija dviga svojo glavo vse povsod, zato mora naše napredno ženstvo skupno nastopati v obrambi za svobodo in skupno delovati za splošen napredek! M. ML —^ log. Valic temu smo šli na delo n<\ 0n >e bi! ^ dober ---n 1 mm 1 ni 1 # r» ciAvvk i«MAl i 's t in skušali zainteresirati nekaj naših mlajših članov za ta sf>ort in sedaj imamo kegljaško skupino ali team- ♦ Milan MedveŠek je zadnjič kritiziral nekega spridenega na-prednjaka, ki je poslal dopis v vatikanski list A. D. in se podpisal kot Tine Srakoper. Neki rojak mi je prinesel dotično izdajo omenjenega časopisa in menil, da je dotlčni Tine Srakoper menda iz naše bližine. Začudeno sem ga pogledal in vprašal kaj misli. Pravi, da se je do-tični "naprednjak" predrznil znesti se nad Milanom, ker ga že mnogo let sovraži. Prečital sem tisti zmazek do-tičnega strahopetca Srakoperja, ki se je zatekel v tisto klerikalno fliko z namenom, da ošmira poštenega človeka. Dotičnik, ki je padel tako nizko in se je za- malec mnogo let, ko sem imel še jaz svojo kupčijo. Torej ustavil sem se pri njemu z namenom, da si malo omočim suho grlo. Prijateljsko sva se pozdravila, nato pa itie vpraša, odkod prihajam. Ko sem mu povedal, mi pa reče, da torej še ne vem, da je umrl moj brat. Ta novica je bila zame hud udarec. Vprašal sem nato, kda> in kie je umrl. Pojasnil mi je, da 26 junija, ko je bil tukaj pri jezeru. Zvečer je šel spat, a se ni več prebudil. Z njim je bil neki moški in ko ga je zjutraj klical, je bilo vse zaman, moj brat je bil mrtev. Brat Anton je bil star 60 let. Prej je živel v Buhlu, Minn. Že nekaj let je trpel za srčno boleznijo. Naj v miru počiva! Še vedno prejemam pisma od raznih rojakov. Mnogim sem odgovoril. Oglasil se bi bil že tekel v A. D., ni noben napred-poprej, a sem bil precej utrujen njak! Kakor Milan, tako tudi vin zaposlen, pa tudi rajši čitam Clevelandu odklanjamo take na-kot pišem. Toda če kdo želi prednjake, če je dotičnik res iz boljša pojasnila o tem kraju, mu naših vrst. bom odgovoril rade volje» Moj • - naslov: Louis A. Ambrozich, Pred časom sem čital poročilo Gen. Delivery, Florence, Ariz. o pikniku SŽZ, ki ga je napisal za Enakopravnost L. K. On je poročal, da je bil dotični piknik fiasko v celoti, ker so ga oglašali, da bo dobiček oddan za ubežnike našega naroda. Poročevalec je tudi omenil nekega župnika Markuna, ki jc menda pred kratkim prišel iz Koroške ali Italije z namenom, da bo s svojo propagando slepil naše ljudi. Zvedel sem, da so sem dospela pisma, ki razkrivajo župnikova nečedna dejanja v času okupacije, ter da ga išče jugoslovanska vlada Ne vem. v koliko je mož kriv in v koliko ne, popolnoma nedolžen pa menda ni, kajti če bi bil, ne bi tako zmedeno govoril na omenjenem pikniku Joasph Dum. Louis A. Ambroilch. Zahvala bolnice DetroU. Mick. Na tem motu se vsem najlepše zahvaljujem, ki so me obisku I i z.a časa moje bolezni v bolnišnici in doma Enako se zahvaljujem za darila in cvetice >enskcna odseka SND. Lavrs Zrlmac. Krožek Progresivnih Slovenk ustanovljen v Chieagu Chicago. 111. — Zadnjo sredo, 17. sept.. je bil ustanovljen krožek Progresivnih Slovenk, ki nosi št. 9. Ustanovna seja se je vršila v Slovenskem delavskem centru. Program in smernice organizacije je pojasnjevala gl. tajnica Josie Zakrajsek iz CLe-vclanda. Opozorilo onim, ki potujejo v Jugoslavijo Washlngton. D. C—Na podlagi obvestila, ki ga je ambasada Federativne ljudske republike Jugoslavije v Washingtonu prejela iz Jugoslavije, jugoslovanski vojni repatriiranci, kakor tudi izseljeniški povratniki često-krat ali v celoti ne poznajo jugoslovanskih deviznih prepisov, ali pa so napačno obveščeni o njih. Posledice takega neobvešče-nja so bile konfiskacije nedovoljenega zneska ali nedovoljenega denarja od strani jugoslovanskih carinskih organov na roeji» s čemer so bili oškodovani povratniki in devizni interesi Jugoslavije. Po vrhu tega pa se je še dogajalo, da so tudi zunanje oblasti na mejah jemale povratnikom denar na podlagi deviznih predpisov dežele, skozi katero so potovali. V zvezi« s tem opozarja ambasada FLR* Jugoslavije v Wa-shingtonu povratnike na sledeče devizne predpise Ljudske republike Jugoslavije: 1—V Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, se lahko prinesejo dinarski bankovci v zneskih do 50 din. in manjši bankovci, a ne več kot do skupnega zneska 500 din. Presežek nad 500 dinarjev se konfiseira. 2—Prinašanje dinarskih bankovcev po 100, 500 in 1000 dinarjev je popolnoma zabranje-no brez obzira na skupno vsoto in taki bankovci se konfiscirajo. 3—Prinašanje zunanjih valut (denarja) in deviz (čekov, menic itd.) je popolnoma prosto v neomejenih količinah. Ta denar, čeki itd. se morajo prijaviti mejnim carinarnicam, a se jih ne odvzema, toda izmenjavajo se pri pooblaščenih denarnih za-vadih Narodne banke FLRJ in njenih središčih v ljudskih re publikah. Prodajati te prineše-ne vrednosti privatnim strankam na črni borzi je strogo kaznjivo. Dr. Sergije Makledo. svetnik ambasade. —»> Vsakega nekaj Cleveland. O.-V Cleveland uas se vedno muči precejšni vročina. Sedaj imamo ¿m vsakovrstnih piknikov Spom mi nehote uhajajo nazaj v n. tekla leta, ko sem se srečna J vesela zabavala na Peternd, vem ranču v družbi mojih dn gih. Sedaj spijo v grobu in mt ni ni ostalo drugega, kot sw mini. Zelo pogrešam moj Wyomini moje prijatelje in otroke. Si sem tam preživela skoro četi stoletja. Petindvajset let je m nuk>, odkar sem prišla v to d< želo in zdi se mi, da so kar h tro minila, klub temu, da mi i bilo življenje posuto s cvetjen Ker so Lahom prodali nas kraje, sem odšla v tujino. Dane pa je moja rojstna vas zopet sv< bodna, v njej zopet odmeva pri krasna slovenska pesem Veliko so trpeli naši Zagorc Petindvajset jih je padlo od ii dajalskih rok, med njimi tu< nekaj deklet. Veliko jih ima, na črni vesti duhovniki, kaj oni so zavajali preprosto lju< stvo na kriva pota. Sedaj pa i hočejo oprati teh črnih madi žev tukaj v Ameriki, zaeno p si napolniti svoje nikdar pob bisage. Ako so nedolžni, čem so pobegnili od doma? Moja s strfčna mi je pisala, kako jim j župnik pomagal v stiski in br nil pravice slovenskega narod Seveda, Judežev ne manjka n kjer. Tajnik društva 253 SNPJ bil pridno na delu za pridobite novih članov.' Ker poznam ! lastnih skušenj, kako težko j pridobiti nove člane, mu iskn no čestitam! Pred šestimi meseci sem bil nekaj časa doma pri moji st rejŠi hčeri. Nameravala sem ti di obiskati naše Rockspringä ne, pa ni bilo dovolj časa na ra polago. Čeprav malo pozno, vi prosim, da mi oprostite. Kajn kako smo se včasih veselo zato vali! Kdo ve, če mi bo še dan prilika? Clevelandčani so zelo prij« ni ljudje in to mi lajša dom< tožje. V kratkem času sem i z mnogimi seznanila. Uršul Čopič poskuša na vse načine, d mi ni preveč dolgčas. Enako tt di moja nekdanja sošolka Milk Slabe- Pa tudi ostali, s kateria sem prišla v dotiko, so polni sk venskega gostoljubja. » Ob času Sansove konvenci sem se ponovno sešla z mojo do goletno prijateljico Mary Mt sich iz West Allisa, Wis. Vendi mi ni bilo tedaj mogoče, da I se kaj več pogovorila z njo. an pak samo stisk roke in objen Upam, da v bližnji bodočnos obiščera prijateljico Mary Mt sich in mojo lorodnico Meti Bregar. Sedaj pa še malo o naših Pr< gresivnih Slovenksh Ponos« sem, da sem članica te napre ne organizacije že precej cu Josie Zakrajšek in Cecilija 5« bel neprestano vzpodbujata i delujeta za dobrobit naš« roji ne domovine Slovenije Prid« Clevelandčanke so zbrale sin kaj že ogromno vsoto drnarja i obleke za naše brate m *sti onkraj morja. Naša rojstna Slovenija je n krasna ln pesniki ter pisatelji j zastonj ne opevsjo in pi*J« njeni lepoti. Nsš narod je J šten, skromen, a moral je no trdo delati za svoj obsUa« Vendar pa se je pozabilo na « trdo delo ob krasnem petju ™ rodnih pesmi Kako lij^ to včasih ob žetvi in K'*"^ fantje so nekoč tako kpoP^ vali na vasi' Toda sem m narodni zanos Jt «jg skozi četrt stoletja p* " « . ___n.M. na I« vim jarmom 1 alt državnih zbornicah štmm dežele. Se večji faktor je ta sneta Itstična stranka v provincah V Sa*katchcwani uru na primer v/rok v tem, ker Je tft« motno delavsko in farma rs ko poltttčn.» vlado v svojih rokah in je zadnja leta u\< tla že vkrne reforme Na sliki (levo) )e WUllaan Green. psartosilnlk ADF. ha Jo aa gibanje v obliki G*>p*rative Commonareolth federacije, ki agtlno V treh drugih provincah tvori glavno opo/let)o Ako bi imeli Dolarski pratalk govoril rekordnem« številu poslušalce« v Ckš- pfopagtra p*>gtam demokrati« nega socializma V kanadskem podobno politično gibanje I v te) deželi, bi Yias danes "free en. cagu ln sakteval odpravo Talt HartUyi*v*9s protidsisvsksga m- perlamentu ima ta stranka le 2« poslancev, toda njih vpliv, vpliv terprtzerjt" toliko ne odirali in tudi bi ne bilo nobenega sluha o kona. Na doaal Je PhlUp Murr.y pe*-go razumevanja za organizirano obliko blagovne izmenjave ter mnogo smisla pri kmetskemu prebivalstvu za ljudako i» državno skupnost. e Titovi zavodi "Litostroj" v Ljubljani »o pričeli • proizvodnjo - 4 1. septembra so slovesno izročili v industrijsko obratovanje Titove zavode "Litostroj" pri Ljubljani. Pri slovesnostih Je sodelovala Ljubljana ob navzočnosti maršala Tita ter mnogih zveznih in republiških ministrov in drugih funkcionarjev jugoslovanskega in slovenskega poli-» tičnega in gospodarskega življenja. "Litostroj" je največja tovarna, ki je bila postavljena v ob-rat na teritoriju Slovenije po osvobodi t vL Zaposljevala bo preko 5JOOO delavcev ter bo v glavnem izdelovala turbine. V stari Jugoslaviji ni biLo mogoče pcataviti takih tovaren. Zmaga. ki so si jo delavci priborili s postavitvijo te tovarne, Je posledica narodno osvobodilne borbe in vseh socijalnih in gospodarskih sprememb. Ta zmaga tolče vse nasprotnike ljudske oblasti, ki so vedno govorili, da delavci niso sposobni, ds bi vodili tako veliko gospodarstvo. (Op. O "Litostroju" bomo poročali še v posebnem ilustriranem članku.) Glasovi iz naoolbin mma, da smo koma) v letu IW47. Dve leti oavolio-ditvi ob tolikih ruševinah j< tako ogiomno Število letovlilarJev vsekakor razveseljiv in presenetljiv pojav. Razumljivo, da že |*»tejajo I itevlloe letoviáke /giodbe zla-' nt i na Gorenjskem In v Dalmaciji pe tudi po drugih ki njih Jugoelavije pretesne V »a kdo al potice kraj ali kotiček, kjer ml-*ii preživeli svoj k'tni «odmor DneHtlaočl m drorttian^l m vesele ob moiaki obali ali uživajo gorski srak In zdravilne tople vrelce, s katerimi je nase domo- vina kur posuta. Zato primanjkuje sob, zato se pojavljajo načrti o razširitvi naših letovišč. Vseuiimo letoviški kraj Uosd-Martuljk. Mogočne stene Triglavskih Alp-Martuljkove skupine se dvigajo iznad osvežujočih temnih gozdov. Na obeh straneh doline Save šume številni vodo-padi, Tu, v tej dolini, Qb stiku Karavank in Triglavskega pogor. Ja nudijo tri velike štavbe vso udobnost delavcem - sindikalistom, ki preživljajo tukaj svoj letni odmor. Dve stavbi so n«-menjeni članom sindikatov, ena je počitniški dom za otroke Celotna oskrba stane 70 din. Vendar je ne j^lačajo delavci ln nameščenci, ki se tu odpočivajo. Oni preživljajo tu svoj letni odmor popolnoma brezplačno, zanje plača sindikat. Hrana je la-datna pet obrokov dnevno. Tukaj Je predvsem dom najbolj zaalužnlh delavcev. Med njimi lahko najdete Tomiča Života, tekstilnega delavca iz Ob-režu v Srbiji, ki je štirikratni udarnik, Tudi mnogi drugi so zaslužni junaki delu. V borovem gozdiču je večji bazen. ,S številnimi igrami si uindikuliati krajšajo čas, pu tudi z Izleti v bližnjo in daljno okolico. ShJ no velike možnosti In izbira: vztrajni planinci lahko plezajo na bližnje vrhove gora, drugi /opet se peljejo v Planico, svetovno znano po smučarskih poletih, dalje na Blejsko ln Bohinjsko jezero pa tudi Pd» Ntojnsku Jama in Jadransko morje jim nista predaleč, Toda Gozd-Mertuljk ni edini kraj oddiha sindikalistov. Po vsej državi jih najdeš; največ seveda ob morju, v Sloveniji in ob toplih sdravllnlh vrelcih. Nad 21,UOt) delavcev In nameščencev brezplačno uživa svoj letni oddih, medtem ko imajo ustali 515' * popust do vseh državnih gostinskih podjetij in polovično vožnjo za sebe in vso svojo družino. V krajih, kjer ao morali delovni (Judje spoštljivo gleda* ti, kako ae zabavajo nekateri Iz* branil, je sedaj vse živo _ - S AN S ooo« > oa aa Listnico urodnikva Ker poli al sakoa prepoveduje vsako oglašanje kakršnega MU asečkanja v llallh. presUAe *»• dopisnike, Id eflalafe priredile svetih društev alt drugih orfa-nlsarij ali pa Itake drugo iM« aa ablranfe denarje, naf w aveltk poro^lih ne emenjaje areČk aH sretksnls, kakor Indl ne kartafk ali lembulaklh aakav, ako le sa sls določene vetepnlna. Pelina uprava sakteva od naa. da Rsers vse lako eglelan je Is lista. Pro alme. dr i i te ae lege~ >oooo»»#o*»»o»*aooaeoaoaaoooaooaaau NAROČNIKOM Datum v eklepejn. no piiaas» (Sept. 30. 1047), pole« v**Ofa PirOSVETA PETEK, 19. SEPTEMftp a --- — - --......- TOVARIŠI rovuT pajmsAasKZ IVUTOIK TON£ SEUSKAR (Nadaljevanji) Štrbenkov Dolfe je sproti prevajal v sloven-i ¿¿ino, kar je nemški oficir povedal. Nato so vojaki zapeli nemško himno, vaščani pa so se počasi razšli na svoje domove, le otroci so ostali okoli vojakov in jih zvedavo ogledovali. Ti so jim ponujali sladkorčke in jih nagoyarjali po svoje, otroci pa jih niso razumeli. Frece, ki je zdaj zastopal novo oblast, je razmestil vojake po najboljših hišah, oficirje pa je vse popoldne in pozno v noč gostil ter jim odstopil svoje najlepše sobe. Zbegani vaščani so vojakom bogato postregli, ker so se jih bali* Narezali so jim suhega mesa in klobas ter jim prinašali tepkovca iz kleti ter jih daleč proč od mize ogledovali, kako so cmokali in se mastili z njihovimi dobrotami. Pa jim Je bilo vse premalo. Pokazali so na kure na dvorišču in gospodinje so lovile prestrašene kokoške ter jim rezale vratove. Kaj pa naj bi tudi storile? Da le ni hujšega! Dolfe je nosil po vseh hišah nemške zasta-je nosil po vseh hišah papirnate nemške zastavice in Jih z nekaterimi svojimi vnetimi pristaši pritrjeval na podboje vraU Ko jo je pričvr-stil na vrata Pavlekove hiše, je oče pravkar stopil iz hleva. Kri mu je zavrela po žilah, ko je zagledal izdajalca, toda pamet mu je govorila, da je bolje molčati in potuhniti se. Ni ga pozdravil, toliko pa je ostalo gnjevs v njem, da mu ni šla beseda iz ust in ne bi ga ogovoril za nič na svetu. "No, trma, kaj sem ti pravil?" ga je z zmagoslavnim in porogljivim smehom nagovoril Dolfe. "Boš že prišel k pameti! Veš, danes nimam časa, ker moram obedovati z oficirji. Zaslepljen si bil, no, pa bom zato pozabil na tisto, ko si me vrgel iz hiše, če pristopiš k nam. Drugače . . Toda Blaž ga je zamo mrko pogledal in stopil v hišo. Sama sreča je hotela, da se je popoldne vlila ploha in so se vse papirnate zastavice razpustile ter razpadle v dež in blato. Mati se je kar oddahnila, ko ni bilo več na hiši tega madeža, saj se ji je zdelo tačas, ko je bila zastavica nad vrati, kakor da je hiša oskrunjena in da se nič več ne bo moglo v njei prebivati. Minula je velika noč, minul je še marsikateri dan, Nemci pa so ostali in slovenska vas se je na zunaj naglo spreminjala v nemško srenjo. Nsd Frecetovo hišo je bila pribita nova, velika tabla in Frece se je zdsj pisal Joseph Fretze, na križišču cest si čital kažipote z napisi: Nach Steinbrttck, Nach Cilli. Oba svoja fanta je takoj poslal v Celje v hitlerjanski zsvod za nemško mladino, po ves dan se je razgovarjal z nemškim podčastnikom, ki je s svojim vodom ostal na Kalu in ki je stanoval v njegovi hiši. Vojaki so se obnašali kakor gospodarji. Tudi ' zapeli so včssih in so se skušali vaščanom približati, toda bili so le tujci, govorili so strašno grdo in trdo, kakor da bi se vedno prepirali med seboj. Njihovo petjo Je bilo hripavo, kričeče, oh, kalški fantje zapojo stokrat lepše in mnogo bolj ubrano! Življenje pa je teklo kar naprej in ker ni nobena glava padla in ni nobena hiša zgorela, se je ljudstvo počasi otreslo strahu in se spet vrglo v delo, kajpak, saj drugega izhoda ni bilo, kakor garati po starem in previdno čakati, kaj še pride. Tisti, ki so pričakovali, da se bosta koj prvi dan s prihodom Nemcev pričela cediti . med in mleko—tega niso dočakali. Kmalu po veliki noči je šel Frece nekega jutra mimo Pavlekove domačije. Z očetom sta pravkar drva žagala in oče ga Je pozdravil kakor običajno: "Dobro jutro, gospod Frece! Kam pa tako* zgodaj?" "Nič več ni dobrega Jutra! Heil Hitler se sedaj pozdravlja, zapomni ai že enkrat!" mu je odvrnil Frece oholo. "To je uraden pozdrav za vse nemške državljane!" "Mar se ne bo smelo več slovensko govoriti?" ga je vprašal oče mirno. "Če hočeš, da ti bo dobro, kar hitro pozabi slovensko, kmečko čvekanje! Saj si vendar bral v razglasu, da Slovencev sploh ni in da smo mi vsi po teh krajih prav za prav Nemci, ki smo nemški pozabili govoriti. No, Pavlek, kako boš zdaj pozdravljAl?" "Dobro jutro!" mu je odgovoril Pavlek. "Poba, Heil Hitler! boš od sedaj naprej pozdravljal in takole boš moral roko dvigniti!" mu je ukazal Frece ter se predenj postavil kakor petelin v pozor ln dvignil stegni eno desnico. "Vidiš takole, Heil Hitler! No, ponovi!" Pavlek je pogledal očeta, toda oče je mrko gledal nekam daleč čez polje. "Ne bom? Nočem tako pozdravljati, .saj nisem Nemec!" Je odvrnil Pavlek. "Čakaj, smrkavec, ti bom pa ušesa navil!" je zarohnel Frece. ''Potem boste imeli z menoj posla!" je dejal oče mirno. Frece je bil osupel nad tolikšno predrznostjo in kar ni mogel do sape. Prav tedaj so gnali nemški policisti učiteljico proti St. Jurju. V rokah je nosila majhen kovčeg, bila je objokana in zbegano se jo ozirala nazaj proti vasi. Pavlek je skočil k nji in jo zgrabil za roko. "Kam vas pa ženejo?" jo je vprašal presu- njeno. > "Proč ... Ne vem kam, menda v ječo . . . Nemška učiteljica bo sedaj sem prišla." "Odpeljite jo!" je zaklical Frece policistom po nemško. • Policist jo je pahnil v hrbet ter zarohnel nanjo, da se je uboga ženska kar stresla od strahu. Še pogledati se ni upala več nazaj, le na ovinku je še enkrat pomahala z roko, potem pa je ni bilo več videti. "Kaj pa vam jo učiteljica hudega storila, da tako nanjo rohnito?" je vprašal oče Freceta. "Oba vaša fanta je še posebej učila in pripravljala za srednjo šolo, vaška dekleta je učila peti, malokateri ženski zbor je tako slovel kakor naš, otroci so jo ljubili . . . Zakaj jo preganjate?" "Ne vtikaj se v politiko, Blaž, preneumen si in dovolj masla imaš na glavi, pazi se! Ti samo poslušaj in gobec lepo pohlevno odpiraj takrat, kadar boš vprašan. Vse bomo izgnali, učitelje in duhovnike pa tudi take trme kot si ti, če ne boš pokoren!" (Daljo prihodnjič.) Od svinjskega pastirja do betonca Imenuje se Lazar Karavla Doma je iz vasi Banatske Subo-tice. Poleti Je pasel svinje bogatih banatskih kmetov, pozimi pa se je potikal od enega do drugega in čakal, da bi ga kdo nahranil z odpadki z bogate mize Pred dvema, tremi meseci je slišal, da bodo gradili nekakšno progo. Pasel Je svinje in pogosto razmišljal, kaj naj napravi: ali naj ostane pri svinjah, ali naj gre z drugimi mladinci na progo. Zmagala ja proga ni I v svoj hlev, Laza pa ni imel kam. Zanj je bil dober tudi kotiček v hlevu ali v kozolcu, da je le bilo nekje pod streho. Treba je bilo večerjati—dobival Je odpadke. Moral bi bil posušiti premočeno obleko in se preobleči v drugo. Toda Laza ni imol drugega oblačila, niti ni bila bogata banatska hiša zakurjena zato, da bi sušila obleko svinjskega pastirja. Laza je ležal v hlev-skeai kotu in vedno razmišljal o tem. kako je življenje tažko in Laza se Je priključil I. vršački grenko Nikogar ni bilo, ki bi alibunarski brigadi, ki Je dva- mu bil spregovoril lepo besedo, krat postala udarna da bi ga potolažila. Nikogar ni Imenovali smo ga Laza. Prav dobro se ga še spominjam. Na prvi pogled se je videlo, da ni | bil Laza nikdar v družbi tovarišev, mladincev Vedno »e je izločil. Sramežljivo je odgovarjal na vprašanja, Drugi brigadirji so se igrali, peli, zabavali so se, igrali nogomet, odbojko in druge igre, l.aza pa je bil vedno sam. Nikamor se ni mogel pridružiti Ničesar ni »nal Žoge Ae nikdar ni udaril, nikdar ni zapel s tovariši, ln kar je bilo l-azi najtežje in najhujše: ni znal r»e pisati, ne brati. Na va»i so g* prezirali. Imenovali so ga svinjarja In bedaka Vaika otročad ae je zaga* njala xa njim z blatom 10 kamenjem. ko je /g<»daj zjutraj odhajal s čredo svinj. L« pes, ki mu je pomagal oganjati svinje, je bil njegov Uivarii in najbolj, ši prijatelj. Ko sr je pod večer vračal v vas, je vsak pujsek kre- bilo, da bi se z njim poigral in mu bil tovariš. Zanj nihče ni skrbel. Starše je in ni imel. Oče ga ni priznal, mati je šla v svet in po nJem ni vpraševala. Ležal je in razmišljal o vsem tem, pri »tuškujoč, kako zobljejo konji debelo žito. Potem je truden in prezebel zaspal, Zgodaj zjutraj je njegova piščal prva budila vas in njegov dolgi korobač je prvi pokal za čredo. Tako je živel Laza Karavla v lianatski Subotici. Bos, lačen in od vseh prezrt Knjigo je le vi del, m je pa še imel v rokah. Tu na progi pa ae je njegovo življenje povsem spremenilo Tu je prvič slišal lepo tovariško besedo Tu so ga prvič imenovali tovariša in prvič v življenju je bil vsem enak Tu je prvič vzel v roke knjigo in ae začel učiti. Pogoeto aem opazoval t«azn pri učni uri. Nerodno je držal knji-go, ko jo je prvič vzel v roko. Kaj šele kredo ali svinčnik! Stokrat raje je šel Laza krampat kakor pa k uri. Vendar je zmagoval besedo za besedo. Sprva težko. Hoka je še nerodno držala kredd, za katero se je vlekla kriva bela sled, ki je le približ no označevala neko besedo. Laza pa je bil že drugi človek. Nikdar več ni bil sam. Kadar kol jo bil prost, je vzel svinčnik in papir, hodil od enega do drugega in sramežljivo spraševal, kako se piše in bere. Čas Je mineval, bližali so se izpiti. Laza se Jo mučil z učenjem in njegov napor ni bil zaman. Naučil se ja brati in pisati. Da o drugem niti ne govorim! Večkiat Je Laza post roj i | vso brigado in zače komandirati. Zadovoljno smo ga ogledovali. To je bil drugi Laza Ni bil več svinjski pastir Bil Je novi mladinec, nova moč s katero bomo lahko vedno ra čunall. Laza pa se tega še ni zavedal Se je mislil, da Je "stari Laza" Nekoč Je celo napravil korobač Obesil je piščal na eno roko, z drugo pa je krepko zamahova s korobačem, ki Je pokal kakor puika Ko ao ga vprašali, čemu to. Je odgovoril: "Da ml mine že Ija'" Ko ,mi so m* približali Iz piti. je šel Laza z abecednikom papirjem in svinčnikom na liva do Tam ja sedel, odprl knjigo in začel na prvi strani s prvo veliko tiskano črko "I " Laza se je potil, ko je šel od črke preko besede k stavku Z žuljavo roko si je brisal pot s čela. vse, se jo radostno nasmehnil, toda ob misli na izpite se je zmračil in njegov obraz je izražal bojazen. Laza se je bal . . . Potem je vzel zvezek in svinčnik ni pisal . . . Črko niso bile lepe, toda pravilne Pravilno je vedno zapisal velike in male črke, na koncu stavka pa je pre-mišljevaje napravil piko. Potem me je spet pogledal in čakal, da bom dejal ali z glavo pokazal "da" ali "ne". . Čakal je izpita- To čakanje mu je bilo težko. Teže kakor tedaj, ko je prišel moker in prezebel od svinj in legel v hlevski kot. Prepričan sem, do si je mislil, kako mu je bilo tedaj boljše. Prišli so izpiti ali bolje rečeno —prišla je Lazina smrt. Ko je Laza zagledal učiteljico in ko je videl, da prinašajo desko, da jo čistijo; da pripravljajo kredo, da se njegovi tovariši zbirajo v učilnici, oboroženi- z abecedniki, zvezki in svinčniki, tedaj ser je njegov strah še povečal. Zbežal je . . . Preprosto je zbežal. Vzel je odejo, se zavil vanjo in v jarku stokal; "Jaz nič ne znam. Jaz bom padel. Jaz ne grem k izpitu!" Ko smo ga dobre j>ol ure pregovarjali in prosili, je popustil. Sramežljivo je vstopil v učilnico in sedel. Drugi so se mu smejali- Laza je sklonil glavo in gledal v tla. Hoka, v kateri je držal knjigo, je podrhte-vala, prsti druge pa so nervozno cufali drobne dlačice iz razgrnjene odeje. Kakor v snu je slišal glas učiteljice. Sprva ga niti slišati ni smel, ni ga hotel slišati. Toda ta sprva strašni glas učiteljice se je začel Lazi dozdevati znan. Tolikokrat ga je že slišal. In vse tisto pripoveduje, kar Laza zna! In sprašuje o vsem tem, o čemer je Laza že tolikokrat slišal. Laza se je sprostil. Počasi in sramežljivo je začel dvigati glavo. In čim več je učiteljica govorila, tem manj se je Laza )al. Ko pa je s prstom pokazala nanj in vprašala, kako se imenuje, se jo nekoliko zdrznil in pordel, toda še dokaj trdno je K>vedal svoje ime, vstal in šel c deski. "Napiši kako ime!" Z desnico je Laza prijel kredo, z levico pa je nehote Šel preko čela. Še enkrat je zavzdihnil, potem pa se je izza k|ede zabelilo 4epo ime: "Tito." "Kako se pišejo imena, Lazo?" "Z veliko začetnico." "Sedaj pa zapiši nek stavek Hajde, Lazo! Nič se ne boj," ga e hrabrila učiteljica. Počasi se ie vlekla kreda, na koncu pravilnega stavka pa je Lazo ponovno vzdihnil. "Daj, preberi nam, kaj si napisal!" "Danes je moj najsrečnejši dan," je prebral Laza, sledeč z roko besedo za besedo. "Kaj je na koncu stavka?" "Pika." Laza je odgovoril še na nekaj vprašanj, potem pa je prišlo na vrsto branje. Laza si je izbral spis "Vas in mesto" in razložil učiteljici vsebino; kako so prej ljudje, ki so vladali državi, zavajali kmete in delavce, kako so oni dobro živali, kmetje in delavci pa slabo, pa še o tem, kako je danes driigače. Nato je prišlo na vrsto najtežje: računanje. Koliko je 15:2" je vprašala učiteljica Laza je obstal kakor vkopan. "Pazi! Imaš 15 jabolk, polovico pa moraš dati svojemu tovarišu. Koliko boš dal njemu in koliko bol obdržal zase?" "Sedem in pol njemu in sedem in pol meni." "Torej, koliko je 15:2?" "Sedem in pol," je odgovoril Laza. še nekaj težkih številk mu je pretreslo možgane, potem je bil gotov. Najboljše je odgovarjal. Dobil je odlično oceno in njegov obraz je sijal od sreče Njegova brigada se je vrnila. Toda Laza je ostal. Naučil se je brati in pisati in ko se je spomnil, da mu ob odhodu na progo niso izplačali zaslužka, mu je bil spomin na Subotico še bolj črn. Kam naj gre? Pasti svinje? ' Sami naj jih pasejo'" pravi Laza "Ostal bom tu in se učil naprej." Sedaj se je Laza zavedel, da ni več "stari Laza". Prvič v življenju «e je čutil sposobnega Bič in ptščal mu ne boeta več prišla na miael Vae odsedanje misli mu bo nadomestila knjiga Odšel ¿e v tečaj za betonce Ko danes srečujem Lazo. vi- CHEERS PATIENTS A menean Rid Crou Photo Americas Sei Cr »m eelaateer« parferas a amlUtade af friendly, halpfal [ mr v leca la civilian hospitals Um caantry avar. Above a Bat Crasa volunteer Gray Ladr raaás aload ta a piUenl la Watkiaf tea's Oalliafer| Municipal SeeplUL P(V vzdihnil Nt vedel, ali zna, all ¡dim, da Ja to naša nova moč, ki ne. Ko sem mu dejal, da sna 1 bo koristila vsemu ljudstvu. V poučenje in predramljenje ljudstva Zaključek dolge tožbe v državi New York, ki se je pred nedavnim končala, se je razlikoval v zgovornem odloku sodišča, ki je v tem slučaju naglasilo ideale ameriške demokracije. Tožba—poskus iztoženja odškodnine radi obrekovanja—je bila vložena proti listu N. Y. Post, ker je 1. 1943 objavil zaeno s pisanjem o kvizlingih v tej deželi sliko z naslovom: "Ameriški kvizlingi. Kovali so zaroto za zasego Amerike." Tisti, ki je list tožil, je bil tudi na sliki. Ako bi vrhovno sodišče drža ve New York ne izdalo pravo-reka, "da je bila ta karakteri-zacija bistveno v mejah resnice," tedaj bi bil moral list Post plačati tožitelju zahtevano odškodnino za sramotilno obrekovanje. Seveda je sodišče po zaslišanju tožbo razpustilo. Post pa je pred kratkim zadevni zaključek sodišča objavil kot stvar, ki interesira javnost v splošnem, posebno pa še izdajatelje listov in publikacij. Odlok sodišča je spisal sodnik Ferdinand Pecora. Važen del odloka je pojasnil-na izjava, "da ni potrebno nastopiti proti svoji domovini z orožjem v svrho izdaje ali delovanja za njen propad." Ta bistvena izjava, ki sledi pregledu zaslišbe, pravi nadalje: "Zadnja vojna je nudila mnogo neveselih dokazov efektivno-sti delovanja pete kolone in njenih domačih pristašev v deželah, ki jih je bilo pripraviti za zavzetje. Orožje, ki je služilo peti koloni, je bila pretkani zamišljena propaganda, katere cilj je bil, razdvajanje ljudstva in izpodkopavanje zaupanja v vlado, kar je slabilo njeno podporo od te strani . . . Graditelji naše republike so bili modri in dalekovidni. Postavili so vlado na trden temelj ustave in jo navdahnili z resnico, 'da so vsi ljudje rojeni enakopravni.' ( Ta ustava daje vsem ljudem, neglede na raso, barvo, politiko ali v aro, enakopravnost pred zakonom. Zagotavlja jim svobodo govora, tiska, bogoslužja ln zborovanja. Nudi jim tudi primerno zaščito z ozirom na njih same, njihovo imetje in domove. Ti principi so privabili k našim obalam moške in ženske iz vseh delov sveta in ti so si tu kaj ustanovili stalno domova nje. Skozi generacije so zvesto delali ter s svojimi sinovi in hčerami zgradili Ameriko, kakršno poznamo danes . . . Ko so v zadnji vojni sovražni ü demokracije izzvali Ameriko, so se dvignili v njeno obrambo ljudje iz vseh mest in naselij. Črni in beli, šidje in kri stjani, katoliki, protestanti, bogati in revni, tujerodni in domači—toda vsi Američani—delali in borili so se rama ob rami za ohranitev naše domovine in njenih idealov. Njihova sloga in edinost duha, požrtvovanja in borbe nam je prinesla važne vojne zmage. Ista edinost nam bo tudi prinesla nič manj važne zmage miru Kdorkoli bi hotel rušiti to edi noat. bi hotel obenem uničiti svoboščine te dežele. To edinstvo postavljajo v ne- Tako je naša mladinska proga zgradila iz svinjskega pastirja Laze mladega Lazo betonca. zt s toziteljem, bistveno v jah resnice. Ugotovitev Je ¡1 stveno dovolj podprta z Lvd mL2?slSf telja samega" Talu odlomki iz sodnijsgh J kljuckov pomagajo pospešiti« aljzacijo ameriških idealov o mokracije. Seveda ne dela vsa sodišča svojih odlokov tem prosvitljenem duhu in V) sodniki se ne izražajo v podot nih slučajih z enako uverjenos jo. Ali sodnik državnega vi hovnega sodišča Pecora je svojem zaključku tukaj naved nem, porabil priliko sodišča c "poduči in drami ljudstvo." Fl| WANTED-White girl or won,, one or two days per week f general houw work. Good Da Call at: 9000 So. Bell Avs. pho Beverly 8673. Chicago. III. varnost oni, ki, kot ta tožitelj, ki ščuva razred proti razredu, vero proti veri, ter raso proti rasi. Ogrožano je od strani o-nih, ki liki tožitelju, streme za tem, da bi odvzeli najpreprostejšemu državljanu, radi njegove rase, vere, barve polti in prepričanja, mnoge ustavne pravice, ki so zagotovljene vsem v enaki meri. Oni, ki sodelujejo v takih gibanjih so obrekovalci Amerike, ker brezobzirno teptajo njeno ustavo . . . Naša ustava se ne more sama uveljaviti. Zato pa je vedno potrebna čuječnost za ohrano naših svoboščin. V svrho pod-učitve in predramljenja ljudstva z ozirom na nevarnosti, ki prete našim svoboščinam, od zunaj in od znotraj, mora biti zaveden tisk stalno čuječ v svojih nalogah. To je tudi naloga vsakega državljana, ki ceni neprecenljivo dedščino naših ustavnih pravic. To sodišče ugotavlja, na podlagi doprinešenih dokazov, da so toženci v tej zadevi z objavo stvari, radi katerih je bila vložena tožba, vršila to svojo visoko nalogo in dolžnost. Sodišče je tudi prepričano, da je besedilo, ki so ga rabili v zve- A BIG OPPORTUNITY FOR YOUNG & HUSKY MI Age 21-40 No experience needed We will train you in our synthe rubber division. Night or day shifts - Good i 0-day week - Automatic increa ACADIA SYNTHETIC PROD. D Western Felt Worki 4115 Ogdon Ave. WOMAN MATROf for Locker Rooms Afternoon shift Pleasant, steady work Factory at Ogden & Kostner Ave. Apply at SUNBEAM CORP 5600 W. Roosevelt Rd. Your Savings ara Welcon RESOURCES over 12% MILLIONS SECOND FEDERAI SAVINGS & LOAN ASS 21th Street at Pulaski Road meseese VA2NO OBVESTILO naročnikom dnevnika Prosvete V smislu sklepa seje gl. odbora z dne 14. februarja 1947, je bila naročnina za dnevnik Prosveto povišana za $2.00 letno za vse naročnike. To velja tudi za VSE one naročnike, ki imajo prištetih po PET članov iz družine, torej se razume, da MORATE TUDI VI DOPLAČATI $2.00 za naročnino za vaš dnevnik. Po sklepu gl. izvršnega odbora se ne sme v nobenem slučaju upoštevati VEČ KOT PET ČLANOV iz ene družine pa tudi če imajo več kot pet članov in morajo biti iz enega in istega naslova. Ostali, kar jih je več, morajo prejemati glasilo TEDNIK, da tako vedo kaj se vrši v organizaciji S. N. P. Jednoti. Vsled tega prosimo, da to upoštevate in nam pošljete še $2.00 za vašo naročnino. PHILIP GODINA, upravitelj. naroČite si dnevnik prosveto renčijo sa '»«»fc* naroči as Ust Prosveto h aa pat članov la «m družino k Pa sklepa IS. vodne prišteje eden, dva. tri. štiri u---------- ninL List Proeveta stane sa vse enako, sa člane ali oečlana M ¡¡ » ene lateo naročnino. Ker pe člani še plačajo pri aeeementu tednik, aa Jim ta prištela k naročnini. Tare) sada) al vsroka. rea da )e liet predrag sa člane «WPJ. Lie! Proeveta )e vača Ja.mli- U golo eo )a v vsaki drušinl nekdo, ki bi rad čital lisi vsak dan. Pojasnilo«—Vselej kakor hitro kateri teh članov, preneha biti iUi SNPJ, ali če se preseli proč od družine In bo sahteval sam tednik, bode moral tisti član is dotlčne družine, ki Je tako »kupn. naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nameniti upravnlityu w ln obenem doplačati dotlčno'vsoto listu Proeveta. Ako t*f« stori, tedaj mora upravniitvo znilati datum sa to vsoto narocrn. lleta Proeveta Jat Za Zdruš. dršave In Kanado NJO 1 tednik te._______S SO S tednika te. * tednike te_____4.40 4 tednike te______U0 5 tednikov te________LM Za Chicago la okolico Je 1 tednik la I tednika tn S tednike ln 4 tednike ln I lodalkov la ji i J» prMIt.