Poštnina plačana v gotovini. STE V. 36. V LJUBLJANI, torek, dne 16. februarja 1926. Posamezna številka Din 1'—. LETO ni. ishaja vsak dan opoldne, izvaemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po gosli: Din 20*—, inozemstvo Din 80-—, Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO iti UPKAVKISTVO: mm* GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. IS. m>BFOS ŠTEV. 552. Rokopisi a* im vračajo. — Oglasi po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži zna«** m odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. lf?.83t! Po washingtonskam dogo- ! voru. Kakor smo že včeraj poudarjali, je ! naša delegacija sklenila z ameriško vla- i do sporazum glede odplačevanja naših dolgov. Po tem sporazumu se nam ne črta niti pare dciga, temveč se nam dovoli samo petleten moratorij. Nato pa moramo v teku 60 let plačati ves dolg. Z drugimi besedami se pravi to, da bomo morali letno odplačevati okoli 4 milijone dolarjev ali preko 200 milijonov dinarjev, če ostane kurz dinarja neizpre-menjen. Ker je jasno, da tudi z Veliko Britanijo in Francijo ne bomo dosegli boljšega dogovora, temveč bomo morali vse dolgove, tudi za slabe puške in še »labSt> obleko ter pokvarjena živila, plačati d« pičice, bo morala naša država čez Pet let n&krat pripraviti velikansko vsoto za odplačevanje dolgov. Po dosedanjih izkušnjah žal ne moremo računati s tem, da bi naš finančni minister polagoma tako uredil finance, da ne bi država prišla v nobeno nepi iiiivo, ko bo morala pričeti z odplačevanjem dolgov. Temveč nasprotno j smemo biti prepričani, da bo sedanja | vlada ravno tako ko prihodnja dejala, ! da jo stvar, ki pride na vrsto šele čez j pet let, ne briga. To je stvar vlade, ki j bo tedaj na krmilu. Ta pa si pri praznili . blagajnah ne bo mogla pomagati druga- i če, ko da najame posojilo za odplačevanje dolgov. To posojilo bo treba seveda drago plačati in morda bo treba šteti še drago provizijo. Posledica tega bo, da ne bomo odplačevali vojne dolgove Ameriki po 5. temveč najmanj po 15—20 odstotkov. Pa se to prepreči, bi morali narodni poslanci skrbeti, da se že sedaj določi, kako.se bo dobilo kritje za odplačevanje dolgov, ali pa bomo lezli vedno bolj v dolgove in v Vedno težje davke. Že sedanja vlada, ki je zagrešila, oziroma bo •zagrešil^ sporazum z Ameriko, je dolž-rt> t"18«1' tudi ua kritje obveznosti, ki ‘ sP°razumom prevzela. Gospo- čiiie'0 ' 7 'n,! kat!!rcm se stari dolgovi pla-J J 1 ha Vltln’ 11 Hii'a iti v konkurz in zato treba pravočasno gledati da se naši državi tak konl • - 1 ,lv«Kurz prihrani Pa se drugo stvar i« 1 V • . . ,*ii: i/ , J*- treba takoj se- daj razčistiti. Kakor 80 l«>, «ta je Jugoslavija dolžna, da . p6« tildi prim rskim beguncem vojno kcdnino. Ni res da l>i bili edino nasi |M l!ill.r.skj begunci listi reveži, ki od ni-'Ogai im Syetu ,y> |,j Sm(»ij zahtevati svo* drž»u V*c*'' <)ni M) aaSi državljani in naša y V;' Prejema tudi zadnje odškodnino. y n^V‘l vprašanja je urediti obenem uma. Nub^° ^'“»htogtonskega sporaz- Po sklenjenem premirju. BESEDILO SPORAZUMA BO V KRATKEM OBJAVLJENO. Pa je treba urediti še druga vprašanja. ob^utur" rlasitt -riP ton., potem n,islimof^!n‘ spomniti vsaj pokaj tudi sl t vdov, katerim je bil med Vojm> denar Beograd, 16. februarja. Politično življenje v Beogradu je bile popolnoma mirne. Večje število narodnih poslancev in ministrov je cdsotno iz Beograda, ker so uporabili pravoslavna praznika, da so odšli na svoj dom in obiskali svoje vo-lilce. Ministrski predsednik Pašie je prišel v svoj kabinet, kjer je sprejel ministra za promet Krsto Miletiča in predsednika radikalnega kluba Ljubo Zivkoviča. Ob 11. se je Pašič odpeljal v Narodno banko, kjer je bilo na svečan način otvorje-110 novo poslopje. Nekoliko živahnejše pa je bilo v ministrstvu zunanjih poslov, kjer so dr. Nin- čiča poselili ameriški, italijanski in francoski poslanik. Ti poseti so v zvezi z nekaterimi tekočimi vprašanji. Ameriški poslanik se je posebno interesiral za potek pogajanj naše delegacije za ureditev dolga v Ameriki. Politični krogi so komentirali govor Stefana lladioa v Zagrebu. Ta govor je napravil dober utis in radikali sami so z njim zadovoljni, ker pravijo, da je unierjenejši, kakor so bili dosedanji Radičevi govori. Radikali pričakujejo, da bo Nikola Pašič na prihodnji seji kluba dal pojasnila o situaciji in da bo na tej seji prečita! besedilo sporazuma. Ni izključeno, da se to zgodi danes. Dr. Korošec pri dr. Hinčiču. Beograd, 16. februarja. V teku včerajšnjega dne ni bilo v političnem življenju nikakih posebnih dogodkov zaradi praznika. Popoldne je vzbudil večje zanimanje poset dr. Korošca pri ministru zunanjih poslov dr. Ninčiču. Ta obisk je trajal od 6. do 7. S službene strani se omenja, da je ta poset imel informativen značaj, a se do-znava iz dobro poučenega vira, da je ta poset v zvezi s konfliktom, ki ga je iz- ODPLA CEV ANJE AMERIŠKIH DOLGOV. Beograd, 16. februarja. Kar se tiče sklenitve sporazuma med našo in ameriško delegacijo v vprašanju ureditve vojnih dolgov v Ameriki, se doznava iz ministrstva financ, da še niso definitivni podatki, ki so bili včeraj predloženi od Pašiča ministrskemu svetu. Poučene osebe v ministrstvu financ trde ,da vsebuje naša ponudba iste pogoje ko italijanska in belgijska, namreč obrestno mero 2 in pol odstotka, dočim zahtevajo Amerikanci 3 in pol odstotka. V ministrstvu financ trde, da se sedaj o tem vodi diskusija med našo in ameriško delegacijo. Zvečer pa se je govorilo, da je naša vlada odposlala v Ameriko ministru financ dr. Stojadinovieu pooblastilo, da podpiše sporazum. Po tem sporazumu znašajo naši državni dolgovi 60 milijonov dolarjev in se mora ta dolg odplačati v 62 letih s 3 odstotki obresti. Hkrati se dovoljuje moratorij 71et. - ||||w _1_jii„W| HIMIBI-—~---.tr-. G. SAVIČ ODLOČUJE USODO NAŠIH INDUSTRJCEV MILA. Beograd, 16. februarja. Včeraj je bila v prostorih industrijske centrale konferenca industrijcev mila. Med delegati so jdli tudi odposlanci iz Maribora. Govori- lo seje zatsti o trgovinskih pogodbah, ki so pred durmi. Industrijci mila so posebno interesi rani mi trgovinski pogodbi s * rancijo, ker je Francija glavni producent mila im svetu. Sprejet je bil sklep, da se izbere deputacija, ki bo poselila načelnika1 ministrstva g, Saviča, da nje* ga o vsem informira. Savič je sprejel to Reputacijo in poslušal njeno mnenje. zval Št. Radič s svojim govorom proti papeškemu nunciju Pelegrinettiju. Prav zanimivo je tudi, da je takoj po posetu dr. Korošca obiskal dr. Ninčiča tudi Pavle Radič, nato pa minister ver Miša Trifunovič. Ta dva gospoda sta bila pri dr. Ninčiču do 8. ure zvečer. Čeprav ni nihče hotel dati o teh konferencah informacij, se vendar v političnih krogih smatra, da sta obe ti konferenci v zvezi z afero Pelegrinettija. GUVERNER WEIFERT ODSTOPI JESENI. Beograd, 16. febr. Guverner Narodne banke Gjorgje WeiTert je izjavil včeraj popoldne, da za sedaj ne bo. podal ostavke in da bo ostal na položaju guvernerja do jeseni, dokler ne bodo izdani jesenski izvozni krediti, a potem se bo zaradi starosti umaknil in izročil svoje mesto mlajšim ljudem, pa to samo v primeru, ako bo zajamčena gotovost, da banka ne bo zajadrala v strankarske vode. Iz krogov, ki dobro poznajo situacijo v Narodni banki, se doznava, da bo \Veifertovo mesto zasedel najbrž sedanji viceguverner Dragotin Protič. FANTAZIJE RUSKEGA »CARJA«. Berlin, 16. febr. I)ie Kreuzzeitung« objavlja inter\view z velikim knezom Cirilom, ki živi v Coburgu in ki se je sam proglasil za ruskeoa carja. Veliki knez je izjavil, da mora Nemčija po njegovem mnenju z orožjem intervenirati v sovjetski Rusiji. Po njegovem programu nima parlamentarizem za Rusijo nobenega smisla. (Še manj pa carizem. Op. ured.) GOLUBIČ NI BIL ARETIRAN. Beograd, 16. februarja. »Politika« je prinesla vest, da se vrača v našo državo M listata Golubič, znani nacijonalist iz Hercegovine, ki je bil zapleten v solunski proces kot obdolženec in je p »končani v ("'mi stalno bival v inozemstvu. Politika!) je trdila, da je policija Golubiča aretirala in da bo izročen sodičču zaradi kršitve zakona v zaščiti drsava Doznmva se pa, da Golubiča sploh ni v naši državi in da zato naravno tudi ni megel biti aretiran. nasilno podpisan za vojno posojilo. Češkoslovaška jo t° storila in mislimo, da bi bilo tudi naši državi samo v čast, če l>i izpolnila to svojo dolžnost do hu- manitete, , . da bi se načelo Čas bi pa tudi vprašanje povrnitve vseh onih dolgov, k' jih je naša država storila P<> v o jn, v državi. Omenjamo tu predvsem 20od*tot-110 odtegljaje pri žigosanju ban.ee kovcev. Vse te stvari morajo po \vadiington-skem sporazumu priti na dnevni red in tudi za vse te stvari bi morala veljati slovenska fronta. So to samo stvari, ki so samo po sebi umevne in kričeča ki i-vica bii bila, če te stvari ne bi bilo ugodno rešene. In če bodo naše stranke mi višku svoje dolžnosti, potem so nam ni bati za ugodno rešitev. Toda, ali se smemo nadejati na naše stranke? Občinske valitve na Bolgarskem. Beograd, 16. februarja. Včeraj so bile v vsej Bolgariji občinske volitve. Po prvih poročilih je demokratičeski zgovor pri volitvah dobil večino. Za njim pridejo nacionalni liberalci, potem zemljo-radniki in nato demokrati. Najslabše so odrezali komunisti in socialisti, ki so večinoma glasovali za liberalce in zem-ljoradnike. Volitve so se izvršile v redu. Nikjer ni bilo nobenih incidentov. Izid volitev v Sofiji je naslednji: Demokratičeski zgovor 10.452 glasov, demokrati 3238, radikali 978, nacionalni liberalci 4683, pristaši Stambolijskega 1918, zem-Ijoradniki 3657, socialisti 2661 in nevtralci 10S9 glasov. C Kul' TELEKI SE JAVLJA KOT i-RIČA Budimpešta, 16. februarja. Včeraj je vzbudil največjo senzacijo grof Teleki, ki se je prostovoljno javil na policiji in tam izjavil, da je on že pred nekaj loti izvedel od princa Wiiidischgraetza, da se pripravlja k ponarejanju francoskih frankov. Takrat' je Windischgraetzu svetoval, naj se ne bavi s takimi posli. Od takrat z Windischgraetzom o tej stvari ni govoril. . V političnih krogih govore, da je grof Teleki tista e seba, ki jo je mislil grof Karoly v svojem pismu in za katero je trdil, da je bila vez med Windiseh-graetzom lin Nadossyjem. RADIČ ODPOTOVAL V BEOGRAD. Zagreb, 16. februarja. Sinoči je odpotoval iz Zagreba prosvetni minister Štefan Radič, ki se je mudil v Zagrebu, da se je mogel udeležiti glavne skupščine seljaških slog. Z Radičem je odpotoval iz Zagreba tudi hiinister za šume in rudnike dr. Nikič, ki je bil v Zagrebu zaraoi stvari svojega resora, ter državni podtajnik v prosvetnem ministrstvu Josip Pasarič. Včeraj, predno so ministri odpotovali, se je vršila seja vodstva 11SS, mi kateri se je govorilo o alrtuelnih političnih vprašanjih. KS.'**'*** PRINC KAROL PREKLICUJE. Bukarešta, 16. februarja. Princ Karol je pisal rumunskemu patriarhu Mironu značilno pismo. V tem pismu pravi princ: Mnogi mislijo, da sem bil prisiljen k odpovedi na prestolonasledstvo in da sem padel kot žrtev neke zarote. Zagotavljam Vam pa, da sem delal po svojii lastni volji in da sem si popolnoma svest svojega dejanja. Oni, ki bi hoteli mojega dragega očeta delati odgovornega za mojo odpoved, zelo greše pred Bogom. V teh težkih časih so vsi politični elementi zbrani okoli mojega očeta. Upam, da bo ta blok nacionalnih elementov vstrajal in da bo premagal vse ovire, stavljene od onih, ki bi na škodo Rumunije hoteli vreči današnji režim. Kralj in kraljica ljubita Rumunijo. Njune ljubezni do domovine ni mogoče zanikati. Jaz se bom tudi naprej kot dober Rumun posvetil ves svoji domovini, ki so me jo moji roditelji naučili ljubiti. Bodite vsi složni v obrambo Rumunije! KOLONIALNA VPRAŠANJA. Rim, 16. februarja. Komisija Zveze narodov, ki je poverjena s proučevanjem mandatov, se je sestala včeraj v Rimu v poslopju ministrstva za kolonije. Na dnevnem redu je bilo vprašanje franoo-, skega mandata v Siriji. Izključeno ni, i da t)o komisija razpravljala tudi o vpra-j šanju angleškega mandata v Iraku. Ko-] misiji predseduje Theodolli. Še nekaj o naših železnicah. mbomsk V N. D.«- 23. januarja t. 1. sem omenjal razne »zarade ;>ri naših železnicah. Povedal sem, da tako čivkajo vrabci po tujih strehah. — lz razgovora z odličnim strokovnjakom in politikom sem se pa uveril, da so tisti vrabci neumestno čivkali tudi o pogodbah za najem vagonov in popravo vozil v inozemstvu. Te pogodbe so bile dobre in o kaki posebni zaradi tu ne more biti govora. — Ker je itak dovolj opravičene kritike o zaradah v vsem državnem gospodarstvu, ni Ireba te pesmice prepevati Se o nepravih prilikah. Zato tudi lojalno in iz povsem svojega nagiba popravljam tisti del govora o zaradi. V tem pogledu torej tudi g. Iliču ni kaj očitati! — • Obstoji pa še vedno opravičen dvom o korektnosti pogodb za popravljanje vozil v domačih popravljalnicah. Vsa znamenja kažejo, da tu ni vse v redu na škodo naših železnic in države! — Vagoni so popravljeni le za — oko, drugače i>a zanič. Pri prevzemanju tako »popravljenih« vozil ni vse v redu, za kar je pač odgovorno edino le glavno ravnateljstvo (ali po srbski: generalna direkcija) drž. železnic. Ista je tudi kriva, da ni nikakega sistema za evidenco iu popravilo vozil. — Najprej in nujno je pdffebno, da se najmanj polovica pokvarjenih vozil proda za »stari material*; ta vozila ne pridejo nikdar do popravila. Kar pa je boljšega, naj se polagoma in po gotovem načrtu daje v [»opravilo. — Tudi je glavno ravnateljstvo krivo, da železniške delavnice ne delujejo s polno kapaciteto, kajti navadno so delavnice brez potrebnega materijah, — in to vsled kazni vredne malomarnosti glavnega ravnateljstva. (Slučaj, ko je liotel Zagreb nakupiti materija! v Avstriji, sem omenil v prejšnjem dopisu.) Toliko v dopolnilo in deloma v popravek mojemu dopisu v »N. D.c 20. januarja. — Naj bi že izginili s postranskih tirov vsi tisti tisoči vagonov, ki ne bodo nikdar več vozili, med staro železo in na ogenj ž njimi — ne pa da delajo državi škodo in sramoto. Ugledni tujci, ki lahko mnogo škodujejo so že pred 7 leti debelo gledali dolge vrste vagonov gniti in rjaveti po vseh možnih krajih države. Sprva so mislili, da je to naše bogastvo. Ali od leta do leta in do današnjih dni vedno isti prizor, ki priča o nebotični nemarnosti in naravnost zločinski brezvestnosti odgovornih oblasti. Kaj naj si svet mi-sil o naši državi, kjer vladajo taki škodlijv-ci?! Na podlagi informacij iz raznih krajev v domovini naj se primerno pobavim s splošnim položajem naših železnic, kajti ta je vsak dan opasnejsi in ogroža katastrofalno gospodarstvo Jugoslavije!!! Za slabo obratovanje naših železnic ije več vzrkkov. Med temi za danes le nekaj: Ned ostajanje strokovno izobraženih uradnikov, posebno na vodilnih mestih v centrali. Pri zasedbi teh važnih mest v centrali se ne postopa vedno po kvalifikaciji, po sposobnosti, marveč po politiški pripadnosti. Da pri tem že formalno poslovanje v centrali nikakor ne funkcijonira, je jasno; čutimo to bridko vsak dan in povsod, kamor se ozremo. Velika hiba naših železnic je sedanja organizacija v centrali. Čujte! Pri prometnem ministrstvu in pri glavnem ravnateljstvu državnih železnic obstojajo — isti oddelki: vsi količkaj važni predmeti se obdelavajo dvakrat. Zdaj si pa mislite še običajna na-Kprotatva, ljubosumnosti in antagonizme med raznimi gospodi načelniki, pa bo umljiv kaos v formolnem in škoda v materijalnem oziru. Pri vsem tem pa je še trebil upoštevali zakon o državnem računovodstvu, ki že sam p<) sebi pomeni nesrečo za uradovanje pri državnih prometnih napravah. O tem podrolsio razpravljati bi pomenilo, oddaljiti se od glavnega predmeta. To je poglavje zase. Slab gmotni položaj uslužbencev pa povzroča ko* rupcijo tudi pri nižjem osobju, kar je žalostna slika na naših železnicah, v škodo železnic samih in narodnega gospodarstva v obče, pa tudi ugledu države! Kako je mogoče, ne kritikovati?! ; Ali ne samo kritika, marveč treba je tudi povedati, kaj bi bilo treba nujno storili, da takim kričečim nedestatkom odpomoremo. Poskušajmo! PET RUN POJE. V ljubijanskem mestu postavili so pred nedavnim male hišice. Toda ne v sredini, temveč ob periferiji. Zelo lične so te hišice. Kar je pa uajlepSe, na vrhu imajo srčkane pete-line iz svitle medenine ali |>odobne kovino. Taka hišica s petelinčkom stoji tudi ob križišču Bleiweisove, Groharjeve, Iriaške m Rimsko eeate. . , . . v lh Toda ta petelinček je čez noč poslal strah in trepet svoji okolici. Pred dobrim mwfr eern, ko je odbila um ravno polnoč na nt zgrajeni cerkvi pri vili »Vila Maria RoguiiH, se je prvikrat oglušil. Zapel je v teran© noc glasno in pretresljivo s»voj kikeriki . 'JV! flfa j« slišala bogaboječa kuharica v mlznj hiši na Bleiweisovi cesti. To strašno novico je drugo jut«) na vse zgodaj zaupala svoji poklicni tovarišici, ki je kuhala krompir in druge dobre stvari zn eno nadstropje nad njo. Ta eude£a ni obdržala za se. Ne tako grda ni bila. Na trgu gu je odkrila raznim svojim znankam in prijateljicam iz tretjega in nn-daljnih rodov. Drugo noč je čulo marsikatero žensko oko v bližini te hi&ice. Ko je ura začela udarjati ,polnoč, začela so, j«dna skrivnostnega pričakovanja, drhteti razna deviška srca na vogalih in za vogali gorenjih Štirih red. Ko so je izgubil zadnji udar polnočne ure v zgodovinski ljubljanski megli, tedaj so je začul glasno in jasno zvonki kikeriki. Deviška srca so |wtegnila rjuhe čez glavo iu zatrepetala ... To se je |>onavljalo potem dober todon. Radi tega čudeža so je vršil kmalu ob križišču zgoraj navedenih ceet pravi shod pod milim nebom«. Ni znano, če je bil policijskemu ravnateljstvu naznanjeni poprej s predpisano vlogo, kolkovano s kolkom za 5 1. T:«'-o;'&vja reorganizacija v najnujnejš-šem obsegu, namreč: glavno ravnateljstvo je spojiti i ministrstvom, kjer naj bodo vsi oddelki, ki danes obstojajo pri glavnem ravnateljstvu, razun teh pa še poseben oddelek za kontrolo eksekutivne službe. Ta kontrolni oddelek je potreben, ker ne sme bili, da vsaka stroka ... -ama srhe nadzoruje. 2. Nujna je zgradba poslopja za prometno ministrstvo in stanovanjskih hiš za uslužbence. Brez teh poslopij je vsako dobro uradovanje nemogoče. 3. Dokler nista izvedena predpogoja pod t. in ‘3. naj se centralizacija ne izvrši in več agend prepusti ravnateljstvom, ki. ftMjo do-voljno velik aparat in jih bodo lažje in hitreje izvrševale nego glavno ravnateljstvo. Nikar pa poprej še huje centralizirati, kakor se baje namerava; že zdaj v centrali vse zastaja in trpi pri tem ves obrat, a potem bi bilo vse še slabše! 4. Računovodstvo in knjigovodstvo pri državnih železnicah naj se vrši v moderni, prometni obliki, kakor je bilo že mišljeno za brodarstvo. 5. Neobhodino potrebno je zboljšanje gmotnega položaja uslužbencev, posebno proruet- .nega osobja, ki je najslabše plačano (a največ dela!), ki pa ima opravila z občinstvom in more priti v skušnjave — korupcije. Žal, da se je ta že teko hudo razpasla, da jo bo težko iztrebiti. Kar se te tiče v — Sloveniji, ne moremo centrali odpustiti, da je vsemu temu zlu — ena sama kriva! Kdaj je bilo pred vojno, tekom vojne in celo po njej v Sloveniji le kakega sledu o — korupciji? Nikdar in nikjer! Uredništvu ni nikdar padlo na um, da bi si iz svoje službe kovalo zlatnike na nedopusten način! Vse se še da popraviti, spremeniti. 1 red vsem: boljše gmotno stanje prometnemu osobju. V Avstriji je to osobje precej bolje plačano, d asi so železniški tarifi — nižji! Zakaj bi ne bilo nekaj podobnega mogoče tudi v Jugoslaviji?! Kadar pa bo centralni aparat kos svoji nalogi in bo mogel svoje agende točno vršiti, pc tem naj mislijo na strožjo centralizacijo prej pa ne. Železnice v prvi vrsti prenesejo v splošjio korist pametno centralizacijo, kakor n. pr. tudi pošta, telefon in brzojav! Kadar bomo torej tako daleč, naj se centralizacija le izvrši pri finančni, tarifni in računski >lužbi popolnoma, v drugih strokah deloma — eksekutivna služba pa naj se prepusti ravnateljstvom. Glede na ekonomsko službo- (nabavljanje materijala!) pa se mora najti srednja i>ot, ki omogoča vsem gospodarskim krogom cele države udeležbo pri državnih nabavah. Zdoj pn še nekaj nujnega. Pomlad je kmalu tu, prkie poletje, torej časi, ko je pričakovati večji dohod tujcev na naše morje. Vsled nemškega bojkota Italije smete pričakovati naval Nemcev na naše morje. V Avstriji so se že začeli zanimati za naše morske obali. — Tu pa ogrožajo vsak intenzivnejši promet razmere na Sušaku. Postaja je tam majhna, nima niti čakalnic, ne restavracije in drugih potrebnih prostorov za potujoče občinstvo, ki mora danes stati na prostem v dežju ali vročini. — Nujno je treba zgraditi prostrano poslopje, začasno vsaj leseno, pa v lepi obliki, d« se to izvršit i v pnr mesecih, če se z delam takoj prične. Isto tako t»o treba poskrbeti, da se i»romet med postajo in luko oziroma mestom iu luko bolje uredi. To pa, kar sedaj potnikom nudite na Sušaku. je pač škandal prve v rute in kriči po remedurit Morda se še oglasim! A. Dostavek uredništva. — Ker *o železnice velikega pomena za narodno gos|>odarstvo, je pač naravno, ako se gospodarski krogi zanimajo za vse dogodke, ki vplivajo na ]»oslova n je železnic, - torej tudi za personalne razmere. In zopet slučaj, ki kaže, da se glede (»ecsonala ne postopa stvarno. Kaj je zakrivil načelnik komercijalnega oddelka v Ljubljani, da mora čez noč v Subotico? Za gosp. Vidica je to hud udarec! — Tudi ni tmano, zakaj mora g. Vargazon kot promet- nik prevzeti komercijalni oddelek v Ljubljani. Bržkone mora oditi iz Zagreba, da naredi prostor komu drugemu, — gotovo torej ne iz stvarnih razlogov! Ce se je pa to že moralo zgoditi, zakaj ne na mesto prometnega šefa v Ljubljani. Gosp. Benedek je saingc in bi ga premestitev gotovo ne zadela pretežko. On je poštenjak, vesten uradnik za državo, ali kot šef prometnega oddelka ni na pravem mestu. Saj je prometno osobje itak že po zakonu v najslabšem položaju, — a v Ljubljani ima še povrhu načelnika, ki zanj nima pravega srca. — Prometno osobje bi se s hvaležnostjo oddahnilo, ako bi mesto g. Vidica odšel g. Benedek!! Politične vesti. — Sljepan Radič odklonil nove preklice. »Vreme piše o zadnji seji ministrskega sveta: Kolikor se je moglo doznati, so radikali zahtevali od St. Radiča, da podrobno demantira vse časopisne vesti o onih mestih svojih govorov, ki so povzročila razburjenje med radikali in v javnosti.Radikalni ministri so predlagali, da se to zgodi s posebnim komunikejem. Sl. Radič pa na to ni pristal, do-kaaujoč, da je vsvojem razgovoru z novinarji in svojimi govori v skupščini jasno in kategorično poudaril potrebo sporazuma in izjavil, da se bo strogo držal sklenjenega sporazuma. Zato smatra, da so novi demantiji nepotrebni. Obvezuje se, da bo v bodoče opustil vse, kar bi moglo izzvati trenja v vladi, in da ne bo šel my agitacijsko potovanje, kadar zaseda skupščina ali vlada. — Na intervencijo g. Pašiča so radikalni ministri na to pristali. Zato pa je bilo sklenjeno, da se sporazum objavi, ker mislijo radikali, da je to najbolje jamstvo za normalno delovanje sedanje koalicije. Na ta način bi namreč javnost sama mogla kontrolirati delo koaliranih strank. Končno je bilo sklenjeno, da se ne izda posebnega komunikeja. S tem je kriza vlade definitivno odstranjena. —- Za kako dolgo, bodo pokazali dogodki. = Politična situacija še vedno nejasna. 1 Radičev govor v skupščini je radikale le deloma pomiril. Napadi radikalnega tiska na St. Radiča se nadaljujejo, ravno tako pa še vztraja del radikalnih poslancev na tem, da j mora St. Radič iz vlade. Nobenega dvoma ni, i da bi prišlo najbrže tudi do preloma sedanja vladne koalicije, če ne bi bila radikalna i stranka v tako neprijetni situaciji. O vol iv ni vladi pred sprejetjem proračuna ne more biti niti govora, radikali sami pa nimajo zadosti poslancev, da bi izglasovali proračun. Zato morajo ohraniti zvezo z radičevci, dasi se zavedajo, da more sedanji konflikt vsak hip znova izbruhniti. — Položaj je zlasti poostren vsled konflikta St. Radiča s papeževim nuncijem Pelegrinettijern. Kakor se poroča, bo zahteval Vatikan zadoščenje. Če bodo tudi tuji diplomati nastopili v korist papeževega nuncija, potem je skoraj gotovo, da bo moral St. Radič izvajati konsekvence in da prUle-vseeno do delne krize. V tem slučaju se mnogo govori o novi vladi brez šefov strank. Na ta način bi se najlažje rešila kočljiva osebna vprašanja, obenem pa bi bilo mogoče, da bi vstopili v vlado tud i Davidovičevi demokrati. I1SS bi po tem načrtu ostala v vladi in ravno tako seveda tudi radikali. Če pa pride do te kombinacije, je seveda drugo vprašanje- Enako je tudi zelo dvomljivo, če bi taka vlada mogla obstati, ker je jasno da bi bila brez zadostne avtoritete. Sefi strank sicer ne bi bili v vladi, zato pa bi tem ostrejše vladali nad vlado in vsak sklep ministrskega sveta bi bil mogoč sej® po predhodni odobritvi šefov strank. I olozaj se na ta način gotovo ne bi |*>boIjšal. - šolske pravice danski manjšini v Nemčiji. Nemčija se krepko pripravlja, da bo mogla v Zvezi narodov prev-«'ti vlogo zaščitnike narodnih manjšin. V ta namen je čislo pravilno, pričela manjšinsko vprašanje reševati pri 'sebi. Prusko ministrstvo je izr dalo odlok, po katerem se dovoljujejo Dancem v Schleswig-lloll.steimi najobsežnejše šolske pravice. Tako se morajo ustanoviti v mejnem okraju Flensburg javne danske ljudske šole, če je v kraju vsaj 24 danskih Šoloobveznih otrok. Za zasebno ljudsko šolo pn zadostuje, da jo 10 šoloobveznih otrok. — Kakor se porodu, namerava Nemčija dovoliti tudi Poljakom in Lužiškim Srbom slične šolske pravice. = Tudi Ludendorif in general Secckt v zvezi s falzifikatorji? Tajnik \Vimlischgra-tzn Raba je izpovedal, da je imel \Vindisch-griitz tudi zveze z Ludendorffom in šefom nemškega generalštaba generalom Seocktom. Kot dokaz za svojo trditev je navedel dvoje pisem, ki mu jih je diktiral Windiechgratz na Ludendoffffov in Seecktov naslov. Vsebina obeh pisem je bila sicer konvencionelna. Prvo pismo je oddal v kartografičnem institutu v Miinchenu, nakar je dobil iz Kolna nek paket, ki ga je oddal v Budapešti. Ko sla bila o teni zaslišana Windischgratz in Nadosšy, sta oba odločno tajila vsako zvezo z nemškimi nacionalci. O vsej stvari se bo še vodila preiskava. — Preiskava o falzifikatorski aferi se vodi malomarno in brez potrebne energije. Je to predvsem krivda meščanske opozicije, ki se je zbala boja na vsej črti. Vodja te opozicije Vaszarv hoče Horthyja pustiti čisto ob strani in ves napad naj bi veljal edino Belhlemu. S tem pa je tudi Rethlenu pomagano, ker ga more Rorthy ščititi. Preiskovalna komisija parlamenta je zato izgubila ves ugled. To se najboLj vidi iz nesramne izjave Nados-syja. Dejal je, da mu niti v glavo ne -pade, da bi sledil povabilu parlamentarne komisije-More se ga sicer prisiliti, da pride pred tamo komisijo. MisLi, da bi se- gospodje, bi govoril. Sicer pa žvižga na vso parlamentarno komisijo. Mi sli. da bi se gospodje, ki vendar poznajo njegov temperament lepo zahvalili, če bi prišel pred komisijo in začel govoriti. Vse to je parlamentarna komisija vtaknila lepo v žep. Ni čuda, če preiskava ne napreduje. = Tudi Gombiis ho aretiran. Kakor poroča »Abend iz Budapešte. je v prihodnjih dneh pričakovati odločilen preokret v falzifikatorski aferi. Splošno se govori, da vlada ne bo mogla več preprečiti aretacije znanega plemenskega hujskača poslanca Giimbdsa. Njegova aretacija se pričakuje že v prihodnjih dneh. V zvezi s tem se govori o pred-stoječem puču fašistov. Abend^ poroča dalje, da mobilizira Bethlen brigado vojske, ki g ima korakati na Budapešto in nastopiti; v njegovo korist. Tudi fašisti mobilizirajo pri no svoje čete. Budapešta živi pod pritiskom silne negotovosti. Najbolj divje vesti se razširjajo po mestu in ljudje jim verujejo. KRATKE VESTI. Druži so sklenili, da usmrte 21 ujetih Francozov, ker j© bil u?mrČBn od francosKih oblasti neki njihov vodja. Krizo v češkoslovaški tekstilni industriji. Skoraj v vseh tekstilnih tovarnah Češkoslovaške je bila delovmi doba skrčena na 32 tednov. Nekatere tovarne so že pričele odpuščati delavstvo. Pri občinskih volitvah v Rumuniji so bile v 3000 občinah izvoljene vladne liste, ker so bile te kot edine vložene. Policijski aparat je torej delovat izvrstno. Zavezniške vlade bodo izročile Maajarsl'' novo noto. v kateri zahtevajo popolno razr orožitev Madjarske. Kasacijsko sedišče je potrdilo sklep sodišča o zaporu bivšega voditelja Džemieta, Fe-rad beg Drade. Na pustni dan želi biti marsikdo vesel! Veselja brez dobre vinske kapljice ue more biti. Torej si dovoljujem p. n. občinstvo kako tudi moje znance, vinske bratce in sesti1 _ najvljudneje povabiti na izvrstno vinsko kaP" Ijico katero setn ravno danes dal n« pil Ža prvovrsten orkester preskrbljeno! Danes torek odprto do 2. »jutrajl Ki, veselo svidenje. JOSIP URAN. gostilna pod »Skalco«, Mestni trg štev. 11. dinarjev in opremljeno s (pristojbino po ‘20 dinarjev m rešitev. Ravno tako se ne ve, če jo oblast dovolila ta shod. Suho dejstvo je le, da se je shod vršil. Vse brunrne in strumne zaftlo[miee kuharske umetnosti so prihitele polnoštevilno na shod. Nekaj časa so molče strmele na medenega petelinu ua lični hišici in molčale. To je zgodovinska resnica. Prvič tedni se je menda dogodil čudež v megleni Ljubljani, «1» je stiito na kupu ttvliko iehstva, ne do bi govorilo vso naenkrat. Toda tu oikIož je bil seveda le prehodnega značaja. Prvi se je ruzvonljal gibčni jeziček ravnateljevi Marički. Služila je zdržema že sikoro en mesec na enem in istem mestu. Za-eiio je imela vodilno besedo med svojimi tovarišicami na vseh štirih cestah. To pomeni potres,« vzdihnila je pre- Splošno kimanje mladih in starih glavic ie sledilo li globokoumni opazki. Ali m vesoljni potop v nov, izdaji« pristavi s tresočim glasom svetnikova Re>Ali' sp lož no lakoto,« črhne Polo- nica načelnica kuhinjskih uradov pri veletr- ^i^ugo. pošepela Jerica, ki je sramežljivo gospodinjila gospodu Proviziji, imetidkii j«>w in n'^ 'Urrše'hujše, še hujše! To naznanja konec sveta,« odloči sporno vpiMismije rebusna-tu Kanturinn, ki je bila pri ravnatelju za povišavanje davkov in drugih javnih bremen, d. z o. z. '«t okuliS Slovenije. , .. . . In prepričevalno je nadaljevala brez nuj- inainjšega odmoru: »Vsa 7>muneuja na nebu in naši pregrešna zemlji kažejo na kouec sveta. Medeju pe na ti hišici je zivpel prvič, drugič m s krZe so stopili skupaj razredno In' no organiziruni ileiavci lyr 'l!K’’1 *t,,nili in v Mestnem domu. Govorniki so stopili na oder in gromko zahtevali uvedbo 12. najmanj 10-urnež« delavnika. Mezde naj bi se »očas- ■ no znižalo najmanj »60 odstotlcov. Burno so , govornikom pritrjevali poslušalci. Na občno zahtevo so morali priti na glasovanje predlogi v začrtanem smislu. Sprejeti so bili s petčetrtiiivsko večino in z navdušenjem. Za delavci so Hladile razne obrtne zadruge. Druga za drugo so sklicevale svoje iz-vanmlne občne zbore. Pn morda misliti«, dn so fcadruge zahtevale povišanjo današnjih skromnih in beraških svojih tarif. Kaj še! Vsi načelniki zadrug in drugi govorniki so ■i krvavo okornostjo predlagali, da se imajo vse tarife znižati, najmanj za 50 do 75 o3-............................................... jeli so- Zuostal tudi ni oni stan, ki časti sv. Mer- uajmaiij zn .»o un <•> Hotkov in lo takoj! 1’redlogd no sprejeli soglasno in ob bučnem ploskanju. kurja. Na sijajnem /lM>rovaniu vdrti jev srednje Evrope in bližnjih vasi sKnm'' so zastopniki lega stanu per da se znižajo cene blagu «* ^ i im ho bo o«UI«»j poslovalo le * dobičkom 5 do 10 ...lslotkov, • Tedaj se je omehčalo srce ce h naš.u. nip^ skim Nemcem, kivterini P1' ‘ S|ovwl. vovarsketiHi kartelu ^ ^ „„,,rč(MHWiio na-menici (Hlkl»uj»jo 'ul*|,r^ , ^ran( sfovt-n- x »- i>i.. vili so, da bcwlo tudi pri ti pravični ceni -s0 vodno mastno in prevtv zaslužili. Na. noge so skočile tedaj tudi *l°v? f., litlčne stranke. Soglasno so sklenile, imajo njihovi prelepi politični l,r0?nV me. Slej tudi dejansko izvidi vati. Nič več nc Hine jo.rjaveli na potrpežljivem P»lf'2,S so na nei/i|)rosno zahtevo svojih Kivfiih na razipoložeirju ter vseh mjm h no še cljiinov nase skupščine stori i ? . , ; nU nadaljne velovažno sklepe, Vri »JJ razpoloženju, sedanji in vs, bivši tla m ^ skupščine morajo v roku .-noKa, t< dmi 1 ^ MBU Na^liienui svetu, r„7, ustanovile kot'vrin vi poarobe ni bilo ne sluha, ne duh* r vnjeTiatlio morajo brez vsakega $ . i .itstooitl v neodložljivem roku 14 a". Narodnemu svetu. Nadalje poslund ne smejo več služili in hlapčevali ^ v Htrnnkam. Stopiti morajo vsi in iiepog^«er složibo svoje države in svojega naro4*j; jih sme Narodni svet čez noč iMLsta^deim- V n vil naše univerzo ■ko priredi** * sijajno ki od solnčne obali sinjega o,l!*'('', zborovanje. Soglasno so »I,- !*»»*•* '* anitot«l i ral i ob poznih uran m> bislo v«' n,',^u so svojo vročo kri. Na čast sv. P®!11. ij dn 0<’' ob burnem navdušenju zjedini'1 * slej na škodo knvamarjev in j % >av': ne bodo več Izganjali mirnih g®* wlp(iUegjJ nih lokalov. Končno so so svočiuu' ^vetil' (hi bodo odslej vse svoje mlade s ^ no-izključivt le naukom in man^Lijcijii obve-glasnih sklopih je posebna .d,'**. rlivnutelj-stila tukoj rektorat in f*oliwl" stvo. ./brali lU(li MoV‘ Prvi iiumI prvimi so ho • Krofi in mki (Posebna poročila .Nar. dnevnika« na pustni torek.) Telefonske in brzojavne sesti. Ljubljana, 16. februarja. 'Načelstvo SDS je soglasno sklenilo, da se morajo iz javnega življenja umakniti vsi oni gospodje, ki so podpisali znani naivni volilni dogovor glede ljubljanskega mandata. Načelstvo utemeljuje svoj sklep s tem, da bi vendar gospodje morali vedeti, da se talcih obljub ne da pismeno, Ljubljana, 16. februarja. Danes je bi! od zastopnikov vseh slovenskih strank slavnostno ustanovljen Narodni svet. "Na predlog SDS je bila določena kot prva naloga Narodnega sveta — izvedba stroge revizije nacionalizacij tujih podjetij, zlasti Trboveljske premo-gokopne družbe. Zagreb, 16. februarja. Tu se je vršila danes , zelo živahna seja vodstva -HSS. Seje se je udeležil tudi minister Stjepau Radič, ki je imel velik političen govor. Po govoru ni bil izdan noben demanti. Ljubljana, 16. februarja. Danes je bil v polni višini vplačan znesek, ki ga ima dobiti Tehniški fond od svinčene prodaje. Beograd, 16. februarja. Ministrski svet je danes dovolil velike kredite za odpravo stanovanjske bede v Sloveniji. Poštna branilni-ca prične še ta mesec graditi svojo palačo m smer po prvotnem načrtu. Tudi poštno ravnateljstvo zgradi svojo hišo, v sedanji Virantovi hiši pa bodo prirejena moderna stanovanja za poštne uradnike. Ravno tako zgrade tudi druga ministrstva stanovanjske hise za svoje uradnike. Na isti seji je ministrski svet sklenil, da se tudi takoj izplačajo uradnikom dolžne razlike na plačah. Ljubljana, 16. februarja Načelstvo SDS je sklenilo, da v svrho bolj uspešne agitacije v coloti prevzame avtonomističen program SLS. ibenem je vodstvo SDS sklenilo, da preide definitivno v Opozicijo. Beograd, 16. februarja. Skupščina je z velikim navdušenjem in v po]>olnem soglasju sklenila, da se dnevnice poslancev in ministrov znižajo. Enako se odpravijo vse ne-®°trebne komisije. blat*d>'pu*a' 16. februarja. Ljubljana je brez name V Proslavo tega znamenitega dogodka slivnJS?® Rerentski trosvet prirediti velik pokvartuatu"1^1’ ** 116 b° 1601 ^ l6' februarja. Ker so razpisa-lianskp nh^V° samostojnih demokratov Ijub-l volitve po novem volilnem / m ^ w Sadostojni demokrati skupno prevzeli kamL ^nomisticen program so tonomna tjubl^^f« f*>d >AV" dol Z gerenti! ne ivnllo » « V izložbenem oknu zna-Len n u! Raztrgan Pošvajdran« je razstav- tf l, ISk0 1Zdelan nagobčnik, ki ga je sphm li ^foveaiec« za Stjepana Radiča. Po-trebuha raVa on6m°®°®a turi>VZenm 'ravnatelji vse!1. ni,^‘b ljubljanskih bunk in drugih denarnih zavodov. pduSevjff ?, brez vsakega ugovora so sklenili naravnost *avraten napad na svoje upravne svet,, i„ T>re s V.volotno odtočaosijo zahtevah, da so jim {dihov j dosedanji, i"' ' Trpniki i " m jim sočasno ukin.ejoTSdi ^mn udobn ■MHIH vnuovj dosedanji, javnosti itak neznani služ-\mv' Prejemki znižajo za najmanj 80 odstotek s to zahteva so pa še impe- v« W?° tirjali da so jim »o&ff l,k!T1QJ<> ^ n .dr"ge udobnosti preko teh rednih s|„ž-™'Vh Premkov Vodilna zvezda njihovemu d°?la8neiml skl»„ je bila očetovska siirb z* 2»« 3lu.SU ............................. trnkov njihovih zavodov "‘h sklepjj) obvestili st ."Pravim svete in predsedst s?« je u sklepih Obvestili so brez odlogai svo vodov'uvm‘ *vetc in Predwd6lva la1.’1'"kih |«ojavili končno ni mogla jll sl1ia ^tati ona oblast, ki goji na svojih pl r07jv II« UAAlUVUltJV jr1* • »JV— - .1 vila- vskočil n je na noge in slovesno naš« i * ve® 1,0 bo porez rezal v živo ni;: B "venske pare. Odslej bomo po Slove- li,,, ll0"irnll lo toliko, kolikor bo odločil nas se sili „T1"" ona Oblast, ki guji «.<<' — -•> * >/,, Jjnero in določitev priljubljenega I pt- 1 osttnčii.. mJ in slovesno izja- i R j mn^ad. Gen to sveto pa niti pare več. ■ 1» r Pa ‘tvakint ali trikrat toliko, kakor se j dosi,,j krivično kričalo na raznih shodih in v Javnih trobilih! lom zapeljivim vzgledom so sledili Še vsi ' ruK' stanovi, poldlol. oblasti in gosposke, magistrati *evod,‘ tu

remenilo pravila. Zanimivo je tudi dejstvo, da je število društev, ki so se prostovoljno razšla, mnogo večje kot število nanovo ustanovljenih. Znaša namreč 3288. — Ruske spomladanske vojaške vaje. Sovjetska armada ima od 13. do 15. marca na romunski in jvoljski meji velike manevre. K vajam so povabili sovjeti večje število oficirjev iz Kitajske in Japonske. Tekom meseca marca se sestane v Moskvi tudi vojni svet. — Novi škofi. Minister ver predloži' v kratkem ministrskemu svetu imenik novih škofov za mostarsko, pečko, nikšičko 'in bihač-ko škofijo. Ko bo ministrski svet predloge odobril ter jih kralj potrdil, bodo kandidati posvečeni in z ukazi postavljeni za škofe. ‘j— Napredovanje v železniški službi. V višjo skupino so pomaknjeni pri direkciji državnih železnic v Ljubljani: Hugo Bajuk, Josip Bezlaj, Fran Dolinšek, Hinko Feldin, Fran Keršič, Jos-ipina Lusner, Jakob Krajc, Ivan Kolbauer, Josip Mevljn, Anton Petrovič, Josip Rajnar, Jernej Bajtar, Fran Rusinj, Anton Robar, Ivan Rus, Rudolf Sedovnik, Alojzij Trelec, Josip Škorc. Martin Vidmajer, Josip Vreček, Ferdo žagar, Jakob Žumer in Fran Župančič. — Don Hintikiiiiju so je obrnilo zdravje h(j bolje. Kriza je preslana. Kavez dobrovoljecv ima svoj redni občni zbor v nedeljo 28. t. m. ob 9. uri dop. z običajnim sporedom pri Mraku na Rimski cesii. — Odbor. — tJerkev ge je zrušila. Iz KotaČina poro-cajo: V občini Donji Marovičam »e je zru-■ i la cerkev. Pod ruševinami je poginilo več metov, ki so se nahajali v kritičnem 'trenutku v poslopju. ‘‘■'hundalozen pidom socializiranega pod-snvfo/i Moskvi- že leta 1922. je socializirala ustanovo?, hiserirnnje. V ta namen je trdni ir ni VUH reklamno podjetje »Dvi-temveč tudi'10 ^ le V*J HusiJi’ slih podružnice0?^ V° VH(>1' 1sv'Hnv"ih me' v jv! in . (*IV1 izvršena re- dejstvo dfi so tWomen deficit, in kolosaIne plače, tSveč^a^"01 ««sF ^5*^ izsiljevanja. Vsi upravniki s« 11(W|,,ii na državne ’ stroške« veliki bogataši! dočim je ostala država, ki je hotdu delati « pomočjo socializacije mastne dobičke, praznih rok. -Pako je končal torej poizkus socializacije iti-seriranja s popolnim makom i„ „eZa'8liSa-n im koruptivmticnrm škandalom. Vinokošolci stavkokazi. I)r»]nv(*i usnjar- skega podjetja Kaufer v Varšavi stavkajo. Podjetje si je pomagaloma tem, da jr nastavijo mesto njih siromašne viaokošolce. Tedni so jih pričakali staVkujoči pred tovarno ter jih napadli. Razvil se je krvav pretep, več dijakov je moralo iskati zdravniško pomoč. • Giivalleria rusticana. Iz Rima poročajo: V Bin nen v lili je izvedelo mlado kmetsko dekle Angelina Fichera, da jo vara ženin z njeno sestro Benedetlo. Dekle je vzelo na rame puško svojega očeta ter se podalo v stanovanje svoje sestre. V smrtnem strahu je pograbila Benedetta svoje štiriletno dete ter ga dvignila predse liki ščit. Angelina je u streh la kljub temu ter otroka ubila, sestro pa težko ranila. Nato je ustrelila še svojega nezvestega ženina. Po izvršenem činu se je prijavila 'Angelina orožnikom ter se dala mirno zapreti. — Morilec skočil z vlaka Blizu Berlina je bil te dni aretiran večkratni morilec Emil KovaMiek. Ko so ga v Berlinu daktilosko-pirali in premerili, so ga poslali v Osier- nalni uradnik, ki ga je spremljal je potegnil zasilno zavoro. Našel je zločinca nezavestnega na^ tleh. Pretresel si je možgane ter dobil več težkih poškodb. Z avtomobilom so ga prepeljali v ječo. — Velika bančna fuzija. V Ne\vyorku se fuzionira »Case National« z Mechanic and Metali banko. Fusionirani banki bosta dela- li s kapitalom 950 milijonov dolarjev ter bo to drugo največje bančno podjetje v Ameriki. — Krvavi čin akrobata. Mesto, Clermont Ferrano je doživelo te dni veliko senzacijo. Jaques Mordange je zadavil 85 letno gospo Thevaut z namenom, da jo oropa. Ta kriminalni slučaj je vzbudil senzacijo predvsem radi osebnosti morilca. Jaques Mordange je mlad utlet, ki se je udejstvoval pred par leti v Parizu kot rokoborec. Pozneje' je postal spričo svoje drznosti najboljši plezalec Francije. Mož z jeklenimi mišicami je splezal — sprva ob strelovodu, pozneje ob okraskih — na vrh jietnadstronpih palač, po sto in več metrov visokih stolpov itd. Tako je postal po vsej Franciji popularen. Svoj zločin je priznal z brezprimernim cinizmom. Gospa Thevaut je bila dobra znanka njegove matere. Zato ni bila iznenadena, ko jo je atlet te dni obiskal. Ko je vstopil v salon, sia bila tam tudi dva druga obiskovalca. Počakal je, da sta odšla. Nato je zabaval staro damo s tem, da ji je pripovedoval o svojih uspehih, nenadoma pa je planil pokonci, ji ovil šal okrog vratu ter jo zadušil in izropal njeno stanovanje. Izpovedal je, da je nameraval istega due izvršiti še tri druge roparske umore. Hotel je umoriti in orojiati dva železniškega blagajnika ;in nekega šoferja. Sodišče je predvsem sklenilo, da da preiskati morilčevo duševno stanje. — Nepošten advokat. V Sarajevu je bil aretiran odvetnik dr. Vladimir Skrutinski. Zagrešil je veliko število nepoštenih mani-pulacij. Proti njemu je vloženo 66 ovadb. Z njim vred so bile aretirane še štiri druge osebe. , — Psevdonadvojvoda. V zagrebškem policijskem zaporu se nahaja neki individij, ki je trdil sprva, da se piše dr. Milan Gavri-lovič, jiozneje pa priznal, da je identičen z Milanom Bogarskem iz Pančova. Preiskava je dognala, da je mož eden od najbolj nevarnih mednarodnih pustolovcev. Leta 1912. se je pojavil na Dunaju, kjer se je seznanil s hčerko nekega umrlega veleindustrij«!. Nastopal je pod imenom dr. Bugarski, namigoval pa je, da je to ime njegov psevdomin, da pa je v resnici zelo visoko stoječa oseba. Končno se je izdal za nadvojvodo Josipu Ferdinanda, čigar teta je sestra umrle cesarice Elizabete. Obljubil je deklici, d'a 'se bo odpovedal vsem svojim častem ter jo poročil. Zahajal je približno leto dni v hišo, delal z 'lekjico in njeno materjo izlete v razna zdravilišča, končno pa jima je izvabil pod Jažnji-viimi pretvezami vse njihovo premoženje ter izginil. Dami sta padli vsled tega v tako bedo, da sta morali večkrat stradati. Medtem ko je občeval s hčerko veledndustrijca, je izvabil na Dunaju neki hišni posestnici, pod pretvezo zakona 137.000 zlatih kron. Ko je dama izvedela, da je nasedla pustolovcu, je izvršila samomor. Bugarski je odsedel radi drugih lopovščin že okrog 10 let ječe. — Oc se atlet razjezi. V Zagrebu je prišlo te dni v nekem elegantnem baru do velikega kravala. Plačilni natakar je trdil, da je izpit neki gost dve steklenici piva, dočim je trdil gost, da je izpil samo eno. Tekom prerekanja je sunil gost natakarja v prsi. Svojemu uslužbencu je priskočil na pomoč gostilničar, ki je naščuval na gosta svojega psa dobermana. Pes je ugriznil gosta v bedro. To je gostil, starega telovadca, tako razjezilo, da je vrgel gostilničarja z njegovim psom vred v zrcalo. Nato je prihitela gostilničarju na pomoč še njegova ostala služinčad. Naletela je slabo. Ljudje so dobili yai |K> vrsti batine. Prišla je policija. Tudi možje ‘postave so dobili precej bunk, prodno »e jim je posrečilo razjarjenega otleta obvladati in spraviti v zapor. — .špijonska afera v poljski Sleziji. Oblasti v Katovieu so pitale na sled obsežni Spi-jonski organizaciji v korist Nemčije. 15 oseb je aretiranih. Osumljenci so, poljska državljani nemške narodnosti. — Revolta v kaznilnici. "V kaznilnici v Kronsladtu je izbruhnila te dni revolta težkih zločincev. Po večerji so navalili na paznike, se polastili njihovega orožja ter skušali pobegniti, deloma skozi glavni'vhod, deloma skozi ravnateljevo stanovanje. Skupino, ki je hotela pobegniti skozi glavni vhod, je ustavila alarmirana straža, skupina, ki se je odločila za drugo omenjeno pot pa je uspela, Pazniki so dezerterje zasledovali ter enega od njih ustrelili, < loči m jih je pobegu ih> ostalih devet v gorovje, kjer se sedaj skrivajo. • filijot, sloviti roman svetovooznanega ruskega jiisatelja Dostojevskega v slovenskem prevodu dr. VI. Borštnika, katerega L del je pravkar izšel v okvirju »Splošne knjižnice«, založba Zvezne knjigarne, L|ub-Ijana, Marijin trg 8, se dobi za ceno 32 Din, za broširan izvod in za vezah izvod 40 Din. — Knjižnica društva »Treznosti«. Poživljajo se Člani društva in ostali abstinenti, d« IhkJprejo akcijo za ustanovitev knjižnice ter darujejo primerno antialkoholno literaturo. — Odbor. — Vsem dobrotnikom, ki so darovali za revno družino in ji pomagali v skrajni sili, najlepša hvala. — M. P. Ljubljana, 1— .Škrlatinka v Mostah. V Mostah je izbruhnila epidemija škrlatinke. Prijavljenih je doslej 9 slučajev. Oblasti so odredile potrebne mere, da se nadaljno širjenje epidemije prepreči. Med drugim je bilo zatvorje-nih več razredov na osnovni Soli v Mostah in na šoli Sv. Jakoba v Ljubljani, ker tudi slednjo poseča več otrok iz Most. 1;— Občni zbor Mladinske »Unije« se je vršil v četrtek dne 11. t. m. ob 20. uri v društvenem lokalu Narodni dom ob častni udeležbi članstva. Zbor je o tvoril tov. Pleničar in vlepem programatičnem govoru orisal pomen mladinske organizacije, ter je članstvo pazljivo sledilo njegovemu izvajanju. Iz poročil društvenih funkcionarjev je bilo razvideti, da je mladinska Unija gojila predvsem dramatiko, predavanja in literarne večere, ki so prav lepo uspeli. Radi pomanjkanja gledališkega odra so se vršila gostovanja pri raznih sokolskih društvih, ki so prav lepo (uspela. Glavna prireditev v minulem poslovnem letu je bila proslava obletnice obstoja mladinske Unije, ki se je vršila 31. januarja pri »Levu«. Na prireditvi so nastopili dramatični, tamburaški in literarni odsek, ki so svojo nalogo častno rešili. Pri volitvah je bil nato 'izvoljen sledeči odbor: Častni predsednik tov. Grašič, predsednik tov. Pleničar, podpredsednik tov. Horvat, tajnica Anetta G., blagajnik in gospodar tov. fčerne, načelnik itamburaškega .izbora tov. Škraba, odbornika tov. Petrič in tov. Franjo Novak. Po volitvah je nato novi predsednik pozival članstvo k vztrajnemu in resnemu delu, nakar je zaključil lepo uspeli občni zbor. — Odbor. MEŠČANSKA ŠOLA V RIBNICI. Dovolite g. urednik par vrstic, v katerih naj jmvem nekoliko novic o šoli, ki je po šestletnem boju za obstoj končno v lastnem poslopju in v najlepšem razvoju. Dne 19. sept. 1919 otvorjena šola je neštetokrat zrla smrti v oči — končno je zmagala in 6. septembra 1925 je bilo blagoslovljeno ponosno poslopje v bližini postaje^ tik deške osnovne šole. Pomirile so se strasti, ponehal je boj in šola je pričela s pozitivnim delom za vzgojo mladine, ki ijo mami svet z varljivim povoj- nim bliščem uživanja in naslad. V nedeljo 7. t. m. se je na šoli vršil prvi letošnji roditeljski sestanek, na katerem sta predavala ravnatelj šole in strokovni učitelj J. Trošt. Prvoimenovani je starše, ki so napolnili šolsko sobo, pozdravil, strok, učitelj Trošt je predaval o vzrokih neuspehov v šoli. Prelepemu, globoko zamišljenemu predavanju je sledilo razpravljanje ravnatelja o vprašanju: »Kam z mladino, ki absol-vira meščansko šolo.« Pereče je lo vprašanje, ker bi bil vsakdo rad gospod — gospa. A to še pravi prezirati ročno delo. Oba govornika sta dokazala navzočim, da ne vzgaja meščanska šola duševnega proletariata — oziroma, da ni to njen smoter. Pokazala sta jim dosedanje pogreške in pot v bodočnost. Sestanka se je udeležilo tudi osnovno-šol-sko učiteljstvo, kar kaže resno stremljenje celokupnega učiteljstva po tesni zvezi med šolo in domom. Led je prebit, zveza vzpostavljena — upanje v boljše umevanje težke naloge šole-vzgojiteljice opravičeno. ZAHVALA. Šola je nabrala namesto božičnice za revne otroke med tukajšnjim občinstvom 401 dinar, za katere dobivajo siromaki najpotrebnejše pripomočke. Hvala darovalcem. Ravnotako hvala Vsem, ki so šoli že prej ■darovali kako učilo ali denar za šolski fond. Darovalcem učil se ravnateljstvo zalivali ob drugi priliki. Danes le imenoma navaja gg., ki so pose-. gli v mošnjiček in darovali večji ali manjši znesek, tako: gg. Prek, železniški sprevodnik 300 Din, brzojavnih Grželj 100 Din, bivši g. sodnik dr. Lavrič tudi 100 Din in g. Ilc Franc, posestnik, za eno brošuro o razvoju šole, tudi 100 Din. Šport V letalu čez Mount Bverest. Francoski letalec Calizo, kralj letalec, pripravlja podjetje, ki bo eno najveličastnejših v' aviatiki. Z letalom, ki bo »osebno v ta namen zgrajeno, se [»da prihodnji mesec v Indijo, kjer hoče meni drugim preleteti Mount Everest. Na najvišjem vrhu sveta, 8840 m. visoko, hoče razviti trikoloro. Negotovo je, če je že kdaj sto-i.pihi človeška noga na ta vrh. Edina človeka, ki se jima je to mogoče posrečilo, sta angleška športnika Invine in Mallory. Ker se pa nista vrnila, se bo težko kdaj zvedelo o njuni usodi. Seveda ni na to misliti, da bo Francoz na vrhu pristal, ampak bo vrh samo preletel, kar je se vedno velikansk uspeh. Ko bo nad vrhom, bo vrgel nanj težko, na kovinskem drogu pritrjeno zastavo, na kateri bo to zgodovinsko dejstvo že zapisano. Pristati bi že zaradi tega ne mogel, ker je v tamkajšnjem redkem zraku vzlet zelo težek, če ne nemogoč. Tudi ni pričakovati, da bo našel trupla obeh športnikov, ker so ju silni viharji gotovo že odnesli. — Letalo drznega avijatika bo zgradila Bleriot-družba; imelo bo posebno konstruirani krili in tudi konstrukcija propelerjev se bo znatno razlikovala od sedaj rabljenih. Da se izogne velikim vrt inskim viharjem, ki divjajo skoraj neprenehoma okolu vrha, so bo Calizo S zv e« gorskega masiva privil do potrebne višine, trnkar bo nameril kurs na vrh. Poleta ti je, da sveti zakon prepoveduje obdržati, stvar, ki smo jo pridobil; po naključju. Če si pa pri igri goljufal, potem se imaš zahvaliti za to, da si dobil svoji pameti ne pa slučaju... potem obdržiš denar lahko brez pomisleka.« »Ti si najmodrejši sodnik na svetu! je vzkliknil sultan ter vtaknil denar za pas. vreme lepo. Oba letalca se bodeta v višini posluževala aparatov za kisik. Boksmatch Paolino-Diener, ki se je vršil v petek v Berlinu, se je končal proti pričakovanju neodločeno. Po zadnji zmagi Španca nad Kanadcem Jonesom, o kateri smo že poročali, se je vobče pričakovalo, da bo tudi topot gladko zmagal Paolino. Vendar pa se je Nemec tako krasno boril in se osobito tako dobro kril, da mu Spanec ni mogel blizu in je bil Nemec koncem boja celo par točk na boljšem. Občinstvo, ki je veliko dvorano zasedlo do zadnjega kotička, je ploskalo kakor blazno, si»j je bil Diener tisti, ki je maščeval Bgeitenstraeterjev poraz. Diener je nekoliko večja kakor Paolino, težak je 89 kg, Španes pa 90 kg. Bojevala sta se 10 rund, s petunčnimi rokavicami in trdimi bandažami. Nemški plavač Rademarher ja zapustil Nemčijo, da starta v Ameriki. Pri odhodu iz Hamburga je pokazal, da je v zelo dobri for-mii, kajti preplaval je 200 yardov v pranem stilu v 2:31. Bomo videli, če bo Rademaeher v Ameriki bolje odrezal kakor Houben in Thunberg. LJUBLJANSKA BORZA, pomdeljek, 15. februarja 1926. Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921 den. 77, bi. 78.50; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 276, bi. 278; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke deo. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Cdje den. 200, bi. 202, zaklj. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 200; Merkantilna banka, Kočevje den. 1(>0, bi. 104; Prva hrvat-ska štedionica, Zagreb den. 965, bi. 970; Sla-venska banka. d. d., Zagreb den. 50; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 125; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana dem. 110; Stavbna družba« d. d., Ljubljana, den. 90, bi. 100; .šešir , tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 115. Blago: Hmelovke, od 6 m napr., brpz letošnje rasti, -debelina na spod. koncu 7—8 cm, fco nakl. post. bi. 5; bukovi hlodi, dolž. od 3 m napr., deb. od 25 cm napr., media 35 cm, fco nakl. post. bi. 225; hrastovi hlodi od 2.70 m napr., media 35 cm, fco nakl. posi. bi. 460; jelove deske, 25 mm, suhe, fco nakl. posi. bi. 500; bukovo oglje, suho, vilano, la, fco naklad, post .2 vag., den. 80, bi. 80, zaklj. 80; brzojavni drogi, smreka, jelka, bor, od 8—12 m dolž., od 9—13 cm prem. na zgor. koncu, dobava v avgustu, fco Jesenice den. 270; premog kosovee (ca 3500 kalorij), fco vagon Novo mesto, za 1 tono bi. 170; premog v kockah 100 mm, fco vagon Novo mesto bi. 150; premog orehovec 50 min, fco vagon Novo mesto bi. 140; premog zdrob, fco vagon Novo mesto bi. 130; premog rovni, fco vagon Novo mesto bi. 120; pšenica bačka, fco nakl. posi. bi. 295; pšenica sremska, fco vag. nakl. post. bi. 290; koruza času pr.im. suha, fco vag. Postojna tranz. bi. 155; koruza času prim. suha, fco slav. post. bi. 123; koruza času prim. suha, fco ban. post. bi. 118; koruza inzulanka, času prim. suha, fco vag. nied-jim. post. 1 vag., den. 165, bi. 165, zaklj. 165; koruza, um. suš., fco vag. bačka post. blago 142; koruza umetno sušena, fco Postojna ieck London; 13 Morski vrag. »Počakajte, ue pojdite še.« Na peti proti kuhinji sem se pokorno ustavil. Jchainsen, skliči vse na krov. Sedaj ko je vse v redu, bomo imeli pogreb in .pospravili vso nepotrebno ropotijo s palube... V tem ko je Jcliansen skliceval stražo, je položilo ijekoliko mornarjev po kapitanovih napotilih v jadrni-no zavito mrtvo truplo na pokrov line. Na obeh straneh palube je bilo ob ograji privezanih več majhnih čolnov z dnom navzgor. Nekaj mornarjev je vzdignilo pokrov line 7 njegovim groznim bremenom, ga neslo na odve-trno stran ladije, ter ga naslonilo na. enega onih čolnov tako, da so bile noge obrnjene proti morju. Na nogah je je bila privezana vreča premega, ki jo je bil prinesel kuhar. Vedno sem si predočeval pogreb na morju kot jako svečan, spoštovanje in grozo vzbujajoč dogodek; toda kmalu sem bil razočaran, vsaj po tem pogrebu. Eden lovcev, majhen tenmook možak, ki so ga klicali Dimač, je pripovedoval zgodbe, obilno pomešane s kletvicami in ostudnostmi in zdajpazdaj je gruča lovcev vzdignila krohot, ki je v mojih ušesih zvenel kot zbor volkov ali lajanje peklenskih psov. Mornarji so se šumno gnetli zadaj; nekateri či, preganjali spanec in se tiho razgovarjali. Na nji- i hovih obrazih si videl zlokoben, izmučen izraz, Jasno je bilo, da jim niso prijajli izgledi vožnje ped takim kapitanom in tako uscdepOkio pričete. Tupatam sc pogledovali skrivši proti Wolfu Lamsenu in spoznal sem, da so imeli strah pred njim. Kapitan je stopil k pokrovu line in vsi so vzeli čepice z glave. Ošinil sem jih z očmi — bilo jih je dvajset vseh skupaj, dvaindvajset, če sem štel še mornarja pri krmilnem kolesu in samega sebe. Pri tem pregledu je bila radovednost odpustljiva, zavedal sem' se, da je bila moja usoda združena z njimi na tem majhnem plavajočem svetu za Bog ve koliko tednov ali mesecev. Mornarji so bili skoraj sami Angleži ali Skandinavci, njihovi obrazi so bili prazni, dolgočasni. Lovci so imeli krepkejše in-bolj raznolične obraze s trdimi peteeami in znaki strasti, katerim so se prosto udajali. Čudno pa je bilo, in to sem takoj opazil, da Woli Larsenov obraz ni kazal takih zlih znakov. V njegovem izrazu ni bilo videti nič zlobnega. Kes, da sc bile gotove črte in poteze, ampak bile so poteze odločnosti in trdega značaja. Obličje je bilq videtd celo odkrito in prostodušno in to odkritost in prostodušnest je bržda povečevalo dejstvo, da je bil gladko obrit. Skoraj nemogoče mi je bilo misliti — do prihodnjega pripetljaja — da je bil to obraz možaka, ki se je mogel tako vesti kot se je bil vedel napram kabineskemu strežeta. Ko je v tem hipu odprl usta, da bi izpregovoril. se je ladija močno zazibala in potisnila bok pod vodo. Veter je tulil divjo pesem po vrveh. Nekateri izmed lovcev so se plašno ozrli kvišku. Odvetrna ograja, kjer je ležal mrtvi, se je pogreznila v morje, in ko se je ladija dvignila in vzravnala, se je vlila voda po palubi, da smo bili premočeni preko vrha škornjev. Na nas se je vsula ploha in vsaka kaplja je zaskelela in udarila kakor toča. Ko je poplava minula, je Wclf Larsen začel govoriti; gologlavi mornarji so se zibali ob dviganju in gibanju palube. »Spominjam se samo enega dela celega obreda, je dejal kapitan, in ta se glasi: .In truplo naj se vrže v morje.’ Torej ga vrzite.« Prenlial je. Mornarji, ki so držali pokrov line, so bili cjupli, zavzeti brez dvoma, ker je bil obred tako kratek. Tedaj pa se je kapitan besno zadrl nad njimi: »Dvignite vendar za vraga tisti konec! Kaj za hudiča pa imate?« Z usmiljenja vredno naglico so vzdignili konec po-krc va line in mrtvi je z nogami naprej zdrknil v inorje. Bilo je kakor bi ga vrgli čez krov. Premog na nogah ga je potegnil v globino in izginil je. »Johansen,« je Wolf Larsen velel osorno novemu prvemu mornarju,ft 1.35 Dinc. Zakaj IKer je bil Dunajski jesenski sejem 1925 tako uspešen? na Dunaju, trgovskem središču srednje Evrope, ponudi 7000 razstavljalcev svoje izdelke v največji izberi in po najnižjih cenah! Stekleno Zato obiščite od 7. do 13. marca 1926. Posebne prireditve: Mviiaarodna razstava avtomobilov in motornih koles. ^Elektrika v poljedelstvu.« Lovska razstava. Razstava hranil in nasladi). J*- NIKAKEGA VIZUMA ZA POTNI LIST! -*c S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod Pez mejo! Vozne olajšave* na jugoslovanskih in avstrijskih železnicah kakor tudi na Donavi. Pojasnilu vseh vrst in sejuiske izkaznice s« dobe pri Wiencr Messe A. O., Wlen VII in pri častnih zastopstvih v LJUBLJANI: Avstrijski konzulat, Turjaški trg 2, Zveza za, tujski promet, Aleksandrova cesta 8, Josip Zidar, Dunajska cesta 31. Vrtnarske zadeve posreduj? Goikova ..Vrtnarska šola“ v Kranju ii itrešno opeko imajo »talno v r,s logi Združene opekarne d. d. v Ljubljani. Gospod kateri je absolviral trgovski tečaj ter ima eno leto pisarniške prakse, išče službe. Ure tudi eden do dva meseca brezplačno. — Ponudbe prosi na upravo lista pod »Dobra moč«. Vsak dan | namočeno polenovko se dobi v trgovini Kovači? - Japelj, Ljubljana, Kongresni trg. i Širite .Narod. Dnevnik1! MALI OGLASI oal(»»uu» do 30 k**«1 Din . vsak« nodnljna beseda M par. Kot praktik*"* , telim 'stopiti h lu*i‘enU1 -1* /sv« : .keniu podjetju. imam piSa™'^n ! priluo ter sem popolnoma j knjigovodstva, korespondence, j.-pi»la, stenografije, vešž tsk(1,,a w ...u | lektno slovenskega in [)rav0 se proda £a ceno 200 Din. — Naslov j r'>ka. — Ponudbe P‘°®j!jv<> pove uprava lista. ^9tl> PREMOG ■ ČEBIN 'jjitnv* ulica Ml. Telefon 56. Dalinoaled To in ono. SALOMONSKA SODBA. Prejšnji maroški sultan Mu1ey Hafid je bil strasten kvartopirec pri tem pa je ukrivil tranz. bi. 182; ječmen, 62 kg, fco vag. bačka postaja bi. 155; ječmen spomlad, pivovarn., 66/67 kg, par. Ljubljana bi. 260; oves reše-taaii, fco slav. postaja bi. 190; oves semenski, fco vag. Čakovec 1 vag., defi. 295, bi. 295, zaklj. 295; ajda domača, fco vag. prekm. 1 post. bi. 260; rž domača, fco vag. prekm. postaja bi. 210; rž, 71/72 kg, par. Ljubljana bi. 220; proso rumeno, fco vag. prekm. post. bi. 210; proso rumeno medjim., fco Ljubljana bi. 220; otrobi drobni, pšenični, fco vag. ria-kladalna postaja Viiikovci bi. 115; otrobi drobni, pšen., par. Ljubljana bi. 140; ježice, zlatorumene, fco vag. dol. p. den. 250; konoplja v steblih, fco vag. slav. post. bi. 90; la Portlandcement »Salorea-Tour«, fco vag. Solin: v j uta vrečah po 50 kg bi. 40; v papirnatih vrečah po 50 kg bi. 45; v sodili po 150, 180, 200 kg bi. 52.50. BORZE. dne 15. febr. Ne\vyork ček 56.72— 1094.57—1098.57, Praga 168.225 Italija izplačilo 229.03—230.23, ček Berlin 1353.25—1357.25, Dunaj Curili. dne 15. febr. Beograd york 519.125, London 25.25, Pariz ga 15.2325, Milan 20.94, Dunaj Tin 123.625, Bukarešta 2.2325, Budimpešta 0.007275. Izdajatelj in odgovorni urednik ALKK8ANDKR ŽELEZNIKAR. - Za tlaka mo »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever