283. številka. Ljubljana, v soboto 11. decembra. XIX. leto, 1886. Iahaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v str i j sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnb Ijauo brez pošiljanja na dom za »se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje mi dom računa si 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko veđ, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje bo od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole 1'rankirati. — Rokopisi s* ne vračajo. Uredništvo in npravništvo je v Bndolfa Kirbiša hiši, ..Gledališka stolb-i". U p r a v n i r t v u naj ae blagovolijo pošiljati naročnin*!, reklamacije, oznanila, r. j. vso administrativne Btvari. se po Deželni zbor ilirski. (Konec.) Zakaj se čudijo liberalni Nemci takemu nasvetu za Primorsko? Ali neso ustvarili oni sami popolnem analogno obliko na Gališkem? Ali ni bil minister baron Bach razdelil v zmislu narodne avtonomije velikovojvodstvo Krakovsko, rudečeruski kraljestvi Gališko in Lodomersko in pa vojvodini Osvetim in Zator? Vse to je bil razločil imenovani državnik v državnem interesu, ker je hotel dati vsaki narodnosti svoje in tako mir utrditi mej Poljaki in ga liškimi Rusi ter dodati dve vojvodini Čehom, ker spadajo k češki kroni. In kaj so storili nemški liberalci iz tega ? Iz že naved* nih uzrokov so izročili naštete dežele liberalnim Poljakom na milost in nemilost, in nasledek temu je, da gospoduje tudi v Galiciji nepretrgoma narodni boj, kateri konefno oslabi in je že oslabil obe narodnosti poljsko in rusko tudi v gmotnem oziru, ker ji je spravil bolj aH manj v židovske roke. Ako so dali zgled državi na škodo liberalci v Galiciji, je pač neumevno, zakaj neso nasvetovali analognega zdiuženja na jugu, kjer bi pa narodnosti združenje ne dvojilo, ampak stanje mej njimi po boljšalo vsaj oziroma in bi drŽava od te predru-gačbe sama imela uajveči dobiček glede na bodočnost in tudi aktuvalno sedanjost. Potem pa tudi res ni, da bi ne bilo z držav-nopravnega in zgodovinskega stališča nobenega razločka mej nasvetom za skupno deželno samoupravo na Primorskem in pa mej teženjem po razdelitvi Češke. Na Primorskem je stranka, ki je državi nevarna, katera hrepeni in agituje za hrepenenje čez avstrijske meje. Tu je torej nevarnost za državnopravne spremembe. Na severnem Češkem pa vsaj nemški liberalci ne vidijo nikakoršne nevarnosti v tem pogledu. Oni delujejo, kakor vedno poudarjajo, na vse strani jedino v avstrijsko-patrijotskem zmislu, in ni nobene avstrijske stranke, katera bi hvalisala svoj državni patrijotizem v toliki meri, kakor ravno liberalna stranka nemško-avstrijskega kluba. Ti ljudje, njim zdaj na čelu pl. Plener, mlajši kar identifikujejo interese svoje stranke z interesi državnimi. Na severji torej ni, kakor moramo verovati, nemškim liberalcem, take nevarnosti, kakor na Pri- morskem, in tu bi se taka nevarnost vsaj zmanjšala, tudi ko bi prišlo do nekolike pravice vsaj po poti združenega samoupravnega zastopstva za vso Primorsko. Po takem je odobravati nasvet „Politik" še z državnopravnega stališča. Pa tudi zgodovinsko stališče dela v resnici razliko mej delitvijo Češke in združenjem primorskih dežel. Te dežele so bile že združene v še večera obsegu in v važnišem političnem pomenu, nego ga zahteva nasvet Praškega lista. Slovenci se na pr. radi spominjajo Napoleonove dobe, ko je jim francoska začasna uprava dovoljevala dejanski ono svobodo narodnega gibanja, katera je doslej v naši državni ustavi sicer zagotovljena, ali doslej bistveno neizvršena. In „Politik" ne nasvetuje druzega, ka kor da bi se nekoliko te formalne svobode obistinilo. Ako se narod na zgodovinsko epizodo spominja z zadovoljstvom, koliko trdniše bi stal narod, ko bi videl, da se sme gibati v državi, kateri tudi na Primorskem pripada že stoletja k presvitli habsburški dinastiji. Ravno zgodovinsko stališče opravičuje obsežniše združenje, če tudi samo deželne samouprave na Primorskem, in ravno zgodovinsko stališče kaže pravo pot do pravega avstrijskega duha v teh deželah, ter obsojuje isto zgodovinsko stališče politične oblike, kakeršne je ustvarilo liberalstvo, in kakoršne hoče očividno še nadalje podpirati isto mejnarodno, torej v pravem pomenu besede brezna-rodno liberalstvo. Na Češkem pa ne kaže zgodovina nobene jed nake razdelitve, kakeršno zahtevajo v novejši dobi liberalni Nemci; nasprotno, na Češkem je bilo združenih v raznih in še najnovejših dobah veliko več dežel, nego jih obsezajo sedanje Češke dežele. Saj smo ravno tu že omenili, da vojvodini Zator in pa Osvetim sta spadali k Češki. Po takem je tudi z zgodovinskega stališča jaku važen razloček mej zahtevo za Primorsko in pa zahtevo o predrugačenji na Češkem. Zgodovinsko in državnopravno stališče govorita za spremembo na Primorskem, in ako imenuje „N. Fr. Pr.u nasvet Praškega lista „lehko miseln", je iz naše kritike razvidno, da je ono očitanje Dunajskega mejnaroduega moniterja jako jako lahkomiselno! Kakor pa smo spodbili kritično očitanja nasprotnikov razgovorjenega nas/eta, ravno tako imamo tudi mi sami, pa iz drugih razlogov, pomislekov nasproti istemu nasvetu. Ta nasvet namreč še nov ni, da namreč ne omenjamo Slovencev samih, kateri so to vprašanje pretresali že mnogokrat tudi po domačih glasilih, je opomniti, da so se tudi Italijani sami ogrevali za uresničenje jednakega na* črta. Saj so še dobro v spominu razprave in agitacije, katere so bili pričeli Italijani po svojih listih še pred kratkim. Hoteli so v zadnje združiti v jeden deželni zbor deželno samoupravo Tržaško in Istrsko, Goriško pa so hoteli mej tem pripravljati zato samo moralno". Pa namignili so jim nekako, kakor da bi bila taka agitacija še prezgodnja, in toliko intenzivniše se pripravljajo na druge strani. Ali tudi ko bi bili dosegli svoj namen, recimo kar naravnost po nasvetu Praškega lista, bi vendar ne bilo za nje toliko nevarno in že sama ta dejstvenost, da se je porodila jednaka misel tudi mej Italijani, bi utegnili premišljevati z jedne strani Slovani, z druge pa potolažiti si vznemirjeno srce uemški liberalci. Preudarimo samo, da na Primorskem podpirajo in uamerjajo še nadalje podpirati tukaj naseljeni Nemci Italijane nasproti Slovanom, potem, da so ti Nemci in Italijani, kolikor so poštevati v politiki, omikanejši, spretnejši v agitacijah in bogatejši, da naposled je premakljivi kapital večinoma v rokah Italijanov in Nemcev, pa tudi mnogo velikozemljišč-nih posestev, s katerimi spravljajo Slovane nekaj tudi v politično zavisnost: ako poštevamo vse to, potem so Slovani še vedno v slabem položaji, tudi ko bi se dosedanji deželni zbori nadomestili z jednim samim takim zborom. Tu in tam bi jih neslo-vanski živelj prehvapil ob volitvah in v zastopstvu združenega zbora samega. Največje težave pa bi se delale, da bi se tak deželni zbor sploh podelil, če tudi bi koristil pravici in še posebe državnim interesom. Vse drugo je, zahtevati spremembo dežel, ali pa narodno samoupravo, poslednja bi ne pomenila nič druzega, kakor izvršbo člena XIX. osnovnih državnih zakonov. S tega stališča bi se dosegla narodna samouprava s preprosto večino glasov državnega zbora, in za LISTEK. Potopisne arabeske. (Druga serija.) XIII. Gospod urednik! Vračujoč se iz Slovenskih Goric nazaj v Ljubljano, pohodil sem naposled še tri najpoglavitejše taborje dolenje-štirskega nem-čurstva: Ptuj, Maribor in Celje, da se uverim, koliko se je to ali ono teh treh mest izpremenilo, odkar jih nisem videl. No, starodavnemu našemu Ptuju sedaj v njem gospodujoči Urgermani v poslednjem petletji niso mnogo preinačili obličja, dasi nasajajo po njem tev-tonsko hrastje in pa tisti — grški lavor. Jedino, kar so v zadnjem času storili za polepšanje mesta, to je menda oni zid doli ob Dravi, s katerim so nagajivi reki obmejili strugo, in pa spomenik cesarja Jožefa, ki so ga postavili v mestnem parku v znak germanizatorskih svojih teženj. Tembolj gibčni in delavni so na Ptuji Slovenci. Le-ti na olepšavo in razvoj mesta sicer ne morejo uplivati, ker nimajo v rokah občinske uprave, ali na polji narodnega probujenja razvijajo naši rojaki ob dolenjih bregovih Drave kaj živahno dejstvenost. Pa so Vam v to svrho tudi izvrstno organizovani! Uvidevši, da je uspešnemu delovanji duševnemu potrebna trdna gmotna podstava, osnovali so si posojilnico. Ta denarni zavod ima pred vsem drugim namen, da iztrga kmeta iz rok nemčurskih oderuhov, kateri so doslej nanj uplivali, zlasti ob volitvah. Da morejo odločevati pri vzgoji mladine v narodnem zmislu, priborili so si večino v okrajnem šolskem svetu. Žalibog, da jim je nemila smrt letošnjo spomlad baš tu podrla dva, rekel bi najmočnejša stebra, Raiča in Gregoriča, vsled česar se je bati za narodno večino v omenjenem svetu. Imeli so v oblasti tudi okrajni zastop; ali tu jim je izpodkopalo tla nemčursko rovarstvo in pa — pritisk od zgoraj. In naposled, ker so vrli Ptujčani spoznali, koli važen faktor v probujanji narodne zavesti in v pospeševanji kulturnega življenja je petje, ustvarili so nedavno „slovensko pevsko društvo" za ves slovenski Štajer. Kakšne simpatije uživa to mlado društvo pri narodu, pokazalo se je pri vseh dosedanjih nastopih njegovih, zlasti letos dne 15. avg. pri veliki pevski slavnosti na Ptuji, katere se je udeležila ogromna množica odličnih gostov iz vseh slovenskih pokrajin in iz sosednje Hrvatske. Ptuj je sedaj glavni tabor Slovenstva na Dolenjem Štirskem. Tuje združena vsa inteligencija slovenska, katera odločuje in pospešuje ves narodni pokret in razvoj naših bratov „onostran Boča", na iztočnem konci Slovenskega Štajerja. In sredotočje vsega narodnega delovanja Ptujskih Slovencev je njihov „Narodni dom" . . . Kaj zanimivo in poučljivo je, kako so si naši Ptujčani prisvojili ta svoj narodni dom. Čuteči mej zlogolkimi nemčurji potrebo varnega zavetja, kjer bi se mogli svobodno shajati ter se zabavati, ne da bi jih nadzoroval grdogledi sovrag, težili so že dolgo za tem, da si omislijo lastno društveno hišo - kar se jim ponudi na prodaj nek bivši ptujsk hotel. Bistrovidni in praktični naši bratje ob Dravi spoznavši priličnost dotične hiše za svoj namen, niso se obotavljali dolgo ter ugibali mnogo, od kod vzeti denar, temveč naglo so se sporazumeli ter na tihem osnovali svoj načrt. Posadili so takoj na voz vele-zaslužuega agitatorja, nedavno (mnogo prerano) umršega Ivana Urbane a ter ga poslali s polo papirja okrog po ptujskem okraji k znanim rodoljubom, da na njo zabeleži vsak vsoto, katero ga je volja plačati v določenem roku za nakup „Narod- kaj takega bi bila sposobna tudi sedanja desnic? državnega zbora. lv<> bi se to doseglo, potom bi se eo ipsn laže sporazumeli tuli glede na deželni zbore. Gletfc na to pa, da bi se zahtevale spremembe deželnih zboi >v pred izvršitvijo narodne Samouprave, bi se delale od strani nemških liberalcev p e velike težave iti bi oui v najimodn šeui slučaji zalih rili razdelitev Češke brez drugih koncesij, v kar bi pa Čehi ne privolili in ne tnogll privoliti, če se nečejo pogubiti. Torej Čehi sami bi bili morali biti previdni in najmanj bi bili od njih pričakovali nasvet, ka-koršen je razglasil organ češkega kluba. Cehi, Slovani sami bi koneenu nasprotovali sproženemu na svetu glede na Primorsko. Slovenci bi se pa tudi z uresničenjem nasveta ne rešili, ker slovensko vprašanje ibi ostalo nerešeno glede na druge po krajine, katere trpe pod nemškimi večinami. Slo vencem se ni držati načel, s katerimi se ustvarjajo deželni /astopi, sestavljeni iz raznih nurodnostij. Tako načelo bo popustiti naposled celo Čehom, ker bodo videli, da jedino z uaroduo samoupravo rešijo svoje brate zunaj sedanjega češkega kraljestva. Še celo, ko bi se Čehi držali zgodovinskega svojega prava, jim kaže B pomočjo narodne avtonomije hoditi do takega cilja. Vsekakor se ne bodo vršile spremembe sedanje deželne samouprave s stališča teh samouprav, ampak z drugim, pravičnejšim principom. Na podstavi deželne samouprave ne rešijo Slovenci korusk'h in štajerski bratov, da ne omenjamo več primorski h Slovencev. Z deželne samouprave načelom bi pa ne rešili tudi gališki llusi sebe. Slo vanom se je poprijeti načela, katero ugaja tudi pravim narodnim Nemcem, kakor Slovanom. Jedino tako načelo, ki ugaja ob jednem državi in pravičnim narodom, utegne dovesti do potrebnih sprememb v deželni samoupravi. V tem /mislil želimo tudi glasilu češkega kluba, da bi bilo v prihodnje s svojimi nasveti srečniše nasproti drugim narodom, kakor — Čehom samim. 1\ Po d gornik. Polil i eni razgled. EKoi r« nj e desfce 3 e. V Ljubljani 11. decembra 4 ( izpovedhah nedavnu zaprtih osoh je dokazano, da so bivši lM»lg2ir*»Ui ministri Kar. ve|<>v, Nikoforov in Canov dobro vodili za zaroto l«i so j©ksnovala proti knezu Aleksandru Ko se koncem teg i meseca snide rodno sobriuje, da dovoli bndget, bodo mu vlada nekda predlagala, da naj »klene, da m1 imenovani b»vši ministri zategadelj izroče sodišču. Vladni list „Nezavisima Doiguvija" ve on.edati, da iz vseh krajev prihajajo deputacije, ki zahtevajo, da se začne soduijska preiskava i>roti Ka» avelovu, Ni-koforovu in Canovu. /nabiti pa hoče bolgarska vlada le strašiti svoje nasprotnik'1, tla ne bi snovali novih zarot. (*'o pač prihajajo deputacije, jih je vlala sama naročila. - Vojne sodišče obsodilo je kapitana Belova, poročnika Kavaldjeva, Tuporova in Dermendjeva v dosmrtno ječo, nekega žandarnia in tri meščane pa v triletno ječo, ker so namera vali napraviti ustajo proti regentom. Prefekt in drugi zatožeuci so pa bili oproščeni. Preiskava proti kadetom je žo tudi končana. V ponedeljek s • začne glavna obravnava, kate rej bode predsedoval major l'aiiica. — „Nezavisima Hodanja,, priporoča, da bi so sklicevali tabori, na katerih bi narod zahteval povrat kneza Al- ksandra. IČiiNiju pripravlja nekda novo okrožnico na velevlasti o bolgarskem vprašanji. V povej okrožnici bode posebno poudarjata svojo miroljubnost in da se je general Kaulbars preveril, da prosi i narod v Bolgariji simpatizuje za Rusijo, toda ga ovira inteligenca, da ne more izraziti svojih simpatij. Javno mnenje v Busiji je jako vo jo vito, sploh se misli, da bode spomladi vojna z Avstrijo. — „Pravitelstvenij Vjostuik" piše, daje Rus ja odpoklicula svoje zastopnike iz Bolgarije, ker ne odobrava sedanjih tamošnjih razmer. Neznatna manjšina polastila se je uprave in gospoduje v deželi. Bolgarski narod ljubi mir in delo, a vodje volijo revolucionarne strasti. Do Plovdivskega prevrata seje blagostanje razvijalo, sedaj pa vlada povsod anarhija in revolucija. Rusija te bodo še vedno brigala za Bolgare in si prizadevala, da se upelje red, da Bolgarija, ne bode ognjišče revolucionarnih idej in ne-urnost za mir na Balkanu Nasprotnike Rusije sila jezi, da Turčija podpira rusko politiko. Nemški listi trdijo, da so Rusi (»odkupili dostojanstvenik« pri turškem dvoru, da sultanu prigovarajo prijateljstvo z Rusijo. „National Zeitung" poroča se pa celo iz Carigrada, da sultan blazen. Kakor bavarski kralj Ludovik 11. ima sultan navado, da po noči rad občuje z dostojanstveniki. Marsikak minister je o polunoči poklican k padišahu. Tudi ima sultan veliko veselje za gra jen je palač in napravo novih lepih vrtov, ravno tako kakor pokojni bavarski kralj. Sultan se čuti jako nesrečnega Vedno misli, da mu strežejo po življe nji. Zategadelj vselej obišče ob selamniku drugo mošejo, nego je bilo napovedano Okrog svoje pa lače ima vedno zbranih I80O0 vojakov. Novo fraiicofllco ministerstvo še ni sestav Ijeno, pa mu že razni listi prerokujejo kratko življenje. Nobena stranka z (iobletom ni prav zado voljna. Le z veliko težnvo se bode novo ministerstvo vzdržavalo nekaj mesecev. Četudi je Goblet sam radikalec, vender radikalna stranka ž njim no bode zadovoljna, kajti rada bi videla, da bi bil poklican na državno krmilo Clemcnceau. Ministerstvo je že skoro popolnem sestavljeno, saino ministra za v ban je zadeve še neso mogli dobili. Komur je Goblet ponudil ministerstvo vuanjih zadev, vsak je odklonil. Novo ministerstvo se le neznatno loči od prejšnjega, samo trije ministri so novi. Senator Dauphin prevzel je finančuo ministerstvo, poslanca Burdeau in Ricard pa ministerstvi nauka in polje delstva. Vojni minister Boulnnger je ostal s pogojem, da bode vlada zagovarjala njegove reforme voj.-k \ Komisij« nemškega« državnega zbora za čela je že posvetovanje o vojaškej predlogi. Vojni minister jej je razložil potrebo p ivišanje vojske O vita o ji politiki se on ne more izreči, kajti to je Bismarckova stvar, vsekako pa vojna ni izključena. Ruska vojaka je boljša nego avstrijska. Rusija pa tudi ne bode več začenjala vojne s prtina|huim številom vojakov, kakor jo je 1877. leta. Nemčija mora stati na lastnih nogah. Francija h tro pomnožili.- in reorganizuje vojsko. Dop ISI. nega domatt in glejte, predno je preteklo osem dni, bila je hišu, ki je vredna svojih 15 — 20.000 gld., v njih lasti in plačana, ne da bi bili bobnali na vseh vogalih in zvonili z vsemi zvonovi — od Šuinave do Velebita, od Triglava do Urala. In ptujski „Nemci", ugledavši ta presenečljiv fait accompli zijali so z dolgimi obrazi ter kleli: „Diese verfluchten „Biudišen"! Kauten die uns vor der Nasen so ein schbnes Haus weg !" In ptujski „Narodni dom" Vam je res narodni dom v pravem pomenu besede! Tu se zbira vsa mestna inteligencija slovenska, v njegovo zavetje se zateka vsak slovensk gost iz okolice, bodi si duhoven, učitelj ali km-t; tja krene sploh vsak na Ptuj prišedši narodnjak; in dasi ni javna gostilna, vsakdo je dobro vsprejet in pogoščen z izbornim jelom m pilom. Tukaj se vrše razni volilni shodi, učiteljske skupščine ter sploh vse narodne svečanosti. S kratka: bodi vesel ali žalosten povodi v »Narodnem domu" se shajajo in zbirajo vsi ptujski Slovenci in zavedni okoličaui. In veje Vam ondi živ narod n duh ter blagodejno spor ./mnijenje mej vsemi članovi, katerih ne loči ni iazličnost stanu in poklica, uiti nejednakost dostojanstva in imetja. In baš tej vzgledni organizaciji, disciplini in slogi se inmjo pripisovati vse sijajne zmago pri volitvah in veličastne narodne slovesnosti, katerim se čudom čudi ves slovenski svet. V ptujskem „Narodnem domu" preživel sem tudi jaz blažene ure o vsakovrstnih prilikah, od njegovega otvorenja do — Gregoričevega pogreba In v spominu na te blaženosti kličem mu sedaj iz Ljubljanske megle : Pozdravljeno boili, čestito zavetje — Rojakov predragih izvoljeni dom ! VeBelo po tubi razlegaj so petje, Mogofino kot burno razjarjeni grom, Da brate zaspane z mrtvila nain dvigne I n sabelj ljubezni iz srca jim švigne! Baš narobe je razmerje v slovenskem našem Strasburgu, v Mariboru. Ondi je namreč v posled nji dobi na slovenskem polji nastala neka otožna tišina, dočini valovje nemštva vedno bolj narašča in burneje pluska ter se vidno razširja in pomiče po slovenski zemlji — proti jugu. Elegična otožnost se poloti rodoljuba, prišedšega po dolgi odsotuosti v to podravsko mesto, ko zagleda, kako tukaj slovenski živel j giue in umira pod navalom silne germanizacije. In kako naglo Vam napreduje ta poneinčevalna povoden j! Stari, zdaj izumirajoči meščauje mariborski govorili so še malone vsi slovenski, a sedanji njihov zarod Vam ne ve o našemi druzega, nego tu in tam kako kletev. Žalostno, a resnično! Konc prlh.) Iz Ti-mIh 9. decembra. [I/.v. dop.] Izredna bila je veselica 7. t. m. v gledališči Armonia. Imela je tako blag, tako svet in vzvišen namen, kakor do sedaj še nobena zabava v našem mestu: napravila jo je poddružnica družbe sv. Cirila in Metoda na korist našemu otroškemu zabavišču. Nenavaden, posebno svečan značaj tega večera kazala nam je plemenita navdušenost, s katero so sodelovalci izvrševali vse točke programa, pričal nam je o njem pa tudi pogled po krasnem gledališči, v katerem so je zbrala naša inteligencija, rekel bi, skoro polnošte-vi Ino. Pomen te veselice razložila nam je gospodična K o bal ova v svojem krasnem, globokočutnein govoru. S kratkimi besedami omenila je zlate naše dobe slovanskih blagovestnikov, prvih in največjih učiteljev prave in žive domovinske ljubezni. Ta sveta moža raznetila sta v srcih naših pradedov plamen domovinske ljubezni, vzbudila spoštovanje do svojega jedka ter z velikim trudom priborila slovanskemu govoru ono vrednost, ki sta jo tisti čas imela samo latinski in grški jezik, svoj narod pa sta povzdignila na tak način mej prve narode na svetu. — A ko smo pozneje pozabili na zlate nauke, ko nam je ugasnil žar one domovinske ljubezni, smo propali, tujci so si osvojili naše zemlje, iztisnili so naš jezik iz šol in ceikva ter uklenili nekedaj tako silen, slaven in svoboden naš narod v sramotni, sužni jarem. Že so mislili sovragi naši, da smo na veke izgubljeni, a glej 1 ustali so možje ter pokazali še o pravem času pot do rešitve! Spoznali so zmoto našega naroda, prepričali se, da smo zabili naukov svetili našdi blagovestnikov, zato so ustanovili družbo sv. Cirila in Metoda, gojiteljico čiste in svete in po žr to valne domovinske ljubezni! Te družbi je namen ustanavljati šole ter zbirati v njih naše otroke ter v mladih srcih užigati oni sveti plamen domovinske ljubezni, ki jo vneinal naše očete, vršeče slavna dolaf Naslikala nam je nadalje vrla govornica, kako pomilovanja vredno je bitje človek brez domovinske ljubezni, ter nas s gorečo besedo pozivlje: „Pokažimo svetu, da še nismo zgubljeni. Strastno se oklenimo te družbe, njo podpi* rajmo iz vseh svojih močij, nje bi moral biti ud vsak zaveden Slovenec. Tudi me, rodoljubne gospe in gospodične Tržaške, smo poklicane, da delamo po svoji moči za nesrečno našo doraovino. da varujemo nežno našo deco, naš up, potujčevanja. Tesno se torej združimo ter si ustanovimo žensko pod* tlružiiico družbe sv. Cirila in Metoda v T rs tu. Da so te živo in navdušeno govorjene besede ljubeznive govornice našle svojo pot naravnost v srce občinstva, bilo nam je v dokaz burno ploskanje in dobro-klici. Samo, da bi se izrečena želja kmalu kmalu uresničila! Gospodični K o b a 1 o v i gre kot govornici vsa hvala. Pevske točke bile so tako srečno izbrane, da ne bi mogle biti bolje. Resolutna, ognjevita „bojna pjesma" Vilharjeva navdušila je občinstvo; „Ave Marije" sladkoubrani glasovi segali so poslušalcu z vso svojo blago silo v dušo, ublažili in raznežili mu srce topeče se v sveto-vzvišenih čuvstvih. Tacega in tako lepo petega mešanega zbora že dolgo nismo slišali v Trstu. Tudi z godbo spremlje-van Zajcev zbor „Večer na Savi" s svojimi divnirai kvarteti si je kar osvojil občinstvo. Človeku se zdi da bi se ne mogel nikdar naslušati teh milih glasov. Vso krasoto jasne, letne noči, žulorenje vode, šepet listja v lahkem dibljnji vetriča, slavčeva pesen, lunin svit — — vsa lepota, vsa pojezija krasne narave zlita je v napevu: „Sjaj mjesece, bliedi sjaj" — — — In naši slavčki so peli, lepo peli! Kvarteta „Večerni zvon" Ipavčev in „ S vračanje" Klaićevo sta se vsem jako dopadala. Čestitamo vrlim pevkam in pevcem, da so svojo nalogo tako lepo in častno zvršili, pohvaliti jih moramo, da so tako redno, pridno in vstrajno obiska val i vaje. Go-Bpodu S. Bartelju gre pa posebna hvala za njegovo požrtvovalnost, s katero je poučeval in vodil petje. Dalje v prilogi. Priloga „S.nrenskemn Narodu" St. 283. 11 decembra Miroval ni, dokler ni dosegel svojega namena — dober uspeh mu je jedino in najlepše plačilo. Glumo „Dva gospoda in jeden sluga" igrali so naši g. diletantje prav dobro. Ivana je g. K. izvrstno predstavljal, s svojimi šalami vzbujal je glasan smeh in pesen, v katerej hvali svoje vrline, moral je ponavljati. Gospodična Kobalova je igrala Liziko s tako virtuoznostjo, da bi jej najstrožji kri tik ne mogel kaj očitati. Tudi gospodična U., gosp. Borovski in g. U. rešili so častno svoje uloge. Gospodična N. pokazala nam je ta večer, da je jako spretna deklanovalka. Sme se reči ob kratkem, da je bilo to v resnici lepa veselica, kakoršnih smo še malo ali nič doživeli v Trstu, žalibog da ni bilo zaželjenega gmotnega uspeha. Kako so se trudili, s kako požrtvovalnostjo, s kako neumornimi pridom so delali g. odborniki naše poddružnice, da bi bila ta zabava kolikor mogoče sijajna, da bi podali občinstvu kolikor mogoče v vsakem oziru. Jednak duh oživljal je vse sotrudnike tega večera, svrha veselici je bila plemenita ... In vender ni bilo pravega uspeha! Preprostega naroda bilo je premalo . . . mnogoštevilna bila je pač inteligencija zastopana. Lože bile so razprodane. Po medtu širijo se čudne vesti, da nekateri „razumniki" na poseben način odvračajo ljudstvo od te družbe, mesto da bi za njo delali ter pridobivali jej vsak dan novih udov. To ni lepo gospoda, pomislite kaj delate, ne begajte naroda, ne kopajte mu groba, branite ga rajše, kakor ga brani družba sv. Cirila in Metoda njegovih sovražnikov, in zasijali bodo tudi nam lepši dnevi! Mi pa želimo, da bi nam poddružnica napravila Še več takih zabav, katere pa naj bi dosegle najlepši gmotni uspeh! J*—. Iz It i 1» n i i-«' v decembru. (Zima v naravi, zima v — človeštvu!) Ne ustrašite se preveč tega nadpisa, gospod urednik! „Drobti-nice" so in nič druzega kot „drobtinice", ki sta jih rodili v Ilibn. dolini — jesen in zima; jaz pak sem izbril si jih v predmet tega poročila, akopram bi bil rajSe segel po kakšnej „delikatnojšej"*) snovi — da sem jo najti mogel! . . . Snega imamo, hvala Bogu, že sedaj tukaj do-velj, tako da napravlja splošnemu prometu — kar ga je navezano n. pr. na cesto: Boncar-Jaselnica, t. j. - na črto, katero ima na vesti in bi jo imeti imel tudi v skrbi okr. cestni odbor ribniški, — goro stasne zapreke, a to ne le sedaj v zimBkem času, ta cestna proga je zanimiva tudi v ostalih treh letnih dobah: spomladi, po letu in jeseni; koliko kri-žev in težav napravlja ta rajski pot še le naši pošti, katera jo potrebuje slehern dan po dvakrat, vozeč z Blok v Kočevje in retour, tega ne „zapo-pade", kdor se po njej še nikdar vozil ni. Strašne sanje bi imel Človek, da bi se te ali one vožnje po omenjenej cesti spomnil. Ko bi človek vedel, da bode njega dni pot ali cesta v „nebeski raj" takšna, kakoršna je le-ta, potem bi si moral človek res kosti s številkami zaznamovati, da bi si jih „zgoraj" zopet sestaviti mogel, a okr. cestni odbor ribniški postavili bi na »zatožno klop", kjer bi ga sodil zatem večni sodnik! — Na drugej strani pak bi svetoval našemu gosp. poštarju P. in Koč vskemu. da naj mestu postiljona in konj naročita si iz pekla dva živa vr . . ., katera bodeta mogla poštni voz ulačiti sem ter tja, kajti ljudij in konj je škoda za to cesto; vsaj če pogledaš poštni voz, ki dohaja z Blok dopoludne v Ribnico, videti je, kakor bi ga bil udaril — „božji žlak" na jedno stran. — Če bode ta cesta v prihodnje še vedno v starem stanu, ostala, potem bode treba pošiljati ali v Dolenjovas po tisto lepo, mlado in kolikor toliko premožno „co-pernico", o kateri se zadnji čas toliko govori, — da bode cesto gladko in ranljivo ustvarila, ali pak bode moral slehern potnik seboj imeti ranocelnika, bi bode — seveda — bolj krščanski ljubezni primerne, a ne zaslužku neprimerne račune delal! — In sv. pismo ima prav, ki pravi: .,Po njih delih jih boste spoznali". Sneg v — naravi! Dolgo časa nam je letos odlašal svoj obisk, in prav je storil, vsaj se je v našem trgu, ali prav za prav le v jednem delu trga napravil „kanal", ki ima v prihodnje požirati obilico nesnage in na tistem mestu zbirajočih se luž, kakor hitro da nebo nekoliko dežja, — a človek, ki to „povodeuj" nekoliko časa opazuje, mislil bi skoro, da ima nastati občni potop v — drugi iz- *) O ribniškem „delikittu14 sploh potruditi se hočem v prihodnjih poročilih. Dop. daji. A dovelj je „kanal"*, kaj bode koristil — o tem vedo oni, ki so skrbeli, da se je napravil; ke-daj se jim bode rodila misel, olepšati ves trg s tako napravo, to zopet ni naša skrb, ... a umestna bila bi pri onih, ki so v to poklicani, reete se radi posaditi dali na resnega posla polni stol — tržke oziroma občinske oblasti! Da vender te ali jednake olepšave v Ribniškem trgu nemarno, ni kriv to neprevidnosti — sneg, marveč previdnost odveč previdnih mož . . . kar se itak samo po sebi umeje. Sneg v — naravi! Po hribih in dolih leži ga nad poldrugi čevelj na debelo in če se Človek ozre iz našega trga v okolico, mu je komaj razločiti možno človeška bivališča, kamo li druga poslopja; če pa hočeš opaziti n. pr. poslopje našega „Strelnega društva", katero krasi v izvenzimskem Času obližje Ribniškega trga in trg sam, se moraš pa že nekaj bolj truditi, da je dobiš na oko, pa pri vsem tem malenkostnem poslopji je zanimivost ta, da se naši „strelci" in oni, ki bodo o svojem času kot „Landsturm" na Brezji svoje vaje imeli, — za to poslopje potegujejo iz zanimanja in zabave in so zbog tega tudi streljanja udeležujejo, mej tem ko se oni, ki ne spadajo že zdaj niti k „Lundsturmu" niti k „Strelnemu društvu", zanimajo za nje zbog „previdnosti" in dolzega časa, in so vsled tega prav-dajo. Glavna stvar je seveda t»: Od katere strani bode kdo pri tem procesu „tarčo" zadel; kajti v druzem oziru jo v Ribnici malokdo „pogrunta"! . .. ut figura docet, — a tega kriv zopet ni — sneg, kriva tega je „zima" v — človeštvu. (Konec prih.) Tt I>oleiiJNkegu 9. decembra. (Deželni zbor in materijalno stanje kranjskega učiteljstva.) Z novim upanjem obračajo se učitelji z dežele do si. deželnega zbora s svojimi prošnjami in s prepričanjem, da se vrne potem mej nje ona zado volj nost, ki je sploh potrebna pri tem jako težavnem in nehvaležnem poslu. Posebno, ko se je lansko leto jednemu delu našega učiteljstva stanje z dovolitvijo opravilnih doklad vsaj nekoliko zbolj-Šalo, pričakujemo tem gotoveje, da se bodejo narodni zastopniki tudi letos ozirali na one, ki do zdaj s svojo prepičlo plačo — posebno po malih mestih in trgih brez vsake podpore komaj životarijo. Učiteljsko bede ne mislim dalje opisavati, ker se je že dovolj po naših časnikih o tem pisarilo — in glavne točke so tudi sedaj v poslanih prošnjah navedene. Omeniti le hočem, da bi se financijalno stanje dežele jako malo obremenilo, ako sa omenjenim prošnjam ustreže. Mej učiteljstvo bi se pa s tem vrnila stalna zadovoljnost in veče veselje do trud opol nega poklica. Troški znašali bi komaj toliko za vso deželo, kolikor sedaj plačuje jedini krški okraj za svojo meščansko šolo. Nadejamo se torej, da bodo prijatelji domačega šolstva in učiteljev še krepkeje povzdignili svoj veljavni glas v deželni dvorani, — kakor lani. In ko bi nasprotniki narodnega učiteljstva poudarjali slabo denarno stanje naše dežele, moramo že zdaj opomniti, da se ravno takrat, ko so učiteljicam jednake plače dovolili, se prav malo na to ozirali, kajti razen bogate Nižje Avstrijske menda ni dežele tostran Litave, kjer bi se nahajale jednake razmere. To slabo gospodarstvo prejšnje večine v deželnem zboru naj se sedaj v zmislu šolskih postav popravi. Šolska postava namreč občinam (deželi) priporoča, učiteljem določitev takih plač, da morajo stanu primerno živeti in svojo družino preskrbeti. Učiteljice imajo pa tako že manjše potrebe in skrb za družino jim tudi popolnoma odpada. Nemajo tudi tiste sposobnosti kakor učitelji, kajti postavno ne morejo poučevati v višjih oddelkih deških in mešanih šol. — Pravično bi torej bilo tudi pri učitelj-stvu plačevati trud iu delo po zasluženji. Vsi učitelji želimo o tej zadevi nujne pomoči in pravice od sedanjega deželnega zbora! Domače stvari. — (Klub narodnih poslancev) ima sejo v ponedeljek zvečer ob 6. uri. — (Mestna hranilnica Ljubljanska.) K včerajšnji notici o tem zavodu nam je dostaviti, da je presvetli cesar blagovolil sankcijonovati deželnega zbora zakonski načrt o poroštvu mesta Ljubljanskega za mestno hranilnico. — (Ubogi dr. Keesbacher.) Naši čitatelji so že opazili, da vladni svetnik dr. Keesbacher deželnega predsedstva ukazu na mestni zbor Ljubljanski zaradi zdravstvenih razmer ni utegnil dostaviti letnice, da se torej ne ve, katerega leta mora koncem maja biti vse dovršeno, kar se je zaukazalo. Danes pa vabi v „Laibacber Zeitung" filharmoničnega društva ravnatelj dr. K •••• - -bacher na občni zbor, ki bode jutri 12. t. m. v društvenih prostorih v Knežjem dvorci. Obračali smo to vabilo na vse strani, vse zaman! Kdaj bode občni zbor, zjutraj ali zvečer, tega niti mej vrstami ni brati, kajti ure „ne pove nobena prat'ka". Torej zadnjič letnice ne, danes pa ure ne! Vidi se, da je ubogi dr. Keesbacher tako silno z delom 'preobložen, da niti ure navijati ne utegne. Sicer pa ne vemo, je li to vse slučajno, in kdor je le malo hudomušen, utegnil bi ugibati, se li ni namenoma zamolčalo, ob kateri uri bode filharmoničnega društva zbor. Število nadležnih nasprotnikov in tekmecev baš v filharmoničnem društvu ni malo, zakaj bi ravnatelj takim možem še točno uro naznanjal? In tako dalje! Da se v bodoče izognete takemu ugibanju in tolmačenju svetujemo prav odkritosrčno: Le pridno uro navijajte! — (Dostavek.) K poročilu iz deželnega zbora nam je dostaviti, da je v gospodarski odsek voljen tudi g. dr. Samec. — (Mlekarska zadruga), o kateri smo že več pisali, se je konečno 9. t. m. ustanovila. Začasno najela je potrebne prostore v Dolgih ulicah na Češkovem marofu in vzela v službo jako veščega mlekarja rodom iz Švice, moža ki že nad 30 let deluje v tej stroki in je zadnja leta služboval tudi na Češkem in zgornjem Ogerskem. Upisanih je blizu poldrugi sto deležev, le nekateri iz okolice Šent. Vida, ki so poprej se upisali, so izostali. Obžalovati je le, da se mali posestniki ne udeležujejo te zadruge, katero je prav njim v prid ustanovnik zadruge želel osnovati. Osnovalni odbor je tudi skrbel za to, da se prav varčno postopa pri nakupu inventarja ter je vse stroje, ki neso neobhodno potrebni, nakupiti opustil. Tako je bilo mogoče, da so na delež le 10 gld. — ne kakor pravila določujejo po 80 gld. — pri včerajšnjem občnem zboru upla-čevali. V stalni odbor zbrani so gg.: J. Baum* gartner, graščak na Fužinah; Dr. Jos. Kosler, Jan. Kosler, oba veleposestnika in lastnika tukajšnje velike pivovarne; Baron Lazzarini, graščak v Smledniku; Jos. Palme, graščak v Dolu in Gust. Pire, tajnik c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Načel-ništvo zadruge prevzel je na posebno željo vseh gg.: zadružnikov za prvo leto g. vodja Fr. Povše. Zadruga pričela bo s prodajo mleka in finega namiznega surovega masla z novim letom, ter ne bode le mleka pošiljala v Pulj in Opatijo, ampak bo tudi za domaČi trg prodajala mleko. Kar bo mleka preostajalo, podelavalo se bo v fino namizno surovo maslo in medli sir po Švedskem načinu. Tudi posneto ali pusto mleko se bo prodajalo po nizki ceni, kar bo za revniše rodbine gotovo v korist, ker bodo po nizki ceni zamogli dobivati sicer posneto, pa pošteno — ne z vodo stanjšano — mleko. Zadruga je oskrbljena s prav čednimi mlečnimi vrči in v to potrebnimi aparati in bo gotovo tudi blagodejno uplivala na razvoj umnega mlekarstva po naši domovini, kakor je njen ustanovnik nameraval, da ta zadruga v središči dežele postane zgled in učiteljica drugim, katere naj bi se ustanovile v posamičnih okrajih dežele. Pri denašnjih odnošajih, v kakeršuih se nahaja naše kmetijsko gospodarstvo vsled silno neugodnih cen žita in drugih pridelkov, bo mlekarstvo šo najboljša za-lomba za gospodarje; seveda mora biti mlekarski izdelek (surovo maslo, sir) resnično umno pripravljen, da se more v svetovno kupčijo po pošteni ceni oddajati. Ker je število zadružnikov omejeno, vspreje-mali se bodo po sklepu občnega zbora le še zadružniki do 24 t. m. Kedor želi pristopiti, oglasi naj se pri načelniku zadruge g. Fr. Povšetu Upajmo, da bo ta nova ustanova se lepo razvijala v prid našemu napredka toliko potrebnemu kmetijstvu! — (Razglas.) Da bo zaradi mnogobrojnih pošiljatev, ki se oddajajo o Božiči in Novem letu na pošto, možno poštni voz o pravem času k mešanemu vlaku Dunaj-Trst št. 100 odpravljati, poslovalo se bode pri vozne pošte prejemnem uradu od IG. do uštetega 31. decembra t. 1. s strankami le do 6. ure zvečer. — Vsled ukaza c. kr. poštnega in brzojavnega vodstva v Trstu dne 7. decembra t. 1. št. 17748 javlja se to p. n. občinstvu, da se izvoli po tem ravnati. — (Konkurs) je napovedal trgovec Kornelij Nastran v Kamniku. — (Ra z p isn.no) je mesto svetnika pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani. Prošnje do 24. t. m. — Dalje je razpisano mesto oficijala pri glavnem carinskem uradu v Ljubljani. Prošnje do 20. janu-varja 1887. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 11. decembra. Pri včerajšnjem vsprejemu bolgarske deputacije naglašal Loba-nov, da Članov deputacije ni vsprejel v njih uradnej lastnosti, ampak le kot stare znance. Prikrivati jim ne more, da v Peterburgu ne bodo vsprejeti. — Pri turškem veleposlaniku Sadulahu bila deputacija dlje časa v živahnem razgovoru. Pri drugih veleposlanikih oddala je svoje karte in namerava danes predstaviti se grofu Taaffeju. Pariz 11. decembra. Portfelj vnanjih zadev ponudilo se je Billottu, poslaniku v Lizboni. London 11. decembra. Kraljica podelila Aleksandru Battenbergu veliki križ Batho-vega reda. (Knights of the Bath.) Pariz 10. decembra. Courcel je odklonil portfelj vnanjih zadev. Rim 10. decembra. Minghetti umrl. — V zbornici izjavil Robilant, da je vlada sklenila še ta mesec odpovedati trgovinsko pogodbo Avstro-Ogerski in Francoski s pristav kom, da je pripravljena na novo pogajanje. Razne vesti. * Š mamice izdajnike.) Iz Rima se poroča: Pred jednim letom poročil se je markiz F ris cani z neko istotako brdko, kakor bogato gospico iz tukajšnje plemenite rodbine. Ker je mlada markiza strastno ljubila vijolice, naročil je njen soprog v prvi in najboljši prodajalnici cvetlic, naj jej pošiljajo vsaki dan šopek svežih vijolic. Pred nekaj dnevi pak zahteva markiza, predno se odpelje ven-kaj, nagloma šopek vijolic, a v njeno ne malo začudenje prinese jej brzonoga bišina namesto priljubljenih vijolic šopek šmarnic. Markiza ne pomišlja dolgo, marveč hiti sama v štacuno zamenjat duhtečo robo. Prodajalka prosi markizo oproščenja rekoč: „Oprostite, v naglici zamenjali smo zavitka za gospoda markiza". Presenečena povprašuje plemenita gospa dalje ter naposled v svojo žalost izve, da istotako njen soprog pošilja vsaki dan neki obče poznati plesalki šopek šmarnic in da že več let niti jeden dan ni opustil te lepe navade. Taki so ! — Proti nezvestemu soprogu uložila je že markiza po svojem pravdniku tožbo za ločitev njunega zakona. > Za viinujo porabo. Proti protinu in trganju, bolečinah po udih in vsakovrstnih unetjih pokazalo bo je posebno uspešno Moli-ovo „Francosko žganje". Steklenica stane 80 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvomi založnik na Dunaj i, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj bo izrecno Mol l-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 12 (20 8) Tujci: 10. decembra. Pri fiilona s Zivni i Dunaja. — Gross, Wolf iz Budimpešte. — Polak i Dunaja. — Ernst iz Gradca. — lleifl-tschel z Dunaja. — Bašadona iz Celovca. — Mander iz Trsta. — ISasch i Duuaja. Pri Mali .-i x Pitschmun z Dunaja. — Kižič iz Siska. — Maver iz Pulja. — Bernardi z Dunaja. — Esner, baron Dumreicher ti Gorice. Umrli so v IJublja ni : ij. decembra: Koza Marinka, hišnega posestnika žena, 80 let, Cesta v Mestni log št. G, za starostjo. G. decembra: Josip Stri le. hišni puseatnik, V.i let, Žabjak št. 4, za vnetjem pluč. 7. decembra: Henrik Dal Bon, dijak, 17 let, Gradišče št. 10, za jotikn. 8. novembra: Roza Deutsch, trgovčeva žena, 22 let, Fran Josipova cesta št. 6, zajetiko. — Marija Limard, dekla, 56 let, Pred skotijo 6t. 2fi, za vodenico. 9. decembra: Etna lSlumnuur, jermennrjeva hči, 8 lues. Stari trg št.. 8, za slabostjo. 10. decembra: Avgust Dimitz, c. kr. finančni ravnatelj, 59 let, Cesarja Josipa trg št. 1, za spridenjeni jeter. V deže I ne j holnici: 5. decembra: Anton Jeras, gostač, 71 let, za otrp-nenjeni črevesa. — ltozalija Karnejšek, najemnikova žena, 42 let, za katarom v črevesu. 7. decembra: Neža Žabar, gostija, 77 let, za ostare- lostjo. 8. novembra: Adolf Košir, sirota, 14 let, za spride-njem spodnjih telesnih delov. — Martin Durnovšek, dninar, 85 let, za jetiko. Meteorologično poročilo. S Cas opa- Q zovanja i 7. zjutraj *T3 2. pop. O 9. zvečer Stanje J n t; iT u \ Vetrovi Mo-Kebo krina v mm. 721 «)7 um. S 6' G 20 C 1-4 0 si. j z. si. zah. !sl. zah, obl. dež. obl. l:V30,»m snega in dežja. ZD-u-aaaJslra, borza dne" 11. decembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.} Papirna renta.......... r-3 gld. Srebrna renta.......... 8< ., Zlata renta........... 114 „ 5°/„ marčna renta......... 100 , Akcije narodne banke....... H82 , Kreditne akcije......... 298 London........... 126 Srebro............. — P Napol............ 9 , C. kr. cekini.......... 5 „ Nemške marke........, 61 , 1 državne srećko iz 1. 1854 250 gld. 131 , Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. 168 „ Ogrtka zlata renta 4°/,,...... 105 . Ogrska papirna renta 5°/n..... 94 , 6* „ štajerske zemljišč, odvez, oblitr. . 105 . Dunava rog. srečke 5"/r, . . 100 gld 118 Zcmlj. obč. avstr. 4'/■*/• zlati zast. listi 1~'4 , Prior, oblig. Elizabetine zapad, žekznice — Prior, oblig. Ferdinandove Bev. želo i ce 99 , Kreditne srečke ......100 g 179 „ Kudolfove srečke 10 „ 19 , Akcije anglo-avstr. banke . 120 ., 117 Trammway-društ velj. 170 gld. a. v . 218 65 20 35 70 50 93 967, (J6 92'/, 75 76 3 > 60 50 23 75 75 25 50 kr v f/ašetn založništvu je izšla in se dobiva po vuM knjigotrinieah knjiga: Ku rzgcfasste Geschichte Krains mit besojtderer Riicksicht auf Cultur-EntuHcklung. Itn August Di?nitz. io pol v 8°. Cena mehko vezani knjigi je So kr., elegantno v zlatem obrezku itezana stane I gld. 50 kr. čislani gospod pisatelj podaje nam v omenjeni knjigi pregledno itt skupno, nit vainega pretirajo o, objektivno podobo poi>esfniee najt oije domovine, hojo bode vsak domoljub gotovo kot dobro doll» m a veseljem marljivo prebiral. Jg. pl. Kleinmayr fl Fcd. Bambcrg knjigah žilica v Ljubljani na Kong'/rsncin trg-//. (*91—2, Poslano. ^ 4?) boljša pitna voda pri epidemijah. Na GLAVNO SKLADIŠTE II najčistije fužnt KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kat izkušan llek proti trajnom kašlju plućevlnt I ieludca bolesti grkljana I proti mehimlm katara, III \ li K MATT0IV1JA Karlovi vari i VVidn. |BlH5S5g5a5a5H5g5g5a5H5H55Ha5BJ5B5a5fo1 Gosp. lekarju Piccoli-ju v Ljubljani. Pošljite mi 20 steklenic Vaše izvrstne esence /a želodeo, katero že z uspehom zapisujem p.oti zastaranim želodčesim boleznim. Sv. Ana, Hrvatsko. Dr. M. Zellich, zdravn;k. Prosim, pošljite mi po poštnem povzetju zneska 36 steklenic Vaše i/vrstno esenc« za želodec, ki se more v resnici imenovati „roka božja". Sušnjevica, Istra. J. Pflegar, župnik. Ko je moja žena se začela zdraviti z Vašo esenco, pojenjal*; se njem bolečino in oolno stanje njunega vnetja maternico, tako, da je pomlajena videti. Visinada, Istra. PatelU, lokar, SlaoajaO dobil sem Vaše čudovite zdravi no esence. Čutim, da se mi je jako zboljšalo po triletnem bolehanji že lodca, če tudi sein ju porabil jedva jedno steklenico. Pro-Blm, pošljite takoj še 12 steklenic. Maribor. O. Himmer, (489 — 12; V delavnici južno železnice. m mi Srednja temperatura 2S°, za 2!J'' nad normalom Najboljše in Izkušcuejše sredstvo za to je pristn-a. fretaacoslco. G\ t Tri "D hfl A (Osteocolle sans odeur JA- ±J J±i ±\> j. XX pour clarifler). Iznenadno ugoden uspeh se jamči. — Dobiva se pri A,. I Isii*i 1115111 v Ljubljani, Tavčarjeva palača, Dunajska cesta. Navod* kako se rabi, zastonj. (840—8) \ < i« I h ii j<-i u v Severne) Ameriki dnč 25. junija 18H6. Blagorodni, plemeniti gosp. TRNK0CZY, lekar poleg rotovža v Ljubljani. Naznanjam Vam, da sem prejel Vašo pošiljatev domačih zdravil, kakeršne Vi napravljate, v svojo največjo zadovoljnost. Prosim Vas tedaj še jedenkrat, po poiti poslati naslednjih l«V? tno uplivajočih d< mačih zdravil ter Vam hkratu poi\)eni 9 dolarjev (nad 20 gld. av velj.) za poplačlo troškov. Vzlic precejšnjih voinih troškov se ne ustrašim naročiti Vaš'h jako razširjenih domačih zdravil iz < ulnineta, ^Ilcliienn, v Mevernc| Ameriki, ker jih moji tukajšnji rojaki po pravici močno zahtevajo. Ostanem Vam udani Toslp Sclmeller, v CoJiiiiietu, tli< lii-an. Sov. Amerika. 5 dvanajstoric ^I»rijaccl)Nklh kapljic za želotlec, proti ieloduevim boleznim itd., 1 steklenica 20 kr. 5 /avitkov kri <-isl ilni h Kro-lji«. 1 škatl|ica 21 kr. 1 dvanajstorica cvetu zoper trganje po dr. ^Ialle-i, proti protinu, revmatizmu itd , 1 steklenica 50 kr. 1 dvanajstorica m>kii kraujNkili planiiiHkih zcIImč s podlbsforno-kisl m apnom in ži-.lezom pomešanega, proti plućnim boleznim, kašlju in hripavosti, 1 steklenica 56 kr. P. n. Jednakih zahvalnih pisem In naročil za domaČa zdravila IckurneTUINKOCZV, zraven rotovža v i jnit'jjuii. doilo Je poslednji is vseh držav kontinenta, na stotine iz kronovin Avstro-Ogerske in sicer od zdravnikov, lekarjev, živinozdravnikov, <> in višje. Uzorci zastonj. G^. krojaškim mojstrom pošljejo m karto uzorcev zastonj. v ratlionili veiikustili in rasnih bazah, dobo se vednu po nizkih cenah pr. R. RANZINGER-JI, ■pedlterji o. kr. priv. Jnine železnica, v Ljubljani, Dunajska cesta it. 15. 554—.2 Išče se deček M feijo prodajalnico na deželi, slovenskemu jeziku v govoru kakor tudi v pisavi popolnem zmožen. Pisma naj |6 pošiljajo na A. Lavrenčič-a na Rakeku. (901 3 • «••••94 ice ! za želodeo, ICT0R ScHMIDT & 50HNE Nadležen in škodljiv se odpravi s s\ct ivuosloveeim c. kr. dvor. zobozdravnika^clr. Popp-a vegetaMličnilD zobnim praškom. Ta prašok no odpravi samo navadno tako nud-ležneka /nbnrgi kamnu, Ae se slodnii dan vabi, ampak da zobem večji blesk, belino in nežnost. Cona škat-ljici 03 kr. (155—8. Skozi 10 let pes^ušena It v. i/Ulj. priv. prvit iiincrisHo iu itu^lc -.K« pili-nlii i »na Anatherin zobna in ustna voda «lr. J. CJ. 1 »<>L»I '-si, c. kr. dvornega zdravnika za zobe, na loinaji, 1. Ta odlični izdelek se je v 40. letih svojega obstanka razširil in veljavo pridobil tudi izven Evropo. Njegu porabu se je za posebno dobi o pokazala proti zoboholju vsake vrste, proti vsem boleznin mehkih ustnih dolov, majajocim se zobem, lahko krvavečemu bolnemu dlesno, bramorici in skorbutu Raztaplja slez, s čemer ovira narojanje sobnega kamna, upliva osvežujočo in boljša okus v ustih ter korenito odpravi sopern duh, ki navstajk po umetnih in otllb zobeh, po jedeh in kadenji tobaka Olajšuje zobenjo pri majhnih otrocih in je dobro varstveno sredstvo proti difteritidi, neobhodno potrebno pri rabi mineralnih vodii. Velika s eklonica velja 1 gld. 40 kr., srednja 1 gld. in majhna 50 kr. Dr. Popp-a anatherin zobna pasta v steklenicah za čiščenje in ohranenje zob, odpravi zo-perni duh in zobni kamen. Cena steklenici 1 gld. 22 k r. Dr. Popp-a zobna plomba, praktično sredstvo, s katerim si lahko vsakdo sam plombuje otle zobe. Cena 1 gld. Dr. Popp-a arom. zobna pasta. Blesteči beli zob j o no k ral k j porabi. Zobe (prirodne iu umetne) varujo in odstranja zobne bolečine. Cena kosu 35 kr. Dr. Popp-a aromatično milo iz zelišč, kemično analizovano in od mnogih medicinskih in zdravniških celebritet evropskih kot najroelnejše in za kožo najboljšo pripoznano. hisnje, spuščaje, pege, mozuljce, grude, Ogrce, luskine na glavi in na tiradi, hraste, kožne bolezni in nečistosti sploh hitro in gotovo odpravi. Cena kosu 30 kr. jySjT* JPrsTSl parna rej a nje m anatherin ustne t ttdf se pusettntt svari, ker so se t nnvie m anali?** Nanstatavati utira rja \f, .nl/ji* i liti iin.t i. -^g ifsF" P« n. občinstvo se prosi, zahtevati izrecno e. kr. dvornega zdravnika za zobe Popp-a preparate in vzeti samo take, ki imajo mojo varstveno znamko. ~^sg) jpBjT" Več ponarejalcev in prodajalcev nn Ihmaji, v Ljubljani in lnspruku bilo je nedavno obsojenih k občutnim kaznim, "^sti Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, V. Alayr, U. pl. Trnkoozv, E. Birschitz, G. Pioooli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso Petričič, Ed. Malu-, P. Lass-nik, bratje Krisper; v Poatojini: Fr. Baocarich, lekar; na Krškem: F. Uomches, lekar; It. Engelsberger, trgovina z galanterijskim blagom: v Idriji: J. VVarto, lekar; r Kranji: K. Savnik, lekar; Martin Pettau, trgovec; v Škofjej Loki: C. Fabiaui, lekar; e Kočevji: J. Brnimo, lekar; v sljdovščint: M Gngliehno, lekar; r Litiji: J. Beues, Ukar; r Metliki: Fr. Wacha, lekar; v liaduvljici: A. lioblok, lekai ; tj Norem mestu: F. 11 ni k a, D. KLzoli, lekarja; A. Gustiu, trgovina z galanterijskim blagimi; v Kamniku; J. Močnik, lekar; V Trebnjem: J Kuprecht, lekar; v Crnomlji: J. lila-žek, lekar; r Vipavi: A. Leban, lekar. ki Hta pri prvoj Diinajskoj razstavi kolon ske umetnosti bili odlikovani z 'najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pnutui samo, če imata oaio nradn i registrovano varstveno znamki) in firrao. (850—11) l>«l»iv se pri vseh boljših trgovcih in prodiijnleih de i llkntes, v Izubijani pri g. Petni fLassiiili-ii. lia/.pošilja se v provincije proti poštnemu povzetju. VICTOR SCHMIDT & SOHNE, j c. Ur. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr, razpošilialnica ! Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvoni. S i n m m MARiA ZF.LLER ,TR0PFEM NUR ECKT BEl APOTHEKER TR^KOCZV LA1BACH I STUCK 20 iz\.meni projesu prirejanu in se dobivajo le v lekarni Trnkoozy, zraven rotovža v Ljubljani, so bujboljŠM in, kakor muoga jpvičevala p«itrju-jejo, najskuSenej^e in pr.»> ibS-nejše kapjiee z*.por v s • želodčne bolezni in mili nasledke, kakor: smrdljivo sapo, neteč-nost, ielodens slabost, nape-njanje, kislo pehanje, koliko, želodčni katar, zffiigo, kamen, jn-emočno znslezenje, zlnteTii-eo. gnj||S iu vsidisranje, zlato žilo, glavobol, oko poliojn iz /eloibii. želodčni krč, znba-sanje. preobložen želodce /. jedili iu pijačami, obistne in jetrne bolezni itd. Kvarilo I Še jodenkrnt nam |fl "ine ■ i:, da ho te kapljice izpostavljene velikemu ponore juliju. Mnogo Ijudlj je, ki neso vesftl v prlprnvTfnnii tejj kapljic in pod imenom „M irijinceljske. kupjuv- m ■ pečavujo slednjo kot ponarejene kapljice moj nu ■ -i nim ljudstvom, da le morejo napraviti t", to kupčijo. Tb kapljico zaradi svoje hre/.vspešnosli nes'0 (ii. • ^Maiijinccliske. ka|iljie-i sa lelodeo", ampak le KTenkn voda. Kdor torej želi pruvih >Iarijiiu'eljHkih kapljic za želodec, pazi naj pri kupovanji vedno na jror8.*) —1" „LEKABNA TRNKOCZY" zraven rotovža v Ljubljani. BaV* BatpolUja se vsak dan po pošti. "T^j; Ntelilenieu z rabilniiii navodom velja 30 lir., tncat S tflnjkeya Josipa Rozman a, po domače Hrušovc-a, y* 2Coloc3_T7-or3ls:il^ lilš. 3te^r_ 25, kjer sedaj tudi stanuje in ima svoje hleve. Zrnožon je uljudno podpisani sedaj ustreči večjim naroČilom za vožnje v mestu in na deželi, pri krstih, porokah, obiskih, na plese in zabave itd. v jako elegantnih vozovih (Landuuer-jili) ali v prostejsih popolnem umestnih vozovih najceneje in z največjo točnostjo. Podpisani je tudi prevzel po ranjkem gospodu Josipu Rozman-u irgoiino s premogom in drvi katera sv je vseskozi vodila poštenu, iu zagotavlja, da bode t.o trgovino tudi pošteno nadaljeval, tedaj se priporoča za mnoga naročila, zagotavljajo naj pošte nej so postrežbo. S spoštovanjem Josip Bostijančio, po domače Avi, hišni posestnik, lijakar, trgovec s premogom in lesom, (5)05—2; li lodvorske uli«'«» Hiš. šti*X. SUS« Razpoši- DED MU Ijalnica DLIllini RĐA I1CH0 v BRNU, Zelnytrh štev. 18 razpošilja p<» poštnem p<»v/,*ktji: 4i20—17i Brnsko blago za moško obleko v ostankih, \z ciste najii'1. volne, 810 metra zh celo zimsko obleko. sfiB Gi- Barhant za DblBko, lepi uzorol, ki so sme pmti, v ostankih od 10 do 11 »etrov, 60 ein. airok, eh obleko. mi Olđ. :t.50. B8 Valerie-pol volna, Dajnovejfii modni nzor-r;;, najboljšo za zimsko obleko; BO em. iirok. IO metr. u-l- Uzoroi in ceniki zastonj in franko. Pbaeton z dvema sedežema, za jednega ali tudi dva konja, dobro ohranjen, skoro nov), proda se po ceni pri Ivanu KoMar-jl, gostilničarji , /ur Stadt Mllnchen \ na Sv. Jakoba trgu (915—1) V zalogi klobukov allfS KRE JCJI, na Kongresnem trgu, na voglu Gledaliških ulic, ae dobe najfinejši iu najnovejši za gospode iu dečke, kakor tudi civilne in vojaške kape v bogati izberi iu po nizkih cenah. 199—41) Stanovišče s poslopjem, pripravno za stroj arijo (weissgerberei) in usnjarijo z vsem dotičnim orodjem, po želji tudi k hiši spadajoča zemljišča, ilu we takoj v majem pod ugodnimi pogoji. Omenja se, da ni tukaj, ni v okolici, ni daleč okoli nobene take obrtnije. Ponudbo naj se izvolijo pošiljati Antonu l>«"lil«» vi, wtro-J»rju v 1'OMtojlnl. opusti. kateri zaradi bolehnosti to obrt (917—1) nahaja se iz sladkorja narejenih, cenih in lepih stvarij v sladikovarni na Kongresnem trgu, v Fischer-jevi hiši št. 13 pri (877—4) FRANCETU ŠTJMI-ji. V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI je i/Sla knjiga: Selški župnik. Roman. Spisal L. Halhvij, poslovenil Vinko. — Ml. K9, 203 stranij Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Originalni, pristni TRPOTCEV ixvlo<>ek m (|m)dt'oNlornoklNliin) apnensko-želaznim siropom, Kateri izdeluje samo lekar Victor pl. Trnkoczy. Izvrstno, že dvajset let preskuseno in nepre-kosljivo sredstvo proti: MUhemn kaftlju, liri-pHtoHti, trdot, miiiiiini kataru, poman), k m nju krvi, bledici, skrof eljntm pri otrocih, tanjšanju, sluitosil pluc, Jetlkt. I»ln-vanjn krvi, tuberkulozi in za okrevajoče. Najboljšega priporočila vredno za vse bolne na prsili in na plučih. jPozoriioNti vredno! V trgovini nahajajo se razni izdelki, ki obstoje iz trpotčevega noku (ne izvlečka) ali pa samo apneno-scleznega Hlropa. Se ve da taki izdelki ne morejo imeti tacega upliva, kakor izvleček, kojega jaz izdelujem, v katerem sta obe zdravilni snovi (trpotcev in apncno-selesni sirup). (854—fi) DsV Svarilo. li.. io luliko loči uplivni izvleček od tiru* j/ili izdelkov, pazi naj ae na to : da je viaka steklenica zavita v bledozeloni karton, na kn-torom jo zakonito varovana znamka, kakor-fina jo tu zraven, z imenskim poćrkom izdo-lovatelja. Zahteva naj ae v zalogah izrecno trpotcev izvleček a apno-celezom iz Frnticis-kua-loknrno na Dunaji nli ae pa diroktno naroči. I / ilfl.in moru hiti v tovarni in centralni razpošiljali) ioi (pravi n ušlo v aa direktna naročila) Pranrlacna.Apotliek« i n Wlcii, ■ liiiicIsllinriiNlrHMN« 11S. Cena originalnoj steklenici gld. I.IO, po poiti 20 kr. več za zavijanje. VintriM mrnkt Zaloga pri gosp. lekar ju U. pl. Trnkoozy-Ju ▼ LJubljani iu v lekarnah vseh večjih provincijalnih mest. Pristni zdravilni malaga-sekt po analizi ces. kr. poakusnje postaje za vina v Kloster- nt 'uburgu jako dobra, prava malaga. jako dobro krepcilo za sla butne, bolne, okrevajoče, otroke itd., proti pomanjkanju krvi in slabemu želodcu izvrstno upliva. V ',/, in '/■ origina nih steklenicah pod postavno deponirano varstveno znamko ŠI»A\.l*ki: T1C4.0UM Z vTJTOfl VIUADOS DUNAJ HAMBURG po originalnih cenah a gl«l. 'i.so in gld. I .SO. Is^ecLicizisles. mal^rja, naravna, carte blanche */t steklenice «i«i. 2.—* */» steklenice gld. I.IO. Dalje razna fina inozemska vina v originalnih steklenicah in po originalnih cenah. V I juhi (niii: pri gospodih: Ubald pl. Trnkoezv, lekar, Josip Svoboda, lekar, H. L. Wenzel, prodajalec delikates. V Kraufls pri gospodu Fran Dolenz, trgovec špecerijskega blaga. V JLokli pri gospodu Jurij Deisinger, trgovec špecerijskega biaga. (824—6) Po kozarcih se toči vino VINADORSRE trgovine v LJubljani v g. Fr. Ehrfeldovej restavraciji v hotelu „pri Slona". aJsV" Na znamko „VINADOR" in zakonito deponirano varstveno znamko prosim natančno paziti, ker se le potem more jamčiti za obsolutno pristnost in popolno dobrino. ifther'6, COMEHElf-SPRff Najboljše sredstvo za čistenje zraka za bolniSko in otroške sobe; nenadomestljiv o razkuževalno sredstvo pri boleznih sapnika in živčne sisteme; odlično obvarovalno sredstvo kot ustna voda proti boleznim vratn in žrela. (823—2) lllttner-jev coniferni sprit se dobiva samo pri JUL. BITTNER-ji, lekarji v Iteichenau, Sp. A. in v spodaj navedene) zalogi. (Jena steklenici conifernega aprita 80 kr., B steklenic velja 4 gld. Patentovani razprsilni aparat 1 gld. 80 kr. aafcaV- Prictoii OQmn z varstveno znamko! Pa-Wm* rrioLOII oalllU tentovani razprsilni aparat i; ■■ idu lit not „Bittner, Relchenau, N.-Oe.4' Zaloga za Kranjsko pri U. pl. Trnkoozy-jl, lekarji. c. kr. dpriv. tovarna za svetilnice na Dunaji, priporoča petrolejske mizne in viseče svetilnice solidno in okusno narejene, po najnižjih fabričkih cenah. Solnčne in velikanske solncne svetilke ss ia.epresegrljiTro s^retloToo. (693—9) pozor: -mm Z velikansko reklamo proslavljajo se s pompezno glasečimi bo imeni petrolejske svetilnice in petrolejske svetilke, ki pa v resnici nemajo nikake ali pa le majhno praktično vrednost. Omenjajoč to, moram opozarjati, da od nekdaj že pazljivo zasledujem vsak napredek v razsvetljevanji in res dobro prirejam občinstvu solidno in ceno, posebno treba omenili, da so interesi kupujočega občinstva najbolje zavarovani pri stii rosi a vii c j in znanoj firmi. „Ditninr-svetllnlce" spoznajo sn po zgornjem tovarniškem znamenji iu se dobivajo v mojih zalogah na I Mi naj . v Budimpešti, Pragi, hvovn, Trstu, lterolinn, Monn-kovem, Milanu in v Varšavi, kakor tudi v drugih boljših prodajalnicah svetilnic. Vsakovrstne stroje za obdelovanje lesa za žage, tesarije, stavbene mizarije in mizariju za hišno opravo, za tovarne, ki izdelujejo parkete, klince, sode, vozove, zaboje in stole; Mtroje. ki ae gonijo specijalno s roko ali nogo: ploščate in krožne žage (Band- und Kroissag«.-.), stoje, za ž lobanjo in dolbenje (Frliss- und Stemm-Maschinen) prodaja kot specijaliteto (722— G. Tonnies-ova tovarna za stroje v Ljubljani. Nadalje se še pripotoča za popolne zgrade« tovarn, izdelovanja transmitij s kolesi za Jermene iz kovanega železi in z zvezami po najnovejših sistemih, skrbce iz železa in kovine. Žrebanj e ze o ožiči. inscem SREČKE Glavni dobitek v gotovini I 10.000 5000^' 20w:« || 4788 denarnih dobil kov. Kinscem-srečke dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba: ltn