4. številka. Trst, v fVtrtrk 5. januvnrija 1S90. Tečaj XXIV. II _____j! ..Edinost'* izhaja dvakrat na dan, razun nedelj in 5 praznikov, zjutraj in zvečer ob 7. uri. p O pouedeljkih in po praznikih izlisia oh 9. uri zjutraj. g > aro.-n hi a /naftu : i Obe izdanji nn leto . . . gl«1. 21' — Za mamo večerno izdanje . .. 12*— pol leta. četrt let« in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati riRprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine *e uprava ne ozira. Na drobno ae prodajajo v Trstu zjut-j: ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke i po 4 nvč.; ponedeljake zjutranje številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. (Ve6erno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon 5tv. H70. 4 nVČ. V edinosti Je moč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom, i Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi na j se poSiljajo ureitiilAtVH. Nefrankovuni dopisi se ue »prejemajo. Rokopisi ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema npmvništto. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Vredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carin tla >dv. 14. VpravnlSt v«, od-pravništvo hi «prejetnauje taserntov v ulici Molin pieeolo Stv. 3, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik kon3orcij lista „Edinosti* Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejše vesti.) Dunaj 4. (Nižeavstrijski deželni zbor). Poslanec dr. Ofner je deželnega namestnika inter-peloval radi strahovanja učiteljev, ki niso pristaši gospodujoče proti semitske stranke. Budimpešta 4. {Zbornica poslancev.) Zbornica je v glasovanju po imenih odklonila predloge Saghy-a in Polon y-a, naj se zapisnik tako dolgo ne »veruje, dokler se ne prečita tako, da ga vsak lahko sliši. Starostni predsednik je na to izjavil, da se predlogi tičejo bodočnosti. Levica je temu ugovarjala. Poslanec Hodossv je rekel, da je vladi več za njeni portfelj, nego za ustavo. Poslanec Košut je predgovorniku pritrjeval in izjavil, da neodvisna stranka ne bode ovirala večine, da dela po svoji volji, toda ta volja se mora gibati v okvirju zakona. Ker je ?c bilo precej pozno, so je na to zaključila seja, ne da bi se bilo prešlo na dnevni red. Prihodnja seja bode jutri. Bl'cgeiic 4. Predarlski deželni zbor se je o d g o d i 1. kaiipja 4. Jz turškega vira, se poroča, da je ostavilo Kreto 20.000 turških vojakov. Ravnokar nalagajo v trdnjavi Izzedin 14 krupovih topov. Pričakujejo pet prevoznih ladij, ki so namenjene za Kissamo, Kandijo, Skitijo, Spinalongo in Hira petro. Kolin 4. »Kolnische Zeitung« poroča po nekem kitajskem listu, da so trgovci peterih trgovskih družb v Amov-u sklenili poskusiti, da postanejo nemški podaniki, ker jih mandarini preveč izžemajo. ' Karlovci 4. Na današnji volitvi v deželni zbor je bil deželnim poslancem za Karlovški volilni okraj jednoglasno izvoljen minister za Hrvatsko, pl. Czeh. Iterolhi 4. Cesarja Frana Josipa polk bode dne 11. jauuvarja praznoval dan, katerega je pred petdesetimi leti postal cesar Fran Josip poveljnikom istega polka. Carigrad 4. Srbsko poslaništvo je včeraj porti izročilo noto, ki popravlja prigovore v noti od 17. novembra glede slučajev albanskega nasilja, kateri prigovori so se navedli od srbske strani in koneČno izjavlja, da ne more ugoditi želji, katero je izrekla turška vlada na koncu svojo note. Deželni zbor tržaški. , (Zvršetek.) Ko je prenehal vrišč, izzvan po govoru vladnega zastopnika, naperjenem proti govoru Spado-nijevem, se je oglasil posl. dr. M. Luzzatto, Le-ta je priznaval, da ima vlada težavno stališče, ker mora računati z notranjimi odnošaji in z muhavostjo parlamenta. Vlada da je prisiljena, da ne vrši pravice. Ako zadovolji jednemu, ne zadovolji drugemu. Ta položaj je bil označil grof Thun rckši: Najbolji dokaz, da vladam dobro je ta, da ni nikdo zadovoljen. Toda za italijanske pokrajine (Kje so tu? Vprašanje ured.) je postopanje vlade prečudno. Mesto da bi tehtala civilizacijo in davke, pa šteje glasove. (Aha, oho, v imenu civilizacije naj bi ubijala narode in — siromake! Čudna civilizacija to! Vsklik ured.) Ni ga mesta v državi, ki bi se velo tako dostojno kakor Trst (Gospod Luzzatto naj nam ne zameri, ako mu povemo, da kar strmimo na njega drznosti, s katero trdi nasprotno od onega, kar jo res! Ured.), in vendar se toli slabo postopa z njega zastopom. Govornik se je skliceval na malo število hrv. dijakov na laškem gimnaziju v Kopru in nemškem v Pulju. (Tako dokazovanje je že — prebedasto! Ured.) Italijani da niso toliko proti gimnaziju samemu, pač pa proti temu, da se isti l.oče osnovati prav v Pazinu. Toda Slovani se vedejo kakor o celjskem vprašanju: Prav v Pazinu in nikjer drugje! (Prav v Pazinu, dragi gospod doktor! Urod.) Potem, ko je še posl. Piccoli nekaj prigovarjal vladnemu zastopniku, seje resolucija v sprejela soglasno. Naslednja in važna točka je bil načrt za volilno preosnovo v pokrajini tržaški. Poslanec liascovich je predlagal, naj se načrt vrne dež. odboru, ali pa naj se izroči odseku. Mi smo že označili ta načrt s kratko izjavo, da si ne moremo misliti vlade, ki bi mogla takov reakcijonaren nestvor predložiti Njeg. Veličanstvu v potrjenje. Vladni zastopnik je govoril v našem zmislu. Rekel je, da določila tega načrta niso v soglasju z zakonom od leta 1802. Zdi se mu, da načrt ne zadošča načelu svobode in jednakosti. Kakor izgled je navel, da sestavljenje listin ne bi bilo poverjeno nepristranski oblasti, ampak oblasti, ki je interesovana. S tem, da določa samo jedno listo volilcev, odpravlja načrt načela zastopstva interesov, vladi pa jemlje vsako ingerenco. To pa ne odgovarja niti načelu, da so volilne stvari le izročen posel, niti pravu države do nadzorovanja postopanja občin. Tudi M. Luzzatto je uverjen, da ta načrt no dobi cesarskega potrjenja. Toda pokazati so le hoteli vladi, kakov bi moral biti volilni red. (V nasprotstvu z državnimi temeljnimi zakoni!! — Ured.) Posl. Spadoni se je ^izjavil za predlog Raseovicha, da se namreč načrt vrne dež. odboru. Tako tudi Bratos. A strmeli smo na izjavi tega poslanca, delavca, da ta načrt odgovarja modernim načelom. Posl. V enezian se je potozal za načrt, mene, da oni so predložili načrt, kakor ga zahteva njih program. (Oho! Oho! To pa ni tako! Bratos, kje je tu moderno načelo! Po modernih nazorih morajo volilni redi služiti v to, da pride splošno javno menenje do svobodnega izraza, nikdar pa — strankarskim interesom! To poslednje bi bilo jako nemoderno. Kaj pravite, hd, gospod Bratos?! Op. ured.) Na to se je predlog Rasooviohev vsprejel z večino glasov in zaključeno je bilo to, da-si le dvodnevno, toda po svojih dogodkih velepomembno in za vladno politiko na Primorskem ne baš pohvalno zasedanje dež. zbora tržaškega. Na povabilo glavarja se je zbornica izrekla za to, da se skliče zopet na spomlad; mi pa bi mislili, da bi ta zbornica zaslužila nekaj čisto — druzega. Vsaj zdi se nam, da bi se to »drugo« zgodilo '/ vsako drugo korporacijo, ako bi se v njej godile take stvari, kukoršnje se gode v naši mestni hiši. Irredentovski pojavi v deželni zbornici tržaški. In tako smo imeli jedenkrat zopet tistih pojavov v naši zbornici, v katerih odseva pravo, pristno, resnično, če tudi včasih (iz razlogov oportunizma) potujevamo mišljenje ono stranke, ki je gospodovalna v Trstu. Pred vsem imamo tu pred očmi govor posl. dra. Spadonija in pa slavno občinstvo na galeriji, ki je, pri poznano, sestaven neločljiv del naše zbornice. Tudi poslancu Piccoliju nočemo delati krivice, marveč pripoznavamo brezpogojno, da se je tudi njegov sermon o narodnih »pravicah* Italijanov harmonično prikladal vsemu en-semblu; toda, ker je mož le pogreval zopetj kar čitamo vsaki dan v »Piocolu« in »ludiptn-dentu« in pa kur so pogrevali že na protestnem shodu dne 18. m. m., in na kar smo mi že reago-vali o raznih prilikah, ni da bi se zopet podrobneje bavili s progretimi frazami in neresnicami gosp. Piccolija. Jeden jedini izrek njegov bi bil vreden, da ga pribijemo tu, ker je naravnost uničevalen za vso gonjo Italijanov proti hrvatskemu gimnaziju v Pazinu. Skliceval se je namreč na avstrijski zakon, zahtevajoči, d a s e g i m n a z i j i snujejo v jeziku prebivalstva, kate-r e m u s o n a in e n j e n i. Torej ? ! Kako se more gospod Piccoli — ako noče izzvati na-se prokletstva nedoslednosti in neiskrenosti udeleževati gonje proti jedinemu zavodu z slovanskim učnim jezikom v deželi, katere prebivalstvo je po dveh tretjinah slovansko, in ki se ima ustanoviti v mestu, ki je središče okraja z 15.000 duš, od katerih so 14.000 — Slovani?! Gospod Piccoli je torej na neovržen način dokazal opravičenost hrvatskega gimnazija v Pazinu. Druzega nimamo reči o dolgem govoru Pieeolijevem. I)r. Spadoni je somišljenik Piccoliju in Piccoli je somišljenik Spadoniju, to stoji, toda Spadoni se je visoko dvignil nad Piccolija, ker je bil odprt«) i, ker je bil toliko iskren, da je z visoke line »idejalov« na najbrezobzirneji način razkril vso nrav groznih agitacij laške gospode. Iskrenost je lepa reč in na to stran moramo le pohvaliti gospoda dra. Spadonija. Da čujemo torej, kaj nam je povedal dr. Spadoni! Najprvo ;e menil, da — ako hoče biti zvest, svojim nazorom — ne bi mogel pritrditi onemu delu Piccolijevega govora, ki poživlja vlado, naj spoštuje »svete pravice« Italijanov. S tem je že hotel reči Spadoni, da on ne prosi ničesar avstrijske vlado in da noče ničesar vsprejemati od nje. Pridružil pa se je iz vsega srca manifestaciji simpatij in vzajemnosti z »istrskimi brati«. »Ako sem rekel — tako je menil govornik — da čin vlade znači krvavo žaljenje značaja naših zemlja, brutalno samovlastnost, tatvino na škodo naše podedovane narodne lasti, še ue vem, ali sem označil ta čin na zadosten in vreden načine. In dalje: »Dobro došel je ta protest, ne morda zato, ker se nadejam, da uslišijo ta protest tam, kjer bi ga morali; ne zato, ker isti utegne omajati vlado na Dunaju, kateri je geslo: .lustitia regno-rum fuudamontum — le fraza brez zmisla, vlado, ki svojo nazore opira na bodala, ali pa parlament, v katerem naj bi ne triumfovala barantija z glasi in prepričanji, a v katerem ukazuje brutalnost što- vilnega nad v ladja in nezakonitih pripomočkov, tolik«* priljubljenih večini — ampak zato, ker imam vero, da klic naših mučenih in trrnjenih dni konično zadotti ftreko polički h mej ftalije, da ho tam c isti ras grenel svarilno in očitajoče: očitaje sjhi-rajočim in nesrčnim. ki ignornjejo ali se delajo, da ifjnornjejo, da na rratih rztočne Italije žiri pleme, ki ima žnjimi nkapen izvor, tradicije, govor, in ki. da si ohrani to najriše dobro, bije najhuje lutke tamo in zapuščeno; da je tu tisočletna civilizacija, ki se hrani r murnih vzdihljejib, ko jo hočejo o pleniti sovražniki, združeni pod zaščito vlade; in r svarilo ilržamikom, ki —ne zavedajoči se italijanskih tradicij, in nejednaki francozJcim in angležkim državnikom, kateri poslednji toliko žrtvujejo za one kraje, kjer se govorita dotična jezika — ničesar ne s ore, da naše morje, ki je bilo rimska posest in slava Venecije, ne postane prej ali slej vodovje bodoče S lav i je. Pride morda dan, ko naš bolestni klic ne hode reč glas upijočega v jmščavi, ampak ko vajde odmeva tam, kjer ni smatrati hrezpametno to-le nado, da pretrese vesti in tla vzbudi nove energije; morda pride dan, ko žarek zvezde, blesteče nad reko Tiher, zasmehlja na obzorju naših krajev. Ako pa hoče usoda, da italijanski živel) izgine z zemljepisne karte teh okrajev, mi, prednje straže, pozabljene od domovine, izstrelirše zadnjo patrono. pademo, toda z zavestjo, da smo rršili svojo dolžnost, in s klasičnim geslom na ustnicah : Are patria, morituri te salutant!* Kaj pravite?! Veče jasnosti ni možno zahtevati niti od Spadonija. Ta govor govori sam za-se in mu pač ne treba komentarja. In ako povemo še, da je vsa zbornica ploskala navdušeno, da so mnogi poslanci stiskali govorniku roke, da je na galeriji bučal vihar navdušenja, da so plapolali robci, da so bili duhovi v ekstazi in da so se pcvale pesmi, ki ho jako patrijotične se stališča italijanskega kraljestva, a veleizdajske se stališča avstrijskega, smo povedali vse, toliko, da morejo slišati tudi avstrijski gluhei in videti avstrijski slepci, ter presoditi, kako so o volitvah v letu 18i>7. lagali oni, ki so poročali, da je gospodovalna stranka nehala biti to, kar je bila vedno, in kar je!! Politični pregled. TRST, 5. jauuvarija 1899. Slovenski poslanci v deželnem zboru tržaškem. Kakor znano so naši poslanci vsled nečuvenega atentata v otvoritveni seji sporočili brzojavne* ministerskemu predsedniku grofu Thunu, da se ne bodo več udeleževali razprav. Ta njih korak so italijanski listi tolmačili tako, kakor da so naši poslanci proglasili politiko ahstinencije. To pa ni tako. Mi smo pooblaščeni izjaviti, da se slovenski zastopniki v deželnem zboru tržaškem niso izrekli za politiko abstinence, da hočejo marveč zahajati v seje! Oni se niso umaknili iz razlogov politiške taktike, iz lastne volje, ampak le pred fizičnim nasiljem. Oni hočejo zahajati zopet v seje, čim dobe garancije za svojo varnost pred fizičnim nasiljem in zasramovanjem. To izjavo naj vzame na znanje javnost itt soselmo še slavna vlada ozirom na dejstvo, da se ne more smatrati zakonitimi onih sklepov, ki so storili potem, ko so se je jednemu delu zbornice z lizičnim nasiljem onemogočila udeležbami posvetovanjih! Noblesa italianissimov. Praška t Politik* piše: Italijanski gimnazij v odpor proti hrvatskemu — tako se gokate-remu čitatelju zunaj Trsta se morda zdi te dni naš list preveč tržaški, oziroma primorski in premalo vseslovenski, a mnogokateri sotrudnik nas je morda ozlovoljen, ker še nismo priobčili njegovega dopisa. Jedne in druge moramo prositi, naj potrpe, sjij vidijo, kako se te dni kopičijo senzaeijonelni dogodki in škandali, kako visoko se pene valovi naših narodnih borb, tako, da jim res sledimo le s težavo. A slediti jim moramo, ker naši boji so boji za obrambo pozicije, prevažne ne le za nas, ampak za ves narod slovenski. Nam vsaj se zdi, da morajo dogodki, ki se vršč sedaj na naših tleh, vzbujati ne le simpatije, ampak tudi iskrene sočutje vsega slovenskega sveta do rojakov, ki stoje notri sredi ognja, zlasti pa do naših voditeljev in poslancev, teh žrtev na narodnem delu, teh — mučenikov. In slovenski svet nej bode uverjen, da so nam pojavi njegovega sočutja najlepše plačilo za vse britkosti ter najizdatneje kre-J pilo na — križevem ritu. Gg. dopisniki vidijo, da moramo dan za dnevom izpuščati celo podlistek, ki je mnogim tržaškim čitateljem vprav omiljeno čtivo. Je-11 res ali lli res J Pišejo nam: Naše slovensko meščanstvo se poprašuje vse itprek : je-li res, da ne dobimo več gledališča »Politeama Ros-setti« ali je to le zgolj govorica?! Podpisani je v tem vprašanju prav dobro poučen, zato želi tem potom razjasniti to stvar vašemu radovednemu ljudstvu. Od najkompetentneje strani doznajem, da je veliki ples »Delalskega podpornega društva« zadnji, ki se bode obdržaval v tem — kakor se je izrazil že neki drugi dopisnik — nam Slovencem priljubljenem gledališču. Vodstvo gledališča je že lansko leto delalo na to, da Slovence prisili do moralne žrtve, zabranivši javno razobešanja slovenskih plakatov. Sedaj pa, ko vidijo, tla tudi stem niso dosegli svojega namena, odločili so se za radikalen korak -zabraniti nam hočejo vsak nastop v tem gledališču ! Vam se je posloviti od tega lepega gledališča, kar se zgodi dne 21. t. m. na gori omenjenem plesu, poslovimo se pa za vselej; kajti tam, kjer se nam zabranjuje kulturno delovanje, ni mesta za nas niti za zabavo ! Mislim, da se umetno, kaj ?! Ker pa vem, da se v vodstvu pazljivo čita »Edinost«, in ker vem da bi gospoda rada služila Bogu in hudiču, prosim naj se me dementira, ako nisem govoril resnice! Predno zaključim to notico, moram še priporočiti našim slovenskim meščanom, kakor tudi okoličanom, naj se vdeležujejo le lia&lll pustnih zabav, ter tako podpirajo svoje! Prihodnjo soboto je prvi »plesni venček« »Delalskega podpornega društva« v dvorani »MaUv«, dne 14. bode imelo svoji veliki ples »Tržaško podporno in bralno društvo« v redutni dvorani »Politeama Rossetti«, dne 21. pa bode slovo od Politeama — sploh! Odin. Nekaj o testaineiitarnik pričali. Pišejo nam: Med ljudstvom po »Bregu« (v okraju ko-perskem) je še vedno razširjeno menenje, da je na testamentu priča, ki še ni imela 24 let, neveljavna. To ni res. Izključeni so le mladeniči, ki niso še vstopili v 18-leto. Več pojasnila je najti v Slov, Pravniku«, na kar opozarjamo občinstvo. Slovanska vzajemnost. Darovali so za veli kovško in grebinjsko šolo sledeči: Gabrijela Preissova, pisateljica, 5 gld., Ana Podlipna, soprogu župana, 2 gld. 50 kr., Karla Baumgartlova, soproga tovarnarja, 2 gld., Maruša Neureutterova ii gld., Ružeua Svobodova, pisateljica 1 gld., Ražena Maturova, primadona, 1 gld., Ana lvettne-rova, operna pevka, 1 gld., Marija Benešova t 1 gld., gospa Franzlova 1 gld.. A. Ivresslova 2 2 gld., Marija Rvdrvehova 1 gld., Luiza Silena, soproga poslanca, 1 gld., Marija Turkova, učite-\ji°a, 1 gM»> Julija Fantova-Kusa 2 gld., Angela Rivnačova (zbirka) G gld., Antonija Štefanova 50 kr., Štefanija Sloserova, češka hišina, 50 kr., Emilija Brožova 4 gld., Marija Krvžova 50 kr., Marija Sobotkova iz Kralj. Vinogradov H gld., Jos Germ, akad. slikar, 1 gld., M. U. l)r. Vojteh Vitek iz Pardubic 50 gld., za mazurke Jožefa Jefabka •'» gld., Lavrenoij Pajkert 1 gld., Gvidon Sernec, pravnik, 2 gld., Anton Dermota, pravnik, 1 gld., Ivan Arli iz Rutzendorfa pri Dunaju f> gld., Slovenski dijaki v Pragi .">0 kr. Skupaj 5."> gld. Zbirka se l><> seveda še nadaljevala. Ctrl I-Metodova kava. Krankove tvrdke po-tovalee pripoveduje našim domoljubnim trgovcem, da se bo Ciril-Metodova kava prodajala le toliko časa, dokler bo zadostovala sedanja njena zaloga. Založniku .Jebačinu pred baci va tudi to, daje združen z židovsko firmo. ■ Napram tem izmišljenim, neresničnim govoricam izjavljamo, da se bo »Kava družbe sv. Cirila in Metoda* dobivala, v sedanji izborni kakovosti in v množini, zadostujoči vsem Slovencem, toliko časa, dokler ne izmre naklonjenost do naše, neobhodno potrebne šolske družbe. Vpoštevajoči slovensko rodoljubje prosimo udano: Slovenci! rabite in zahtevajte vselej in povsod le «kavo družbe sv. Cirila in Metoda«, ker s tem pospešujete vzgojo in pouk slovenske mladine! Peti Izkaz prispevkov za cesarjev spomenik v Ljubljani. Darovali so nadalje: Vrhpolje pri Vipavi 20 gld.; Sarica nad Železniki 20 gld.; Krško 2i> gld.; Spodnja Idrija 20 gld.; Katoliško slovensko društvo za Radovljiški okraj 25 gld.; Ziri 25 gld.; Šmartno pod Šmarno goro 50 gld. in Log pri Brezovici 20 gld. Pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah vabi vse prijatelje in prijateljice plesa na veliki ples, katerega priredi v nedeljo dne H. t. m. v veliki novi dvorani v Narodnega doma« v Barkovljah. K plesu svira orkester. Začetek ob 5. uri popoludne in traja do 11. ure zvečer. Ustopnina za gospode 1 krono, za gospiee 50 stotink. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Iz Pod grada nam pišejo dne 2. januvarja: Sinoči je imelo naše »Bralno društvo« svoj redni letni zbor, katerega se je udeležilo mnogo društve-nio in društveni kov. Društvo šteje 87 členov in se lepo vzdržuje. Za tekoče leto si je naročilo 15 časnikov in se upiše v Matico slovensko, Matico hrvatsko, Glasbeno matico in v družbo sv. Mohorja in sv. Jeronima. Družbi sv. Cirila in Metoda za Istro pa je podarilo 20 gld. Po zborovanju je bila ukupna večerja in je trajala zelo živahna zabava do — kasno. Kajti na splošno zadovoljnost je nastopil prvikrat društveni zbor s prav dobrim uspehom. Tamburaški zbor je sicer vsled tukajšnjih razmer še prešibek, a za tesne prostore, kateri so na razpolaganje društvu, še skoro preglasen. Kakor skor> povsod na dežoli, nedostaje tudi tu primernih prostorov in treba bode resno delati na to, da se vresuici že stara, splošna želja: da si sezidano »Narodni dom!« Vesellčni odsek «Trž. podp. hi bralnega društva« naznanja, da priredi dne 7. t. m. ob l/aH uri zvečer plesni venček, v dvorani Malv, ulica Torrente št. 16. Pevskem društvu «Kolo» je podarila o priliki velikega koncerta gospica Marij Švarc 2 K., kar je bilo v izkazu po pomoti izpuščeno. Iz Dekani nam pišejo dne 1. prosenea 1899. Z veseljem javlja podpisani odbor, da se je današnji dan tukaj v Dekani ustanovilo posojilno in konsumno društvo. Upati je, da bode to društvo krepko napredovalo, da bode udom na vse strani doprinašalo zaželjeno korist. Ze prvi dan je število udov naraslo do 51. Živeli vrli Dekanei! Le vedno se spominjajmo pregovora, ki pravi: Zrno do zrna pogača, Ka men do kamna, palača. Odbor novega društva. 11. Blstriško-Trnovsko gasilno društvo vabi na veselico, ki jo priredi dne 8. januarja 1K99 v prostorih Jelovškove gostilne v II. Bistrici in na kateri bode sodeloval iz prijaznosti slav. tamburaški zbor «Ilirska Vila*. Po veselici bodo ples. Ustopnina za osebo 50 kr., za družino 80 kr. Udje gasilnega društva v društveni opravi so ustopnine prosti. Cisti dohodek je namenjen v plačilo gasilnega orodja. Za božičnieo je nadalje nabral v svoji gostilni gospod Peter Musehek 25 kron SO stotink. Vzajemno podporno društvo za zavarovanje živine V Bazovici bode imelo v nedeljo dne 8. januvarja 1899. ob uri in pol pop. v gostilni pri »Lipi« svoj redni občni zbor. Dotični kmetovalci in posestniki, kateri še niso zavarovali svoje živine, lahko to store ob tej priliki. Pevci in tamburaši društva «kolo» (razume se da nežnega in krepkega spola) imeli bodo v nedeljo dne H. t. m. prijateljski sesta nek v veliki dvorani gostilne «Quajatti» pri sv. Ivanu ob 4'/. pop. Skupni odhod pevkinj in pevcev iz društvenega lokala bode po pevski vaji ob 4. pop. Z obzirom na omejenost prostora imajo pristop k sestanku izključno le pevci in tamburaši. ..Slovanska čitalnica" v Trstu priredi v letošnji pustni dobi razun plesnih vaj, ki so vsako sredo, v društveni dvorani tri plesne zabave in sicer 14. in 2H. januvarja ter 11. februvarja. S plesno zabavo 14. januvarja t. 1. bo spojena tudi šaljiva tombola. Na koncertno veselico, ki jo priredi jutri ženska podružnica družbe sv. Cirila iu Metoda v Rojanu v prostorih »Slov. čitalnice*, vpozarjamo še enkrat slavno slovensko občinstvo z iskreno prošnjo, da se je udeleži v velikem številu družbi v korist in podružnici v spodbujo. Živel Nabergoj ! »Zagrebški Obzor* pravi, da tem vsklikom mora vsaki Hrvat in Slovenec odgovoriti divjemu prizoru, ki so je dogodil v tržaški zbornici. Tržaški Italijani mrze sicer vse, kar je slovensko, ali Nabergoja ne morejo trpeti živega. Zato nočejo pripoznati niti zakonito izvolitve njegove. Oni nočejo, da bi bila tržaška okolica zastopana v zbornici j,o svojem vodji. Mi pa moramo odgovarjati na njihov vsklik: Nočemo Nabergoja! — z drugim zanosnim vsklikom: Živel Nabergoj ! Veliki patrljot Karlo Martinollcli pride torej pred goriške porotnike. Martinoliehev slučaj je drastičen izgled, kako italijansko novinstvo brez srama pokriva vse in vsaeega, samo da je njihov. Mar-tinolich je zatožen goljufije in velikega poneverjenja, a oni pišejo dosledno o njem kakor o mučeniku in na razpravi v Rovinju so ponujali celrt dokaz — moralnih čednosti Martinolicha. Više pač ni možno v predrznosti. No, bodemo videli, kako bodo sodili goriški porotniki o moralnih »vrlinah« tega — vodje istrskih Italijanov. Dobro domaće sredstvo. Mej domačimi sredstvi, katera se uporabljajo za olajšanje bolečin in odvajajoča ribanja pri premrazenju. zavzema prvo mesto Liniraent, Cap-sici comp. izdelan v laboratoriju Richterjeve lekarne * Pragi. Cena je nizka: 40 nč., 70 nč. in 1 gld. steklenica, katera te spozna po znanemrudečem sidru. Različne vesti. Suša in lakota V Mali Aziji. Iz Smrinc poročajo: Poročila iz notranje dežele so vedno bolj vznemirljive, suša traja dalje n ker ni dežja, se ni moglo pričeti uiti setvijo; kjer pa se je zgodilo to, ni vsled suše moglo vzkliti seme. Ker vse prebivalstvo (izvzemši nekoliko mest na obali) v Mali Aziji živi samo od poljedelstva, se nahajamo pred krizo, ki utegne postati osodepolna, ako ne pride hitro pomoč. Ze sedaj se je cena moki in žitu podražila, a južnem delu Taurusa celo potrojila. K temu prihaja še to, da je minulo leto bila letina za •130/° manja, nego po navadi. Poslednje tri sobote so bile v vseh mošejah in cekvah posebne molitve za dež; vse trgovine in bazari so bili zaprti o teh dnevih in vse prebivalstvo v Smirili je romalo na goro, kjer so turški duhovniki prosili pomoči preroka. Celo glavni guverner in vsi paše in uradniki so bili navzoči na tej molitvi. Naravno je, da se tudi špekueija polastila te bede, ki izkorišča isto s tem, da se že prodaja moka, pomešana z apnom in pokvarjen kruh. Vsled tega je porta ukazala vsem carinskim uradom, da ne smejo pripuščati uvažanje domače kakor tudi inozemske moke in žita, ako ni dobro in ako nima dovolj redilnih snovij. Vrhu vse bede razsaja v deželi tudi kuga na parkljih, ki v veliki množini pobira govejo živino, med tem ko si kmetje še niso mogli popraviti one škode, katero so imeli na izgubljeni živini pred tremi leti in so sedaj skoro še bolj ubogi, nego so bili za časa armenskih nemirov. Vsled slabega živeža in obupnosti zapadajo influenci, ki divja tam; k sreči je ta bolezen le redkokedaj smrtna. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Gorica f>. Tudi tukaj prirede jutri Italijani protestni shod in sicer v gledališču, a tudi tukaj, kakor je bilo pri Vas v Trstu, bodo smeli na shod le povabljeni. Italijani se delajo kakor da so nevoljni na grofa Coroninija vsled njegovega odstopa, toda mi pritrjujemo Vašemu menenju, da je bilo že pred vse dogovorjeno med ('on mini jeni in Italijani. Mi smo prepričani, da bi se bil grof Coronini rad postavil popolnoma na laško stran, ali z ozirom na svoje zveze v visokih krogih st bržkone ni upal tako strogo nastopiti proti namenom vlade. Zato so izvolili to pot, da vsaj zavlečejo vprašanje o deželnem šolskem zalogu. Dunaj ">. Vzdržuje se govorica o novih poskusili za pravo med Nemci in Cehi. (Tudi danes nam došla »Politik« govori jako spravljivo toliko v uvodnem članku, kolikor v brzojavki z Dunaja. Zlasti se sklicuje praški list na potrebo, da so avstrijske stanke zložne v pogajanjih z Ogcrsko. Le tako da bodemo mogli našo polovico obvarovati velike škode. Op. ured.) Kudim pošta 5. V današnji seji je opozicija nadaljevala mehanično obstrukeijo. Jednajstoriea poslancev je predložila 12 predlogov za popravke v zapisnikih prejšnjih sej. Za jutršnjo sejo je pripravljenih kakih 30 predlogov. Danes sti se prepirali večina in opozicija, kdo da ubija parlamentarizem. Ko je predsednik dal na glasovanje predložene predloge, je opozicija zapustila dvorano v nadi, da bode zbornica nesklepčna. Govori sc o odstopu Banffy-a, z čemer bi bila kriza rešena. Naslednikom da mu je dololočen minister deželne hrambe, Fejervary. Patri Z 5. Listi poročajo, da je kazenska komora kasacijskega sodišča sklenila, da pozove Esterhazy-ja na razpravo. »Gaulois« poroča, tla je ministerskemu predsedniku Lebretu naročilo več členov ministerstva, naj naznani predsedniku ka-sazijskega sodišča, da je potrebno, da se revizija izvrši v kratkem. »Mattin« zagotovlja, da se preiskava zaključi koncem tegu meseca. Loildon (). »Morning Post« javlja iz New-Yorka, da predsednika Mac Kinley-a vznemirja mogočost, da uastanc boj z domačini na Filipinah, dočim so vojaški svetovalci za odločilen boj, ki je po njihovem inenenju neizogiben. Carigrad 5. Vlada hoče naročiti 30.000krupovih šrapnelov z primerno množino brezdimnega smodnika. Nadalje naroči te dni 100,000.000 patronov. Hiša na prodaj! V bližini mesta je na prodaj prostorna hiša ob lepi cesti, ki je pripravna za vsako obrt in letovišče. Več se izve v tiskarni lista »Kd in osti Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma DaNa Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. t^T' Moje pohištvo donese sredo ZALOGA POHIŠTVA tvrdke Alessandro Levi ffiinzi v Trstu, Via Kihorgo 41 in l'laizza Kosa rio 2 (šolsko poslopje). Zaloga pohištva i u tapetarij vseh slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago se stavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to raČunil stroške. FT LIJ ALKA BANKE UNION V TRSTU |M*r*a z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: a) Vsprfjema uplaiMla na tekoči račun ter jih obrestuje: Vrednostne papirje: P° -"»"o proti r> dnevni odpovedi 97/ o i 1.) » 3»/4°/o n 4 nifHeeni „ •lil 0/ M n 'Ml m - " « n n „ 1 letni Napoleone: po 2 °/0 Prot' dnevni odpovedi 2 V/o n •i 2*/. °/0 .. 3 mesečni „ » 3 °/„ .. « , Tako ohrestovanje pisoni o »(darilih velja od ». oziroma 2. avgusta naprej. b) Za giro-conto daje "J*/4°/0 do vsakega zneska; izplačuje se do 20,000 gld. a eheque; za vete zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se daj njo v posebni uložni knjižici. cl Zaračuna se za vsako uplarilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto - correntiste, inkase iti račune na tukajšnjem trgu. menjiee za Trst, Dunaj, UudiinpeSto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d} Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseli svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjiee in kupone proti primerni proviziji. -•-»O«--•-- M. U. Dr. Ant. Zžhorsky prijHiroč« svojo pomoč na porodih, abortih in vseh ženskih boleznih, kakor: nerednosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. Ordniuie nlica Carintia str. 8, od 9. - U. in od 2. - 4. •-•<>• t Nova centralna čevljarnica v Trstu. Via Maleanton št v. 'J. Bogat izbor čevljev za gospode, gospe in otroke. Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčni li cenah. Zaloga vina. Podpisani naznanja slovenskemu občinstvu, da ima svojo /alogo pristnih d a I-matinskib vin v Aildroiia Sail Lo-reil/O (zadaj za magistratom). Cena 34 in 36 novč. liter. Razprodaja v vsakej množini 4hI 5 litrov naprej; na zali te vanje se pošilja tudi na deželo. Pristnost m se garantira. Naročbe se vsprejamaio v ulici del Pane it. 1. (uhod tudi Vin Maleanton St. 6). Jurij Losič. S p 1 r 11 u s ilntpla oompotaiii ALGOFON. Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatić. glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni PRAXMARER (Ai dne Mori) Piazza TRST Paziti na ponarejanja. Slovenke pri sv. Jakobu, pozor! V ulici S. Marco št. 19 je nova pekarija - prodajalnica, katera ima na prodaj svež krilil, razne moke za Hno in navadno pecivo, izborno maslo, frtšno in kuhano, in raziiONarne sladkarije po navadnih cenah. Sprejema domači kruh v peko. Naročeno pošilja se tudi na dom. Priporoča se osobito slovenskim materam za pogosto obiskovanje, udani Florijan Kompara. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST - Via Maleanton št. I - TRST Zaloga pohištva /a jedilnice, spalnice in sprejemale«, žimnic in peresuic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. Namizna jabolka lOO klg. 10 gld. Denar naprej ali pa po povzetju. Dobiva se pri Ivanu Razboršek, Šmartno pri Litiji. LINEMENT. CAPSICI COMP. iz Riehterjeve lekarne v Pragi pripozuano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 4l) nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj He to splošno priljubljeno domaće sredstvo vedno le v originalnih steklen icah z varstveno z numko „sidro" iz Riehterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelek. Richierjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. SvetoivanCanom in okoličanom na znanje! Podpisani javlja, da ima v svoji trgovini jestvin v ulici (•llllia stv. <14. (blizo bo-sketa) vsakovrstnih predmetov, spadajoči!) v to trgovino, kakor: rlž, sladkor, karo, vsakovrstne moke, fižol, testenine, olja, kis, mila, oves, otrobi itd., itd. Grižon Nazarij. Kašelj, hripavost in prsni katar ublažuje in zdravi pravi planinski kašelj olajšajoči sok ! 1 »Deželne lekarne pri Mariji Pomagaj" M. Leusteka I r Ljubljani. I Cena 1 steklenice 60 novč. Razpošilja se z obratno poso najmanj 2 steklenici. BOGOMIL FINO, urar v Sežani. Zaloga ur za gospode in gospe, zlatih in srebrnih, z nikalom, na-zidnih, budilk itd. itd. itd. Vsakovrstne poprave izvršujejo se to6no in oeno. Pri moji tvrdki Schivitz &Comp. v Trstu se dobivajo stroji vsake vrste in potrebščine k istim. Sesalke in brizgalko vsake vrste. Cevi iz kovin, kavčuka in platna. Medeni in broneni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse i z prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode »Emeri« in škropilnice proti peronospori svojega izdelka in druge.. Garantiram dobroto vsega blaga. Cene nizke. Velika zaloga v ulici Zonta številka 5. Mat. Živic, inženir. Izdelujem tudi načrte za napravo novih tovarn, mlinov, vodovodov, cest itd. — Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del. Svetovna kolesa amerikauski originali TRIBUNE IN ARENA odlikovana v vseh državah na kontinentu radl e,egfmoe> točnosti in v s t rajanj a, prodaja se iz-ključno le pri glavnem zastopniku ANTONU SKERL V TRSTU. Via S. Lazzaro št v. 6, nasproti palače Salam. NB. Navadna kolesa prodajajo se proti 2-letni garanoiji, ročaj in pritikline po želji kupea. Mehanična delavnica za vsakovrstno popravo koles in šivalnih strojev. CENE ZMERNE. --M?--CENE ZMERNE. Carl Greinitz Neffen, Sil Corsu štev. 8:1. podružnica Trst. IMazzu delili Legua 3. Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbarstvo, traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železne metle In j rti o (nje i vame blatne, nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.