kul- ilca. hra- NAŠ ČASOPIS ;e je tudi ,če-l od :na-livo an. i jo bli- kr- ln je- IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC in BREZOVICA ETO XXII, ŠT. 212 ČETRTEK, 6. JULIJA BODO ODPRLI NOVO BLAGOVNO HIŠO .oka se je vrnila na Vrhniko JUNIJ 1995 ^° lanskih peripetijah s po-'Pki pri pridobivanju gradbenih ^umentov, ki so nekoliko zavr- le gradnjo, bodo v četrtek, 6. julija na moč slovesno odprli Blagovno hišo Loka, pridobitev za kraj in tudi za širšo okolico. Zgrajena je bila v rekordnem roku od lanske jeseni, ko so zastavili gradnjo. I ! I t. I Kot trdijo v vodstvu podjetja, lahko s tem Vrhnika postane središče nakupov tudi za širšo okolico in morda tudi za Ljubljančane. V poslopju bo kakih 1700 kvadratnih metrov velika blagovnica, v njej pa še veliko drugih lokalov in lokalčkov. Sicer pa blagovno hišo, v katere v dopoldanskem soncu v oknih(na sliki Simona Se-ljaka) tako lepo odseva začetek Stare ceste s svetim Lenartom obdaja tudi dovolj parkirišč. Več na 3.strani, kjer predstavljamo blagovnico. <4 o v- Vabilo dopisnikom! Kot ste opazili, je Naš časopis zadnje čase nekoliko zajetnejši in tudi na širše območje ga pošiljamo. Tako pride v vsako hišo v štirih občinah. Vabimo vse, ki bi radi pri tem glasilu štirih občin sodelovali, ki imate dar opazovanja in poslušanja ter nekaj žilice za pisanje in fotografiranje, da se nam oglasite. Urednika, ki bi nove sodelavce prav rad osebno spoznal, lahko pokličete popoldne na tel. 631567, dopoldne pa najdete sodelavca Našega časopisa na številki 756224. Objavljene prispevke honoriramo. LIBERALNA DEMOKRACUASLOVE 2*S AcIMii vas vljudno vabi na srečanje ob Dnevu državnosti v nedeljo, 25. junija 1995, ob 14. uri na grajskem vrtu gradu Bistra. Slavnostni govornik na prireditvi bo predsednik vlade in stranke dr. JANEZ DRNOVŠEK. Prireditev bo vodil TONE PARTLJIČ. Po kratkem uradnem delu bo družabno srečanje s skupino POP DESIGN. V primeru močnega dežja prireditev odpade. m TUDI TO JE VRHNIKA — »Zaprto — CL OSED«, piše že nekaj mesecev na vratih edinega hotela na Vrhniki, ki nosi ime tudi ene izmed najstarejših gostiln na Vrhniki »MANTO V A «. Prav gotovo ni nihče pričakoval takega razpleta, vendar pa se je agonija Mantove vlekla že dalj časa, kot je zdaj videti, brez prave perspektive. Kaj se dogaja za zaprtimi varti, še ne vemo, upamo pa samo, da bo prišlo do pravilne odločitve, strpnega dogovora in podpore vseh dejavnikov v občini. Na Vrhniki potrebujemo hotel, če hočemo širiti turistično ponudbo. Pravijo, da bi zaživel družinski hotel. Spoštovani bralci Našega časopisa! Med nami živi veliko ljudi, ki so kljub svojim težavam vedno pripravljeni priskočiti na pomoč Pomoči potrebnim. Občinski odbor Rdečega križa Vrhnika in vrhniška župnijska Karitas Prosita vse dobre ljudi, ki to zmorejo, naj prispevajo v hrani za vedno več socialno ogroženih in tudi beguncev, ki so še vedno med nami. 0() RK in Župnijska Karitas V tej številki preberite: o dogodkih iz naših občin vrhnika na 2., 3., 10., 23., 24., 25., 26. in 29. strani, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec na 4. in 5. strani, Brezovica na 6. in 7. strani, Borovnica na 8. in 9. strani. Prilogi Ob koncu šolskega leta in Uradne objave občin sta na straneh od 11. do 22. Zaradi prostorske stiske smo nekaj gradiva odložili za prihodnjič, nekaj pa močno skrčili. Zato za naslednjo številko, ki jo bomo natisni-14. julija, obljubljamo tudi obsežnejše fotografske zapise o dogajanjih minulega meseca v naših krajih, Prispevke zbiramo do lO.julija 1995. Vsi smo sosedje Mesec dni je naokoli in med vas prihaja spet Naš časopis. V tem mesecu in prejšnjem, ko je bil maj, se je zvrstilo nič koli prireditev, praznovali smo visoke obletnice, začeli smo se voziti po novem asfaltu in tudi marsikaj drugega se je zgodilo. Posebej vas opozarjamo na to, da se v tem mesecu končuje tudi šolsko leto, zato ima Naš časopis danes posebno prilogo, ki v sliki in besedi popisuje, kaj vse so dosegli naši šolarji, in seveda objavljamo tudi skupinske slike osmih razredov, da se bodo vsi spomnili, kako prijazno je bilo, ko so še hodili v osnovno šolo.Jši rekli: to so bila lepa leta, ki so minila. Ti naši mladi bodo zdaj odšli naprej, nekateri že v poklice, drugi naprej v višje šole, kjer bodo prav kmalu stopili na trg delovne sile, kakor se grdo pravi, kjer je huda konkurenca. Želimo jim, da bi se dobro odločili in da bi pri tem imeli veliko uspeha, ki ga bodo zelo potrebovali, kot bodo potrebovali tudi velikansko srečo. V tem mesecu dni in tudi že nekaj prej se je pokazalo, da so novi oblastniki, ki so sklenili, da Naš časopis-izhaja za štiri občine, pravzaprav vsaj v interesu prebivalstva teh krajev deluje bolje, kot bi si zamišljali. Začele so se tkati nove povezave, kijih prej, ko se je Ljubljana končala daleč zunaj, nekateri niti poznali niso. Po odmevih sodeč so ljudje spoznali, da so bili ves čas bolj povezani med seboj, kot bi nemara iz take razdelitve kdo želel in da je organska povezava v območju tesnejša, kot bi se zdelo, čeprav so ljudje dolgo živeli v različnih upravnih enotah. Skupni interesi, gospodarski stiki, ne nazadnje zanimive trgovine in sorodstvene vezi ljudi v tem območju povezujejo bolj, kot doslej, ko so nekateri po opravkih hodili v Ljubljano, drugi pa na Vrhniko. Živimo tudi ob skupni reki Ljubljanici, in kar ji prizadenejo v zgornjem toku, gre vse navzdol po njej k sosedom. Tudi vetrovi pihajo zdaj v to in zdaj v ono smer. Kakor se nove občinske uprave še uvajajo v delo, je vendarle res, da so povsod spoznale, kako ljudje dihajo in čutijo in da so kljub različnim vplivom ne nazadnje v njihovi službi. Tako je prav. Če torej Naš časopis na vsem območju, kamor zdaj prihaja, poskrbi za pravega duha skupnega življenja, je nekaj naredi/ za ljudi. TONEJANEŽIČ VRHNIKA ARGONAVTSKI SEJEM 24. in 25. junija 1995 Stara cesta od 10.00 do 22.00 POVABILO NA PRIREDITVE IN SREČANJA, ŠPORTNE PRIREDITVE IN ZABAVNA DRUŽENJA: PETEK, 23. 6.: ob 19.00 modna revija, koktejl party, ob 20.00 ansambel Obvezna smer v pizzeriji Boter SOBOTA, 24. 6.: ob 7.00 dvanajst ur košarke ob 9.00 teniški turnir v Športnem parku ob 10.00 pokušnja vina Dolfo na dvorišču gostilne Pri Oblak ob 10.00 pokušnja sokov Fructal pri trgovini Orel na Cesti gradenj ob 10.00 OTVORITEV SEJMA NA STARI CESTI, mimohod konjeniškega društva Vrhnika, pokušnja piva Union na Stari cesti pred galerijo Medeja ob 14.00 nastop vrhniških ritmičark pod vodstvom Mete in Špele Mohar na Stari cesti pred galerijo Medejo ob 17.00 koncert SOBAN CONSORT, kljunaste falvte, tolkala; renesančna in zgodnjebaročna glasba v cerkvi sv. Lenarta, ob 18.00 podelitev priznanj TD Blagajana za najlepše urejeno hišo z okolico na Stari cesti pred galerijo Medeja ob 19.00 V POČASTITEV DNEVA DRŽAVNOSTI PROMENADNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA VRHNIKA v Športnem parku ob 20.00 nastop ansambla Mesečniki v pizzeriji Boter ob 10.00 nastop ansambla Gaucho na Stari cesti pred Medejo NEDELJA, 25. 6.: ob 15.00 nastop Ženskega PZ Ligojna pod vodstvom Edvarda Popita, koncert vokal-no-instrumentalne skupine Metulji Ljubljana-Rakovnik pod vodstvom Katarine Bambičv cerkvi sv. Lenarta ob 10.00 pokušnja vina teran na dvorišču gostilne Pri Oblak ob 17.00 nastop ansambla Black Jack na Stari cesti pred galerijo Medeja Razstava izdelkov otrok kiparske delavnice pod vodstvom Alenke Vidrgar v galeriji Kašča v Verdu. STARA CESTA - SEJEMSKA PONUDBA NA STOJNICAH IN V TRGOVINAH, GOSTINSKI LOKALI ODPRTI POZNO V NOČ! VABIMO! Turistično društvo Blagajana, Zveza kulturnih organizacij Vrhnika, Športna zveza, pizzerija Boter in galerija Medeja. SPREJEM OTROK V VRTEC Po nekaj letih spet stiska s prostorom Tako kot povsod po Sloveniji seje tudi na Vrhniki število otrok, vključenih v VVZ v letu 1991, znižalo. Vsi starši, ki so potrebovali organizirano varstvo, so lahko — tudi med letom vpisali svojega otroka v vrtec. Ne samo da nihče izmed prijavljenih otrok ni bil odklonjen, VVZ Antonije Kucler je v dogovoru s pristojnimi organi na občini v šolskem letu 91/92 zaprla oz. ukinila varstveno družino in en oddelek v enoti na Poštni. V naslednjih letih so kapacitete zadoščale in vsi starši, ki so potrebovali organizirano varstvo, so za svoje otroke dobili prostor v VVZ Antonije Kucler ali pa v Župnijskem vrtcu, ki ima koncesijo in deluje v okviru mreže javne vzgoj-novarstvene službe. Ker ni bilo potreb, v teh letih tudi komisija za sprejem otrok ni delovala. Letos spomladi pa so se okoliščine bistveno spremenile; v obdobju od 5. 4. do 19. 5. je prispelo (poleg tistih stotih, ki so prišle med letom celo 46 novih vprašanj, 11 jih je prispelo celo po seji komisije. VVZ Antonija Kucler in tako tudi Občina Vrhnika sta se naenkrat znašla pred nerešljivim problemom. Zaradi premajhnih kapacitet je komisija odklonila celo 57 otrok. Takoj po zasedanju komisije smo se sestali predstavniki vrtca in občine in skupno poskušali najti rešitve; kako vsem staršem, ki potrebujejo varstvo za svojega otroka, to tudi zagotoviti. Na podlagi teh pogovorov in po posvetu s kolegijem je zaradi zagotovitve dodatnih kapacitet župan sprejel naslednje sklepe; — v Našem časopisu se objavi informativni razpis za podelitev koncesij za varstvo in vzgojo predšolskih otrok — v Našem časopisu se objavi informativni razpis za zbiranje ponudb za najem prostorov za izvajanje vzgojno varstvene dejavnosti — naroči se meritve stabilnosti stropov v enoti Poštna. Če bodo meritve pokazale, da je nosilnost stropov zadostna in varna, bi z manjšimi adaptacij-skimi deli že čez poletje v zgornjem nadstropju enote na Poštni lahko odprli dva nova oddelka. Eden bi bil namenjen skrajšanemu programu male šole — tako bi lahko vsi malošolarčki obiskovali »pouk« samo v dopoldanskem času. Druga igralnica bi bila namenjena enemu kobminiranemu oddelku, v katerega bi sprejeli 25 otrok. V primeru, če bodo meritve no- silnosti negativne, da z razpisom ne pridobimo ne primernih prostorov, ne zainteresiranih oseb in v kolikor ta čas ne najdemo nobene boljše rešitve, obstaja še naslednja možnost: preselitev oddelkov zunanje male šole v prostore OS Ivan Cankar. Pouk bi lahko potekal samo v popoldanskem času v prostorih, ki ne zadovoljujejo standardom (npr. velikost klopi in stolov, stranišča,...) za malošolarčke — zato je to rešitev, nad katero v VVZ niso navdušeni in bi jo bili pripravljeni sprejeti samo kot izhod v sili. JAVNI POZIV Pozivamo vse občane Vrhnike, ki so zainteresirani, da v svojem domu, ali v drugih ustreznih prostorih, v okviru javnega vzgojnovarstvenega zavoda ali kot zasebniki — koncesionarji, opravljajo vzgojnovarstveno dejavnost. Pozivamo tudi vse tiste, ki so pripravljeni dati v najem pritlično stanovanje ali hišo na območju Vrhnike. Vse informacije lahko dobite na Občini Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti ali po telefonu 755-121 int. 235, ga. Lukan. Na ta naslov pošiljajte tudi svoje ponudbe. 13. junija 1995 se je sestal svet VVZ, ki je pristojen, da obravnava pritožbe staršev. Teh pritožb je bilo 45 in sicer: v enoti Dragomer 5, v enoti Log 3, v enoti Poštna 2, v enoti Hrib 14 in v enoti Tržaška 21. Zahvaljujoč temu, da nekateri starši v času od zasedanja komisije do seje sveta Zavoda niso potrdili vpisa svojih otrok, zaradi nekaterih odpovedi in predvsem s prerazporeditvami po starostnih skupinah in s povečanjem kapacitete — oddelki so napolnjeni do maksimalnega števila otrok, je svet pozitivno rešil 24 pritožb. Tako so sprejeti vsi otroci, katerih starši so se pritožili v enotah Dragomer, Log in Poštna. Izmed pritožb za enoto Tržaška je pozitivno rešenih 11 in negativno 10 pritožb (od teh sta v dveh družinah mamice nezaposlene). V enoti Hrib so pozitivno rešene 3 pritožbe in sicer bo en otrok vpisan v enoto Hrib in dva v enoto Tržaška. Med negativno rešenimi pri- tožbami (11) je 7 takih, ki se nanašajo na otroke mlajše od treh let (takega oddelka v enoti Hrib ni), katerih starši so zahtevali sprejem izključno v enoti Hrib in niso soglašali z možnostjo prerazporeditve v eno izmed drugih enot. Tako je po seji komisije zunaj vrtca ostalo skupaj 21 otrok. Njihovi starši bodo obveščeni o odločitvah sveta Zavoda ter o prizadevanjih VVZ A. Kucler ni občine Vrhnika, da najdejo rešitev in s 1. 9. 1995 povečajo kapacitete (z eno izmed prej naštetih rešitev), vsaj za en oddelek. Tako pričakujemo, da bodo že septembra vsi starši, ki so zaprosili za organizirano varstvo svojih otrok v eni izmed enot VVZ ta prostor tudi dobili. Oddelek za družbene dejavnosti VABILO NA VETERANSKI GOLAŽ Vse udeležence upora proti agresorju v vojni za samostojno Slovenijo leta 1991 iz občin Borovnica in Vrhnika vabimo na prvi tradicionalni zbor, ki bo 24. 6.1995 ob 19. uri ob Lipi osamosvojitve v športnem parku na Vrhniki. Na kratki svečanosti bomo poudarili pomembnost dogodkov pred štirimi leti. Po veteranskem golažu bomo s svojimi spremljevalkami oziroma spremljevalci lahko tudi zaplesali in se poveselili v družabnem vzdušju praznične okolice. Na zboru se bo mogoče tudi včlaniti v Združenje vojnih veteranov Slovenije. VETERANI! VZEMITE SI ČAS ZASE IN ZA SLOVENIJO! Območni odbor ZVVS Vzgojno-varstveni zavod Antonije Kucler Vrhnika vpisuje otroke v skrajšan program male šole za šolsko leto 1995/96. Vpisujemo otroke, rojene v letu 1989 in do 31.8.1990, ki niso vključeni v dnevno varstvo. Vpisari se je mogoče na upravi vrtca na Tržaški 2a ali po telefonu 754-207 do 1. 7. 1995. Za Občino Borovnica: VVE Borovnica vpisuje otroke v skrajšan program male šole za šolsko leto 1995/96. Vpisujemo otroke, rojene v letu 1989 in do 31.8. 1990, ki niso vključeni v dnevno varstvo. Vpis je v enoti Borovnica ali po telefonu 746-083 do 1.7. 1995. VVZ é ZVVS PRIJAVNICA ZA SPREJEM V ČLANSTVO ZDRUŽENJA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Podpisani(a)..............................................................................................................roj................................. (Priimek In ime) (Datum rojstva) v...................................................................................EMŠO1 ........................................................................ (Kraj ro|stva) (Matična Številka občana) s stalnim prebivališčem v (Kraj in ulica ter hišna številka) želim postati član(ica) Združenja veteranov vojne za Slovenijo in s svojim podpisom potrjujem, da sprejemam določbe Statuta Združenja veteranov vojne za Slovenijo, ki je bil sprejet dne 10.10.1993 v Ljubljani. Na področju Vrhnike in Borovnice je prav gotovo še veliko občanov ali krajanov, ki so kakor koli sodelovali v vojni za samostojno Slovenijo. Če želite postati član Združenja veteranov vojne za Slovenijo, izpolnite »PRIJAVNICO« in jo pošljite na naslov: ZVVS za območje Vrhnike in Borovnice, Cankarjev trg 4, 61360 Vrhnika LETNA KONFERENCA OO SKD DEMOKRATOV NA VRHNlK Složno delo in strpen diak Člani občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov na Vrhniki so imeli 26. maja 1995 redno letno konferenco. Med povabljenimi gosti so bili; podpredsednik stranke SKD in državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj, poslanka Nada Skuk, mladi člani MKD z Brezovice in Dragomera, zastopniki MKD iz Ljubljane, g. Janez Čam-pa - gospodarski forum ter g. Stanislav Rozman - referent za tisk in medije. POZDRAV - Najprej je dosedanji predsednik stranke OO SKD Vrhnika, kateri je predsedoval pet let, pozdravil vse prisotne. Podal je kratek pregled dosedanjega dela ter se zahvalil dosedanjim članom iz Borovnice za sodelovanje in jim zaželel v novi občini uspešno delo, s prepričanjem, da se z večjimi težavami ne bodo srečevali. Če se pa že bodo, jih bodo zmogli prebroditi, saj so z Vrhničani delali skupaj vseh pet let složno. Skupaj so doživljali uspehe in preizkušnje ter se marsičesa naučili. GOSTI - Prisotne člane so pozdravili tudi gosti. Dr. Peter Vencelj je dejal: »Ne smemo reči, da smo v petih letih nazadovali! Nismo!« Zgodilo seje veliko ter se še mora, da bo dežela taka, v kakršni smo in želimo živeti. Omenil je delo med Slovenci v tujini, o naših odnosih z sosednjimi državami. Z Italijo in Hrvatsko ter o neproblematičnih odnosih z Madžarsko in Avstrijo. O Skupnosti Evropskih držav in še in še... Poslanka Nada Skuk je odgrnila zaveso parlamentarnega zakulisja. O moči in nemoči poslancev iz vrst SKD, o neobjektivnem poročanju medijev... Stanislav Rozman je poudaril pomembnost in »halo efekt« medijev ter njihovo moč. Opozoril je na novo glasilo stranke DRAMILO, katerega naj bi naročili vsaj vsi krajevni odbori in posamezniki. POROČILA - Blagajničarka je podala zelo podrobno razčlenjeno finančno letno poročilo. Stranka je dokazala, da lahko tudi z minimalnimi finančnimi sredstvi iz proračuna in s članarino članov ter s prostovoljnim delom organizira veliko akcij, prireditev, shodov in humanitarnih dejanj. Nato seje blagajničarka zahvalila vsem dobrotnikom, simpatizerjem in sponzorjem. Tudi z njihovo pomočjo je stranka dosegla na lokalnih volitvah tak uspeh. VOLITVE - Soglasno je bil za novega predsednika OO SKD VRHNIKA izvoljen: JURE ZIM-ŠEK, za podpredsednika: JOŽE ZITKO, za blagajničarko: MARIJA ROŽMANC, pomagala ji bo: IVANKA GRDADOLNIK, za tajnico: MARIJA TOMŠIČ. Kontrolorja blagajniškega poslovanja med tekočim letom bosta: ANDREJ JELOVŠEK in ALBIN NAGODE. V Izvršilni odbor OO SKD VRHNIKA je bil izvoljen iz vsake krajevne skupnosti po en delegat. NOVI PREDSEDNIK SE PREDSTAVI - Jure Zimšek je član stranke že vsa leta. Zahvalil seje za zaupanje ter dosedanjemu predsedniku Jožetu Rusu za začetno in najtežje delo. Zaoral je prve brazde. Vsa leta je vztrajno in vestno oblikoval delo stranke z strpnim dialogom. Novoizvoljeni predsednik ni obljubil nič, kar stranka ne bi zmogla izpolniti. Seveda je vse povezano z delom in vztrajnostjo. Od lanske jeseni je sedež Notranjske regije (Loški Potok, Cerknica, Logatec in Borovnica) na Vrhniki. Zato bo stranka na Vrhniki prisluhnila OPRAVIČILO! Na dobrodelnem koncertu društva SOŽITJE, ki je bil 23. aprila na Vrhniki, ni »edini« pel v živo samo Ivan Hudnik, ampak tudi še nastopajoči ČUKI, NEW SWING KVARTET in BORIS KOPITAR. Za neljubo napako se opravičujemo vsem nastopajočim, ki so veliko pripomogli, da je dobrodelni koncert uspel v zadovoljstvo vseh. N. Č. tudi njihovim izkušnjam. Oživeti bo potrebno delo MKD na Vrhniki ter izobraževati svoje dopisnike. Stranka se bo zavzemala tudi za višinske kmetije in njihov obstoj ter dopolnila socialni program. Primeren kraju in pogojem. RAZNO - Tajnica je pripomnila, da ni ravno spodbudno branje v Dramilu, ko na Dolenjskem obljubljajo njihovi ljudje iz parlamenta nove metre asfalta ter ga bodo verjetno tudi dobili. Dobro, da je vrhniška občina tako blizu Ljubljane, da bo njihov župan še naprej prosjačil za obnovo preostalega predela magistralne ceste do Ljubljane, kije skoraj v neuporabnem stanju. Sledil je prost pogovor z župa- nom Vinkom Tomšičem Dragomera so ga vprašali je njegov odnos sedaj po v do Dragomera. Iz odgovoi lo razumeti, da je1 večina prebivalcev od Loga do mera neprepoznavnih. Ne turni in ne v gospodarski M sti po posameznih krajevnih nosti, kar je v veliko škd vsak kraj. Kvartet mladih pevcev J' posameznimi točkami za sp g tev zapel nekaj pesmi. Kakor običajno so član' skoraj vse probleme rešili ot či ocvirkovki, Anžetovem s< in prelepi slovenski pesmi Mica Zaki Nova obrtna dovoljenji tudi za podjetnike! Kot verjetno že veste, je bil v avgustu 1994 spre) nov Obrtni zakon, ki prinaša na področje obrti p< membne novosti. Bistvena novost je, da obrt ni več status (doslej s1 bili obrtniki sinonim za fizične osebe, za razliko o< »podjetnikov«, pravnih oseb). Odslej je obrt, tak1 kot povsod po Evropi, način opravljanja določen dejavnosti. Obrtniki so torej vsi, ki na obrtni, neindustrijski nn čin opravljajo katero izmed obrtnih ali obrti podobni' dejavnosti (dejavnosti so naštete v listi A in B, objav ljene pa so v Ur. listu R Slovenije št. 76/94). j i Torej si morajo obrtno dovoljenje pridobiti tu'' pravne osebe!!! Kazen za opravljanje obrtne oz. obrti podobne d< javnosti brez obrtnega dovoljenja je zelo visoW| p (600.000,00 SIT za fizične osebe ter 1.000.000,00 Sil g za pravne osebe). . j ej Zato pozivamo vse podjetnike posameznike i* družbe (d.o.o., d.n.o....), ki opravljajo navedene de-javnosti, pa še nimajo novega obrtnega dovoljenja: da se zglasijo na svoji Območni obrtni zbornici tel uredijo postopek za pridobitev obrtnega dovoljenja Za območje občin Vrhnika in Borovnica je pri' stojna OOZ Vrhnika s sedežem na Vrhniki, Tržaška 8a. Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 13 ure, ob sredah tudi od 15. do 19. ure. Več informacij lahko dobite po tel. 753-652 (OOl Vrhnika). Sekretarka: Predsednik OOZ Vrhnika Suzana Potrebuješ Andrej Ocepek, 1. i STRANKE P0R0ČAJ0-00SKDVRHNlK ŽEGNANJE MA KURENU Tudi letos 25. junija 1995, vabimo vse na Kuren, kjer bo žeg-nanje in sv. maša ob 10. uri. Tokrat po maši ne bo kulturnega programa, ker je letos na isti dan v Kočevskem Rogu žalna spominska slovesnost. Prepričani smo, da bo na Kurenu vseeno živahno, tako, kakor običajno. Za lačne, utrujene in žejne bodo poskrb' lastnik domačije in Starovrhnič ni. Da bo res tako, smo se že pr1 pričali, ko smo poromali na K ren v cerkvico k šmarničneifl obredu. Vabljeni in nasvidenje na K1 renu 1995. KOČEVSKI ROG - 25. JUNIJA Z VSEM SPOŠTOVANJEM DO NAŠIH POKOJNIH, USMRČENIH V LETU 1945, SE BOMO V KOČEVSKEM ROGU,25. JUNIJA 1995OB 11. URI,ZŽALNO SLOVESNOSTJO POKLONILI NJIHOVEMU SPOMINU S SVETO MAŠO. SOMAŠEVANJE BO VODIL LJUBLJANSKI NADŠKOF IN METROPOLIT DR. ALOJZIJ ŠUŠTAR. SOMAŠEVALI BODO TORONT-SKI NADŠKOF DR. ALOJZIJ AMBROŽIČ, BEOGRAJSKI NADŠKOF DR. FRANC PERKO, DRUGI SLOVENSKI ŠKOFJE TER ŠTEVILNI DUHOVNIKI. ODHOD OB 6,30 IZPRED BANKE, 25. JUNIJA 1995 CENA SAMO 900,00 tolarjev NE POZABITE; na DEŽNIKE, zaščito proti soncu in dežju, na zložljive STOLČKE ali na POLIVINIL za sedenje na tleh, na primerno OBUTEV ter seveda na MALICO. PRIJAVE sprejema Turistična agencija PAV pri Črnem Orlu (prodaja mesečnih vozovnic) ter v župnijskem uradu na Vrhniki. POHITITE S PRIJAVAMI! 1995 VRHNIKA NAŠ C. "^•JULIJA OTVORITEV NOVE BLAGOVNE HIŠE hitijo z ureditvijo okolice centra, v notranjosti pa lastniki trgovin in polj s'ovnih prostorov oblikujejo svoja prodajna mesta. le- no.« Vrhnika sama zase je precej omejen trgovinski prostor. Verjetno ste računali, da se bo to precej spremenilo, če bo tu večji objekt? »Mi smo na Vrhniki kupovali lokacijo s prepričanjem, da lahko Vrhnika, o kateri marsikdo sodi, daje dolga vas, zaživi kot subcen-ter blizu Ljubljane, tako kot so zaživele Medvode prav tako z našo blagovnico in kot na primer živi domžalski trgovski center. Če se bomo torej na Vrhniki lepo ujeli, lahko Vrhnika samo pridobi na tržnem pomenu. Kraj je bil dolgo tranzitno mesto, z avtocesto je odšlo tudi to. Vrhnika ima mestno jedro, vsekakor bolj, kot nekateri drugi kraji, kjer so tudi zrasli podobni objekti kot je naša blagovna hiša. Imamo izkušnje, da ob taki blagovnici dejansko nastane center, od katerega imajo vsi koristi, tudi trgovci iz domačega kraja. Seveda pa jih to pogosto prisili v specifično ponudbo, od katere imajo kupci korist. Ne nazadnje se v kraju, kjer je velika izbira, zbirajo ljudje iz širšega zaledja, priteguje kupce iz širše okolice. Tako kažejo naše izkušnje.« Loka ni prvič na Vrhniki. Rekli so, da ste imeli pri nas dolgo tradicijo. Torej se vračate. »Seveda nismo na Vrhniki prvič. Na ta kraj smo navezani. Pred veliko trgovsko reorganizacijo pred desetletji je Loka zelo dobro sodelovala z vrhniškim trgovskim podjetjem (poučili so me, daje bilo Trgovsko podjetje Vrhnika tam, kjer je danes Mercatorjev salon pohištva in prostori za njim, op.p.). Tedaj smo imeli na Vrhniki grosistično skladišče. Mislim, da so bili s sodelovanjem vsi zadovoljni, tako naši kot Vrhničani. Potem smo izpadli iz igre. Gradili so avtocesto, rekli so nam, naj v N e o s v a j a j o s v o j e n o , p u s t i s e o s v o j i t i ! II \ Direktor Loke dipl. oec, Ludvik Leben. kratkem roku sezidamo novo trgovino, mi je takrat nismo mogli, drugi so ponujali krajše roke. V petih letih smo jo bili pripravljeni sezidati, ne pa takoj. Potem je prišlo do drugačnega združevanja in mi smo z Vrhnike odšli. Zdaj se torej vračamo, kajti medtem ni nihče sezidal blagovnice. Priložnost se je pokazala, ko je Kovinarska potrebovala denar in mislim, da smo jim tisti svet tam pošteno plačali. Vsekakor sem prepričan, da bo takrat, ko bo center v celoti zaživel, zaposlil vsaj 100 ljudi, nekaj pri nas, potem pa še v drugih lokalih v objektu. Zaposleni pa bodo v glavnem domači ljudje z Vrhnike in iz okolice.« Kaj torej novega prinašate na Vrhniko, česar zdaj ni ali pa ni bilo toliko? »Predvsem z nami pridejo najbolj znana podjetja iz posameznih trgovskih branž, tako da bo ponudba res celovita. V pritličju bo velik market, živila in druge stvari, kijih pač ponujamo, na skoraj 1800 kvadratnih metrih. Poleg, še vedno v pritličju je na razpolago manjši lokal, 170 kvadratnih metrov, kjer predvidevamo, da bodo hitre popravljalnice ključev, čevljev, prodajalna spominkov, skratka servisne dejavnosti. Polegjc bila spočetka predvidena kavarna, za zdaj se še ne ve, kaj bo tam, ker bo najemnik lokala moral prostor zelo kvalitetno opremiti, da bo sodil v tisto okolje, kar je danes drago. V začetku še ne bo deloval. Lepo bi bilo, če bi bila sčasoma tam kvalitetna restavracija, nemara tudi banka. V prvem nadstropju bo semenarna, večji del prostora pa bo zasedla Metalka s svojo tehniko. Prostore naj bi uporabila bolj kot prodajno razstavo, priročno skladišče za blago bo kje v bližini. V prvem nadstropju bo tudi cvetličarna, zlatarna, prodajalna obutve, tekstila, športne opreme, tudi turistična agencija, pisarna avtošole ter manjši barček. Predvidevamo tudi druge dejavnosti, saj bo tam veliko manjših prostorčkov. V glavnem je že vse oddano in najkasneje jeseni naj bi celotna blagovna hiša zaživela. Ob otvoritvi pa bo aktiviranih tri četrt prostorov, kar je odločilno, da objekt zaživi v kraju.« Imate v mislih kakšno posebno ponudbo? »Seveda. Imeli bomo bogato ponudbo delikates, kajti tudi po tem se pozna dobra trgovina. Če se kdo boji, ne bomo vozili vsega blaga od drugod, ampak ga bomo imeli na razpolago vse tisto, kot v vseh naših blagovnicah in trgovinah. Vendar bomo, to nam je lepo uspelo, postavili pekarno drobnega peciva Peks, ki ga bomo tam pekli. Trgovino smo opremili z najbolj kvalitetno hladilno tehniko, kar pomeni, da bomo imeli vedno na zalogi ustrezno hranje- no blago. Taka velika trgov mora privoščiti široko ponuo. Zavedamo se namreč, da si boniv. morali glede na vse omenjeno prizadevati, da bomo ves čas ohranjali visoko raven ponudbe.« Blagovna hiša ima tudi man-sardo. Kaj bo pa tam? »Tiste prostore na vrhu oddaja sedanji izvajalec del in je zanje tudi veliko zanimanje. To smo jim prepustili. Vendar opozarjam še na drugo plat: blagovna hiša ima v pritličju veliko avlo, kjer bi bilo mogoče - kot smo poskusili tudi v Medvodah - organizirati različne prireditve, na primer modne revije, koncerte. V Medvodah, na primer, je v blagovnici nastopil Slovenski oktet. Tudi za našo otvoritev na Vrhniki smo povabili pevski zbor. Če bo prostor akustičen, se bo dalo še marsikaj prirediti.« Vsekakor bo blagovna hiša Loka na Vrhniki - če je že doslej najprej zaradi same lokacije, nato zaradi hitre zidave, vzbujala veliko zanimanje. Do nje bo lahko priti, saj bo veliko parkirnih prostorov. Kot vsak dober trgovec pa se tudi direktor iz Škofje Loke zaveda dejstva, ki je znano, da je namreč trgovino lahko odpreti, odprto ohraniti pa težko. Nobena beseda pa nove hiše ne opiše tako lepo, kot zadovoljen kupec, ki si jo ogleda od znotraj. N.Č. Urejeno bo tudi dvorišče za sodiščem, kjer bodo z obeh strani preurejeni dve trgovini MERCATORJA — samopostrežna in železnina. M ETALKA TRGOVINA V NOVEM TRGOVSKEM CENTRU VRHNIKA,Robova 6 kuhinje, gospodinjski aparati in potrebščine, televizorji, svetila, pohištvo in oprema za kopalnice, sanitarna keramika in ploščice, vodovodne instalacije, oprema za ogrevanje, elektromaterial, orodje, okovje, vijaki... POSEBNE UGODNOSTI OB OTVORITVI -zelo ugodne PROMOCIJSKE CENE ! -10% gotovinski POPUST za gospodinjske potrebščine -možnost obročnega odplačevanja s čeki: do 6 OBROKOV BREZ OBRESTI! ( Velja za nakupe do 30.9.1995.) -NAGRADNI ŽREBANJI za vsak nakup nad 3.000sit: PRVO ŽREBANJE 31.7.1995 prva nagrada PRALNI STROJ DRUGO ŽREBANJE 18.9.1995 prva nagrada KOPALNIŠKI BLOK V vsakem žrebanju več kot 50 izdelkov znanih proizvajalcev: Armal, Corona, Elma, GMM, Gorenje, Inkop, Kolpa, Kovine Kovinoplastika, Norica, Santech, Sijaj, Tem, Tiki, Titan, Tovarna kos in srpov, Unior, Vabljeni ! Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. METALKA TRGOVINA od julija 1995 tudi na VRHNIKI! METALKA TRGOVINA (•»(»/ki/iv« mcmsKii /\ t,osif,SKt>rtntieu tBOrMt/MfAf* 4 NAŠ ČASOPIS DOBROVA—HORJUL—POLHOV GRADEC JUNIJ 15 Slovenec sem. Te besede je v knjigo obiskovalcev polhograjskega muzeja ob notnem zapisu napisal PAVEL ŠIFLER. In kdo je Pavel Šifler? To je orglar, skladatelj, edini Pograjec, ki se v tem stoletju po delu lahko primerja z znamenitim Pograjcem Gregorjem Riharjem, osrednjim ustvarjalcem cerkvene glasbe v 19. stoletju. Njegova zgodba je dolga, kot je dolgo in ustvarjalno njegovo življenje. Zanj bi lahko rekli, da ga redila tuja zemlja je, a mu tudi priznanje dala je. Pavel Šifler se je rodil v Polhovem Gradcu 31. decembra 1911. Kdo sta bila njegova starša? Matije bila Pograjka, Janezova Reza — Terezija Gerjol, ki je v Ameriki dočakala visoko starost 99 let (1887—1986). Oče Ivan Kacin je bil doma iz Otaleža pri Idriji in je bil v času Pavlovega rojstva organist v Polhovem Gradcu. »Znal je nebeško lepo orglati in bil pevovodja, da trant. Prvo obhajilo je prejel pri kaplanu Golmajerju. Kot devetleten fantič je šel za materjo v Ameriko maja leta 1912 s Flajškarjevo Johanco. Dobro se spominja, da je bilo to takoj naslednji dan po birmi, ki jo je prejel v Polhovem Gradcu. Šli so v Trst, kjer so morali čakati ves mesec, ker ladje, s katero so nameravali potovati, ni bilo. Potem so odpluli s slabšo ladjo in morje je bilo strašno razburkano. V Ameriki! V Ameriki seje mati poročila s Firštovim iz Setnika, Janezom Ši-flerjem, ki je Pavla posinovil in mu bil dober oče. Po materije tam dobil dve polsestri. Ko je končal osnovno šolanje, je mati hotela, da bi šel delat v je-klarno, kjer je delal oče. A Pavla je velklo h glasbi. Hotel je postati pianist. Šolanje je nadaljeval na srednji šoli in se učil igrati na klavir. Potem je študiral kompozicijo in dosegel naziv »mojster kompozicije«. Doktorata ni delal. Za pevski zbor osnovne šole Polhov Gradec je pred desetletjem skomponiral pesmico PRIČAKOVANJE, v kateri se oglaša kukavica, znanilka pomladi. Zapeli so mu jo na šolskem koncertu. Leto 1988 je bilo zanj še posebno veselo. Spoznal je svojo polsestro po očetu — Dorico Makuc, novinarko. Trenutnoje spet v Sloveniji in prebiva pri Šiflerjevih v Polhovem Gradcu. V petek, 19. . 1995, je imel v polhograjski cerkvi koncert, ki se ga je udeležil tudi g. Hinderson, prvi sekretar ameriške ambasade v Ljubljani. Ljubljezen do glasbe je g. Pavla Šiflerja spremljala vse življenje, vse življenje pa nosi s seboj spomine na Polhov Gradec in otroška leta, ki jih je preživel tod, in ostaja to, kar je zapisal leta 1988 — SLOVENEC SEM! Zapisala: Jožica Kavčič SREČANJE NA GORI — Društvo PANORAMA z Dobrove je skupaj s turistično kmetijo PRI LOGARJU na Lovrencu nad Polhovim Gradcem v nedeljo, 28. maja pripravilo že drugo srečanje odraslih pevskih zborov pod naslovom SREČANJE NA GORI. To je najvišje organizirana pevska revija v ljubljanski okolici, saj se morajo pevci in planinci — poslušalci najprej povzpeli 824 m nad morje po kar precej strmi poti in nato še lepo zapeti. Kljub temu pa je pevcev in poslušalcev vsako leto več. Letos so nastopili zbori iz Polhovega Gradca, Briš, Črnega vrha, Iga in Dobrove, na koncu pa so skupaj zapeli še Zdravljico in obljubili, da prihodnje leto spet pridejo. PANORAMA pa je nekaj dni pozneje, to je v torek, 30. 5. 95 pripravila še plesno revijo v dvorani na Dobrovi, kjer so mladi plesalci društva, ki vse leto vadijo pod vodstvom Nataše Potočnik v osmih skupinah, pokazali staršem in ljubiteljem show-dance plesov, kaj so se med letom naučili. Kot gostje so nastopili tudi plesalci iz OŠ PRESERJE pod vodstvom Romane Bassin. Na sliki: skupen nastop pevskih zborov. (T. P., foto: M. Bricelj). ga mu ni bilo para. Zaljubil seje v Rezo, kije imela lep glas. »Tako je zapisal pograjski kronist. Stanoval je pri Boštenčk,to je tista hiša, kjer je bil doma Gregor Rihar in so izdelovali različna glasbila. Tudi Kacin je pričel izdelovati orgle in harmonije. Z Rezo se ni poročil, čeprav je že rodila Pavla. Iz Polhovega Gradca je šel v Ljubljano, od tam v Gorico, kjer je imel delavnico-tovarno glasbil, od tam pa v Mengeš. Napravil je okrog 1000 harmonijev, njegove orgle pa so v več kot 90 cerkvah. Pavel ni poznal svojega očeta Kacina. Otroška leta! Ko je bil Pavel star dobrih sedem mesecev, je mati šla leta 1912 v Ameriko. Tako je najmlajša leta preživel v Polhovem Gradcu brez matere. Zredili so ga pri Šiflerju. V šolo je pričel hoditi najprej v Končkovo, potem pa v šolo pri Mežnarju. V cerkvi je bil minis- Obnovljeno znamenje Znamenje ob cesti pred Dolenjo vasjo pri Polhovem Gradcu je letos dobilo novo podobo. Domačini so ponovno prebarvali razpelo in mu dodali še novo ograjo, tako da je v pravi okras križišču. B. V. Poklicno in umetniško delo! Na glasbenih šolah ni nikoli poučeval. Bil je svoboden umetnik, poučeval je le zasebno, igral po cerkvah, imel koncerte po številnih dvoranah in komponiral, ustvarjal. Igral, orglal je za pripadnike različnih ver. V židovskem svetišču je orglal 28 let ob petkih zvečer in sobotah. Tam so na steno sinagoge z zlatimi črkami izpisali njegovo ime in priimek. Dolga leta je vodil dva slovenska pevska zbora. Napisal je več kot 230 kompozicij, slovenske pesmi za zbor in za soliste, simfonije, 5 knjig orgelskih skladb, veliko del za pianiste, posebno za mladino, ki se uči klavir. Napisal je tri operete. Leta 1989/90 so v Polhovem Gradcu uprizorili njegovo opereto Kdo bo dobil Maričko. Ponosen je na Božični oratorij, štiri maše, na skladbe za cerkvene zbore. Izdal je 5 gramofonskih plošč. Na eni so samo slovenske pesmi, na štirih pa so orgelska dela. V Ameriki so ga poimenovali EMERITUS, to je človek, ki dobro dela. Naziv je nagrada, priznanje njegovemu delu. Knjižnica ameriškega kongresa hrani vse njegove kompozicije, svoja dela pa je podaril tudi Narodni univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Vračanje! Prvič seje v staro domovino vrnil leta 1964. Od takrat je še večkrat prišel na obisk. V Sloveniji je koncertiral po različnih cerkvah, večkrat v ljubljanski stolnici, pa tudi v Cankarjevem domu in v stari Gorici, kjer še stoji nekdanja hiša njegovega pravega očeta. Obzidje pri sv. Urhi kot v turških časih Del obzidja okrog cerkve sv. Urha pri Horjul' spet kot v časih, ko so cerkev oblegale turške hoi obzidje so dvignili na štiri metre, mu spet vdov strelne line in v celoti restavrirali severovzhod obrambni stolpič. Obnovljen je tudi pokrit gank obzidjem, na katerem so kmečki brambovci nek čakali na prihajajoče Turke. Restavrirano obzi1 (pred leti so Podolničani in Zaklančani obnovili tudi samo cerkev) naj bi povečalo zanimanje turist' ' za nekdanji protiturški tabor, ki stoji na idilične Griču, od koder se ponuja razgled po vsej horjuls dolini. Od lani je do cerkve moč priti po lepi asfa" rani cesti. Restavratorska dela so potekala pod vodstvi Regionalnega zavoda za varovanje naravne in k1 turne dediščine (posebej je bila zadolžena Irena sel), projekt pa je financiralo Ministrstvo za kult' rep. Slovenije. Pri nekaterih obnovitvenih deli predvsem pri urejanju okolice cerkve, so poma; tudi krajani Podolnice in Zaklanca. Temeljite obfl' ve bi bil potreben tudi drugi, južni obrambni stolp] ki je prav tako že v zelo slabem stanju, in preostali' obzidja, vendar pa bo vse odvisno od denarja. B. Vrho NEVSAKDANJI KONJIČEK GORAZDA BIZJANA Fosili razkrivajo preteklost Zbiralci fosilov morajo biti potrpežljivi ljudje. Treba je premetati kupe in kupe kamenja, da se do-koplješ do količkaj vredne okamenine, potem pa jo je treba določiti in šele nato spraviti v zbirko. Gorazd Bizjan, geološki tehnik in zbiralec fosilov iz Horjula sije z leti ustvaril zbirko fosilov, ki bi mu jo zavidal šc kak muzej. V njegovi zbirki so fosilizi-rani polži, školjke, korale, trilobiti, brahiopodi, amoniti, kosti jamskega medveda, vendar je to Je del njegove bogate zbirke. Kolekcijo dopolnjujejo še minerali z vseh koncev sveta, ki pa jih Gorazd, kot pravi, povečini ni našel sam. »Vzamem kladivo, grem v kak kamnolom in tam razbijam in iščem. Tudi po pet kubikov kamenja kdaj premečem za kak dober fosilček. Najraje imam amonite, rad pa bi našel tudi kakega vretenčarja, kako ribo,« razodeva skrivnosti svojega nenavadnega Gorazd Bizjan s svojimi fosili in minerali: konjička mladi Horjulčan, ki seje ljubezni do okarn nin navzel že v osnovni šoli. Učiteljica Jelka Zirkov-nik jim je namreč nekoč prinesla pokazat školjke Drenovega griča in korale iz Žažarja in ga tako navdušila. Razen fosilov in mineralov se Gorazd Bizjan zanima tudi za astronomijo, ki mu odstira še skrivnosti vesolja. B. V REKONSTRUKCIJE CEST TERJAJO VELIKO DENARJA Makadam in luknje Cesta skozi Prosco, ki povezuje polhograjsko in horjulsko dolino, hkrati pa je tudi odlično izhodišče prebivalcev polhograjskega območja za na vrhniško stran, med uporabniki povzroča vse več negodovanja. Razen odsekov od Zaklanca do odcepa proti Pečov-ju in dela ceste skozi Dolenjo vas je cesta še vedno makadamska in polna lukenj, ob večjih deževjih pa se po njej razliva voda iz bližnjega potoka Prošca, katerega struga ni dosti nižja od cestne trase. Gradbeni odbor, ki ga je imenovala KS Polhov Gradec, si prizadeva, da bi cesto v celoti asfaltirali. Pripravljen je že projekt od odcepa za Pečovje do odcepa za Zavrh, manjka pa še projket od odcepa,za Zavrh do Dolenje vasi, kjer je cesta dolga 2 kilometra. Gradbeni odbor je že zbral ponudbe petih projektantov, vendar pa za izdelavo projekta, kot je na nedavni seji občinskega sveta pojasnil predsednik gradbenega odbora Franc Kovač, potrebujejo 800.000 tolarjev. S pridobitvijo projekta bi bila cesta v celoti spro-jektirana in bi imeli skupaj s KS Horjul več možnosti, da bi pridobili tudi državna sredstva za asfaltiranje ceste. Že lani so pričeli z rekonstrukcijo cest na območju Babne gore in dela Dolenje vasi. Vseh cest je 4,5 kilometra, vendar pa so dela pričeli le na dolžini 2,5 kilometra. Izvajalec del bo skupaj s proizvajalcem (Cestnim podjetjem Ljubljana) že v naslednjih dneh začel polagati asfalt. Da bi dela lahko dokončali v celoti, bi potrebovali še kakih 10.500.000 tolarjev. Z izvajalcem del so se dogovorili, naj bi 5.000.000 tolarjev plačali v enem mesecu, preostalo pa do konca letošnjega leta. Vrednost celotnega projekta znaša 26.391.298 tolarjev. Krajani — porabniki cest so z lastno udeležbo zbrali sami in že nakazali izvajalcu 9.970.000 tolarjev. Za dokončanje vseh del bi potrebovali Še kakih 17.000.000 tolarjev, vendar pa so se odločili, da asfaltiranje dveh cestnih odsekov preložijo na kasnejši čas. B. V. KRIŽ KOT V STARIH ČA SIH — Na Severjevem griču nad starim vaškim jedrom Polhovega Gradca že nekaj časa spet stoji velik lesen križ, kakršen je tam stal že pred vojno. Kar štirinajst metrov visok križ so postavili mladi Pograjci (na pobudo rojaka Francija Škofa), ki za prvotni križ seveda vedo le iz ustnega izročila. (B. V.) T POVABILO ZA OBČINE DOBROVA,— HORJUL, VRHNIKA, BREZOVIC\, POLHOV GRADEC Kres s svetlim plamenom KRES — Kot ostanek nekdanjih običajev, slavljenja sončnega obrata, simbol slavljenja premoči svetlobe nad dnevom naj bi bil ogenj z visokim in svetlim plamenom, s katerim se človek lahko postavi, ne pa skrivenčen, smrdljiv, nizko valeči se dim, ki ga sprošča kurjenje avtomobilskih gum, olj in drugih nebodijihtre-ba kurilnih pripomočkov. Preidimo h koreninam običaja in KRES zakurimo s suhljadjo, drvmi ter imejmo KRES z visokim in svetlim plamenom! Hvala za sodelovanje! Andrej Zelnik za Ekološko gibanje Horjul — Dobrova — Polhov Gradec »...JU ij Nova telefonija v Horjulu V Horjulu so slovesno odprli dolgo pričakovani telefonski sistem, kije zdaj omogočil, daje praktično vsaka hiša na tem območju dobila telefonski priključek. Otvoritve so se med drugimi udeležili tudi predstavniki Telekoma (ta je bil investitor projekta), Tegrada, izvajalca del, predstavniki največjih porabnikov v kraju, župan Polde Oblak, predstavniki KS in horjulski župnik Janez Smrekar, ki je blagoslovil prostor z novo telefonsko centralo. Direktor Telekoma PE Ljubljana Pavel Zakelj je posebej pohvalil KS Horjul za njeno prizadevnost pri pripravi projektov, pridobivanju soglasij in iskanju finančnih virov. Direktor Tegrada Roman Lavriša pa je na kratko orisal potek samih del in pohvalil sodelovanje krajanov. Čeprav je večji del telefonskega sistema izpeljan zemeljsko in je bilo torej treba izkopati jarke, ni bilo težav. Kaj bo pomenila nova telefonija, predvsem za razvoj podjetništva na tem območju, je posebej poudaril predsednik sveta KS Horjul Danilo Fortuna, kije tudi povedal, da so z lastnimi sredstvi pripravili oba prostora za telefonski centrali, v Horjulu in Šentjoštu. B. V. iJfJUNU 1995 DOBROVA—HORJUL—POLHOV GRADEC NAŠ ČASOPIS 5 OBČINSKI SVET OBČINE DOBROVA — ilVBClNSKI SVET OBČINE D< '"POLHOV GRADEC — HORJU "Občinski proračun naj se ne sprejme na hitrico KZ Dolomiti Dobrova se otepa z bremeni preteklosti Na svoji 5. redni seji je svet °bčine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec razpravljal tudi o občin-skerr> proračunu za letos. Po j^nutku proračuna naj bi bilo cestnih letošnjih prihodkov 253.815.000 tolarjev, odhodkov Pa kar 407.373.075 tolarjev, kar 28 153.558.075 tolarjev presega Pr>hodke. Odhodke naj bi za po-^mezne dejavnosti delili takole: Za delo občinske uprave naj bi "amenili 15.100.000 tolarjev, za Jtelo občinskega sveta 3.300.000 •°larjev, za izobraževanje, «•900.000 tolarjev, za otroško ^rstvo 32.000.000 tolarjev, za k"lturno 15.304.000 tolarjev, za sPort 3.000.000 tolarjev, za sojino varnost 15.760.000 tolar-]ev, za delovanje KS 5.500.000 to-larJev, za Naš časopis 1.440.000 tolarjev, za dotacijo društvom 200.000 tolarjev, za požarno varnost in civilno zaščito 14.000.000 tolarjev, za komunalo 116.000.000 tolarjev, za razne investicije 86.000.000 tolarjev, obveznih rezerv pa naj bi bilo 1.269.075 tolarjev. V razpravi o proračunu na seji občinskega sveta je bilo med drugim slišati predlog, da bi bilo dobro primerjati proračune iz prejšnjih let. Morali bi pripraviti še kakšno sejo na to temo, »ki bi bila dolga kot statut«, kot je sočno menil predlagatelj. Delali naj bi tako kot državni zbor, ki državni proračun sprejema tudi po tri mesece. Primerjavam iz prejšnjih let je ugovarjal svetnik Matko Zde-šar, češ da so takšne primerjave že narejene, treba je le počakati na f prihodke, potem bo laže. Nekdo je tudi predlagal, da bi bilo dobro vse prihodke in odhodke razdeliti »po grupah«, da bi »že tam kak tolar dol padel«. Razpravljalci so opozorili, da je bil proračun sestavljen na hitrico in daje verjetno, da se bodo soočili tudi z nezagotovljeno proračunsko porabo, da se prihodki in odhodki menjavajo tako rekoč iz ure v uro, na morebitne vire za konkretne projekte, pa tudi na nadvse skromna proračunska sredstva, ki so namenjena za kmetijstvo. Vsekakor naj zagovorniki posameznih postavk do naslednje seje, ko bo ponovno na dnevnem redu proračun, pripravijo argumentirano dokumentacijo in obrazložitev tudi za področje prihodkov, če so le možni poleg zagotovljene porabe, je menil občinski svet ob koncu razprave o letošnjem občinskem proračunu. B. Vrhovec PLAZ ODNESEL VOZNO POT— Strma brežina pod cesto, ki povezuje korensko vlako z zaselkom pod vaško cerkvijo, povzroča vse več težav. Ponije »zmanjkalo« zemlje na robu ceste pod novim asfaltom, med nedaven deževjem pa je zemeljski plaz odnesel še del gozdne vozne poti, kije sPeljana tik pod glavno cesto. Korenčani so prepričani, da za glavno cesto "i nevarnosti, saj naj bi bila speljana po dovolj trdni podlagi. (B. V.) Naš časopis bo še naprej prihajal v našo občino Svet občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec je na svoji zadnji seji razpravljal tudi o glasilu Naš časopis, ki nas že štiri mesece zapored obvešča o dogajanju v naši občini. Za novo oblikovano občino je Naš časopis ta hip še najboljša rešitev, je bilo slišati mnenje na seji, saj si občina ne more privoščiti lastnega časopisa, ljudje pa morajo biti tekoče informirani. Dobro bi bilo, da bi pričeli sodelovati vsi nekdanji redni sodelavci Naše komune, da bi lahko tekoče pisali o dogodkih (s takim mnenjem se je strinjal tudi župan Leopold Oblak), vendar pa naj bi bile enakomerno ,pokrite' vse KS v občini, ne le ena ali dve. Ob koncu razprave je svet občine sprejel sklep, da izhajanje Našega časopisa v občini Dobrova-Horjul-Polhov Gradec podaljšamo še za leto dni, to je do junija 1996. B. V. A VSTRALSKE GOBE TUDI PRI NAS — Skupaj s poletnimi gobami se ponekod pojavljajo tudi gobe, ki na moč spominjajo na morske zvezde ali polipe. Taki so veliki lovkarji ali lovkaste mrežnice (Ant-hurus archeri), gobe, ki so prišle k nam z volno iz A vstralije. Sam poznam eno samo rastišče, in sicer v Grajskem na Lesnem Brdu. Veliki lovkar se razvije iz drobnega, z že-latinasto prevleko obdanega jajčeca in zraste v nekaj urah. Velja za neužitnega, čeprav ga nekateri, dokler je še v jajcu, jedo. Zanimivo je tudi, kako se goba razmnožuje: smrdeča masa na trosnjakovih krakih, v kateri so trosi, privablja muhe gozdne blestivke in tako se raz-našajo trosi. (B. V.) Albin Oven Na Dobrovi je po novem letu tudi uradno steklo delo Kmetijske zadruge Dolomiti Dobrova, ki pokriva območje nove občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Kožarje. V zadrugi je 12 redno zaposlenih, šteje pa 120 članov in skupaj sodeluje s kakimi 400 kmeti. Kot nam je povedal predsednik upravnega odbora KZ inž. Albin Oven, si v zadrugi želijo, da bi se vanjo včlanilo kar največ kmetov, ki z njo sodelujejo, saj kljub nekaterim govoricam zadruga deluje normalno. »Poslovanje zadruge je povsem normalno, bremenijo pa nas nekatere zadeve, ki smo jih podedovali od KZ Ljubljana: predvsem neporavnane obveznosti do dobaviteljev raznega trgovskega blaga in obresti od prejšnjih posojil. Plačevati moramo namreč obresti Zadružni kmetijski banki, Zadružno hranilni kreditni službi in Zvezi hranilno kreditnih služb. Nekateri nam očitajo, da ustvarjamo izgubo, toda to nikakor ne drži — izgubo je ustvarila prejšnja zadruga. Posamezniki, predvsem ne-kmetje v nekaterih vaseh, bi radi ustanovili lastno zadrugo, seveda zato, da bi razbili našo. Prav taki širijo neresnične trditve, da dela- Obveščamo vas, da lahko telefonski imenik novih naročnikov, ki so priključeni na telefonsko centralo v Horjulu, dobite v trgovini ARGO v Horjulu. KS HORJUL Krajevna skupnost Horjul išče brezposelne delavce za opravljanje javnih del — vzdrževanje komunalnih objektov. Vsa pojasnila dobite na KS Horjul, Horjul 57, tel. 749-146. Z delom je mogoče pričeti takoj. KS HORJUL ZASTOPANJE — POSREDOVANJE — TRGOVINA K O Ljubljanska 10, 61360 Vrhnika telefon: 061/753-340 fax: 061/753-302 I K Delovni čas: od 8.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 18.00 ure M«ui lun t • LITOŽELEZNE KOTLE na olje ali plin z bojlerjem ali brez od 18 KW naprej • GORILCI za olje in plin • KOMBINIRANJE LITOŽELEZNE PEČI na olje ali trda goriva • LITOŽELEZNE PLINSKE KOTLE z bojlerjem ali brez (vgrajena eksp. posoda, varnostni ventil, Grundfos črpalka, plamenski ali elektronski vžig, atmosferski gorilnik) • KOMBINIRANE ZIDNE GRELNIKE z elektronskim ali plamenskim vžigom Vsi izdelki imajo A-test, garancijo in sta zanje zagotovljena servis in montaža. iV JELOVICA O CERDOMUS J VEZANA, TERMOPAN, JELOTERM OKNA vseh dimenzij po tovarniških cenah NOTRANJA VRATA — mahagonij, hrast, lužen hrast, belo pleskana VHODNA in GARAŽNA VRATA — smreka ter masivni hrast STREŠNA OKNA Kovinoplastika Lož SMREKOV OPAŽ in LADIJSKI POD od 410 sit naprej FURNIRANE STENSKE in STROPNE OBLOGE od 1.520,00 sit/m? LETVE, ŠPIROVCI, DESKE SKOBLANI ELEMENTI za balkonske in stopniščne ograje KNAUF gips plošče • italijanske stenske in talne ploščice CERDOMUS že od 700 sit/m2 naprej • keramika GORENJE in KERAMIX • GRANITO GRES že od 1.700 sit m2 naprej • SANITARNA KERAMIKA • KOPALNIŠKA OPREMA PO KONKURENČNIH CENAH VAM NUDIMO ŠE: IZOLACIJE • VIJAKE IN ŽIČNIKE • KVADRATNE IN ČRNE CEVI že 100 sit/kg • BARVE — jupol 30/1 že '¿./90 sit • LAKE • PREMAZE ZA LES — belton 1 /1 že 740 sit mo z izgubo. Premoženje naše zadruge je last njenih članov, ki pa niso zainteresirani, da bi se zadruga razbila.« KZ Dolomiti Dobrova na mesec odkupi kakih 150.000 litrov mleka, letošnji celoletni načrt pa je 1 milijon 800 tisoč litrov. Mesa bodo letos odkupili kakih 150 ton. »Zasebni mesarji so cesto posegali z neposrednim odkupom. Zdaj ko je mesa preveč, pa bi ga vsi radi oddali pri nas. Tudi mlekarne se ubadajo s presežki in že pogojujejo odkup z večjo kakovostjo; ceno mleka, ki bo presega- lo pogodbeno količino, bodo zjnanjšali za 50 odstotkov. Na Črnem vrhu so Ljubljanske mlekarne ukinile zbiralnico mleka zaradi slabe kakovosti, tako da se bodo morale tamkajšnje kmetije, ki so pridelovale mleko, preusmeriti na proizvodnjo česa drugega,« je povedal inž. Albin Oven. KZ Dolomiti Dobrova tačas šteje 14 zbiralnic mleka. Premore pa tudi tri trgovine z repromate-rialom in gradbenim materialom ter živilski diskont (v Polhovem Gradcu). Trgovina v Šentjoštu (Kurji vasi) je zaprta, vendar pa bi jo radi spet odprli. Branko Vrhovec PRI ŠTEFANU IN MANCI KOZJEK NA KORENI Za kmeta je vse slabše Pri Lenart na Koreni nad Horjulom je ob sončnih nedeljah in praznikih pravi živžav. Prihajajo izletniki in planinci iz doline in si tam privoščijo pristne domače dobrote, posedajo na klopci pred hišo ali pa se sprehodijo gor do vaške cerkve, dokler jih spet ne pogoltne dolina s svojo vsakdanjo sivino in prometnim truščem.JPri Lenart, kot pravijo domačiji Štefana in Mance Kozjek, imajo že več let kmetijo odprtih vrat, ki zakoncema brez otrok vrže kak dodaten tolar, saj se, kot pravi Štefan, zgolj od kmetijstva skorajda ne da več živeti. »Tako slabo kot je zdaj za kmeta, ni bilo še nikoli. Živina nima nobene cene več, ne vem, kaj bo. Sam imam penzijo, za katero pa ni vredno reči, da je kaj. Zdaj je čas košnje, a nam slabo »laufa«, ker je tako vreme.« Lenartova domačija je postala že pojem Korene. Štefan in Manca Kozjek: dobra postrežba je najboljša reklama za kmetijo odprtih vrat. Kulturno-prlreditveni center In okrepčevalnica Štefan Kozjek ima pred hišo novega »gamsa«, gorski traktor, s katerim bo laže zmogel strme bregove. Pre'd leti je nekaj iztržil tudi z lesom in smrečicami za božična drevesca in novoletne jelke, kijih je vozil prav v Izolo. Tudi mesnino in dobro kapljico Lenartova pridelata kar doma. Letos hruške dobro kažejo, ugotavlja Štefan, zato bo spet skuhal hruškovca, s katerim se bodo lahko okrepčali njegovi gostje. Lani je skuhal tudi 360 litrov mošta. Vsaj enkrat na teden Manca in Štefan Kozjek postrežeta gostom tudi zvečer. »Ob petkih po osmi uri zvečer prihajajo planinci iz Horjula, se tu okrepčajo in gredo nazaj v dolino. Spotoma poberejo še kakega klopa,« pravi Štefan Kozjek, Manca pa ugotavlja, daje med gosti največ novih: »Brali so v časopisih o naši domačiji, pa so prišli. Vsi, ki so bili prvič tu, so dejali, da jim je všeč in da bodo še prišli.« Branko Vrhovec USPEŠNO PREDSTA VITEV PERUTNINE PTUJ V HORJULU— Pred nedavnim se je v Horjulu na parkirnem prostoru trgovine Mercator predstavila Perutnina Ptuj s svojimi pečenimi piščanci. Marsikateri domačin si je privoščil pol ali pa kar celega piščanca za 600 tolarjev. Grlo pa sije brezplačno poplaknil s kozarcem piva. Na fotografiji: Degustacija Perutnine v Horjulu (France Brus). Kot nova družina Pred odločilnim »da« na poročni dan se mladoporočenca »preskušata, če sta za skupaj«, običajno kar nekaj let in prav je tako, saj je zakonska skupnost resna stvar in neizbežno sooblikuje tudi širše skupnosti. Občine, kot nove skupnosti, pa nismo niti preizkušali in je sami tudi ne izbrali. Na voliščih smo s svojim glasom le potrdili sedanjo obliko in svoje predstavnike v njej. Torej ni nič čudnega, da pride v novih občinskih svetih do nesporazumov, saj veljajo zanje iste družinske zakonitosti. Naši svetniki se zavedajo opisanega stanja in se zato kljub »srečanju na prvi pogled« med seboj razumemo. To pa nam omogoča ob rednih obveznostih tudi motnosti za oživljanje nove občine kot celote. Svoje delo in energijo usmerjamo k tistim stvarem, katere smo po zakonih dolžni opravljati in nanje lahko vplivamo. V preteklosti se je na področju nove občine poudarjalo le KS. Sedaj pa posvečamo veliko več pozornosti tudi vsem ostalim: — družini kot celoti (otrokom, mladim, zakoncem, ostarelim, invalidom), — soseščini kot prostoru, ki združuje ali razdvaja (napredek v sožitju in razpad v medsosedskih sporih), še posebej se zahvaljujem prebivalcem ob Poti k čuvajnici za Zgled urejanja lastne ulice, samo-organiziranim sosedom iz Radne, prebivalcem iz okolice Kušljanove-ga gradu in vsem ostalim, ki skrbite tudi za lastne soseščine, — vaški in krajevni skupnosti za reševanje tam, kjer problemi nastajajo (glavno besedo imajo lastniki in mejaši!), v Rakitni se je začasno rešil problem jezera, potrebni pa so še mnogi dogovori in predvsem dejanja, da se stvari trajno urede, podobno je tudi na Jezeru. To vas celostno urejamo z domačini, stroko in krajinarji iz Biotehnične fakultete. — Krajevne skupnosti pa imajo ob dosedanjem delu s svojimi krajani še del občinske uprave (Brezovica: urbanizem, varstvo okolja, splošno varnost, šolstvo, Vn. Gorice: zdravstvo, otr. varstvo, Not. Gorice: komunalo in prom. varnost, Podpeč — Preserje: pravne zadeve, vodovod, kmetijstvo, gospodarstvo in v Rakitni: turizem. Torej ima vsaka krajevna skupnost večji pomen, saj je dejansko sestavni del občine. To pa predvsem zato, da se nova občina približa vsakemu od vas. Vsak kraj ima tudi svojo prednostno usmeritev. Tako je na Brezovici prednost na izgradnji novega vrtca in obnovi stare šole, v Vnanjih Goricah komunalna ureditev Nove poti in Laz ter obnova vodovoda. V Notranjih Goricah Mav-sarjeva in projekt osemletke. Podpeč in Preserje računata na odkup in izgradnjo zdravstveno turističnega centra ter obnov proizvodne linije v Hoji. V Rakitni pa je prednostna celostna ureditev jezera z okolico. — Občinska pa je skrb za vse občane, vrtce, šole, zdravstvo in v zvezi s prometo varnostjo se pripravlja večja sanacija Podpeške ceste. Pogovarjamo se o račanju gozdov cerkvi in izkoriščanju le-teh v skupno korist — za obnovo in izgradnjo skupnih vsem koristnih objektov. Strokovnjaki proučujejo možnosti dovoza odpadnih voda v čistilno napravo, tako da bi le-ta čimprej služila svojemu namenu. — V prostorih nekdanje občine Vič pa je ob finančni službi novona-stalih primestnih občin tudi Izpostava državne uprave za no vonastale obmestne občine in ureja naše odnose z državo. Tudi z njimi dobro sodelujemo in se pogovarjamo o povečanju posameznih pristojnosti, ki so sedaj samo na Viču ali na Mačkovi, tudi na naš matični urad. Družinske zakonitosti veljajo torej tudi v širših skupnostih. Vesel sem, da mnogi to razumete in hvaležen zato, ker se za skupno dobro tudi prizadevate. Vse brez izjeme pa vabim k nadaljnjemu sodelovanju, saj skupno dobro koristi vsem brez izjeme. Drago Stanovnik Peticija krajevnih skupnosti V zvezi s sprejemom statuta občine Brezovica, dajemo predsedniki svetov KS, vključenih v občino Brezovica, naslednjo izjavo: Občina Brezovica je bila ustanovljena z zakonom, proti volji krajanov vseh petih krajevnih skupnosti in zato lahko obstane samo v primeru, če bo ohranjen nivo lokalne samouprave, ki je obstajal že pred reformo le-te. To pomeni, da ostanejo KS pravne osebe ter imajo naloge in pristojnosti vsaj v tistem obsegu, ki so jih imele dosedaj. Posebej poudarjamo, da zakon ne zahteva ukinitve KS, temveč jih prepušča notranji ureditvi posamezne občine. Občina je le nadgradnja. Menimo, da lahko pravni subjekt občine izhaja le iz krajevnih skupnosti, ne pa da občina od zgoraj navzdol odloča, kakšna bo lokalna samouprava. Suverenost naj ostane v rokah ljudi, ne pa politične oligarhije. Sicer se bo nadaljevala tradicija političnega totalirizma nekdanjega sistema. Pri tem je enako, ali gre za totalitarizem ene ali več strank. Ob tem naj pripomnimo, da je večina sosednjih občin ohranila status krajevnih skupnosti, še več, Mestna občina Ljubljana je predmestnim KS dodelila več pristojnosti in pooblastil, kot so jih imele pred reformo lokalne samouprave. Občina ni upštevala pripomb, ki so jih posredovale KS, niti ni izvedla javne obravnave osnutka statuta po KS, kar je v nasprotju z dosedaj uveljavljeno prakso. Iz tega jasno izhaja, daje statut, ki ne upošteva KS, sprejet iz politične volje in z ignoranco mnenj krajevnih skupnosti. Iz česar sledi, da ima ukinitev KS naslednje cilje: 1. Likvidacijo krajevne samouprave. — ukinitev KS kot pravnega subjekta, — ukinitev ŽR in s tem prenehanje možnosti samostojnega poslovanja in gospodarjenja, — novi statut ne predvideva regularno voljenih organov KS, ki bi imeli kakršnakoli pooblastila, saj predvideva na zborih krajanov izglasovan le nekakšen vaški odbor, ki bo le posvetovalne narave. 2. Prilastitev premoženja KS in s tem oškodovanje lastnine krajanov posameznih KS, ki so jo ustvarjali skozi desetletja. 3. S statutom se krši zakonske določbe, ki zagotavljajo v KS zaposlenim tajnikom socialno varnost in zaposlitev. Novi statut predvideva za bodočo namestitev tajnikov KS neopredeljena delovna mesta za določen čas. Ugotavljamo, daje statut občine Brezovica pisan proti duhu Zakona o lokalni samoupravi in proti ciljem demokratizacije v naši družbi. Prav tako tudi ne upošteva priporočil Evropske listine o lokalni samoupravi. Zaradi vsega naštetega predsedniki svetov in sveti KS Brezovica, Notranje Gorice — Plešivi-ca, Podpeč — Preserje, Rakitna in Vnanje Gorice ugotavljamo, daje bila s sprejetim statutom občine Brezovica že drugič kršena volja Na Rakitni zbor o statutu Krajevna skupnost Rakitna je dne, 3. junija 1995 sklicala zbor krajanov, na katerem je krajane seznanila s sprejemom spornega statuta občine Brezovica, in o možnostih za ohranitev nadaljnje lokalne samouprave. Zbor krajanov je sprejel naslednje sklepe: Zbor krajanov KS Rakitna predlaga občini Brezovica spremembo spornih členov statuta in predlaga razpis referenduma o statutu na območju celotne občine. Zbor krajanov KS Rakitna, ponovno potrjuje svojo voljo po samostojni občini Rakitna, ki je bila izglasovana na referendumu in se pri tem sklicuje na odločbo o oceni ustavnosti Zakona o ustanovitvi občin, ki jo je izdalo Ustavno sodišče republike Slovenije. Peter Kovačič krajanov naših krajevnih skupnosti in zato ne pristajamo na ukinitev KS kot pravnih oseb ali njihovo začasno prenehanje, ki bi imelo za posledico zgoraj našteta dejstva. /Zato zahtevamo: 1. da se izvede javna razprava o statutu in pravnem položaju KS ter se upošteva na javnih razpravah dogovorjene pripombe in stališča ljudi; 2. da krajevne skupnosti v občini ostanejo pravni subjekti s svojimi žiro računi in pooblastili, ki so veljala do sedaj; 3. da se v delitveni bilanci lastnina nad nepremičninami (stavbe in zemljišča), ki so v določeni k.o. posamezne KS knjiži v Zemljiški knjigi kot lastnina tiste KS; 4. da se zavarujejo pravice, ki izhajajo iz delovnih razmerij tajnikov KS, ki so zaposleni za nedoločen čas. Predsedniki svetov in sveti KS smo svoje krajane seznanili z nastalim položajem in opozorili, da ne moremo mirno sprejeti moralnih in materialnih posledic samovolje občinskih organov. Kolikor občinski organi ne bodo upoštevali naših stališč in stališč krajanov naših KS in bodo vztrajali na uveljavitvi že sprejetega statuta, se sveti ter predsedniki svetov krajevnih skupnosti smatramo za razrešene naših dolžnosti, ker so nam mandat dali naši krajani na neposrednih in tajnih volitvah. Opozarjamo pa, da bo politično urejanje za ljudi življenjsko pomembnih vprašanj, kar lokalna samouprava vsekakor je, sprožilo proces delitve in razpada občine Brezovica. predsednik sveta KS Brezovica: Ciril Ropret Predsednik sveta KS Notranje Gorice — Plešivica Jože Sojer Predsednik sveta KS Podpeč-Preserje Janez Repar Predsednik sveta KS Rakitna Peter Kovačič Predsednik sveta KS Vnanje Gorice Branka Steblovnik Odgovor na peticijo krajevnih skupnosti Na podlagi 107. in 91 člena ustave Republike Slovenije je bil razglašen zakon o lokalni samoupravi. Ta zakon popolnoma na novo določa obliko organiziranosti lokalne samopurave, ki jo želi prenesti na ožja območja odločanja od dosedanjih. Za razliko od ustave iz leta 1974, nova ustava ne daje krajevnim skupnostim pravnega statusa. Zakon o lokalni samoupravi (2. člen) določa občino kot temeljno samoupravno skupnost, kot osebo javnega prava (7. člen), kar so po ustavi in zakonu občine in širše družbene skupnosti. Krajevne, vaške ali četrtne skupnosti se štejejo kot ožji del občine, in se kot take ne štejejo za lokalno samoupravno skupnost, zato nimajo izvirnih pristojnosti, ampak samo tiste, ki jih nanje s statutom prenese občina. Občina seveda ne more določiti, da je skupnost kot ožji del občine pravna oseba. Pač pa mora določiti katere pravice in obveznosti ima taka skupnost in v okviru teh tudi zagotoviti potrebne pristojnosti za opravljanje le-teh. Iz tega sledi, da nima splošne pravne sposobnosti, temveč samo posebno pravno sposobnost v okviru svojih nalog. Območja sedanjih občin res niso nastala po željah prebivalcev teh občin, temveč je o tem odločal in odločil parlament, v mnogih primerih mimo volje občanov. O tem mislimo, da nima smisla izgubljati besed, pač pa je sedaj najvažnejše, da nova organiziranost zaživi v čim sprejemljivejši obliki za vse prebivalce. Kot osnova za povezavo ljudi z občino smatramo krajevne skupnosti. V krajevnih skupnostih se ustvarjajo neposredni stiki s kra- jani, oblikujejo se načrti za razvoj kraja in opravlja tisoč drugih opravil, potrebnih v vsakodnevnem življenju. Prepričani smo, da bo tudi v bodočnosti razvoj posameznega kraja uresničen toliko, kolikor bodo iniciativni in kreativni krajani. Uspešno delovanje občine vidimo torej predvsem v možnosti uresničitve pobud občanov. Kako bodo te pobude posredovane in argumentirane in s tem prepričljive za občinski svet, pa je odvisno od sposobnosti ljudi v svetih krajevnih skupnosti. Za to pa ni potreben niti pravni status niti žiro račun. Vsa razpoložljiva sredstva se po določilih zakona in statuta delijo s proračunom na katerega imajo možnost dati predloge in mnenja tudi krajevne skupnosti. Nadzor nad porabo teh sredstev je v pristojnosti nadzornega odbora, odgovor- nost za ta sredstva pa je v pristojnosti občine. Izven okvira proračunskih sredstev imajo krajevne skupnosti možnost pridobiti sredstva za večji obseg investicij, obnovo infrastrukture in drugih potreb kraja, na podobne načine kot do sedaj, s tem da so za poslovanje v tem primeru v celoti odgovorne same. Pri pobudah s strani krajevnih skupnosti pa pristajamo samo na enakopraven dialog in utemeljene predloge. Menimo, da je čas groženj minil in se bomo proti takemu načinu borili z vsemi legitimnimi sredstvi. Kot občinski svet in s tem najvišji organ občine (29. člen zakona) izvoljeni na svobodnih demokratičnih volitvah menimo, da imamo pravico in dolžnost odločati o zadevah, ki so z zakonom prenesene ali določene v našo pristojnost. Odgovori na zahteve v peticiji 1. Z veljavnostjo zakona o lokalni samoupravi so prenehale vse stare občine in s tem tudi krajevne skupnosti. Ne glede na to, ali jih z statutom ukinjamo ali ne, teh krajevnih skupnosti ni več. Po določbah 18. člena je lahko, ni pa nujno, občina razdeljena na krajevne skupnosti. V vsakem primeru so to nove KS. Odprtje žiro računov je pa pogojeno s pravno osebo KS, kar pa še ni dorečeno na državnem nivoju. V kolikor bi s strani Agencije za plačilni promet dobili dovoljenje, bomo odprli podračune oziroma podpartije v okviru žiro računa občine. Statut sicer predvideva izvolitev svetov krajevnih skupnosti na zborih občanov, ker to predvideva tudi zakon o lokalni samoupravi in se je tak način v preteklosti že uspešno uporabil na delu sedanje občine in smo menili, da je to primerno. Zakon o lokalnih volitvah te možnosti ne predvideva. Volitve v svete krajevnih skupnosti se opravijo na način, kot ga določa zakon. 2. Občina ni nek imaginaren tuj upravljalski aparat, temveč smo to mi — krajani vseh petih KS. Tudi premoženje občine je last nas vseh prebivalcev te občine, zato ne vidimo razloga za zaskrbljenost. Vse premoženje ostane tam, kjer je, v uporabi dosedanjih uporabnikov. Upravljanje s tem premoženjem določa 9. člen statuta. To se pravi, da imajo krajani vse možnosti argumentirano prepričati občinski svet v zanje ugodno rešitev. 3. S statutom ne vidimo nobenega kršenja zakonske določbe socialne varnosti zaposlenim tajnikom KS. Statut določa možnost zaposlitve tajnikov krajevnih skupnosti. Način in obseg dela določi župan v dogovoru s krajevno skupnostjo. Statut občine Brezovica na pretresu V novem statutu Občine Brezovica se omenjajo tudi krajevne skupnosti. Poglejmo si člene, ki določajo njihov status: 6. člen Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo obstajati dosedanje krajevne skupnosti. Ustanovijo se nove na območju sedanjih: Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice —Plešivica, Podpeč — Preserje in Rakitna.F 7. člen Premoženje krajevnih skupnosti postane z dnem veljavnosti tega statuta last občine. 8. člen Občinski svet lahko s sklepom prenese opravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v opravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen občinski svet zagotovi tudi ustrezna sredstva. 9. člen Občinski svet mora prednodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti. 42. člen Interes krajanov krajevne skupnosti v občini zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti ali druga pooblaščena oseba s strani sveta krajevne skupnosti kot njen predstavnik. 43. člen Krajevna skupnost daje mnenja in predloge občinskemu svetu, odborom, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj kraja ali občine in prostorsko ureditev kraja ali občine. 44. člen Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti. Svet volijo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti na zboru krajanov za štiri leta. 45. člen Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost. Glede načina dela sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, k: urejajo način dela občinskega sveta. Svet krajevne skupnosti podrobneje uredi način svojega dela s pravili dela. 46. člen Svet izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika. Župan imenuje po potrebi in na podlagi mnenja sveta krajevne skupnosti tajnika krajevne skupnosti, ki opravlja poleg nalog za občine tudi dogovorjene naloge za krajevne skupnosti. Za dela, ki jih opravlja za občino, je v celoti odgovoren županu, da dela, ki jih opravlja za krajevno skupnost pa je v celoti odgovo- ren predsedniku sveta krajev!* skupnosti. 50. člen Zbor občanov v krajevni skupi nosti: — voli svet krajevne skupnos" — razpravlja o problematiki \ | svoji skupnosti, I — razpravlja o delu svojec j sveta oziroma njegovem poročil* i — razpravlja o delu občinski* organov z vidika interesov svoj* skupnosti, — daje mnenja o zadevah A prejšnjih alinej. 122. člen Obstoječe krajevne skupnos' in njihovi organi nadaljujejo z dfj lom. Odnos občine in sedanj"1 krajevnih skupnosti in vse zade*' v zvezi s tem, lahko občina urej* do 31. 12. 1995. Iz statuta je torej razvidno, da*1 obstoječe krajevne skupnosti ijm njajo in takoj ustanovijo nove. Ve"' dar pa se nove krajevne skupno^ bistveno razlikujejo od starih. Ko1 prvo, sploh ni definirano, kaj kr? jevna skupnost sploh je, prav tak{ pa niso točno določene pristojnost krajevnih skupnosti. Nove krajev*1 skupnosti so namreč brez lastni*1 in zgolj posvetovalni organi občinskemu svetu ter županu dajejo samo razna mnenja, nikjer pa ne p1' še, da je občinski svet ali župan I mnenja dolžan spoštovati! Podolr no funkcijo ima zbor občanov krt' jevne skupnosti — tudi ta lahko df je le mnenja, nima pa nobenep vpliva na delo občinskih organov. Seveda, občinski svet lahko opravljanje določenih zadev pt? nese v pristojnost krajevnih skuf nosti, vendar ga nič ne zavezuje I temu. Če pa bo sedanji občinski svet KS Rakitna dal določene pri; stojnosti, ji jih lahko nasledit} občinski svet spet vzame. Iz tega je torej mogoče jasttt razbrati, da bodo imele nove krf jevne skupnosti manj pristojnosti kot jih imajo sedanje, in da se bo1 bodoče o vseh pomembnih zadeval1 odločalo na občini. Če se namrei občina odloči sprejeti za nek krt] škodljiv sklep, ji namreč nihče, ni" krajani tega kraja, ne more teg" preprečiti. 1 SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI DOVOLITE, DA VAM OB DNEVU DRŽAVNOSTI, 26. JUNIJU, V IMENU NOVONASTALE QBČINE BREZOVICA ČESTITAM Z ŽELJO, DA BI SEME ENOTNOSTI IN SOŽITJA IZPRED PETIH LET SKUPAJ NEGOVALI IN VAROVALI LE NA TA NAČIN BOMO ŽELI OBILNE IN VSEM KORISTNE SADOVE. ŽUPAN DRAGO STANOVNIK rt b o U: (t fi ti o, st d k z K P b P n r F ( Odgovori na zahteve 1. Javna razprava o statutu. STatut je bil sprejet na popolnoma legitimen način, objavljen v javnem glasilu. Ne vidimo razloga za javno razpravo. Kolikor nam je znano, so ga povsod sprejemali na način kot mi. 2. Pravni status KS. Na to temo je odgovor že v uvodu. Zakaj so nekatere druge občine podelile krajevnim skupnostim status pravne osebe, je pač njihova odločitev. V zvezi s statutom KS kot pravnih oseb prilagamo uradno mnenje iz PRAVNE PRAKSE 10/95 1. 6. 1995. 3. Delitvena bilanca. Tudi na to točko jcy bistvu odgovor že v uvodu. Če krajevna skupnost ni pravna oseba, vknjiž- ba ni možna. Večji problem bo verjetno, ko že omenjate delitveno bilanco, delitev v okviru bivše občine. 7. člen statuta je bil napisan predvsem iz razloga, da bi premoženje na območju občine Brezovica ostalo v lasti občanov teh krajev. 4. Delovna razmerja tajnikov. Pravice tajnikov" krajevnih skupnosti so zavarovane že z zakonom o določitvi območij novih občin (4. člen) in pa s 122. členom statuta, ki določa, da do ureditve razmerij med občino in krajevnimi skupnostmi ostanejo v delovnem razmerju pod dosedanjimi pogoji. Predsednik statutarne komisije Viktor Poličnik »JUNIJ 1995 BREZOVICA NAŠ ČASOPIS 7 Zaživelo je turistično društvo »Lokvanj« V preteklem letu se je pod okriljem gasilskega društva Jezero zbrala skupina občanov in ustanovili so društvo narodnih noš »LOKVANJ«. Z izbiro imena društva je bilo nemalo težav, toda večina se je odločila, da se imenujejo po lepi roži, ki je ni daleč na okrog, cveti pa še v jezeru pri Podpeči. Vsak začetek je težak, zato je priskočilo na pomoč jezersko ga- Tako se je prvo leto delovanja društva izteklo, rezultati dela pa so se pokazali na občnem zboru društva, ki je bil februarja. Vsa poročila so bila ugodna in tudi na računu je ostalo nekaj denarja. Občnemu zboru sta prisostvovala tudi župan naše občine Brezovica, gospod Stanovnik in tajnik krajevne skupnosti, gospod Stojilj-kovič. V splošni razpravi je predsednik Kraljic podal predlog, da V primeru napačnega parkiranja vas bo na Jezeru verjetno pričakalo tako sporočilo. Sprejmite ga z razumevanjem. Vabim pa Vas tudi, da ga upoštevate in na ta način prispevate k lepšemu izgledu naravnega spomenika naše občine. TUDI NA CESTAH SE PREMIKA! Asfalt od Notranjih Goric do Loga E>a v občini Brezovica delo na j^stnih projektih napreduje, do-^azuje tudi — poleg obilice birokratskega dela, ki se ne vidi — *aclr>ji asfaltirani odsek na cesti °tranje Gorice — Plešivica — Log. Krajani vedo povedati marsi-kakšno prigodo, žal tudi nezgodo, v zvezi z makadamsko cesto iz-r«dno slabe kakovosti, kakršna je Mla prej. Zato so jo ob pomoči °bčine ves čas po svojih močeh "reJali, znantno piko na i pa je jj°dal zadnji, 904 metrov dolgi as-la'tirani odsek. Zanj je bilo po-,rebnih kar 5 milijonov tolarjev, °d cesarje dobršno polovico sred-stev primaknila Občina Brezovica. Potem ko je Komunalno poletje Ljubljana ob obilni pomoči krajanov po pičlih dveh tednih izključilo z deli, so 2. junija pri Kanovem gradu na Plešivici Pripravili slavnostno otvoritev in blagoslov ceste. Na prireditev je Prišlo čez 100 ljudi, poleg krajanov še gasilci društev iz obeh Go-r,c s Plešivico, ki so napravili zaporo ceste, ter otroški pevski zbor OŠ Notranje Gorice. Povabilu pa SPOŠTOUANIUOZNIK vaš avto je lep, vendar Verjetno niste prebrali opozorila. ki prepoveduje parkiranje na tem mestu, prosimo. da avto odstranite iz zavarovanega področja. upamo, da boste opozorilo vljudnostno sprejeli in upoštevali. turistično društvo podpeč - jezero so se poleg župnikov z Notranjih Goric in Brezovice prijazno odzvali tudi (številni občinski možje: brezoviški župan Drago Stanovnik s svetniki, gostje z občine Vrhnika in bivše občine Vič-Rud-nik. Ne glede na to, da cesta povezuje občini Brezovico z Vrhniko, jo morda kdo še vedno ocenjuje za nepomembno. Predsednik krajevne skupnosti Notranje Gorice, Jože Sojer pa je v slavnostnem nagovoru poudaril, da cesti nikakor ne gre zniževati njenega pomena, saj jo krajani dosledno vsakodnevno uporabljajo, zaradi česar so nekdaj še bolj občutili njene slabe lastnosti. — Prej, ko je bila še makadamska, je bila cesta namreč izrazito rebrasta in polna lukenj, torej več kot potrebna asfaltne prevleke. Nad zagonetnostjo nekdanjega makadama je potožil tudi župnik iz Notranjih Goric, Janez Ham. Opozoril je, da cesta krajša razdalje in zbližuje ljudi, vendar obenem skriva veliko pasti. Sedaj, ko je asfaltna, bo marsikoga spravila v skušnjavo za hitrosti, ki presegajo varne. Zato bo, zlasti s strani voznikov, vsekakor potrebna še večja previdnost. Že tako ali tako smo Slovenci po življenjih, ki ugasnejo na naših cestah, na vrhu črne lestvice. Asfaltirani odsek je slovesno otvoril predsednik občinskega sveta Leopold Pristavec, nakar jo je župnik Ham še blagoslovil. Pa ne le nje, temveč tudi vse ostale ceste v občini. Za prijetno popestritev z bogatim kulturnim programom so poskrbeli otroci od L do 4. razreda v pevskem zboru OŠ Notranje Gorice »pod taktirko« zborovodje Bojane Svete in ob kitarski spremljavi učiteljice Urše Popit, kije tudi povezavala program. Po zadnji pesmici z naslovom 'Na cesti nikdar nisi sam', govorila je o prometni varnosti, so otroci v imenu vseh krajanov Notranjih Goric župana zaprosili za nujno potrebni pločnik. No, in ker se stvari premikajo, kakor smo zapisali že ZUPANOVE POBUDE: Živele počitnice učiteljem Vsem vzgojiteljicam, katehistinjam, učiteljicam, vzgojiteljem, katehetom in seveda staršem se zahvaljujem za vse znanje, potrpežljivost, vztrajnost in trud, ki so ga v preteklem šolskem letu vložili v naše najmlajše občane. Tudi Vam, mladim, čestitam za nove dosežke v hišah učenosti in vsem skupaj želim lepe, srečne in varne počitnice. Pa koristno izkoristimo prosti čas! Denar naj kroži — v občini Staro in vsem znano je pravilo, da je denar največ vreden takrat, ko kroži. Za nas, občanke in občane, pa seveda še več takrat, ko kroži znotraj občinskih meja. Zato vabim izdelovalce najrazličnejših artiklov in mojstre posameznih uslug, da posredujejo sadove svojega znanja in dela tudi v domači občini. Vse bralke in bralce pa vabim, da iščemo in koristimo usluge znotraj občine. Župan Drago Stanovnik v naslovu, je župan zbrane na kratko obvestil še o pogovorih v tej smeri, ki so potekali le nekaj uric pred otvoritvijo. Zbrane je na koncu razvedril obetavni mladi harmonikar Gregor Bovha, nakar se je otvoritvena slovenost zaključila z družabno zakusko. Mi pa dodajmo: asfalt na cesti Notranje Gorice — Log po vsej njeni dolžini je rezultat trdega dela, je pa obenem tudi nazoren prikaz, kaj vse je možno storiti z delavnostjo, slogo in dobro voljo! Miha Černetič silsko društvo in odstopilo prostore za sestanke. Društvo je po zaslugi predsednika društva gospoda Kraljica in še nekaj požrtvovalnih članov hitro zaživelo. V letu 1994 seje udeležilo 24 prireditev po vsej Sloveniji in zamejstvu. Omenil bi le nekaj pomembnejših: »budnica za 1. maj v Domžalah, leto družine Lipica 1994, praznovanja 850 let Ljubljane, kmečka ohcet v Kanderšah, srečanja narodnih noš Evrope v Villaciiu, teden narodnih noš v Kamniku na Gorenjskem in proslave ob 140-letnici ustanovitve šole v Preserju. Vseh teh prireditev so se udeležili izključno samo z lastnimi denarnimi sredstvi, saj denarja za to dejavnost ni bilo mogoče dobiti nikjer. Prvi skromni dotok denarja, so dobili po uspešni prireditvi veselice. Ponovno so priskočili na pomoč gasilci iz Jezera, krajani cele okolice s prostovoljnimi prispevki in dobitki za srečelov. Skupna lastnina Nove oblike razumevanja lokalne samouprave prinašajo nova spoznanja tudi v zvezi s skupno lastnino. Tako nerazdružljivo, kot je vsak član družine, sosed, krajan, občan in Slovenec, je tudi skupna lastnina nerazdružljivo družinska, sosedska, krajevna, občinska in seveda tudi slovenska. To pa ne pomeni, da jo smemo zlorabljati in izkoriščati, pač pa ohranjati in plemeniti zase in za potomce! Skupno je torej tudi naše, seveda pod pogojem, da smo to pripravljeni ohranjati in plemenititi, vse negativne in škodljive namene pa smo dolžni preprečevati. Seveda jih preprečuje tudi država — na primer tako, da prepove vse nedovoljene posege. Določila pa je tudi meje in imena občin ter datum volitev vanje. Zadolžila župane, da ob pomoči občinskih svetov kot dobri gospodarji skrbijo za skupno lastnino. Prav tako je tudi z zakonom določila občino kot temeljno sa-mopravno skupnost in osebo javnega prava. Dober gospodar se posvetuje pred posegi v vsem koristno skupno lastnino, zato tudi vas vedno vabim k sodelovanju. Iz osebnih izkušenj in z vašim sodelovanjem sem izoblikoval sledeči zahtevi: da mora zakon skupno lastnino zaščititi tudi tako, da je ne bo nihče samovoljno odtujil. Torej brez soglasja ostalih skupnosti. In da se seveda to spoštuje v praksi. Napisano nam je dobro razumljivo takrat, ko delamo v skupno korist, zato vas vse vabimo k ple-menitenju skupnega in seveda tudi k ohranjanju in varovanju dobrin v soseščinah. V preteklosti je bilo namreč zaradi skrivnih prodaj storjeno veliko škode, danes pa hočejo spet nekateri izkoristiti prehodno obdobje in si prilastiti vse, kar se nahaja na njihovem področju. Država je tudi zaradi tega zaščitila skupno lastnino in jo z zakonom zaupala občini, z legitimno izvoljenimi organi, ki so si ob izvolitvi obljubili sodelovanje v korist vseh občank in občanov, ne pa aktivnosti na področju razpadanja komaj nastale skupnosti. Najvažnejši so medsebojni odnosi in ne občinski obsegi, meje, lastnina in ostalo, kar določajo zakoni! Ko se bodo ti spreminjali, bomo spremembe upoštevali tako, kot smo jih pri lanskih volitvah. Do takrat pa vsem predlagam, da še naprej iščemo skupne točke in delujemo v korist vseh ljudi, za kar smo tudi kandidirali in bili izvoljeni. Vsem Vam, spoštovane občanke in občani, pa se zahvaljujem za dosedanje sodelovanje in Vas vse vabim, da z nami po svojih močeh sodelujete tudi v prihodnje. Drago Stanovnik Občinsko srečanje družin Družina je pomemben temelj vsakega človeka, skupnost pri kateri najdeš zatočišče, pomoč in trdnost. V današnjih časih, ko hitri tempo življenja ne dovoli, da bi si družina vzela več časa zase, vam breoviški skavti in mladina prirejamo družabno srečanje. Zbrali se bomo na parkirišču poleg brezoviške cerkve v nedeljo, 18. 6. 1995, ob 15. uri. Pokazali vam bomo, kako koristno se da izrabiti prosti čas, nabrali si boste tudi kup idej za prihajajoče počitnice. Na voljo vam bodo športne in družabne igre, plesna delavnica, preizkusili pa se boste lahko tudi na karaokah. Ob zvokih pri- jetne glasbe boste poklepetali s sosedom, znancem, otroke pa razveselili s SREČELOVOM. Skavti se letos odpravljamo na svetovno skavtsko srečanje, ki bo na Nizozemskem. Stroški za pot in bivanje so kar visoki, zato tudi ob tej priložnosti naprošamo vse ljudi dobre volje, da pridete in kupite srečko ter tako pomagate skavtom. K sodelovanju ste lepo vabljeni tudi organizacije in obrtniki, ki bi s svojimi izdelki obogatili srečelov. Za vse informacije se lahko obrnete na Meto Kastelic, tel. (061)651-648. V pričakovanju prijetnega srečanja Brezoviški skavti bi društvo »LOKVANJ«, lahko prevzelo delo turističnega društva Podpeč — Preserje. Omenjeno turistično društvo že več let ne deluje, vse pravice iz naslova pa so veljavne. Z glasovanjem je bilo odločeno, da se bo tako sekcija narodnih noš, v sklopu gasilskega društva, preimenovala v: »TURISTIČNO DRUŠTVO NAROD- Naše noše ZERO PRI PODPEČI. Uspešno je bila izvedena delovna akcija, v kateri so bile pobrane vse smeti in druga navlaka okrog jezera. Veliko članov se je udeležilo budnice ob praznovanju 1. maja v Domžalah in udeležili so se gasilske proslave v Vnanjih Goricah. Prva večja preizkušnja pa jih čaka ob obletnici osamosvojitve Slovenije, na predvečer 24. junija. Pripravili bodo tradicionalno kresovanje na sveti Ani. Za to priliko pripravljajo krajši kulturni umetniški program in seveda tudi NIH NOS LOKVANJ«. V planu dela za leto 95 so si zastavili še višje cilje. Udeleževali naj bi se vseh prireditev v ožji okolici, prav tako pa se tudi odzvali vsem povabi-iom, ki bi prišla na naslov društva. Leto 95 so že pričeli delovno. Na radiu je bila predstavitev društva in kraja. Ob tej priliki so bili omenjeni vsi kulturni spomeniki, vsa turistična razgledna mesta in seveda tudi biser tega kraja, JE- družabno srečanje. Na to tradicionalno kresovanje ste vabljeni vsi, saj boste z svojo prisotnostjo med drugim izkazali priznanje turističnemu društvu: »LOKVANJ«. S tem mu boste dali poguma, da bo organiziral še več takih prireditev. Prav tako pa jih spodbudili k še bolj zagnanemu, ustvarjalnemu delu. Za turistično društvo Lokvanj: Jože Praznik Občina Brezovica Tržaška 390 61351 Brezovica pri Ljubljani Spoštovani! Vabim Vas na naslednje prireditve: V nedeljo, 18.6. ob 9. uri na šolsko kolesarsko dirko po Žabnici za veliko nagrado mesarije Lajči in ob 15. uri na družabno srečanje družin, na parkirišču pred cerkvijo na Brezovici. (V primeru dežja bo prireditev v Zadružnem domu v Notranjih Goricah). V petek, 23. 6. ob 16.30 v OŠ Brezovica na otvoritev razstave akademskega slikarja domačina g. Izidorja Moleta (v počastitev praznika in odprta do nedelje 25. 6.) ob 19. uri na medobčinsko kresovanje pri Janezu Krstniku na Logu pri Brezovici, ter zvečer na veselico s kresom v Notranjih Goricah. V soboto, 24.6. ob 19. uri pa bo na Sveti Ani srečanje ob dnevu osamosvojitve z mašo za domovino in kresom. Na prireditve vas vabijo: Turistično društvo Lokvanj, Skavti Ostrorogcga jelena, KUD Janez Jalen, Mladinski klub Berda, KUD Rožmarin, Društvo^mladih občine Brezovica, Občina Brezovica, Mesarija Lajči, OŠ Brezovica in Preserje, Župnije Brezovica, Notranje Gorice, Preserje in Rakitna ter politične stranke zastopane v Občinskem svetu. Drago Stanovnik ZAHVALA Občina Brezovica in OŠ Brezovica izreka javno zahvalo vsem, ki so omogočili nakup sušilcev rok za sanitarije v OŠ Brezovica in sicer: Pekarna KOVAČ, Brezovica Zidarstvo in šamoterstvo VOGLER, Brezovica Avtomehaničarstvo SEVER, Brezovica Avtomehaničarstvo ŠPAN, Brezovica JOMAR, d.o.o., uvoz-izvoz, Brezovica Gostilna KOVAČIČ, Brezovica Gostilna KOPAČ, Brezovica Mizarstvo STRUNA, Brezovica OBČINA BREZOVICA ŽUPAN Drago Stanovnik OŠ BREZOVICA RAVNATELJ Edvard Velkavrh USTANOVNI ZBOR ZDRUŽENJA PODJETNIKOV V BOROVNICI X Dejavni tudi pri občinskem razvoju zaposlovanja doma ne bo. Glede na vse povedano so sklenili, da bodo ustanovili sekcijo Združenja podjetnikov občine Borovnica, v kateri bodo delovali podjetniki, samostojni podjetniki in obrtniki. Sedež združenja je v Obrtniški 2 v Borovnici. Izvoli so tudi sedemčlanski upravni odbor sekcije, v katerem so Franjo Modrijan (Elles) kot predsednik, in člani Franc Debe- tudi, da je med pomembnejšimi načrti v občini graditev blagovnice na lokaciji, ki jo zdaj delno zaseda Liko. Zbrane podjetnike je seznanil tudi s postavkami v občinskem proračunu. Podjetnike je zanimalo še marsikaj, zlasti razmišljanja v občinski uprayi o nadaljnjem življenju v občini. N.C. V gostišču Godec v Borovnici so se na pobudo iniciativnega odbora 1. junija sešli podjetniki, samostojni podjetniki in obrtniki borovniške občine. Razpslanih je bilo 70 vabil, saj je v sedanji borovniški občini registriranih nekaj nad 60 podjetnikov, prišlo jih je 22. Franjo Modrijan je v imenu iniciativnega odbora razložil cilje in organizacijska izhodišča ustano-vutve sekcije podjetnikov občine Borovnica. Dejal je, daje v Sloveniji trenutno registriranih skoraj 50.000 podjetnikov, ki zaposlujejo čez 40.000 delavcev in so pomembna gospodarska moč. To pomeni, da to tudi naloge združenj podjetnikov, da skrbijo za ustrezno organiziranost podjetnikov na krajevni ravni, zagotavljajo soodločanje o pogojih in razvoju podjetništva, preko gospodarske zbornice spodbujajo tudi odločanje v parlamentu in vladi na primer o bistvenih stvareh, ki zadevajo podjetja, se pravi o ustrezni obrestni meri, manj obremenjenih plačah, ugodnejših carinah itd. V razpravi so zbrani podjetniki, Borovniški podjetniki, v ospredju predsednik združenja Franjo Modrijan. opazno je bilo, da so se sestanka udeležili tudi predstavniki obeh najmočnejših podjetij v občini, Lika in Fenolita, predvsem poudarili, da združenje lahko uspešno pomaga pri pomembnih odločitvah v občinskem svetu. Od občine so zahtevali, naj v prihodnje določi smeri razvoja in da poseben poudarek zagotavljanju pogojev za podjetništvo in obrt v domačem okolju, ena izmed poglavitnih nalog občine je določitev lokavcije za obrtno-poslovno cono, opozorili so na problem urbanistične ureditve Borovnice in okolice, posebej pa so pdvedali, da bi bilo treba v prihodnje prednost pri oddajanju raznih del dajati domačim izvajalcem, ker plačujejo visoke davke in prispevke v borovniški občini, na primer prevozniki, arhitekti, lastniki gradbene mehanizacije itd. Potarnali so nad še vedno previsoko obrestno mero pri posojilih in ugotovili, da brez razmaha podjetništva tudi vec (s.p.), Tone Palčič (Jele K ITT), Alojzija Trček (Doget), Tone Gantar (G-alles), Slavko Turšič (Liko) in Slavko Gabrovšek (Sonet). Upravni odbor bo do prihodnje seje pripravil program dejavnosti in glavne usmeritve delovanja v sekciji. V upravni odbor združenja podjetnikov ljubljanske regije pa so izvolili Franja Modrijana. O prihodnjem razvoju borovniške občine je podjetnikov spregovoril še borovniški župan Andrej Ocepek, kije dejal, daje tega združenja vesel in od njega pričakuje uspešno sodelovanje z občinskim svetom. Programa občinskega razvoja za zdaj še ni, ker o tem še ni jasne predstave. Pač pa je obljubil, da bo združenje prejemalo od občine potrebna gradiva in vabila za seje občinskega sveta ter bo sproti seznanjeno s problematiko v občini. Omenil je PREDSTAVITEV KNJIGE MOST Pričevanje o trpljenju Borovniška občina je s tem, da je proslavila petdesetletnico konca vojne in s tem, da je ob tej priložnosti predstavila knjigo Vere Hutar »Most« počastila spomin na ljudi, ki so v vojnem vrtincu kot nedolžne žrtve sodnega umora tudi prispevali svoj delež k osvoboditvi. V večnamenskem prostoru borovniške osnovne šole se je zbralo veliko ljudi, ne samo Borovniča-nov, temveč tudi drugih. Prisluhnili so petju vrhniškega mešanega pevskega zbora, ki je s primerno pripravljenim sporedom zborovskih pesmi dostojno začel praznovanje. Navzoče, med njimi tudi številne udeležence narodnoosvobodilnega boja, predvsem pa še živeče obsojence s tako imenovanega preserskega procesa, je nagovoril borovniški župan Andrej Ocepek s pregledom medvojnih dogodkov v borovniškem koncu. Posebej se je dotaknil nekaterih poglavitnih medvojnih mejnikov in opozoril na delež, ki so ga ljudje iz borovniške doline prispevali k zmagi. Avtorico knjige o preserskem-procesu Most Vero Hutar, ki smo jo bolje predstavili že v prejšnji številčki Našega časopisa, je občinstvu v dvorani v imenu borčevske organizacija predstavila Dragica Turšič. Posebej je poudarila, s kakšno zagnanostjo je avtorica knjige zbirala podatke, da bi bilo njeno pričevanje dostojno časa, o katerem piše. Avtorica knjige Vera Hutar se je posebej zahvalila borovniške- mu županu Andreju Ocepku in direktorju in glavnemu uredniku založbe Enotnost Marjanu Horvatu, ki sta omogočila izid knjige Most. Potem se je ozrla v prvo vrsto in dejala: »Ko vas takole gledam, se vas spominjam, kako ste v družbi 69 nedolžnih obtožencev prirožljali v porotno dvorano okrožnega sodišča v Ljubljani, vklenjeni v lisice in verige. Med obtoženimi ste bili mladinci, skoraj otroci, stari 16, 17, 19, 20 let.« Potem je opisala, kako je v sedemdesetih letih hodila na obisk v borovniško dolino. Vsak je pripovedoval o trpljenju pri zasliševanju in v zaporih v Italiji: Franc Merlak, Rudi Gantar, Avgust Tomažin, mladoletni Ivan Pivk. Filip Rihar ji je izročil zvezek svojih pesmi. In še je naštevala ljudi in njihove usode. Na koncu pa je sklenila svoj nagovor z besedami. Namesto sovraštva in izdajstva naj med nami zavlada prijateljstvo in ljubezen. Če se srečamo, ponudimo sočloveku roko: »Dober dan, sosed, dober dan, prijatelj!« Prebrali so tudi pretresljivo pismo, ki ga je Ciril Gabrovšek pred ustrelitvijo pisal svoji ženi in sovjim otrokom. Spored je povezoval igralec Marko Simčič, za konec pa je nastopil še Jani Kovačič. Vsi preživeli obsojenci preserskega procesa so iz avtoričinih rok prejeli podpisan izvod knjige. Tistim, kijih zaradi starosti ali bolezni ni bilo, so jih prejeli kasneje. Taborjenje ob Kolpi Morda že veste, morda še ne, a vsekakor je res, da v Mladinskem klubu Slap v Borovnici pripravljamo enotedensko taborjenje, ki ga bomo pripravili poleti. Šli bomo na prijeten kraj ob Kolpi (Stari trg), kjer bomo počeli kaj pa- Ank metnega ali pa kaj neumnega, kakor se nam bo pač zazdelo. Kuhali si bomo sami (jasno, tudi pomivali), spali bomo v šotorih, hodili bomo po kočevskih gozdovih (beri: se pretepali s tamkajšnjimi medvedi), se kaj zanimivega pogovarjali, spoznali domačine, pa še mnogo drugih stvari bomo delali. Tema taborjenja in pogovorov bo: Strpnost. In kdo lahko gre z nami? Najprej člani kluba in nato še vsi drugi, ki bi si želeli preživeti pester teden v naravi. Ja, še to je treba napisati, da taborjenje načrtujemo v zadnjem tednu julija. Natančen načrt taborjenja bo znan naknadno (ena skupinica ga že divje pripravlja), prijavite pa se čim prej v klubu. Cena bo »tu mač« nizka. Vidimo se torej na naši jugozahodni reki! MK Slap Čebelarski praznik v Borovnici Pravi čebelnjaček s panji'pred šolo v Borovnici!! Borovniški čebelarji so 20. in 21. maja praznovali 90-letnico obstoja svojega društva in 13-letnico čebelarskega krožka. Podatki o čebelarjenju v borovniški kotlini segajo sicer mnogo dlje v preteklost — 200 let nazaj. Svoje društvo pa so organizirali leta 1905, kmalu po ustanovitvi čebelarske zveze v Ljubljani, med prvimi na Kranjskem. 20. maja je bila v večnamenskem prostoru v šoli slavnostna seja. Presenetili so nas številni obiskovalci iz Borovnice, pa tudi čebelarji od drugod. Starosta slovenskih čebelarjev prof. Edi Se-negačnik je kritično razgrnil izčrpno podobo slovenskega čebelarstva, ki ni rožnata. Pa ni bil kritičen samo zaradi čebel. Kaj bo s poljedelstvom, sadjarstvom, če ne bo čebel? Ženski zbor je ubrano zapel nekaj pesmi, krožkarji pa so povedali, kako delajo pii krožku, nekaj zanimivosti in pesem o čebelah. Janševo odlikovanje 3. stopnje so dobili dolgoletni zaslužni čebelarji: Franc Kahne, Jože Rajšp in Anton Osterc. Mlade čebelarje so nagradili z medenim darilcem. Po seji so si vsi ogledali čebelarsko razstavo: sat pod steklom s čebelami in matico, novo in staro čebelarsko orodje, stare panjske M w Anton Osterc je prejel priznanje. končnice, pa celo medveda s satom in še marsikaj. Koliko takih dragocenih spominov ljudje še hranijo po domovih! Bogato obloženo mizo z dobrotami so pripravile marljive kmečke žene, medico v poslikanih frakljih pa so natakali čebelarji. V sosednji učilnici so ob lepi zeleni trati (vrtnarstvo Rahne) prodajali čebelarske izdelke Polho-grajčani. Potem so čebelarji vse prisotne V BOROVNICI 23. JUNIJA POPOLDNE Sprejem za Valvasorjevo odpravo V Borovnici bodo v v petek, 23. junija popoldne ob treh pred gasilskim domom slovesno pričakali in pozdravili odpravo, ki odrine iz Litije čez dolenjske griče pri Cerknici na pot po Valvasorjevih poteh. Barona Valvasorja ni treba posebej predstavljati, kajti lepo je popisal Kranjsko v svojih delih. Zato ga pozna vsak šoloobvezni otrok. Kot tudi zaradi Valvasorjeve turneje tudi Bo-rovničani vsako leto bolje spoznavajo litijskega župana Mirka Kapljo. Če bo vreme in sreča, se bo tokrat že tretjič na koleslju pripeljal v Borovnico. Vsaj tako je obljubil pozimi v Litiji uredniku Našega časopisa. Konjeniki in konjske vprege z gosti se bodo v Borovnico pripeljali po Rimski cesti, Paplerjevi cesti in po Zalarjevi cesti do križišča, kjer bo krajša slovesnost pred borovniškim gasilskim domom. Tam jim bo zborček aktiva kmečkih žensk zapel nekaj pesmi, pozdravil jih bo tudi borovniški župan. Nato bodo konjeniki šli naprej po Ljubljanski cesti, zavili na Obrtniško in se čez nogometno igrišče na mahu napotili spet na cesto in od Škorpijona navzdol na mah ter potem do Bistre. Po ogledu gradu se bodo vrnili v Borovnico in prenočili na Dražici. Naslednje jutro bodo šli naprej - kot imajo vsako leto navado -proti Ljubljani. Seveda čez brezovško občino. Zatorej Borovnicam, pozdravite goste, ki pridejo k nam čez hribe iz Litije. povabili v šolsko zbornico k obloženim mizam, ki so se kar šibile pod dobrotami, ki so jih spekle žene. Tudi pijače ni manjkalo. Petje, klepet, razgovori so se raz- prikazali, kaj delajo na nekaK področjih, kjer je to mogoče je učno-vzgojni proces mn« prezapleten in je razstava lat* njegov manjši, površinski Prikazali so lepo, urejeno, p" kod izčrpno. O tem pa bi bil' treben nov, poseben članek. Še nekaj: Zadnji del čebelarf prireditev bo v petek, 23. junij1 Mavčevi dolini. Ob 21.45 bo zakurili kres. Tudi lačni in žeji" boste. Čebelarsko društvo Borovfl Borovniški župan izvroča občinsko priznanje (prvič podeljeno) predsedniku ČD Antonu Rahnetu. tegnili pozno v večer. Opazovalec od strani je bil kar nekajkrat presenečen: tolikšno zanimanje ljudi, sproščeno vzdrušje, odlična organizacija, veliko brezplačnega dela povsem anonimnih Borovniča-nov. Torej ni res, da so ljudem denar in koristi edini cilj in vrednota. Še nekaj je pripomoglo k uspelemu praznovanju. Šola je priredila dan odprtih vrat. V učilnicah so OB 90-LETNICI ČEBELA« SKEGA DRUŠTVA BOR<^ NIČA SE BOROVNIŠKI O BELARJI ZAHVALJUJEM' NASLEDNJIM DAROVAl CEM: Ellesu, Medexu — Intern* tional, občini Borovnica, P* grebni službi Pieta, Resonan' Consalt, Termotomu, IGZ-1* ženiringu, Čebelarstvu Polh* Gradec, Balcancaru, KameC Vrtnarstvu Rahne, gospodu M* ražu, trgovini Jurček, Kovina1' i stvu Mikuž Niko, Osnovni šo> , Borovnica ter vsem tistim d« | brini ljudem, ki so nam pomaga i li pri izvedbi razstave in sla*' 1 t nostne seje. Ne smemo pozabiti članic Aktiva kmečki' žena, ki so nam prepevale in sf delovale na razstavi. 40 LET BOROVNIŠKEGA VRTCA Preživeli smo čudovit teden V vrtcu v Borovnici smo praznovali 40-letnico vrtca. Vsak dan smo pripravili otrokom praznični program. V ponedeljek nas je lepo sončno vreme zvabilo z avtobusi na Pokojišče. Na izlet so šli prav vsi otroci. Od jasli do male šole, povabili smo tudi Brežane. Imeli smo slavnostno podelitev športnih diplom, še najbolj smo se razveselili piknika. V torek nas je zabaval ansambel Kalimero. Otroke je pritegnila k sodelovanju voditeljica Mojca. V sredo smo si šli ogledat prvi vrtec na Stari postaji — Drašler-jeva hiša, nato pa smo imeli v Mavcovi dolini prave Coklarske igre ob naši zastavi. Imeli smo veliko zabavnih iger. Tudi ta dan so nas obiskali otroci iz Brega. V četrtek nas je pozdravilo deževno vreme, zato smo odšli ustvarjat v TVD Partizan. Tam smo risali v različnih tehnikah, risbe smo razstavili na naši razstavi. V petek je bil najbolj sladek dan. Vsaka skupina je dobila svojo torto. Z njo smo se posladkali. Popoldne smo plesali in peli ob ansamblu Johnny's band. V sob" to smo imeli razstavo v šoli. I proslavi smo šli na otvoritev ra! stave v vrtec. Otroke so pred vi cem čakali zapravljivčki! To je bj lo posebno doživetje, da soji lahko s konji vozili po Borovnic V nedeljo smo imeli ves d| razstavo, popoldan se je odvija" likovna delavnica z gostom Slav; kom Pristavcem. Tako.smo prež' veli pester teden. Preko celega tedna so nas obi* kovale tovarišice iz drugih enot Mija Ocepc Zahvaljujemo se vsem, ki s« kakorkoli pomagali pri praznovanju in pripravi razstave (stari predmeti, kulinarika, slike, vrt' narstvo Rahne, Tiskarna Arna. Zahvaljujemo se voznikom za-pravljivčkov, posameznikom, ki so pomagali s finančnimi sred' stvi: FENOLIT, ELLES, FRANC DEBEVEC, JURČEK, MMM, KOCKA IN DOO. Za pomoč se zahvaljujemo tudi upravi VVZ Antonije'Kucler, Vrhnika._J Občina Borovnica, Paplerjeva 22, 61353 Borovnica RAZPISUJE ZBIRANJE PONUDB za vzdrževalna dela na objektu Paplerjeva 22 v Borovnici. K sodelovanju vabi izvajalce za 1. vzdrževanje a) vodovodne in toplovodne instalacije, b) elektroinstalacije, c) pleskanje, d) mizarska dela, e) zidarska dela, f) krovska in kleparska dela. V poštev pridejo tudi skupne ponudbe za vsa omenjena vzdrževalna dela. 2. nakup pohištva, 3. nakup opreme. Informacije po telefonu (061) 746126 ali osebno ogled v objektu 26. in 27. junija 1995 od 16. do 19. ure, na občini Borovnica. Zbiranje ponudb bo do 30. junija 1995. Javno odpiranje ponudb bo 4. julija 1995 ob 19. uri na sedežu občine. Župan občine Borovnica Andrej Ocepek jIjunij 1995 BOROVNICA NAŠ ČASOPIS 9 w )\ PROSLAVA 110-LETNICE GASILSKEGA DRUŠTVA BOROVNICA Priznanja ob visokem jubileju v večnamenskem prostoru bolniške osnovne šole je bila to-yat drugačna publika kot obilno. V petek zvečer so se tam zbrali ljudje v gasilskih paradnih Uniformah, kajti praznovanje na a način dobi še slovcsnejši obraz, načeli so borovniški pevci s him-n°> nato je slavnostno omizje na ° kadar se kraju zgodi nesreča, aJ(i gasilci so tisti, ki nesebično pomagajo. . Andrej Ocepek je zato gasilcem '2ročil posebno občinsko plaketo, pomeni najvišje priznanje v °bčini za opravljeno delo in za ve-"Ke zasluge. . Obenem je izkoristil tudi pridnost za to, da je častnemu čla-?u GD Borovnica Franju Modri-Janu izročil občinsko priznanje. Zbranim je nato govoril predsednik društva Ciril Kos. Njegove besede objavljamo posebej v okviru. Za njim je besedo povzel predstavnik podjetja Liko Vrata Stane Berčič in borovniškim gasilcem zaželel še veliko uspehov. Spomnil je tudi na nesreče, ki so v minulem obdobju zadele nekatere obrate in pri katerih so se gasilci zelo izkazali. Zbor je pozdravil tudi Franjo Modrijan, tokrat v imenu Ellesa. Prav prikupen je bil nastop desetine mladih gasailcev, ki so z recitacijo pokazali, kako dobro obvladajo gasilska opravila tako v besedah kot v dejanjih. Posebej se je predstavil še Marko Kos s pesmico Borovniški gasilec. Po podelitvi priznanj za dolgoletno službovanje in drugih priznanj je za mikrofon stopil predsednik Gasilske zveze Slovenije NAGOVOR PREDSEDNIKA PGD BOROVNICA CIRILA KOSA Vrednote prenašajo tudi na mlade V slavnostnem govoru na slavnostni seji PGD Borovnica ob 110. obletnici, je predsednik društva in tajnik Gasilske zveze Vrhnika Ciril Kos med drugim na začetku dejal, daje ob petdesetletnici konca morije morda njihovo slavje manj pomemben dogodek, vendar je vsekakor vreden slavja, saj so tako gasilci kot prebivalci Borovnice upravičeno ponosni na vse, kar so gasilci naredili za kraj. Nadaljeval je med drugim takole: »V daljnem času, kamor segajo začetki našega društva je bila Borovnica majhna vas, v kateri je živelo pretežno kmečko prebivalstvo. Domačije so bile raztresene po mnogih zaselkih, zaradi slabih poti so bili ti kraji dosti bolj oddaljeni, kot so danes. Vas so prizadele mnoge naravne nesreče, pa tudi požari. Se posebej ob velikih požarih tudi pomoč ni pomagala, saj ni bilo ustrezne opreme, akcije pa so bile neorganizirane. To je vzpodbudilo nekatere borovniške može, da so ustanovili gasilsko društvo, ki se je takrat imenovalo NARODNA BRAMBA. Med ustanovitelje prištevamo: Franca Verbiča z Dola, Franca Paplerja, Franca Kovačiča in Ivana Telbana iz Borovnice, Miho Mavca iz Dražice ter Blaža Kajnca. Osnovna naloga je bila usposabljanje članov društva za ravnanje s pripomočki za gašenje in osveščanje ljudi, da bi se znali varovati pred požari. Do drug svetovne vojne seje število članstva nenehno povečevalo, večala pa seje tudi njihova usposobljenost. Med vojno je bila skoraj vsa oprema uničena ali izgubljena, zato je bila prva skrb gasilcev po vojni, ponovno zbrati razneseno opremo in usposobiti desetino za gašenje. Kmalu po vojni je bil obnovljen gasilski dom in zgrajen nov stolp za sušenje cevi. Z razvojem Borovnice in njene industrije so se povečale tudi naloge društva. Ustanavljala so se industrijska gasilska društva, pa tudi v prostovoljnem društvu se je večalo število članov, oprema je postajala vedno bogatejša. Po zapiskih je bilo v borovniški kotlini v zadnjih štiridesetih letih več kot 50 večjih ali manjših požarov, v katerih smo gasilci reševali družbeno in zasebno premoženje, zagorele so hiše, kozolci, seniki in tudi gozdovi. V društvu pa se zavedamo, da gašenje požarov ni naša edina naloga. Naše delo je tudi preventiva, nadzorovanje opremljenosti zgradb za gašenje požarov, kontrola prevozov in hranjenje vnetljivih tekočin, oskrba z vodo v sušnih časih in druga pomoč, ki je potrebna človeku v stiski. Naša stalna skrb je gasilski podmladek, saj se zavedamo, da bo delovanje uspešno le, če se bo izkušenosti starejših članov neprestano pridruževala svežina mladih ljudi, ki so pripravljeni delati. Veliko dela je bilo opravljenega tudi v zadnjih desetih letih, ki jih v društvu lahko označimo za najbolj delavna na vseh področjih. Dom je bil sicer odprt, potrebnega pa je bilo še veliko dela za njegovo dokončanje, od izdelave stropov, centralnega ogrevanja in drugih manjših del, zgradili smo shrambo kot prizidek k domu. Gasilsko društvo Borovnica je v tem času dobilo sodobno avtocisterno, prvo te vrste v našem sektorju, dobili pa smo tudi novejše orodno vozilo. Nenazadnje moramo omeniti pravkar asfaltirano dvorišče pred domom, kar daje domu še posebej lepo dokončno podobo. Za to se moram zahvaliti vsem, ki so od ideje do realizacije prispevali, da se je to delo opravilo tako hitro. Velikih besed kot so: edinost, sreča, sprava, gasilci nimamo le na jeziku. S svojim delom za skupnost smo gotovo tudi mi nekaj pripomogli k slovenski pomladi. Ernest Evry in v daljšem nagovoru povzel vsebino gasilskega delovanja v Sloveniji. Tudi borovniške gasilce je spodbujal k temu, da pri svojem prizadevanju vztrajajo, se strokovno izpopolnjujejo in opravljajo poslanstvo, zaradi katerega se zbirajo. Omenil je tudi zakonodajo, ki gasilcem ureja društveno življenje in jim ne nazadnje reže tudi denarna sredstva za delovanje. Izkoristil je tudi priložnost in gasilskemu društvu Borovnica izročil spominsko priznanje. Slavnostni zbor je pozdravil tudi predsednik Gasilske zveze Vrhnika Ivan Turk, ki je dejal, da jim želi vso srečo tudi za naprej in omenil, da bodo - dokler bo tako -še delovali skupaj pod streho Gasilske zveze Vrhni!- Zanimivo je tudi, da je prav na dan slavja prišlo iz Ljubljane dvoje imenovanj: Tone Telban in Ciril Kos sta postala gasilska častnika I. stopnje. Po slavnostnem delu so se borovniški gasilci in njihovi prijatelji še dolgo v noč zadržali v prijaznem pogovoru, čeprav jih je čez dva dni, tako so vsaj mislili, čakalo še veliko slavje. Tega pa je žal skazilo vreme: dež je vso nedeljo dopoldne lil ko za stavo, prenehal je šele tedaj, ko bi morala začeti parada, pri čemer bi morali krstiti novo orodno vozilo in blagosloviti kip sv. Florijana, ki gaje podarila Katja Kos, stal pa bo v niši na pročelju doma. Za parado bi potem vreme še kar bilo, toda popolnoma blaten je bil večnamenski prostor v Mavčevi dolini, kjer naj bi bila potem veselica. Zunanja slovesnost bo torej na drug datum, o čemer bodo prijatelji borovniških gasilcev pravočasno obveščeni. Trdijo pa, da že razmišljajo, kako bi ulcrotili vreme tudi tako, da bi prekrili na novo asfaltirani prostor pred domom. Priznanja ob 110 letnici PGD Borovnica Priznanje za 10-letno službovanje prejmejo: 1. Bojan Lavrečnič 2. Jože Palčič 3. Bogomir Pelko 4. Igor Trček 5. Anton Trček 6. Grega Trček 7. Benjamin Pezdir 8. Matjaž Tihel 9. Damjan Podržaj 10. Marjan Suhadoinik 11. Katja Kos in 12. Ema Debevec Priznanje za 20-letno službovanje: 1. Pavle Švigelj 2. Jože Kos 3. Janez Debevec 4. Jože Trček Priznanje za 30-letno službovanje: 1. Janez Garin 2. Stane Brož 3. Tončka Brož Priznanje za 40-letno službovanje: 1. Lenarčič Anton 2. Ludvik Gantar in 3. Jože Brenčič Občinska priznanja II. stopnje 1. Damjan Podržaj 2. Matjaž Tihel 3. Benjamin Pezdir 4. Grega Trček 5. Igor Trček 6. Jože Palčič 7. Marjan Suhadoinik in 8. Anton Trček Občinska priznanja I. stopnje: 1. Viljem Mevec 2. Viktor Ružič 3. Jože Trček 4. Franc Repar 5. Franc Grmek 6. Anton Lenarčič in 7. Anton Petelin Veteranska priznanja 1. Anton Petelin 2. Franc Grmek 3. Franc Repar 4. Anton Lenarčič 5. Herman Vratuša REPUBLIŠKA PRIZNANJA PLAMENICA III. STOPNJE VILIJEM MEVEC. Član društva je od leta 1969, največ svojega časa posveča operativnemu delu. Njegova predanost gasilstvu se kaže tudi v njegovi družini, saj je tudi otroke navdušil za gasilstvo. PLAMENICA III. STOPNJE ANTON TELBAN. Član društva je več kot 20 let. Aktivno je sodeloval pri gradnji in dokončanju doma. Je tudi šofer orodnega vozila. ODLIKOVANJE I. STOPNJE FRANC DEBEVEC. Ves čas je član Upravnega Odbora društva, kjer pomaga s svojimi dolgoletnimi^izkuš-njami, bil je tudi podpredsednik Občinske gasilske zveze Vrhnika. PLAMENICA I. STOPNJE STANISLAV BROŽ. Član društva je od leta 1963, ves čas aktivno deluje in se izobražuje, saj je častnik I. stopnje. PLAMENICA I. STOPNJE LUDVIK GANTAR Z leti pridobljeno znanje, njegova moč in volja je bila zadostni razlog, da je postal poveljnik društva. PLAMENICA I. STOPNJE CIRIL KOS. V času njegovega predsednikovanja društvu je ob nesebični pomoči ostalih članov društva bil zgrajen nov dom, nabavljena av-tocisterna, lansko leto pa je bilo zamenjano staro orodno vozilo z novejšim vozilom. Bil je tudi načelnik civilne zaščite v Borovnici, sedaj je že tretje leto tajnik občinske gasilske zveze Vrhnika. Gasilski praznik v Borovnici bo 25. junija Borovniški gasilci so parado, krst novega orodnega vozila in blagoslov kipa sv. Florjana, torej ves zunanji del slovesnosti ob 110. obletnici društva, zaradi dežja predstavili na nov datum, na nedeljo, 25. junija, prav tako ob 15. uri. Vabijo vse Borovničane in'okoličane in seveda sosede iz okoliških občin. Po uradnem delu bo na večnamenskem prostoru v Mav-covi dolini veselica. Igral bo ansambel bratov Poljanšek. »STADION NA DOLU« SE POLEPŠUJE Spet nogomet v Borovnici Uradne ure na borovniški občini Od 19. junija naprej bodo na borovniški občini uradne ure za stranke po naslednjem razporedu: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure ob torkih od 16. do 19. ure. Kot smo napisali že v eni prejšnjih številk Našega časopisa, so nogometaši v Borovnici spet dejavni. V upravni odbor kluba so prišli nekateri mladi, ki so pokazali pripravljenost narediti nekaj za svoj kraj, in po petih letih neaktivnosti in zanemarjenosti celotnega objetka »stadion na Dolu« dobiva drugačno podobo. Trenutno delamo na izboljšanju travnate površine igrišča, postavitvi ograje in slačilnic za igralce. Dela pa je še veliko, zato prosimo vse prijatelje športa in še posebej nogometa, ki jih je bilo vedno veliko, PASJI AZIL NA DOLU da nam pomagajo. Hvaležni bomo vsake materialne ali pa finančne pomoči (na št. Ž. R. NK Borovnica 50110-678-54469). Že vnaprej se vsem, ki boste kakorkoli pomagali, da se bo nogomet v Borovnici ponovno igral, zahvaljujemo, še posebej hvala pa naši novi občini, kije pokazala veliko posluha za naše težave, tako da vsi verjamemo, da se bomo jeseni ponovno vsi skupaj srečevali na Dolu in navijali za naše — za Borovnico! Športni pozdrav! Rok za ureditev razmer OB KRESU IN DNEVU DRŽAVNOSTI Koncert vseh borovniških zborov na Bregu Kar nekam tradicionalno je postalo, da borovniški pevci - in Borovnica je od nekdaj slovela po dobrih pevcih - na večer pred kresom pripravijo lep kulturni večer. To se je zdaj nekaj let dogajalo v podružnični cerkvi sv. Janeza Krstnika v Zabočevcm, kjer so pripravljali koncerte moškega zbora. Letos, ko je Borovnica občina, so sklenili kresni večer in ne nazadnje tudi dan državnosti, ki je nekaj dni zatem, proslaviti z večjim kulturnim dogodkom, katerega organizacijo je prevzelo Kulturno društvo Borovnica. Tako bo 23. junija ob osmih zvečer v gasilskem domu na Bregu revija vseh borovniških pevskih zborov. Ko so koncert pripravljali, so ugotovili, da prepevanje sploh ni zamrlo, temveč da potrebuje novih spodbud, tudi takih, kot je vsakoletna predstavitev dosežkov. Zbori seveda veliko nastopajo, toda za tak skupeni nastop so se letos prvič odločili. Nastopili bodo: moški pevski zbor Štinglc, ki ga vodi zborovodja Stane Knap, mešani pevski zbor sv. Marjete, ki ga vodi Rudi Cerk, zbor aktiva kmečkih žensk, dva cerkvena zbora, mladinski mešani pod vodstvo Eda Bregarja in otroški pod istim vodstvom. Nastopil bo oktet Ljubljanskih mlekarn, nato še pevski zbor Društva upokojencev Borovnica, za konec pa še otroški pevski zbor osnovne šole dr. Ivana Korošca. Na sporedu ima zbor po dve pesmi, edino Štinglci in šolski otroci bodo zapeli po tri. Vsekakor gre za pomemben dogodek v borovniškem kulturnem življenju, zato vabijo vse Borovničane, naj si vzamejo čas in jih pridejo poslušat. Po tem koncertu v obnovljenem gasilskem domu na Bregu, ki postaja vse bolj tudi kulturno središče kraja, vabijo čebelarji vse nastopajoče pevce h kresu v Borovnico v Mavčevo dolino. Občinski svet v Borovnici se je takoj, ko seje razvedelo.daje Milena Močivnik iz Bukovžlaka pri Celju preselila pse v domačijo na Dolu pri Bistri, sešel na izredni seji, od republiške veterinarske uprave pa zahteval, naj mu poroča, kaj je storjenega za zaščito tako živali kot ljudi v tem območju. Potem, ko je ugotovil, da na podlagi inšpekcijskega pregleda objekti ne ustrezajo za takšno koncentracijo živali, ki so ob tem že zaprte, sklenil, da daje imetnicam psov, kot trdijo jih je več, naj v 45 uredijo zadeve, da bodo zadostile vsem predpisom. Če to ne bo urejeno, se morajo po tem izseliti z živalmi vred. Naslednji dan po izredni seji sveta je republiški veterinarski inšpektor dr. Mihael Vengušt, ki je prišel na izredno sejo, ob navzočnosti medobčinskih veterinarskega in sanitarnega inšpektorja obiskal domačijo, kjer so zdaj naseljeni psi. Imetnicam je bila izročena odločba inšpekcije, iz katere je razvidno, da objekt ni primeren za pasje zavetišče. Zdaj torej teče rok, v katerem se mora vse urediti. Zadeva je medijsko zelo odmevna. Tačas za naslednjo sejo občinskega sveta pripravljajo odlok o reji psov na območju občine Borovnica. Odlok predvideva nekatere ukrepe, s katerimi naj bi zavarovali zdravje tako ljudi kot živali v tem območju. i: pravna država! Rad imam živali, rad imam urejenost, varnost. Smilijo se mi psi, ki jih kot mačka mlade prevažajo iz kraja v kraj, nazadnje v Bistro pri Borovnici. Smilijo se mi ljudje, ki menijo, da živijo v urejeni pravni državi, da v novih občinah o čem samoupravno odločajo, pa se jim zgodi tole: Pred nekaj meseci je takratna občina Vrhnika prepovedala kakršnokoli dejavnost za naselitev psov v občini. Pred nekaj tedni so svetniki nove občine Borovnica prisluhnili splošnemu mnenju Bo-rovničanov in ponovno prepovedali naselitev psov v Bistri. Pa so psi vseeno pristali v Bistri: policiji, veterinarskemu inšpektorju na očeh ter ljudskim samoupravlajlcem in pravni državi navkljub! Neverjetno, če ne bi bilo resnično! Prav zanima me, koliko časa se bo vlekel spopad, kakšna sredstva bodo v njem uporabljali nasprotniki, kakšen bo izid in predvsem, kako bo to vplivalo na občutek varnosti, na državljansko zavest (najprej ljudi, šele potem psov). Uboga naša država Slovenija! Stane Novačan, Borovnica, Mikuževa 10 OB 40. OBLETNICI RIBIŠKE DRUŽINE Mladi ribiči pripravili razstavo Dvorana Doma Karla Grabelj-ška je bila kar pretesna za vse prisotne na otvoritvi razstave ob 40. obletnici Ribiške družine Vrhnika, kije bila v ponedeljek, 29. maja 1995. Razstavo so pripravili učenci razredne stopnje osnovne šole Ivana Cankarja, ki obiskujejo ribiški krožek v okviru šolske interesne dejavnosti. Že pred petimi leti je na pobudo Marine Blatnik-Mohar pričel delovati ribiški krožek, ki ga še sedaj uspešno in prizadevno vodi Jana Rus. Takratna prva generacija je uspešno opravila interne ribiške izpite, sedaj jim sledi že druga generacija. Letos je v dve skupini šolarjev — ribičev vključenih 40 mladih učencev. Ribiška družina Vrhnika, ki letos praznuje 40. obletnico, je pripravila razpis za pisne in likovne izdelke na temo Naše ribe, vode in okolje. Učenci razredne stopnje osnovne šole Ivana Cankarja so se polnoštevilno odzvali ter pripravili veliko otroških slik, raznih izdelkov in pisnih prispevkov. Otroci so res neposredno in brez gradami. Najboljše tri pisne prispevke so napisali: L nagrada: Ana Osredkar, 4. g; 2. nagrada: Daša Mohar, 3. f; 3. nagrada: Mojca Veršič, 3. a; Najboljše likovne izdelke pa so pripravili učenci 4.a razreda, drugi so bili učenci 2.g in tretji učenci 2.e razreda. S. S. Otvoritve razstave so se udeležili malo »stari« in malo «mlajši« ribiči vrhniške ribiške družine. Daša Mohar iz 3. f in Ana Osredkar iz 4. g s svojima knjižnima nagradama na II. in I. mesto nagrajenih pisnih prispevkov na temo Naše ribe, vode in okolje. sprenevedanja, tudi kritično, v svojih delih razmišljali in ocenili, kako skrbimo za naše vode, ribe in okolje. Iz vseh izdelkov je tako nastala zanimiva razstava, ki jo je postavila Milena Oblak-Erznožnik. Na otvoritvi razstave so ribiči nagradili naboljše tri pisne in likovne prispevke s knjižnimi na- RIBIŠKA DRUŽINA VRHNIKA PRAZNUJE 40. LETNICO v soboto, 24. junija 1995, ob 9.30 uri pri Domu ribičev v Sinji Gorici PROGRAM 9.30 — igra Pihalni orkester Vrhnika 10.00 — Zdravljica — igra Pihalni orkester Vrhnika — Slavnostni govor predsednika družine Slavka Česna — Pozdravni govor predsednika Športne zveze Vrhnika Igorja Novljana — Pozdravi gostov ,, l_0Q3Ški oktst — OŠABNA VRHNIČANKA — MOJA REKA, avtor dr. Tomo Korošec nastopajo: Boris Kralj, Katarina Geroni, Marjan Hrestak — Logaški oktet — Podelitev priznanj RD Vrhnika — Ljubljanski plesi — AFS France Marolt — Pogostitev IZVRŠNI ODBOR RD VRHNIKA Voda je vir življenja Voda je vir življenja: »To pomeni, da so vsi ljudje in živali in tudi ostala narava odvisna od vode, saj brez vode ni življenja.« Veliko ljudi dela v tovarnah, ki onesnažujejo naše okolje. Okolje onesnažujejo tudi razna vozila, npr. avtomobili, tovornjaki, avtobusi in avioni... Zdaj so že izumili naprave, ki zmanjšujejo onesnaževanje narave. Tovarne, ki nimajo čistilnih naprav, so še vedno onesnaževalci našega okolja. Onesnaževanje narave škoduje tudi našim vodam, posebno podtalnicam, katere se črpajo za uporabo Ljudem in živalim. Posebno so ogrožene ribe in tudi divje race v potokih, rekah in tudi močvirjih. Na morju so veliki onesnaževalci veliki tankerji, posebno ob nesrečah. Takrat se razlijejo ogromne količine nafte, kije črpana iz zemlje. Za čistočo vode in bregov, kijih onesnažujejo razni neodgovorni ljudje, pa skrbijo društva, med njimi tudi ribiško društvo, ki ob raznih akcijah čistijo bregove in pobirajo pomrle ribe iz onesnaženih voda. Zato je dolžnost vsakega izmed nas, da skrbimo za naše okolje in čistost voda. Jaz pa vsem mojim prijateljem in drugim ribičem želim še naprej dober prijem. Rok Groznik LEP IJEPUES d.c.e. proizvodnja storitve UlH TVlll.l Jože lonnan lastnik pcdJeUa 61343 OCRCV1NICA PaiHerfeva 1C tel: ©61/14 63 C5 Prenosni zložljivi stol PIKNIK in miza PIKNIK Izdelano iz masivnega trdega lesa. Barva je vodood-porna in okolju prijazna. Zložena garnitura vam zavzame zelo malo prostora. Zložljivi ležalni stol KAJA Iz masivnega bukovega lesa in platna. Prebarvan je z vodoodporno barvo v različnih barvah. Zunanje dimenzije zloženega ležalnika: dolžina 130,5 cm, širina 61,5 cm in debelina 5,5 cm. Piknik stol NIKA Iz masivnega trdega lesa in platna. Pobarvan z vodoodporno in okolju prijazno barvo v različnih barvah. Sestavljen je iz dveh delov, sedišča ih naslonjala. Je zelo praktičen za nošenje (kot torba). Vsi izdelki imajo certifikat p ustreznosti. Vprašajte po izdelkih v lesnih in športnih trgovinah ter pri izdelovalcu. Se priporočam. STIRIDESETLETNICA RIBIŠKE DRUŽINE Voda ni za enkratno uporabo Štiri desetletja obstoja in delovanja predstavlja za Ribiško družino Vrhnika obdobje nenehnega prizadevanja za napredek in razvoj sladkovodnega športnega ribolova na območju ribolovnih voda, s katerimi gospodari ribiška duržina. Ob teh prizadevanjih smo dosegli lepe uspehe pri vzgoji športnih ribičev in ohranjanju avtohtonega ribjega življenja v naših vodah. Manj uspešni pa smo bili pri varovanju voda in okolja" saj smo doživljali težke poraze z nečisto industrijo, ki brezobzirno uničuje naše čiste vode. Nenehen nadzor Ribiško družino je ustanovilo pred štiridesetimi leti 27 članov zanesenjakov, ljubiteljev športnega ribolova in ljubiteljev narave. Z leti je število članov nenehno naraščalo, tako da šteje družina sedaj 218 članov in 69 mlajših ribičev. Družino uspešno vodi že vrsto let njen predsednik g. Slavko Česen. Za uspešno gospodarjenje in razvoj družine skrbi upravni odbor skupaj z gospodarsko, tekmovalno in disciplinsko komisijo ter komisijo za varstvo okolja. Pomembno vlogo pri varovanju voda in ribjega življenja pa predstavlja tudi 15 ribiških čuvajev, ki nenehno kontrolirajo izvajanje športnega ribolova, ugotavljajo krivolovce in druge kršitelje na vodi in ob njej ter jih prijavljajo pristojnim organom. Vse društvene in družabne dejavnosti se odvijajo v prelepem ribiškem domu SULEC v Sinji Gorici ali pa v neposredni okolici doma. Dom je bil dograjen leta 1992. Vanj pa smo ribiči vložili ogromno svojih sredstev in 16.500 ur prostovoljnega dela. Da bi ohranili ribji živelj v naših vodah, smo v zadnjih desetih letih vložili v naše potoke in reke 720.930 kosov zaroda, 223.440 mladic in 195.485 odraslih rib v skupni vrednosti 63.862.628 SIT. Za poribljavanje voda in reševanje rib v sušnih obdobjih ali pomorih, za vzdrževanje in čuvanje ribjih drstišč ter vzdrževanje ribnikov, pa smo člani opravili še 12.500 ur prostovoljnega dela. Številke vloženih rib v reke in potoke so zavidljive, vendar je stalež rib v vodah dosti manjši od številčnega prikaza. Vzrokov za tako stanje pa je več. Onesnaževanje Onesnaževanje z industrijskimi odplakami se nadaljuje, čeprav se industrija trudi in zmanjšuje emisije odplak v reke in potoke. Povečujejo se emisije komunalnih odplak ter čezmerna in pretirana uporaba pesticidov v kmetijstvu. Zaradi naštetih vzrokov in malomarnosti ljudi je prišlo do 21 večjih poginov rib v Ljubljanici, Bo-rovniščici, Hribškem potoku, Lo-gaščici, Podlipščici, Tojnščici in Primčevem potoku. Najbolj na udaru je bila Mala Ljubljanica in Ljubljanica vse do Podpeči in naprej proti Ljubljani ter Borovniš-čica. Nekajkrat so v naštetih vodah ribe popolnoma izumrle. Katastrofalni pogini so se vrstili od leta 1967 pa vse do leta 1984. Takrat sta IUV Vrhnika in Fenolit Borovnica delala s polno paro. Kolektivi so se veselili delovnih zmag, ribiči pa smo bili grobarji in z žalostjo pobirali na tisoče kilogramov poginulih rib ter jih zakopavali na za to prirejenih deponijah. Po letu 1980 seje stanje pričelo izboljševati, IUV Vrhnika ter Fenolit Borovnica nenehno izboljšujeta kakovost svojih odplak. Fenolit je dogradil krožni zaprt sistem odpadnih voda, IUV pa je prestavil izpuste odplak v kolek-tor na Tojnicah. Kljub temu pa bodo morali postoriti še marsikaj za čistejšo tehnologijo v sami tovarni. Vse večjo nevarnost pa predstavljajo komunalne odplake, ki nenadzirano bruhajo velike količine fosfatov in drugih snovi v reke in potoke. Vrhnika nujno potrebuje čistilno napravo odpadnih voda in centralno komunalno deponijo. Ribiči se zavedamo, da je to hud finančni zalogaj za Vrhniko, vendar je to nujno zlo, če hočemo, da bodo prihodnji rodovi lahko živeli ob čistejših vodah in potokih. Voda je vir vsega življenja in je nedopustno, dajo posilju-jemo, saj nam ni dana za enkratno uporabo, temveč je last in bogastvo vseh rodov. nih potokih, vse ostale avtohton ribe, kot so sulec, ščuka, lipa" platnica, podust in krap, pa kup^ jemo v ribogojnicah in jih vlag' mo v najbolj ogrožene vode. Ribiški trizem Radi bi razvili tudi ribolov«1 turizem. Zaradi onesnaženosti vO' da in z majhnim naravnim prl' rastkom rib si tega ne moretff privoščiti. Ribiški turist si želi I ste vode in kapitalni ulov, pred', vsem salmonidov. Naša goreča Ž? lja je, da bi ribiškemu turistu <° tudi omogočili. Pri tem pa bo*1 morali svoje doreči tudi industry ja, kmetijstvo, komunala ter pr)' stojne občinske strukture, saj & stih voda ribiči sami ne morem0 narediti. Že sedaj pa lahko mai)) zahtevni ribiški turist z dnevno 1 bolovno karto lovi ciprimide 9 vrhniških ribnikih (opuščenih g'1' nokopih). Tudi družabno življenje se v H biški družini odvija v lepo uref nem ribiškem domu. Vsak ribič I lahko poveseli v družbi sotovafl' šev, znancev ali v družinske!" krogu. Krona družabnosti pa pl vsakoletna ribiška veselica in da" *:kuT% m. tet- • v V lanskem letu je bila dograjena čistilna naprava v Borovnici. Žal pa iz nam neznanih razlogov ne obratuje. Društveno življenje Društveno življenje je v RD razdeljeno na posamezne sekcije. Tekmovalna sekcija je zelo uspešna, saj se tekmovaici člani RD udeležujejo skoraj vseh razpisanih tekmovanj v Sloveniji. Tekmovalci so dosegli vidne uspehe, kar dokazujejo številni pokali v ribiškem domu. Zelo uspešna je tudi sekcija mlajših dečkov in deklic. Neutrudna mentorica ga. Jana RUS jih teoretično in praktično seznanja z abecedo vedenja ribičev, medsebojnega tovarištva, ribiško zakonodajo ter praktičnim lovom rib. Na ta način se mladi uspešno pripravljajo na zrelostna leta, ko bodo postali samostojni ribiči. Zelo delovna je gospodarska komisija. Na podlagi petletnega načrta gospodarjenja z vodami vsako leto izdela gospodarsko gojitveni načrt za poribljavanje naših rek in potokov. Nekaj potočne postrvi vzgojimo v naših gojitve- ribičev. Res je, da takrat ribici predvsem neutrudno delajo, veselijo pa se obiskovalci, prebivalci Vrhnike in okolice. In prav je tako, saj je dobiček od veselice v celoti namenjen izključno za poribljavanje naših voda. Se in še bi lahko naštevali dejavnosti ribiške družine, pa naj bo dovolj. Tako kot teče življenje v ribiški družini od njene ustanovitve naprej, po drugi strani ugaša življenje naših ribičev ustanoviteljev družine. Naša dolžnost pa je, da njihovo delo nadaljujemo. Naš dolgoletni in zelo aktivni član RD in kronist g. Marjan Ah-čan je v jubilejnem zborniku RD Vrhnika leta 1985 med drugim zapisal tudi tole: »Zelo si želimo, da ošabna Vrhničanka, naša nekdaj prelepa voda, polna ribjega bogastva, tiha in očarljiva, postane zopet taka kot v letih Cankarjevega življenja, ko je zapisal: »Čudes največje so bili kapeljni, ki so se zbirali pod mokrim kamenjem kraj zadnjih rahlo ploskajočih valčkov vode." Ohraniti smo jo dolžni za naše dobro in dobro rodov, ki prihajajo. ZA RD VRHNIKA Srečko Mihevc Vesel sem, da sem ribič Pred štirimi leti sem se vpisal v ribiški krožek. Takrat še nisem bil iskušen ribič. Prva tri leta sem bil pri tovarišici Jani Rus, ki meje zelo veliko naučila, saj je odličen ribič. Kadar je bilo slabo vreme, smo imeli krožek v šoli, drugače pa pri ribiškem domu. Učili smo se vezanja trnkov, metanja izpod roke, kako se rabi palica in polagalka. Tovarišica Jana nam je pokazala tudi ves ribiški pribor, brez katerega ni pravega ribištva. Trenirali pa smo tudi metanje v suhih disciplinah, kar se mi zdi težje kot pa loviti ribe. Pri teh treningih nam je pomagal tudi naš hišnik Jože. On je meni in tudi drugim otrokom velikokrat pomagal sneti trnek z drevesa ali kakšne veje iz grmovja. Kadar pa smo le preveč lovili po grmovju in drevesih, je Jože moral laks odrezati in navezati je bilo potrebno nov trnek na laks. Ko sem bil star 10 let, sem naredil ribiški izpit. Bilo je kar težko. Znati sem moral odgovoriti na 42 vprašanj in poznati kar nekaj rib in njihove glavne značil- nosti. Pred izpitom sem imel veliko tremo, na samem izpitu pa je bilo kar v redu. Ko sem dobil ribiško izkaznico, sem bil zelo vesel. V istem letu, ko sem naredil ribiški izpit, sem začel tudi tekmovati. Na tekmovanjih sem bil kar uspešen. Lansko leto pa sem bil že dovolj star, da sem šel v skupino ribičev, ki jih vodi David Mole. V njegovi skupini smo se učili dajati na trnek kostne črve in še kaj. Ko sem kostnega črva prvič videl, me je kar streslo. Noja, pa sem se na njih hitro navadil, saj smo imeli kar nekaj tekmovanj, na katerih smo lovili tudi s črvi. Kadar sem lovil na bajerju, pa največkrat lovim na kruh ali koruzo. V letošnjem letu smo imeli izbirno ekipno tekmovanje. Uvrstil sem se v tekmovalno ekipo. Bil sem zelo vesel in sedaj komaj čakam, da bomo imeli kakšen trening in priprave za tekmovanje. Ribištvo mi je v veliko veselje in neke vrste hobi. Na ribištvu se spočijem in pozabim na šolske skrbi. Ribiški pozdrav! Rok Groznik ?LAGAJANE BODO PODELJENE NA ARGONAVTSKEM SEJMU Najbolj urejene stanovanjske hiše . "Moj kraj — lep, urejen in čist«, je bilo geslo, ki Je vodilo Turistično društvo Blagajana na Vrhniki, aa je letos izpeljalo ocenjevanje zasebnih stanovskih hiš. Komisija za lepše okolje pri vrhniškem turističnem društvu je imela težko nalogo, da $ 'zmed vseh predlogov, ki so jih posredovali po-^niezniki ali predlagali sami člani komisije, izbra-a najbolj urejeno hišo. Sama sije morala ustvariti perila za ocenjevanje, ki so slonela na videzu hiše !n njene okolice, urejenosti vrtov, videzu balkonov ln fasade, cvetličnih aranžmajih, oken, balkonov in Vftov. Na podlagi teh meril in seveda ogleda na te-^nu je komisija tudi ugotovila, da imajo prejemni-11 blagajan iz leta 1993 svoje hiše in vrtove še vedno ePo urejene, za kar zaslužijo vse priznanje in Pohvale. Za letošnje leto pa bodo blagajane prejele indivi-""alne hiše naslednjih lastnikov. • Ema in Pavle Lazar, Tržaška 50, Vrhnika , • Marija in Milogoj Dominko, Turnovše 19, vrhnika • Darinka in Roman Novak, Gabrče 5, Vrhnika • Breda in Anton Jurjevčič, Raskovec 31, Vfhnika v * Tatjana in Božidar Verbič, Pot v Močilnik 2, "rhnika • Amalija in Bogdan Gačeša, Lošca 45, Vrhnika . • Zora in Jože Zadravec, Sinja Gorica 98, Vrh.nika Za najlepše urejeno kmetijo prejmeta blagajano: • Ljudmila in Vinko Jereb, Verd 7, Vrhnika blagajano za leto 1995 prejmeta tudi: . • Francka in Srečko Šalamun, Verd 149, Vfhnika za izvirno popestritev svoje okolice z različnimi Sl»rimi predmeti. Komisija tudi ni mogla mimo urejenosti parka in okolice osnovne šole Ivana Cankarja, kar je šoli v letu 1994 prineslo bronasto republiško priznanje urejenosti šol. Za urejenost parka pri šoli skrbi neutrudni Janez Smrtnik, ki res z ljubeznijo neguje šolski park. Zato mu bo turistično društvo zasluženo podelilo priznanje blagajano. Komisija je pri ogledu ugotovila, da se tudi nekateri hišni sveti in posamezniki v številnih blokovnih naseljih trudijo, da svojo bivalno okolico urejajo in navajajo tudi ostale stanovalce k redu in olepševanju zelenic okoli blokov, urejenosti vhodov ter parkirnih prostorov. Zato je predlog, da blagajano '95 prejme blok, oziroma hišni svet Na Zelenici 3a, b in c, tudi v spodbudo vsem drugim blokom, da sledijo lepi urejenosti in čistosti. Predlog za priznanje blagajana '95, je tudi za lepo urejeno ulico LEDINA na Verdu, kjer so vsi stanovalci te ulice svoje hiše z vrtom in okolico res lepo in vzorno uredili. Podelitev priznanj »blagajana« vrhniškega turističnega društva bo ob »ARGONAVTSKEM SEJMU« v soboto, 24. junija ob 18.00 uri na Stari cesti pred Galerijo Medeja. Ob tej akciji ocenjevanja urejenosti hiš z vrtovi in okolico, je treba poudariti, daje urejenost iz leta v leto boljša, da ljudje počasi spoznavajo, da je lep bivalni prostor z okolico pohvala tako za hišo, blok, ulico, naselja in sam kraj, kar prinese Vrhniki večji ugled v turistični ponudbi. Komisija se tudi zaveda, daje morda izpustila kakšno »lepšo hišo«, vendar zanjo ni bilo predloga. Komisija je vsekakor opravila veliko delo, skrbno in vestno je pripravila predloge za letošnja priznanja res najbolj zaslužnim lastnikom individualnih hiš in ostalim na podlagi ocen in meril. S. S. »lica LEDINA na VERDU m Darinka in Roman NOVAK, Gabrče 5 blok NA ZELENICI 3a, b, c Zora in Jože ZADRAVEC, Sinja Gorica 98 park pred osn. šolo Ivana Cankarja Breda in Anton JURJEVČIČ, Raskovec 31 Amalija in Bogdan GAČEŠA, Lošca 45 Marija in Milogoj DOMINKO, Turnovše Ljudmila in Vinko JEREB, Verd 7 Francka in Srečko ŠALAMON, Verd 149 ISCEJO NAJPRIMERNEJŠO LOKACIJO Kje bo stala nova šola Dejstvo je, da Vrhnika potrebuje novo osnovno šolo. Sklep IS Vrhnika iz oktobra 94 — med vsemi potrebnimi investicijami na področju družbenih dejavnosti, se novi šoli da prednost in se nadaljuje z aktivnostmi za izgradnjo nove šole —je potrdil tudi Občinski svet s tem, daje v proračunu za leto 1995 predvidel sredstva za pripravo potrebne dokumentacije. Prva naloga je izbrati najboljšo lokacijo. Od prvotnih dvanajstih lokacij je sedaj aktualnih še pet in sicer: CATV - DA ali NE? V prejšnji številki Našega časopisa sem zasledil članek z naslovom Borovničani, želite kabelsko televizijo? Pri tem pa nisem mogel mimo nekaterih dejstev, ki v članku niso omenjena. Porajala so se mi predvsem tri vprašanja: — Kdo je nosilec projekta? — Ali je bil izbran najboljši ponudnik? - — Ali so na druge prebivalce borovniške občine pozabili? Osebno menim, da mora biti nosilec projekta pa tudi lastnik vseh priprav in naprav Občina borovnica ali vsaj KS Borovnica. Le-ta pa bi pooblastila neko podjetje za izgradnjo in vzdrževanje sistema. Tako bi lahko pogodbo prekinili in bi vzdrževanje zaupali boljšemu ponudniku, preprečili bi morebitno pretirano povišanje naročnine in neposredno vplivali na kakovost opravljenih storitev. Kot drugo me moti, da ni bilo javnega razpisa, ki bi pokazal, katero konkurenčno podjetje nam ponuja CATV. Kot zadnje pa me moti, da so snovalci projekta pozabili na druge kraje v naši občini, ki so kabelske TV še bolj potrebni kot Borovničani. Znano mi je namreč, da nekateri prebivalci Borovnice, Dola in Brega ne morejo gledati niti vseh programov z borovniškega oddajnika. Seveda bi to projekt podražilo, saj je najlažje zgraditi CATV, če so hiše na kupu. Tako je prav zaradi tega propadel podoben projekt na Lazah. Na koncu pa še to. Podjetja P&ROM ne poznam, zato je bil moj dvom o njegovi kakovosti neupravičen, upam pa tudi, da so moji strahovi zaman in bo Borovnica z okolico končno dobila CATV. Borovničan I. T. — na severnem obrobju mesta 1. Vrtnarija — območje za bloki Vrtnarija in pod Hrušovco 2. Kočevar — za kmetijo Koče-var in Delavskim naseljem in 3. ob Robovi — območje ob Robovi, med Delavskim naseljem in POC ter na — zahodnem obrobju mesta 1. ob Domu upokojencev in 2. Zadnje doline — skrajni zahodni del območja Betajnove Po naročilu občine Vrhnika bo biro Primis pripravil dodatno oceno teh petih lokacij. Ocena bo vsebovala: 1. Prostorska in urbanistična preveritev (urbanistična, pedagoška, higiensko-tehnična, geomehanska preveritev) 2. komunalna infrastruktura (prometna dostopnost, vodo-oskrba, kanalizacija, elektrika, plin, PTT,...) 3. zemljišča (površina, lastniki). Za vsako lokacijo se izdela izračun stroškov. Oddelek za družbene dejavnosti SPREJEM KROŽKARJEV RK MED MLADE ČLANE RDEČEGA KRIŽA ^- Krožek Rdečega križa deluje na osnovni šoli Ivan Cankar Vrhnika že vrsto let. Obiskujejo ga učenci od 5. do 8. razreda. Sestajamo se ob ponedeljkih. Pogovarjamo se o najrazličnejših problemih, ki pestijo stare in mlade, na primer o kajenju, alkoholizmu, narkomaniji, aidsu in še o marsičem. Pomembnejše stvari nato učenci posredujejo sošolcem pri razrednih urah. O naši dejavnosti obveščamo sošolce, starše in učitelje tudi s prispevki in plakati na oglasni deski. Kadar je na Vrhniki krvodajalska akcija, si nekaj učencev ogleda njen potek. V zelo prijetnem spominu nam je ostal obisk starejših v Domu upokojencev. Oskrbovance doma smo razvedrili ob velikonočnih praznikih. Zelo so bili veseli našega obiska, učenci pa so obljubili, da jeseni spet pridejo. V tednu Rdečega križa, se je 24 učencev odločilo, da bodo postali mladi člani Rdečega križa. Izkaznice in skromno darilce so prejeli v prostorih Območne organizacije RK, izročila pa jim jih je predsednica RK Vrhnika, gospa Marinka Furlan. MENTORICA RK NA OŠ IC VRHNIKA Metka Rupar PREJELI SMO Spoštovani urednik! Prav vesel sem bil Vašega časopisa tudi v našem kraju. Zelo lepo opisujete dogajanje in delo naših predstavnikov oblasti, mogoče še bolj zanimivo kot v prejšnjem časopisu Komuna, ki smo jo dobivali iz viške občine. V glavnem sem ga prebral in dosti je zanimivih stvari tudi iz vaše občine, na katero smo delno tudi mi vezani. V tr- NA OTVORITVI RAZSTAVE BORISA MIHEVCA Boj v slikali Ema in Pavle LAZAR, Tržaška 50 Tatjana in Božidar VERBIČ, Pot v Močilnik V petek, 12. maja, je bila v kulturno-prireditvenem centru Pavza na Vrhniki otvoritev razstave slikarja-samouka Borisa Mi-hevca, na kateri je bilo razstavljenih 48 slik, ki so nastale v enem letu. Njegova slikarska pot se je začela nekako pred štirimi leti, ko je narisal prvi portret. K slikanju ga je vzpodbudila notranja potreba, kajti njegove slike predstavljajo notranji boj, ki ga bije v sebi in ravno s pomočjo umetnosti je vse izlil iz svoje duše. Vera mu pred- stavlja gonilno silo, saj so njegove slike večinoma religioznega značaja, nekatere slike pa izražajo vez med slikarjem in preostalim svetom. V svoji barvni tehniki uporablja predvsem žive barve (rdečo, modro in rumeno), tako da lahko še hitreje in bolj nazorno opazimo njegov notranji boj in razočaranje nad svetom. Poleg tega pa se Boris Mihevc ukvarja tudi s slikanjem na steklo, notranjimi dizajni v lokalih, saj slika tudi na keramiko in tekstil, govinah, posebno v trgovinah kmetijske zadruge je kar precej kupcev iz naše strani, ker nam nudi večjo izbiro potrošnega blaga za kmetijsko dejavnost kot v Horjulu. Tudi drugi vaščani si želijo, da bi časopis dobivali še naprej tako kot v vaši občini. Lepo se zahvalite vašemu županu in drugim, ki so tudi nam omogočili zanimivo branje. Se enkrat prav lepa hvala in prav lep pozdrav iz vasi Vrzdenec. JOHAN KOGOVŠEK Vrzdenec 6 61354 Horjul ms GR^ZI s. o c < i !< «i tii o *? izdeluje pa tudi kulise za otroške igrice v cerkvah in vrtcih. Čeprav je Boris Mihevc vsestranski umetnik, mu samo slikanje pomeni pravo sprostitev za dušo. Tako sedaj pripravlja nov cikel slik, v katerih bo zopet pokazal svoje neizrečeno razočaranje nad današnjim svetom, saj bo skušal ljudem predstaviti svoj pogled na civilizacijo in bo s slikanjem upodobil Siaro Ljubljano v sodobnem svetu. Mateja Šmuc NOVOMAŠNIK »Glej, tvoj sin!« Glede na svoje sposobnosti se ljudje odločamo za poklice, kijih potem v življenju opravljamo. Nekaterim med nami pa Bog da poseben namig, s katerim jih sprašuje, ali so pripravljeni pričati zanj, mu služiti in mu nazadnje posvetiti vse svoje življenje. Med njimi je tudi gospod diakon JANEZ MESEC, ki ga ob koncu tedna videvamo v naši, se pravi vrhniški župniji. Kmalu bo imel novo mašo, zato sem ga neki petek v maju obiskala in mu zastavila naslednja vprašanja: Iz katerega kraja prihajate? »Prihajam iz tistega dela Jesenic, ki spada pod župnijo Koroška Bela.« Kako ste se v minulih letih udeleževali pri sv. maši in pomagali v svoji župniji? »Hodil sem k sv. maši, bral berila, pozneje sodeloval pri mladinskih mašah, pel pri zboru, pri-trkaval na zvonove in pomagal po svojih močeh.« Kdaj ste začeli razmišljati o duhovniškem poklicu? »Po končani srednji šoli sem se odločal za poklic in na misel mi je prišlo tudi to. Nato sem o tem veliko razmišljal v vojski, vendar pa je morala stvar dozorevati kar nekaj let, da sem se res odločil za duhovniški poklic« Kdo Vam je pri tej odločitvi pomagal? »Pogovarjal sem se s tremi duhovniki. Najprej s patrom Mark-ljem, nato z domačim župnikom in še z voditeljem na duhovnih vajah. Vsi so me spodbujali v to smer, toda nihče me v to ni silil. Bilo mi je jasno, da se moram kljub zunanjem željam in spodbudam odločiti sam.« Kako so odločitev sprejeli vaši starši, sestri in brat ter prijatelji? »Odločitev so sprejeli z razumevanjem, morda celo z veseljem, čeprav je bilo po drugi strani za starše tudi težko, ker so mislili, da bom kot najstarejši prevzel od očeta obrt. Prijatelji so mojo odločitev sprejemali različno. Večinoma so bili presenečeni, ker jim o tej svoji nameri nisem govoril. Kmalu so to sprejeli in še danes smo dobri prijatelji.« Kdaj ste se odpravili v semenišče? »Bil je ponedeljek v začetku oktobra pred šestimi leti. Vse svoje stvari sem spravil v nahrbtnik in potovalke in z župnikom sva se Sredi vasi stoji cerkev, obdana s pokopališkim obzidjem. Cerkev je bolj majhna, vendar ravno dovolj velika tudi za večje slovesnosti. Zgradili so jo davnega 1530. leta in kar nekajkrat obnovili. Nazadnje pred nekaj leti. V cerkvi stojijo trije kamniti oltarji. Na glavnem oltarju je kip sv. Lenarta, ki je tudi zavetnik cerkve. Na stranskih oltarjih sta kipa sv. Marije in Jezusa. Na vrhu vsakega oltarja so angeli, ki gledajo na vernike. Obnovljen je bil tudi šesterostrani zvonik, v katerem so trije zvonovi. Nekateri fantje so v njem dobili veselje do pritrkavanja in se začeli učiti te veščine. Večja dva zvonova sta bila posvečena enaindvajsetega leta, ker je prejšnje vzela prva svetovna vojna, tretji najmanjši je bil pred petimi leti posvečen Mariji. Stara Vrhnika je podružnica vrhniške župnije in žc od vsega začetka prihajajo duhovniki ma-ševat z Vrhnike. Ponavadi mašuje odpeljala v Ljubljano. V stavbi je bilo zame vse novo, čeprav sem v njej že bil nekajkrat kot obiskovalec. Počutil sem se nekako negotovega, vendar sem se v slabem tednu dni privadil.« Kako poteka življenje v semenišču? »Vstajamo ob pol šestih zjutraj. Sledijo hvalnice, meditacija in sv. maša. Nato je zajtrk, po katerem odidemo na fakulteto, kjer se začno predavanja ter ostanemo tam do kosila. Popoldneve večinoma preživljamo v semenišču, kjer vsak v svoji sobi študira in se pripravlja na naslednji dan, izpite, seminarske naloge... Sledi večerja ter po njej večerna molitev. Potem odhajamo počasi spat.« Ostane Vam tudi prosti čas. Kako ga preživljate? »Prosti čas imamo najprej po kosilu, eno uro sredi popoldneva in nato še po večerji. Ob četrtkih in nedeljah pa smo prosti celo popoldne. Ta čas namenjamo svojim hobijem. Sam sem večino časa posvetil glasbi; petju, harmoniju, kitari... Trudil sem se tudi, da bi vsaj nekaj časa posvetil tudi športu in tistim dejavnostim, ki so potrebne že zaradi zdravega načina življenja.« Ob vikendih ste v naši župniji in pomagate ostalim trem duhovnikom pri bogoslužju. Kako Vam je všeč pri nas na Vrhniki? »Zelo mi je všeč!« Kaj delate v naši župniji? »Na Vrhniki učim verouk peti razred. V Zaplani pa vse razrede ter mladinsko skupino. Obiskujem srečanja mladincev na Vrhniki, pomagam pri bogoslužju, imam srečanja z ministranti in opravljam še ostala priložnostna opravila.« Kmalu se Vam bo uresničila želja na katero ste dolgo čakali, imeli boste novo mašo. Kje in kdaj? »Novo mašo bom imel devetega julija, v župnijski cerkvi na Koroški Beli.« Verjetno se je zelo veselite. »Gotovo. Lahko rečem, da mi je to kar sem na začetku, pred šestimi leti čutil kot poklic ali povabilo, postajalo vedno bolj tudi veselje. Vedno bolj je v meni rasla želja po duhovništvu. To pa prinaša tudi nekatere odgovornosti, dolžnosti in obveznosti, ki jih nekoliko okušam že sedaj kot diakon. V duhovništvu bo tega še veliko več, vendar zaupam v božjo pomoč, saj verujem v Jezusa Kristusa, ki je rekel, naj preložimo nanj vse svoje skrbi in težave, ker nas more le on napolniti z mirom in veseljem.« Tako je na vprašanja odgovoril zaenkrat še diakon, vendar kmalu kaplan. Vsi skupaj mu želimo vse najboljše in najlepše v prvi župniji, kakor smo minulo leto želeli Marku, ki sedaj kaplanuje v Starem Trgu pri Ložu. Na Vrhniko se bo zagotovo še kdaj vrnil, če ne drugače, vsaj na obisk. Obljubil nam je, da bo kmalu po svoji novi maši na Koroški Beli daroval ponovitev nove maše v naši farni cerkvi. Nataša Medvešček gospod Stanko Kapš, po potrebi ga nadomeščata tudi ostala dva duhovnika. Ob nedeljskih popoldnevih se v cerkvi že četrto leto zbira molitvena skupina, ki moli za vse tiste ljudi, ki so božjega usmiljenja najbolj potrebni. Za cerkev skrbita Gromova mama in Je-loščnikova Amalija. Pomagajo jima tudi drugi vaščani, ki so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč (pranje in likanje prtov, čiščenje tal, krašenje s cvetjem, zvonenje, odklepanje in zaklepanje cerkve...) Cerkveno žegnanje je na Stari Vrhniki na binkoštno nedeljo. Letos je bilo četrtega junija. Sv. maša je bila ob deseti uri. Maševal je g. dekan Florijan Božnar, kije vse zbrane v pridigi nagovoril o prihodu sv. Duha med apostole. Veliko ljudi je prišlo to nedeljo na Staro Vrhniko. Najprej so odšli k maši, nato pa k sorodnikom in prijateljem. Daje bil praznik še slovesnejši, so poskrbeli vrhniški, ligojnski in domači pritrkovalci s svojim veščim pritrkavanjem. Ti Spoštljivost do preteklosti in odgovornost do sedanjega in prihodnjega slovenskega časa je konec maja vodila člane OO SKD Vrhnika in ostale z Vrhnike in okolice, kam drugam, kot na Koroško. Po poteh in krajih, kjer se je oblikovala Slovenska zgodovina. Izlet ali romanje smo načrtovali že kar nekaj mesecev. Želeli smo si zagotoviti najboljše vodstvo in najlepši dan. Vse to je bilo. Kar lahko bi rekli: »To je bil dan, ki ga je naredil Gospod.« Pred Mohorjevo družbo v Celovcu nas je že čakal Pavli Zablat-nik, ki je zaposlen pri Nedelji; tedniku in cerkvenemu listu krške škofije. Najprej je na kratko opisal, kaj vse se dogaja v tej veličastni in častitljivi stavbi. Po zaslugi Slomškove modrosti je v njej nastala založba, ki je v preteklem stoletju s svojim kulturnim poslanstvom prva naučila brati Slovence. Do današnjih dni, ko odigrava nenadomestljivo narodnostno, kulturno in vzgojno vlogo. V stavbi je še Dušnopastirski urad, uredništvo in uprava Nedelje, prodajalna- knjigarna in papirnica... Govorijo slovensko. Popeljal nas je na Krnski grad in Gosposvetsko polje, kjer si je karantanski svobodnjak izbiral svoje voditelje. V domači govorici jih je spraševal po pravi veri, daje bil vreden njihovega zaupanja. Od takratne Karantanije je ostalo bore malo. Mnogo seje spremenilo. Vsako obdobje v zgodovini zapusti svoje sledi. Nikjer ni opaziti slovenskega napisa. Urbanizacija je prehitro krčila simbole slovenske prvobitnosti. Zaman bi iskali med visoko travo in grmovjem knežji kamen. Ta je v celovškem Narodnem muzeju, skoraj za vrati. Običajno je primeren za odlagališče plaščev, klobukov... Po njem je potrebno vprašati. Ustavili smo se v Vetrinju; na Vetrinjskem polju. Pričakal nas je dr. Franc Vrbinc. Na kraju, kjer smo vsi prisotni začutili bol naše zgodovine. Bol, ki ostaja v slovenskem času. Tudi dr. Vrbinc se je usodnega dne znašel z ostalimi tisoči begunci na eni sami ogromni njivi že okopanega krompirja. Ne vrača se rad na ta kraj. Preveč boli. Ni govoril v imenu tisočih. Pripovedoval je tiho, spoštljivo, samo v svojem imenu. To, kar je doživel in videl sam. Od padcev s kolesom, do streljanja, teme, luž, nemških tankov, velikanski kup pobranega orožja... Izrekel ni niti ene same obtožujoče besede. V ve-trinjski cerkvi smo v spomin na naše pomorjene in izdane Sloven- Bil je november 1994, ko smo se odločili, katero igro bomo igrali. PRIČARANI ŽENIN je bil všeč vsem in ko smo dobili vloge, seje že vsak videl, kako na odru uprizarja svojo. Že takoj na začetku smo si določili datum premiere, ki naj bi bila dan po božiču. Vsem se je zdelo skoraj nemogoče, da bi se igre naučili v slabih dveh n: esecih. Zagrizeno smo se lotili učenja in čeprav je sprva kazalo, da smo si določili prevelik cilj, nam je na koncu le uspelo. zadnji, so na ta dan prvič odšli v zvonik že ob štirih zjutraj. Nataša Medvešček ce - znance, sorodnike, starše... položili venec s posvetilom. Sam Bog ve, daje ta cerkev z Marijinim oltarjem kraj, kjer so Slovenci in ostali begunci v svojem trpljenju največ premolili, prosili Boga pomoči in odpuščanja. Po besedah dr. Vrbinca sta bližnja glasbena šola, kjer prirejajo tudi vrhunske koncerte in vsa preostala urejena okolica kraj popolnoma spremenili ter napravili Vetrinjski čudež. Nato smo se poslovilili z vso hvaležnostjo že od prijatelja Pa-vlija ter nas je v Tinje vodil dr. Vrbinc. Tam nas je pričakal pred preurejenim novim domom - smemo kar reči, pred Tinjskim čudežem naš prijatelj Jože Kopeinig, Rektor doma. Znašli smo se pred slovenskim domom duhovnih vaj. Bili smo med prvimi obiskovalci novega doma, ki je čez nekaj dni na široko odprl vrata vsem, ki želijo z dialogom prestopiti včerajšnji čas in sooblikovati duhovno in moralno sedanjost ter prihodnost. Že kot stara skromna stavba je bil dom središče srečanj vseh Slovencev. Je eden izmed vidnih mostov sosednjih narodov. Je dom dialoga ter znanilec različnih kultur, idej in nenadomestljiv povezovalec bodočih generacij Slovencev v svetu. Hiša dialoga je živa. V njej so predavanja, razstave, prireditve, duhovne vaje, tečaji slikarstva, kiparstva, proslave... Po kosilu v domu nam je rektor Jože Kopeinig podaril ogled razstave metuljev (ena izmed največjih zbirk v Evropi) iz celega sveta ter razstavo mineralov. Ker se vse te lepote ne da opisati, smo se z razstavljal-cem, mladim fantom Andrejem Brullyjem, ki je sicer doma iz Ljubljane, domenili, da bo prihodnje leto razstava na Vrhniki. Popoldne nas je rektor doma popeljal do sv. Eme nad Globas-nico, do votline sv. Rozalije z zdravilnim vrelcem, do tisočletne lipe ter do izkopanin - tisočletnih znamenj pripadnosti naših prednikov krščanski veri. Rektorju smo v slovo zapeli nekaj slovenskih pesmi, saj za tako lep dan se mu niti zahvaliti nismo mogli dovolj. Med vožnjo proti domu smo se spomnili na duhovno popotnico, s citatom Indijskega misleca Ta-goreja, ki nam jo je v nagovoru med mašo v domu izrekel oče Tinjskega čudeža, ki prav z ljubeznijo spremlja delo našega Vrh-ničana Jožeta Cukaleta v Indiji. HVALA, KER STE ME SPOZNALI IN ME VSEENO LJUBITE! Prišel je torej 26. december in z njim dan naše premierne uprizoritve. Bolj ko se je ura bližala štirinajsti, bolj nestrpni smo bili. Ljudje so prihajali in kmalu je bila dvorana prenovljenega gasilskega doma v Blatni Brezovici nabito polna. Vsi ljudje v dvorani so bili brezskrbni, veseli, polni pričakovanja, kakšna bo igra. Nihče pa ni pomislil, da smo na drugi strani odrske zavese vsi z ravno drugačnimi občutki. Ko seje igra pričela, je pri vseh trema popolnoma izgi- nila. Igraje preprosta, tako da so se gledalci res lahko sprostili ob njej. Vsebina igre: V vas bo prišel Amerikanec John Kalin, ki naj bi se oženil s tridesetletno Urško, hčerko Urha in Lenke Dreta. Njej sevead ni mar zanj, saj ima rada Tončka. Vendar se Lenka požvižga na njeno ljubezen do Tončka in jo sili, naj se poroči z Amerkancem, saj ji je le do denarja, ki bi ga ta prinesel k hiši. Poroki med Tončkom in Urško nasprotuje tudi Tončkova teta Meta, ki bi ga rada poročila s Cilko, hčerko vdove Neže. Ko pride v vas Amerikanec, ga zamenjajo za zdravnika, ki naj bi prišel zdravit Cilko. Ko pa pride zdravnik, ga napotijo k Dretovim, kjer ga sprejmejo kot svojega bodočega zeta. Tako nastanejo veliki nesporazumi, vendar se pozneje vse razjasni in na koncu imajo v vasi kar dva para: prvi sta Urška in Tonček, drugi pa Cilka in Amerikanec. Režiserka igre je bila Anica GOSTIŠA. Sceno, ki sojo mnogi še posebej pohvalili, pa je izdelal Primož UMEK. Po premierni predstavitvi smo se odpravili tudi na gostovanja. V drugih krajih smo igrali kar trinajstkrat: na Vrhniki* Cankarjevem domu dvakrat,.in sicer prvič za vojašnico Raskovec, drugič pa še za vse druge obiskovalce, v Podlipi, na Bregu pri Borovnici, v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem, v Šentjoštu, Šmihelu nad Mozirjem, v Moravčah, Polho- V minulem letuje začel oddajati na različnih valovnih dolžinah verski radio, Radio Ognjišče, ki ga lahko poslušate štiriindvajset ur na dan. V njegovem sporedu najdemo zanimive oddaje, ki jih vodijo prijazni voditelji. Najbolj se jih veselijo najmlajši, ostareli in bolni v domovih počitka, v bolnišnicah ter ostali raznovrstni poslušalci. Nas vse bogatijo s pomirjujočo glasbo. Vendar tako kot vsak drug radio tudi ta potrebuje finančna sredstva za svoje delovanje. Do sedaj se je vzdrževal iz časopisnega sklada Ognjišča iz Kopra, s pomočjo ekonomsko propagandnih sporočil, voščil in svojih prijateljev. V nedeljo, četrtega junija pa je v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki priredil koncert, ki sta ga vodila ga. Ida Baš in g. Marjan Sneberger. Z lepimi mislimi, ki sta jih prelila v besede, sta ga ves večer povezovala in govorila o lepoti naše dežele in ljubezni. Nastopajoči glasbeni gostje so bili; Irena Vrčkovnik, Ivan Hudnik, ansambel Vesna, vokalna skupina Krila pod vodstvom Mojce Oblak in trio ljudskih pevcev za presenečenje. Silvo Krvina, Franc Trčelc in Pavel Nagode že trideseto leto skupaj prepevajo in negujejo domačo ljudsko pesem. Vsi so nam polepšali nedeljski večer s svojim petjem in igranjem, za katerega jih je občinstvo vedno znova nagrajevalo z dolgim in glasnim aplavzom. Najprej so peli svoje uspešnice, v drugem delu vem Gradcu, Bevkah, Iški vasi. Rovtah in na Planini. Gledalci so bili povsod zelo navdušeni nad igro in mnogi so deja-li, da dandanes primanjkuje iger s tako preprosto vsebino. Zaključno predstavo smo pfl' pravili na materinski dan 25. mat' ca v Blatni Brezovici. K sodelovanju smo povabili tudi krajana naše vasi, na katerega smo še posebej ponosni. Franc GOSTIŠA je mož, za katerega bi vsak mislil, da je čist" navaden vaški človek. Vendar se vsak, ki pride v njegov dom, prepriča da se v njem skriva izreden talent, saj tam lahko vidi prečudovite slike, ki so plod njegovih rok. Zato smo se odločili, da bomo razstavili njegove slike, ki so pri obiskovalcih vzbudile velik" zanimanja. S tem večerom smo vsi, ki smo sodelovali pri igri (bilo nas je štirinajst), potegnili črto pod letošnjimi nastopi. Vsem, ki jim je bilo naše igranje všeč, pa sporočamo, da si nas bodo na odru lahko ogledali tudi prihodnje leto. Na koncu naj se zahvalimo še MARJANU OBLAKU (Ključavničarstvo Sinja Gorica), KAR' MEN ZUPANČIČ (Cvetje, darila KARMEN), FRANCU PISKU (Pizzerija BOTER) in SLAVKU GUTNIKU (Trgovina NAKOP, d.o.o.), ki so nas finančno in še kako drugače podpirali skozi sezono. Tanja Gostiša Kulturno društvo Blatna Brezovic druženja pa so se ustavili pri slovenski narodni pesmi in ker je ta zelo lepa so jih zapeli kar nekaj. Da to drži so vedeli tudi poslušalci v dvorani in skupaj z Ireno Vrčkovnik in Ivanom Hudnikom zapeli venček narodnih. V dobri družbi je tako čas hitro mineval in naenkrat je bil koncert skoraj čisto pri kraju. Najprej sta se napovedovalca zahvalila Mir-jam Šemrov, ki je s poljskim cvetjem okrasila oder, nato Pizzeriji Boter - Franciju Pisku, ki je po koncertu poskrbel za nastopajoče, fotografu Mirku Marklju, kije vedno ob pravem času na pravem mestu ter svoje delo v humanitarne namene le simbolično računa. Na koncu sta se zahvalila še hišniku Milanu Jevšku, kije pripraven za vsa dela ter gre vedno zadnji domov in nikoli ne sešteva svojih ur za odrom, in organizatorjem koncerta OO SKD Vrhnika. Na vrsto je prišel trenutek, zaradi katerega je bil na Vrhniki organiziran koncert. Novoizvoljeni predsednik stranke Slovenskih krščanskih demokratov Jure Zrimšek je direktorju Radia Ognjišče g. Franciju Trstenjaku podaril ves izkupiček od prodanih kart. Gospod Trstenjak seje nato zahvalil vsem Vrhničanom za pomoč in končal z besedami: »... naj bo en prijatelj več, prijatelj Radio Ognjišče!« Zato tudi Vi poiščite na svoji radijski skali eno izmed petih frekvenc Radio Ognjišče in postanite njegov PRIJATELJ! Nataša Medvešček Žegnanje na Stari Vrhniki SLOVENEC SEM! TAKO JE MATI D'J ALA... Romanje k prednikom na Koroško Pričarani ženini v Blatni Brezovici Koncert radia Ognjišče na Vrhniki Pomladni gala koncert NA RAZSTAVI O ŽIVLJENJU JEZIKOSLOVCA STANETA SUHADOLNIKA Vdan slovenskemu jeziku Stane Suhadolnik je bil eden "ajbolj izobraženih in vsestranskih slovenistov, toda njegova pr-Va ljubezen je veljala raziskovanju slovenske besede v najglobljem Pomenu, od njene vloge v umetniških besedilih do njenega mesta 'n razčlenitve v slovarju. Tako je bilo teoretično in praktično slovensko slovaropisje več kot tri desetletja njegova življenjska zapo-s'itev, ki ni poznala počitka. Prav 'o smo lahko spoznali na razstavi, k'so jo odprli v četrtek, 11. maja, v prostorih Cankarjevega doma na Vrhniki. Ob takih priložnostih 'ahko z zadovoljstvom opazimo, Jezikoslovec Stane Suhadolnik da se veliko Slovencev zanima za nastanek našega materinega jezika, saj je sama otvoritev razstave privabila veliko ljudi. Razlog, da si iahko ogledamo razstavo o življenju in delu jezikoslovca Staneta Suhadolnika prav na Vrhniki, verjetno je, da se je rodil leta 1919 v Borovnici, kasnejše otroštvo pa je preživel na Verdu. Kasneje je obiskoval šentviško klasično gimnazijo, kjer se je začel uveljavljati kot pesnik,-urednik, pobudnik in organizator, telovadec ter podpredsednik oz. načelnik fantovskega odseka. V tistih časih so bili njegovi pes- prof. dr. Jože Toporišič, Slavistična revija 1993, str. 425 niški tekmeci predvsem France Filipič, Jože Brejc, Štefan Remic in Ivan Hribovšek. Zaradi odklanjanja elitnih, desničarsko mili-tantnih mladincev je leta 1937 s tremi sošolci ustanovil ilegalni Klub neodvisnih, ki je izdajal list Odmevi (srca). Jeseni leta 1939 je vpisal študij slavistike, francoščine in primerjalne književnosti, za kar sta ga navdušila njegova učitelja in vzornika dr. Anton Breznik, profesor slovenščine, in Jakob Šolar, profesor francoščine. V času 2. svetovne vojne se je vključil v OF in tako pomagal pri številnih akcijah. Zato so ga Italijani poslali v internacijo v Go-nars, kjer je lačnim taboriščnikom predaval slovensko literarno zgodovino. Kasneje je bil konfiniran v Oleggio, kjer je spoznal svojo bodočo ženo. Tam se je povezal tudi z garibaldskim odporniškim gibanjem. Leta 1945 je v Milanu kot kulturni referent jugoslovanske delegacije izdal svojo četrto revijo oz. zbornik Slovensko Pri-morje. Po vojni je končal študij in diplomiral iz slavistike ter se najprej zaposlil kot učitelj v Kamniku, nato v Celju in nazadnje v Kopru, kjer je živel polno kulturno, likovno, gledališko, knjižno-literar-no in strokovno življenje. Povezal se je tudi s profesorjem Jankom Šolarjem, s katerim je kmalu organiziral zbiranje gradiva za snujoči se slovar. Leta 1959 se je zaposlil kot asistent na Inštitutu za slovenski jezik Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter začel vedno bolj odločujoče sodelovati pri največjem slovenskem jezikoslovnem podjetju 20. stoletja: Slovarju sodobnega knjižnega jezika, katerega prva knjiga je izšla leta 1971. Kot upokojenec sije našel veliko dela in sodeloval pri mnogih projektih, med drugim tudi pri izdaji Gradiva za Prešernov slovar, pri Enciklopediji Slovenije, pri Slovenskem pravopisu,... Za svoje delo in pomoč pri oblikovanju slovenskega jezika je prejel skupinsko Kidričevo nagrado za koncept Slovarja slovenskega knjižnega jezika, skupinsko nagrado JNA 22. december za Vojaški slovar, skupinsko nagrado Sklada Borisa Kidriča za Vojaški slovar in red dela z zlatim vencem. Po kratki bolezni zaradi okvare srca je umrl v 73. letu življenja. Za seboj je zapustil med drugim tudi svoje bogato in dragoceno gradivo za Prešernov slovar, ki v Inštitutu čaka na oblikovalce, saj bi se spodobilo, da bi Prešernov slovar zagledal luč sveta ob dvestoletnici pesnikovega rojstva. To ostaja dolg do Prešerna, pa tudi do Staneta Suhadolnika. Mateja Šmuc Bkosistemi Canon FAX T20 754-292 Andreja Čamernik na Kanalu 2 Na internem kanalu vrhniške kabelske televizije Kanal 2 so ta mesec začeli pripravljati oddajo »Pesem v dar«, ki jo vodi pevka ansambla Mesečniki Andreja Čamernik. V oddaji lahko voščite svojcem in prijateljem za razne priložnosti, vaša čestitka bo posredovana v omenjeni oddaji. Na sporedu je vsakih 14 dni. Naslednja bo v nedeljo, 25. junija ob 13. uri. Naročila sprejemajo vsak de-lovnik od 9. do 13. ure in v sredo od 19. do 21. ure na sedežu podjetja CI, Vrhnika, Cankarjev trg 8 ali po telefonu na številko 753-555. V soboto, 13. maja, je bil v Veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki drugič na sporedu Pomladni gala koncert, ki ga je tudi tokrat pripravil dirigent Komornega orkestra Vrhnika Marko Fabiani. Poleg Komornega orkestra Vrhnika so na koncertu nastopili tudi mešani pevski zbor Mavrica, ki ga je pripravila Darinka Fabiani, vokalna skupina Krila iz Ljubljane, kot solisti pa so se predstavili trio MaKaMa, Špela Petkovšek, Eva Hren in Judita Caserman. Program, ki je bil sestavljen iz dveh delov, je povezovala Tamara Vonta. Prvi del programa je bil sestavljen iz skladb Georga Gershwina, za katere sta aranžmaje v večini napisala Tomaž Habe in Marko Fabiani. V drugem delu pa smo lahko slišali evrovizijske uspešnice, med drugimi tudi Malo miru, Waterloo in Dan ljubezni. Nastopajočim so bili v veliko pomoč tudi sponzorji, ki so finančno pripomogli k uresničitvi tega projekta: Liko Vrhnika, IMP Ljubljana, občina Vrhnika, GPG Evgrad Vrhnika, Glasbena šola Za nami so prvi vtisi drugega Pomladnega gala koncerta, kije bil 13. maja v Cankarjevem domu na Vrhniki. Upamo, da so vam v spominu ostali prijetni trenutki, ki ste jih ta večer preživeli z nami, vi v dvorani, mi na odru. V upanju, da smo izpolnili vaša pričakovanja, predvsem pa pričakovanja vseh tistih, ki so nam v obliki denarnih sredstev in materialov pomagali pri organizaciji prireditve, se ob tej priložnosti in na ta način še prav posebno zahvaljujemo. Dovoljujemo si to priložnost izrabiti in vam nekoliko podrobneje opisati delovanje Komornega orkestra, predvsem pa problematiko, s katero se srečujemo v MePZ Mavrica. Predvsem je to problematika pomanjkanja kadra v pevskem zboru. Nikakor ni naš namen »ja-dikovati in stokati«, vendar pa so stvari take, kakršne so. Za organizacijo takega koncerta ni dovolj samo »zvrhan koš« dobre volje vseh nas, ki sodelujemo na koncertu, temvečje vse povezano tudi s finančnimi sredstvi. Res je, da nam veliko pomagajo sponzorji, ki so pri Pomladnem gala koncertu že drugo leto zapored eni in isti in ki nam ne odrekajo pomoči. Veseli smo prav vsakega prispevka, tako finančnega kot v obliki materialov. Poznate tudi novoletne koncerte, na katerem smo letos mi, kot pevski zbor V petek, 12. maja, je bila v Cankarjevem domu na Vrhniki slovesna podelitev zlatih Cankarjevih priznanj z 18. vseslovenskega tekmovanja v znanju materinščine z naslovom V besedi je moč. Na tekmovanju, ki sta ga organizirala Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport ter Slavistično društvo Slovenije, so sodelovali osnovnošolci in srednješolci iz Slovenije ter zamejstva. Tekmovanje, ki se ga je udeležilo 109 učencev, je potekalo na treh stopnjah. Na prvi je zlato Cankarjevo priznanje doseglo 41 tekmovalcev, na drugi 11 in na tretji stopnji 9 tekmovalcev. Ob tem je treba še dodati, da je na prvi stopnji dosegla zlato Cankarjevo priznanje tudi učenka Osnovne šole Ivana Cankarja z Vrhnike Taja Mauri, ki ji še enkrat čestitamo. Samo tekmovanje in priprave nanj so bile posvečene besedi v umetnostnem in neumetnostnem besedilu ter slovarskemu obravnavanju le-te. Slovar slovenskega knjižnega jezika je bil zato temeljno delo, s katerim so mentorji seznanili svoje učence in jih usposabljali, da ga bodo znali uporabljati. Popeljali so jih skozi njegov uvod, termično ureditev, zgradbo gesel in obseg. Učenci so morali obvladati pojme: geslo, geselski članek, nezdo, kvalifikator, slo- Vrhnika, Pizzerija Boter, Copy-line, d.o.o..Vrhnika, Elles.d.o.o., Borovnica, Pepra, d.o.o., Vrhnika, P&ROM, d.n.o., Vrhnika, Petelin tisk Borovnica, KS Stara Vrhnika, Papalina Vrhnika, Trgo-Sodček Vrhnika, Vinoteka Bradeško Simon, Štirn, d.o.o., Vrhnika in Črk Art Jelovšek Dre- Mavrica, prvič sodelovali in ki so povezani z enako problematiko kot pomladni gala koncerti. Zato še enkrat, hvala vam! Še toliko bolj upamo, da smo izpolnili vaša pričakovanja in zaupanje, ki ste nam ga izkazali z vašimi prispevki in obiskom. Dotaknimo pa se problema, kije poleg financ izredno velik in pereč. To je, kot smo navedli že v uvodu, problem pomanjkanja kadra, predvsem pevcev. Zato vabimo vse Vrh-ničane, ki so ljubitelji glasbe, ki imajo smisel za petje in so radi v dobri družbi, naj se nam pridružijo pri ustvarjanju kulturnega programa in skrbi za popestritev življenja v našem mestecu, Vrhniki. Če imate pomisleke, da nimate posluha, da ste prestari ali premladi, vseeno pridite in se sami prepričajte, kakšni smo. Tudi mi smo tako začeli. Prav malo med nami je strokovnega, šolanega kadra. Pretežna večina nas je takih, ki se s petjem ukvarjamo ljubiteljsko. Na tem področju smo praktično sami amaterji. V pevskem zboru Mavrica smo res »mešana« struktura pevk in pevcev, t.j. od zelo mladih, do šar-matnih »ta pravih« let. Pa lahko rečemo, da smo kar dobra »klapa«, da se razumemo med seboj, kar tudi dokazujemo z našimi koncerti. Če med nami ne bi bilo razumevanja in prijateljstva, nam takšne pri- varska oblika besede, osnove slovarske kvalifikacije ter v Slovarju uporabljena mednarodna poimenovanja. Poznati so morali tudi besedoslovje ter socialne in funkcijske zvrsti jezika, pozornost pa je bila usmerjana tudi v oblikovno, pravorečno in pravopisno podobo besede, skladenjske vezave ter bogastvo besednega pomena in pomenov stalnih besednih zvez. nov Grič. Vsekakor je bil to zanimiv večer, saj so nastopajoči dali res vse od sebe in tako resnično zadovoljili vrhniško občinstvo, kije skupaj z nastopajočimi napolnilo dvorano vrhniškega Cankarjevega doma z ljubeznijo do glasbe in petja. Mateja Šmuc reditve res ne bi uspele. Saj lahko rečemo, da nam je uspelo? Potisnimo vstran negodovanja: »Pri teh pa že ne bom pel, pela« ali pa: »Tam pa ne smeš peti«. Vemo, da se tudi to dogaja. Vendar pa menimo, če človek poje s srcem, ima veliko volje, če je rad v družbi in seveda, če mu čas dopušča, lahko poje v več zborih in ne samo v enem. Zakaj si v tem našem mestecu ne moremo drug drugemu pomagati? V občini Vrhnika je veliko zborovskega petja. Deluje veliko zborov, in sicer od ženskih, do mešanih in moških pevskih zborov. Pa vseeno mislimo in upamo, da je še kje kakšen »tenorček«, »basek«, ki bi prepeval tudi v našem zboru. Ali pa vam zvrst naše glasbe ni po volji? Je nekoliko drugačna od zvrsti, ki jo prepevajo drugi zbori, pa vendar, tudi to mora biti. Kajni lepo slišati znanih melodij iz tako dobrih glasbenih filmov, ki so jih ustvarjali v času, ko marsikoga med nami še ni bilo? Ali pa melodij tako velikih umetnikov, ustvarjalcev operne glasbe ter operet? Mar ni prijetno poslušati zvokov znanih uspešnic s področja zabavne glasbe? Zato, vabljeni Vrhničani, pridružite se nam! Če nam ne bo uspelo, se prihodnje leto ne bomo več srečali na Pomladnem gala koncertu niti na novoletnem koncertu. Slavi Štirn Učenci so to proučevali v umetnostnem (Vitan Mal, Na ranču veranda) in neumetnostnem besedilu (revija Gea). Tekmovalci so bili zelo veseli priznanj, ki so jih prejeli, še posebno zato, ker je bila konkurenca huda. Po končani slovesnosti so se okrepčali, nato pa si ogledali znamenitosti mesta Vrhnike. Mateja Šmuc ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA Prireja v ponedeljek, 3. julija, ob 20. uri v Veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki GOSTOVANJE RUSKE FOLKLORNE SKUPINE ISTOKI Vstopnice so v prodaji v potovalni agenciji PAV na Vrhniki pri Črnem orlu in pred predstavami pri blagajni KINA na Vrhniki. VABLJENI! Rusko folklorno skupino ISTOKI, ki šteje 30 članov, bomo prenočili v naših družinah, zato prosimo vse bralce Našega časopisa, ki ste pripravljeni nuditi gostoljubje, da pokličete po tel. 754-648, g. Štefan Skledar. Gostitelji boste prejeli brezplačno vstopnico za obisk omenjene prireditve! ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA NEKDANJI INTERNIRANO IN NJIHOVI SVOJCI SO OB 50-LETNICI OSVOBODITVE OBISKALI KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE BUCHENWALD Med njimi je bilo tudi pet občanov Vrhnike ter trije občani nove občine Dobrova — Horjul — Polhov Gradec in en udeleženec iz občine Brezovica. Vrhniški udeleženci spominske svečanosti v koncentracijskem taborišču v Nemčiji se zahvaljujejo za finančno pomoč podjetju IUV, LIKO in Mercator — Dolomiti. NOV FOTO EKSPRES STUDIO — MARKELJ, Na Stari cesti 5, Vrhnika V novem studiu vam nudimo vse vrste fotografskih storitev: • fotografiranje za osebne izkaznice, potne liste in vozniška dovoljenja; • izdelavo fotografij iz vaših filmov; • preslikavanje in povečanje fotografij; • razne strokovne nasvete; Delovni čas: vsak dan od 9.00 — 12.00 in od 14.00 —18.00 sobota zaprto telefon: 756-044 OBIŠČITE NAS VI FOTOGRAFIRAJTE — mi vam kvalitetno izdelamo fotografije Dvorana Cankarjevega doma je bila obakrat nabito polna, gledalci pa so uspešen nastop GALA KONCERTA nagradili z gromkim aplavzom. Spoštovane Vrhničanke, dragi Vrhničani! SKLEPNA SLOVESNOST VSESLOVENSKEGA TEKMOVANJA V MATERINŠČINI Zlata Cankarjeva priznanja PREDSTAVLJAMO VAM PODJETNIKA OTA PREBILA NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS Vargalant s 15-letno kakovostno tradicijo Podjetje »»VARGALANT« ima sedež na LOŠČI 48 — VRHNIKA. CNC — stružnica omogoča izdelavo izredno kakovostnih proizvodov, vendar mora biti tudi usposobljeno vodena. Podjetnik in obrtnik Oto Prebil je svojo kovinsko obrt pričel nekako pred 15 leti, ko je garažo spremenil v prvo svojo delavnico. Zaposlen je bil sam in prvi program mu je bil varjenje barvnih kovin. Že takrat je svoje izdelke podredil kvalitetni obdelavi in izdelavi. To pa je vseskozi prinašalo potrebo po razširitvi, tako prostorsko, kot tudi samo proizvodno dejavnost. Sedaj ima 8 zaposlenih delavcev. Razširitev dejavnosti je narekovalo tudi tržišče ter želje njegovih stalnih in občasnih kupcev. Tako je nastala že prava industrijska proizvodnja izdelave in obnove potisnih zglobov in veznih drogov, končnikov in rok volanskega in premnega mehanizma za osebna in tovorna vozila ter traktorje. Vsi ti izdelki imajo kakovostno preizkušnjo z znakom atesta. Poleg tega pa se še vedno ukvarjajo z varjenjem barvnih kovin ter izdelovanjem izdelkov za potrebe lesne industrije (torzijska kolesa, namenski stroji za dolžinsko spajanje lesa). Vsi ti izdelki pa zahtevajo izredno natančnost in kakovost, zato je to narekovalo nakup najsodobnejše CNC stružnice, ki računalniško obdela najrazličnejše dele zglobov v zelo natančnem tolerančnem območju. Zato lahko dela na tej stružnici ponudijo tudi zunanjim naročnikom. Kot zanimivost naj omenimo, da kupci lahko v istem dnevu prinesejo volanski zglob ali končnik ter ga obnovljenega tudi odnesejo. V načrtu ima podjetnik Prebil še bolj izboljšati kvaliteto izdelkov ter razširiti program potisnih plošč (sklopke) od avtomobilov zastave in fiat tudi na vozila kijih je največ na naših cestah — RENAULT, ŠKODA. Z nadaljnjim razširjenjem pa ima VARGALANT prostorske težave. Na sedanji lokaciji LOŠCA 48 ni možna nobena razširitev ali večja predelava. Prav gotovo bo potrebno izhod poiskati na najprimernejši lokaciji in to tako — kot je rekel Oto Prebil: »Obvezno na Vrhniki!« Ob razgovoru z lastnikom podjetja Otom Prebilom, ki je tudi nabavni, komercialist in vodja proizvodnje, nam je posebej pohvalil vse svoje delavce, ki izredno kvalitetno in vestno pristopajo k vsakemu delu. So tudi strokovno usposobljeni za vsa naročena dela. Najstarejši delavec po stažu (že 15 let) je Tone Rus, ki ga zelo vestno nadomešča v odsotnosti. Delavci imajo možnost stalnega usposabljanja ter ogleda raznih sejmov s kovinsko-predelovalno tematiko. V tem obdobju so v podjetju imeli štiri pripravnike, sedaj pa imajo tudi enega štipendista na srednji tehnični strojni šoli. Vse poslovne knjige in ostale zadeve vodijo v okviru podjetja, da so režijski stroški čim nižji. Podjetje je tako kar nekako družinsko in za perspektivo mlajšega rodu je posicrbljeno. Ob vsem tem proizvodnem delu pa je VARGALANT prisoten kot sponzor na raznih športnih, kulturnih in drugih prireditvah, kar veliko pomeni za razvoj Vrhnike. Na koncu razgovora o podjetju VARGALANT je Oto Prebil še dodal: »Zelo žalostno za Vrhniko je, da nima nekega kvalitetnega gostinskega lokala s prenočišči, kamor bi lahko peljal svoje poslovne partnerje. Za to moramo zdaj poskrbeti izven občine Vrhnika. Ta problem je treba rešiti čimprej, saj bi se s tem odprla še ena vrata za prihod turistov in gostov na Vrhniko.« Lastnik VARGALANTA Oto. Prebil točno ve, kaj hoče in kaj podjetje obdrži na težavnem sedanjem trgu — to je prav gotovo kakovost in zaupanje v njegove delavce. Zato je perspektiva v prihodnje zagotovljena, seveda pa je vse odvisno od volje in dela. S. S. Pogled na ostale delovne prostore podjetja z najstarejšim delavcem Tonetom Rusom in Tonetom Zakrajškom. vargalant (]j OTO PREBIL, s.p. LOŠCA 48, Vrhnika telefon/fax 061 /752-170; telefon 061 /755-470 Delovni čas: VSAK DAN: OD 6.30 DO 14.30 ponedeljek: od 6.30 do 16.30 sobota — zaprto Nudimo vam: - industrijsko obnavljanje in izdelava potisnih zglobov in veznih drogov za tovorna vozila - obnovo in izdelavo končnikov in zglobov za osebna vozila in traktorje — usluge na CNC stružnici — valjanje raznih navojev — varjenje barvnih kovin Z dobro kvaliteto vam jamči VARGALANT Vrhnika SODELOVANJE VRTCA IN DOMA UPOKOJENCEV Vrtec na obisku j Tako smo v Domu upokojencev Vrhnika poimenovali naša srečanja s skupino otrok iz vrtca pri pošti. Ideja za skupna srečanja je zorela ob večletnem sodelovanju z vrtcem zato, ker so bili stanovalci otrok vedno veseli. Opazili smo, da si po končanem nastopu želijo otroke še kaj vprašati, jim povedati, pokazati. Konec leta 1994 smo o tem razmišljali na skupnem sestanku predstavnic vrtca in Doma upokojencev. Dogovorili smo se, da se bodo otroci dvakrat na mesec za uro in pol pridružili našim stanovalcem na petkovih družabnih dopoldnevih ob ustvarjalnih dejavnostih (oblikovanje gline, izdelovanje lutk, tapiserij, risanje itn.) in družabnih igrah. S stanovalci smo se o tem veliko pogovarjali na pogovornih skupinah in skupaj z njimi načrtovali posamezna srečanja. Prvič smo skupaj ustvarjali 20. januarja letos. Poleg skupnega ustvarjanja je cilj naših srečanj vzpostaviti stik med otroki in starejšimi, spodbujati pogovor injiegovati odnose med njimi. Širše gledano to pomeni vzpostavljanje vezi med generacijami in pripravo posameznika, družine in okolja na starost. Kaj pa o tem pravijo naši stanovalci: Mici: Ko pridejo otroci, je zelo veselo — tudi mi se malo »Mislila sem, da sem pozabila, kako se pestuje dojenček! Ampak moje m ke se spominjajo«. sprostimo in poveselimo skupaj z njimi! Julka: Lepo je, ko pojejo, plešejo, so veseli. Marija: Všeč so mi prijazni, drobni otročički. Marija: Prav živahni so — kot živo srebro. Kot škrjančki. Eno uro je ravno prav. Tudi otroci se naveličajo, začnejo kar skakat. Štefka: Ko pridejo otroci, se počutimo bolj mladi. Vida: Otroci so vedno veseli in se nikoli ne naveličajo igre, petja in vsakega igranja. Ana: Dobro, da so eno uro pri nas. Če je prevelik direndaj .... noja... mi smo prestari za tak direndaj. Vinko: Kadar pridejo otroci, delajo tudi iz gline izdelke kot jaz, plešejo in pojejo. Tudi jaz sem že plesal z njimi. Janko: Jaz sem zelo vesel obiska otrok in tudi vzgojite ljic, ker so vsi prijazni in zado voljni pri nas. Zmeraj imaii bonbone zanje. Od nekda imam rad otroke. Fani: Danes sem pestoval* dojenčka, ki mi ga je dal edei od fantkov. Lepo je bilo. Kal domov bi šla, kjer imam pra-vnučko. Majda: Vesela sem, kadai pridejo otroci. Ko zapojejo, | spomnim svojih šolskih let it pesmice, ki me jo je naučili mama, pa je nič več ne slišim Na poti v šolo Pojdi zdaj, pa priden bodi, da se boš naučil kaj, duh te pravi, sinek, vodi in razum ti pravi: daj! Možu treba bistra glava, da ga čislajo povsod, on ima tud' kaj veljave, butec se potiska v kot. Srečanje otročičev in stanovalcev Doma upokojencev Z Domom upokojencev na Vrhniki otroci in delavci iz enote Poštna sodelujemo že nekaj let. To sodelovanje so bili priložnostni obiski ob različnih praznovanjih: ob pustu, za osmi marec, Novo leto. Lani smo pričeli razmišljati, da bi se naše obojestranske vezi poglobile. Srečevali naj bi se vsakih štirinajst dni in tako poglobili sožitje med otroki in stanovalci. Ideja se je porodila, moto ideje pa je pripravljati ljudi na starost. V skupini sredinčkov smo po novem letu pričeli s tematskim sklopom o družini. Cilj sklopa je bil pripraviti otroke na srečanje z ostarelimi v domu. V dejavnost smo aktivno vključili starše in stare starše. Obiskala nas je babica gospa Končan in nas obdarila s prijetnimi spomini na otroštvo, druga babica iz Ligojne nam je napisala nekaj starih pesmic iz njene mladosti. Naše prireditve ob zaključku sklopa so se udeležili starši, dedki in babice. Po prijetnem in pestrem programu, ki smo ga pripravili z otroki, sem seznanila starše, da bomo letos pogosto sodelovali z Domom upokojencev na Vrhniki. Pred vsakim obiskom v domu sem otrokom ponudila možni izbiri, in sicer da sodelujejo v programu ali da ostanejo v vrtcu. Malo nas je bilo strah, kako se bodo otroci in starejši ujeli! Otroci so se spontano in brez vsakih zadržkov vključili v dejavnosti, ki so nam jih pripravili. Odnosi se vedno bolj poglabljajo, otroci so prav prijetno sproščeni. Otroci, ki stalno zahajajo v dom, so zadovoljni, še posebno, ker so v središču pozornosti. Stanovalci v domu jih imajo radi, pogosto se zanje najde kakšen bombonček, piškot, sok... Otroci na obiskih spoznavajo, da je starost nekaj normalnega in da seje ni treba bati. Bodoče generacije se na tak način naučijo sprejeti starost in stare ljudi. In kaj mi prinašamo dedkom in babicam? Nekaj našega vsakdana. Zapojemo jim pesmice, ki se jih naučimo v vrtcu, narišemo jim kakšno risbico, zaplešemo in jih povabimo k sodelovanju. Srečni smo, če jim z vsakim obiskom prinesemo nekaj vedrine in sprememb v njihovo življenje. Nikoli nisem opazila, da bi bili otroci vznemirjeni ali prestrašeni; vedno so odhajali nasmejani in veseli, z obljubo, da se še vrnejo. Nekaj misli otrok: Nataša: V Dom upokojencev grem rada, ker me imajo vsi radi, ker jim pojem pesmice in mi dajo bombone. Sašo: Rad grem v Dom upokojencev, ker imam dedke in babice rad, rad se z njimi igram; pijem sok in rišem. Matevž: Rad grem v Dom upokojencev, ker tam z dedki in babicami delamo veliko zanimivih stvari. Barbara: Rada grem v Dom upokojencev zato, ker imajo bon- bone in ker me imajo raüi. Gospa Končan pa meni o naših obiskih v domu upokojencev ta kole: »Nujno potrebno je, da se otro' ci srečujejo z ostarelimi ljudmi, da jih cenijo in spoštujejo, kajti vrednota —spoštovanje starejših je v današnji družbi predvsem med mladimi zelo razvrednotena Starši skupine sredinčkov so navdušeni nad sodelovanjem in želijo, da bi s tako obliko nadalje' vali v prihodnjem šolskem letu. Vzgojiteljica Zdenka Jerina Za na konec pa še tole Še veliko idej imamo, zato se bomo še srečevali in vam o tem napisali še kdaj drugič. Zdenka Jema, vzgojiteljica Erika Slatnar, pedagoški vodja Darja Kumšc, socialna delavka Andreja Grom, delovni terapevt Tudi zaplesali iri zapeli smo skupaj. 1995 ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA Športna zveza Vrhnika in športna društva so v sodelovanju z najemnikom bazena in bifeja pripravili naslednje športne aktivnosti in prireditve ter ponudbo za goste športnega parka: — plavanje na bazenu, — igranje odbojke na mivki, — igranje tenisa na peščenem igrišču, — igranje malega nogometa, — možnost prenočitve v kampu, — ponudba krofov, vafljev in sladoleda, ter vse ostale gostinske usluge. Ob sobotah bodo večeri glasbe, plesa in večernega plavanja; na obisk pridejo tudi karaoke z Dejo Mušič in tv Koper. v športnem parku boste doživeli še veliko drugih ugodnih presenečenj. Poleg naštete ponudbe bomo organizirali tudi počitniške program program a: šola tenisa in plavanja od 7. do 10 leta 10 ur tenisa 10 ur plavanja 5 ur zaključek kraj: Vrhnika program B: — šola odbojke na mivki in plavanja od 10. do 14. leta 10 ur odbojke na mivki 10 ur plavanja 5 ur zaključek kraj: Vrhnika PROGRAM C: — šola plavanja od 6. do 10. leta 20 ur plavanja 5 ur zaključek s preizkusom znanja kraj: Vrhnika PROGRAM D: — šola tenisa od 7. do 12. leta 20 ur tenisa 5.ur zaključek kraj: Vrhnika, Drenov Grič, Dragomer PROGRAM E: — šola nogometa od 9. do 12. leta 40 ur nogometnih veščin 5 ur zaključek kraj: Drenov Grič Programa A in B bosta potekala po naslednjem urniku: 7.50 — prihod v športni park 8.00 do 10.00 — tenis, odbojka 10.00 do 11.00 — topli obrok (malica) 11.00 do 13.00 —plavanje 13.30 — odhod Program C bo potekal po naslednjem urniku: 9.50 — prihod na bazen 10.00 do 11.30 —plavanje 11.30 do 12.00 — topli obrok (malica) 12.00 do 13.30 —plavanje 13.45 —odhod Program D bo potekal po naslednjem urniku: 8.30 — prihodi na teniška igrišča 8.30 do 10.00 — tenis 10.00 do 11.00 —malica 11.00 do 12.30 —tenis 13.00 —odhod Program E bo potekal po naslednjem urniku: 17.00 — prihod na nogometno igrišče ŠD Dren 17.15 do 18.45 — nogomet 19.00 — odhod Cena za vse programe je 4.000 SIT za občane Vrhnike, za ostale pa 6.000 SIT. V ceno so vključeni: uporaba športnih objektov, topli obrok, zaključek in delno strokovni kader. Programi se pričnejo: 3. in 10. julija 1995 ter 14. in 21. avgusta; razen programa E, ici se prične 3. julija in poteka po urniku, ki ga boste prejeli ob prijavi. Vsak udeleženec prejme ob zaključku programa spominsko majico. Prijavite se na Športni zvezi Vrhnika, tel. 754-484 ob sredah, od 7.30 do 11.00. Vodja programov: Miro Gruden OBRATOVANJE BAZENA IN CENE V letošnji sezoni bo bazen obratoval v času od 20. junija do 10. septembra CENIK veliki bazen od 10. do 18. ure otroški bazen za vrtce v dopoldanskem času 100 SIT 50 SIT Za delovne organizacije, obrtnike, sindikate, ki kupijo več kot 100 kart 10% popust izposoja senčnikov in ležalnikov 100 SIT ob delavnikih dnevna karta odrasli dnevna karta otroci do 15 let 300 SIT 200 SIT dopoldanska karta za tečaje in osnovne šole ob sobotah, nedeljah in praznikih dnevna karta odrasli 400 SIT dnevna karta otroci do 15 let 300 SIT večerno plavanje od 19.00 do 21.30 odrasli 250 SIT športniki in otroci 150 SIT mesečne karte odrasli 6.000 SIT mesečne karte otroci 3.500 SIT Posebna ponudba za delovne organizacije, obrtnike in sindikate: Program A: 6 oseb od 1. julija do 30. avgusta 2 uri tedensko igranje odbojke na mivki od 10.00 do 16.00 2 uri tedensko plavanje po odbojki krof ali sladoled in malo pivo 7 terminov — 25.000 SIT Program B: 4 osebe od 1. julija do 30. avgusta 1,5 ure tedensko igranje tenisa od 10.00 do 15.00 2 uri tedensko plavanje večerja za 4 osebe in pivo 7 terminov — 30.000 SIT Program C: na 1 osebo 1 ura igranje tenisa od 10.00 do 16.00 plavanje hamburger, pivo na dan — 800 SIT Vsi programi veljajo od ponedeljka do petka. Pokrovitelji: Klub pod bazenom Okrepčevalnica hot horse Paviljonček sladoled ATLETSKE NOVICE predstavljamo vam mladega vrhniškega atleta Tadej Krašovec tekač na kratke proge Še ne osemnajstleti Tadej Kraševec se je z atletiko pričel ukvarjati dokaj Pozno. Nekako v začetku leta 1994 je Pričel redno trenirati pri vrhniškem trenerju Luki Drašlerju, ki je že marsikaterega mladega vrhniškega atleta Pripeljal do vrhunskih rezultatov. Ta-ko je tudi pri Tadeju ugotovil izredno nadarjenost za hitrost in eksploziv-lost. Že prvi polletni treningi so prinesli izjemne rezultate, postal je državni prvak za leto 1994 v kategoriji ttilajši mladinci na 100 metrov. Zmagoval je na raznih mitingih na zunanjih tekališčih, tako na 60 m kot na '00 m. Dobri rezultati so ga pripeljali v državno reprezentanco mlajših mladincev in na tekmovanju na Slovaškem je v štafeti 4 x 100 m prinesel drugo mesto. Tudi rezultati posebnih testov, ki so Jih opravili na fakulteti za telesno kulturo, so pokazali izredne rezultate in Tadejev velik potencial za njegovo nadaljnjo atletsko pot. Treningov za letošnjo sezono se je 'otil še bolj zagrizeno, tako da trenira 6-krat na teden po dve uri, ob sobotah Pa večkrat opravi še bolj intenzivni trening. Sedaj ga trenirata oče in sin Drašler, ki zelo zaupata v atletske sposobnosti mladega atleta. V letošnji atletski sezoni je Tadej Krašovec pričel tekmovati v višji kategoriji med starejšimi mladinci, kjer je konkurenca še večja. Februarja je na dvoranskem državnem dvoranskem prvenstvu na 60 m osvojil tertje mesto. Na nedavnem atletskem mitingu v Kopru pa je bil na 100 m prvi, kar dokazuje, da bo tudi med starejšimi mladinci posegal po prvih mestih. Tadej Krašovec je dijak 3. letnika gimnazije LEDINA v Ljubljani. Osnovno šolo je končal na Vrhniki. V osnovni šoli ga je zanimala predvsem košarka, vendar je ni nikoli resno treniral. Udeleževal pa seje vseh šolskih atletskih mitingov, na katerih je večinoma zmagoval. Pokazal je izredno hitrost in eksplozivnost na kratkih progah. Že takrat je prvi njegov trener Luka Drašler v njem videl izreden atletski potencial, vendar Tadeja ni mogel prepričati za resne in zahtevne ter-ninge. Sele v drugem letniku srednje šole, ko je tudi Tadej postal bolj resen in se je začel zavedati svojih atletskih sposobnosti, je pričel intenzivno in resno trenirati. Rezultati pa so bili res hitro vidni. Njegova želja je, da bi že v letu 1996 postavil dražvni rekord na 60 m (6,88), sedaj je njegov rezultat na 60 m 7,05 in na lOOm 11,14. Prav tako si želi pridobiti sopnzorja, ki bi mu finančno pomagal pri številnih pripravah in nabavi športne opreme. Sedaj namreč tekmuje za atletsko sekcijo Vrhnika, ki ima vedno finančne težave, čeprav precej pripomore tudi vrhniška Športna zveza. Želje mladega atleta Tadeja so prav gotovo uresničljive, saj je že s sedanjimi rezultati pokazal izreden talent za tek na kratke proge. Ob tem pa je treba poudariti, da je imel izredno kratko tekmovalno atletsko obdobje ter da bo še eno sezono nastopal za mladince in se tako lahko razvil v vrhunskega tekača na kratke proge. S. S. mlajših dečkih sestavljajo petošolci, pri starejših dečkih pa sedmošolci. Med njimi je precej zelo nadarjenih atletov, ki naj bi svojo pravo vrednost pokazali šele v naslednji sezoni. Objektivno lahko trdimo, da za vadbo nimamo slabih pogojev, pa vendar že krepko zaostajamo za pogoji, ki jih imajo večja mesta, zlasti za zimsko vadbo. Druga, morda iz strokovnega stališča še večja težava pa je v tem, da ob štirih terminih tedensko v telovadnici še vedno vadijo skupaj mlajši in starejši dečki in deklice in tudi nekaj mladincev, vendar zaenkrat zaradi prezasedenosti telovadnice druge možnosti ni. Dobro pa je, daje nekaj naših perspektivnejših tekmovalcev opravilo nekaj treningov v republiškem atletskem centru v Ljubljani, kar nam je omogočilo vodstvo Atletskega kluba Olimpija. Čeprav sem že omenil, da imamo precej nadarjenih atletov, izstopata med njimi dva šprinterja, to je med mlajšimi deklicami Tamara Mihajlo-vič in starejši mladinec Tadej Krašovec. Za oba velja, da sta v svoji kategoriji prvo leto in da sta že letos dosegla izvrstne rezultate in bi ob marljivi vadbi in boljših pogojih lahko posegla v sam vrh slovenskega šprinta. Takoj za njima pa ne smemo pozabiti treh mušketirjev — sedmošolce Jaka Rogel, Mateja Zalar in Gašperja Jeri-na, ki že v naslednjem šolskem letu Petrovčiču dvakrat zlato Namiznoteniški klub KRKA iz Novega mesta je bil organizator 4. državnega prvenstva v namiznem tenisu za mladince in mladinke posamezno in dvojice. Dvodnevnega tekmovanja se je udeležilo 140 igralcev in igralk iz 22 slovenskih klubov. Tudi mi smo se prvenstva udeležili z 9 igralci in 1 igralko. Naši igralci so dosegli res odlične rezultate, ki so plod odličnega dela na treningih pod vodstvom utegnejo prekrižati račune marsikomu. Za res kvalitetno štafeto iščemo še četrtega mušketirja in upamo, da ga bomo do začetka novih priprav tudi našli. Udeležili smo se zimskega državnega prvenstva v Celju, kjer je Tadej Krašovec z izvrstnim rezultatom na 60 m osvojil 3. mesto, Tamara Mihajlo-vič pa za malo zgrešila finale. Na zimskem prvenstvu notranjskih osnovnih šol sta se izkazala Marko Trček v teku na 600 m in Barbara Krašovec v skoku v višino. Za uvod v novo sezono na Krosu Dnevnika je Jure Novak osvojil 2. mesto. Na kvalifikacijah za APOŠ v Postojni so naši tekmovalci dosegli vrsto zelo dobrih rezultatov, kar nam je prineslo 12 finalistov za zaključno tekmovanje. Tega tekmovanja v Velenju pa se zaradi poškodbe ni mogel udeležiti Marko Trček v teku na 1000 m, prav tako pa smo morali zaradi končnih izletov osmošolcev menjati tekača v štafeti, kar je bil tudi eden od vzrokov, da smo bili diskvalificirani. Z nepričakovanim slabim nastopom enega ključnih tekmovalcev smo izgubili realno možnost uvrstitve v sam vrh, kateremu smo bili bliže kot smo si mislili. Sicer pa ni še končan niti prvi del sezone in pričakujemo novih možnosti. Luka Drašler .ntk — RETELJ. Pri mladinkah sta v finalu POLONČIČEVA in TO-DOROVIČEVA premagali par DERMASTJA — SAFRAN (Ili-rija/Petovia). V mešanih parih sta slavila prva nosilca PETROVČIČ — DERMASTJA. Med mladinkami je bila najuspešnejša BILJANA TODORO-VIČ (Kajuh Slovan) z dvema zmagama in enim tretjim ^'stnm. pri mladincih pa JANEZ PETROVČIČ (Preserje) z dvema zlastima odličjema v parih in srebrom med posamezniki. Iskrene čestitke JANEZU in DOMNU ter vsem ostalim igralcem in igralkam za osvojene naslove in dobre uvrstitve na državnem prvenstvu. NTK Preserje ŠAHOVSKE NOVICE Mladinci ŠD Vrhnika pravi Vrhniški šahisti so uspešno nastopili na slovenskem moštvenem festivalu, kije bil od 19. do 21. maja v Portorožu. Mladinci (Niko Praznik, Matej Guid, Miodrag Stojnic in Matej Šebe-nik) so prepričljivo osvojili prvo mesto v konkurenci najboljših slovenskih mladinskih ekip in še enkrat več dokazali, da njihovi uspehi niso slučajni. Odsotnost najboljšega Primoža Solna se ni poznala, kot gost ga je uspešno zamenjal Ljubljančan Matej Guid (sicer »znanec« Stojnica in Praznika z letošnjega državnega prvensta do 16 let, kjer se je uvrstil neposredno za njima na tretje mesto), ki bo našim pomagal tudi na mladinskem pokalu Alpe-Jadran. Vrstni red: ŠD Vrhnika 16 (31,5), ŠK Slovenec Poljčane 16 (23,5), ŠS Tomo Zupan Kranj 15, ŠD Nova Gorica 10, ŠD Radenska Murska Sobota 10, itd. Manj uspešna je bila članska ekipa (Leon Gostiša, Matjaž Justin, Primož Šoln in Anton Praznik), ki je bila prav tako v širšem krogu favoritov za zmago. Po prvem dnevu in zmagi nad lanskimi prvaki Mariborčani so sicer prevzeli vodstvo, nato pa slabše nadaljevali. Mesto pri vrhu je bilo dokončno izgubljeno v predzadnjem krogu, ko so se jim kasnejši zmagovalci izvili iz izgubljenega položaja. Vrstni red: Zebra Kranj 14, ŽŠD Maribor ŠK Metalna 13 (93), ŠD Radenska Pomgrad Murska Sobota 13 (89), ŠD Iskra AET Tolmin 11, ŠD Vrhnika 10 itd. preserje trenerja DUŠKA TIGERMANA. Pripravljali smo se res zavzeto, tako da je vloženi trud poplačan. Pri mladincih je postal prvak LUKA REFLAK (Olimpija), 2. mesto pa je osvojil JANEZ PETROVČIČ (Preserje). Pri mladinkah je v finalu slavila TODO-ROVIČEVA (Kajuh) pred klubsko vrstnico POLONČlČEVO. V mladinskem finalu parov sta PETROVČIČ — PETELIN (Preserje) premagala domači par KRALJ Mednarodni turnir na Vrhniki Sezona še ni končana S krosi in ekipnim prvenstvom osnovnih šol seje končala pretekla atletska sezona, za katero brez pretiravanja lahko trdimo, daje bila uspešna. Tako posamezniki kot tudi ekipi mlajših in starejših dečkov so dosegli visoke uvrstitve. V mesecu novembru 1994 smo začeli s pripravami za novo atletsko sezo- no, za katero smo imeli določene cilje. Žeieli smo, da bi zimska vadba dala solidno osnovo za zimska in pomladanska tekmovanja, predvsem pa, da bi minila brez poškodb. Že takoj na začetku smo se zavedali, da bomo nekatere uspehe pretekle sezone težko ponovili, zlasti v ekipnih tekmovanjih. Večino naših tekmovalcev pri V počastitev občinskega praznika in 70-letnice delovanja društva je ŠD Vrhnika v nedeljo, 14. maja priredilo velik mednarodni odprti turnir, na katerem se je pomerilo 105 šahistov in šahistk iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije, med njimi 9 mednarodnih mojstrov, 11 FIDE mojstrov in 23 mojstrskih kandidatov. Venec zmagovalca je presenetljivo osvojil FIDE mojster Marjan Črepan iz Petrove pri Celju, ki je še enkrat več potrdil, da je zelo nepredvidljiv šahist. Enako število točk je tudi hrvaški mojster Nenad Ferčec, a je imel slabši dopolnilni rezultat po Bucholzu. Na turnirju je nastopilo tudi precej domačih igralcev ki pa posebnega uspeha niso imeli. Šc najboljši je bil FIDE mojster Anton Praznik. Ostalim je lahko v opravičilo dejstvo, da ni lahko uspešno združiti dober Zadovoljstvo, sreča in utrujenost žari iz lic Janeza in Domna, toda naslov je v pravih rokah. Dopolnilo V sestavku o Daniju Mat-tiasu na Norveškem je pomotoma izpadel sponzor MIZARSTVO KOGOVŠEK, kateremu se Dani zahvaljuje. tekmovalni rezultat in organizacijske napore. Turnir, za katerega vrhniški šahisti upajo, da bo postal tradicionalen, jc lepo uspel. Igralni prostor, dvorana Doma Karla Grabeljška je nudila prijeten igralni ambient, posebna zahvala pa gre glavnemu pokrovitelju turnirja, podjetju LIKO, kije prispevalo nagrade. Vrstni red po devetih krogih, odigranih po švicarskem sistemu: Črepan, Ferčec 8, Mohr, Ig. Jelen in Pod-lesnik 7, Barle, Ivačič, Meštovič, Mufič, A. Grosar, Bašagič, Dizdar, Hrešč 6 1/2, Z. Vospernik, A. Praznik, Gostiša, Mencinger, Vambek, Slak, Mazi 6, Srebrnič, Miloševič, Hribar, Šoln, Ciglič, Sitar, Justin, Matko, Ahmatovič 5 1/2 itd. Kulturno-prlredltvenl center in okrepčevalnica KOŠARKAŠKE NOVICE KARTINSKE NOVICE TENIŠKE NOVICE Košarkarski turnir veteranov Tomaž Gorenc zopet zmagal Turnir dvojic na Drenovem Griču V Blatni Brezovici že nekaj časa gradijo nov športni objekt, ki bo veliko pomenil za vse mlade športnike majhne KS Blatne Brezovice. Vsa dela opravljajo športniki prostovoljno in zelo prizadevno. V ta namen jc ŠD Blatna Brezovica-Morostarji organizirala veteranski košarkarski turnir, kije bil v petek, 9. junija. Turnirje' bil tekmovalnega in družabnega značaja, da bi sc zopet srečali nekdanji vrhniški, borovniški in lo- aašlri L-ot'.»rl"irii in nkllHtli min na stare tekmovalne dni. Prvo mesto so osvojili košarkarji Logatca, drugi so bili košarkarji iz Blatne Brezovice, tretji Borovnicam, četrti pa veterani IUV-Vrhnika. Turnir so izredno skrbno pripravili športniki ŠD Blatne Brezovice, ki so v ta namen odprli preurejeno kokšarkarsko igrišče. Uradna otvoritev klubskih prostorov — brunarice pa bo v jeseni, ko bodo dokončali dela v notranjosti. Po dolgem času so se zbrali vsi nekdanji in sedanji košarkarji Blatne Brezovice ter skupaj zaigrali na turnirju. Na kratko • Košarkarski klub Vrhnika je v maju organiziral tečaj košarke za najmlajše. Tečaja so se udeležili fantje in dekleta letnika 8.3 in 89 z Vrhnike, iz Logatca, Zaplane in Ligojne. Spoznali so osnove košarkarske igre in odigrali tudi nekaj zelo kakovostnih tekem. Na eni od tekem jc mlade košarkarje obiskal tudi g. Peter Vilfan in jim opisal nekaj zanimivih dogodkov iz svoje bogate športne kariere. Kakovostno vadbo pa so s svojimi prispevki, omogočili tudi Bistro Pavza, Športna zveza Vrhnike, Pizzerija Boter in trgovina Kara. • Kadeti Vrhnike so v kvalifikacijah izgubili 2 Novim mestom, premagali pa Črnomelj, Tolmin in Koper ter sc uvrstili v 1. kadetsko košarkarsko ligo. Turnir trojk ŠD Dren z Drenovega Griča je skupaj s Športno zvezo Vrhnika v soboto, 10. junija pripravil košarkarski turnir trojk na en koš. Turnirje eden izmed številnih, ki jih prireja znano športno podjetje NIKE po vsej Sloveniji. Prijavljenih je bilo devet ekip, ki so tekmovale v dveh skupinah, v katerih so ekipe odigrale vsaka z vsako, tako da sta se po dve prvi ekipi uvrstili v finalni del. Za prvo mesto je ekipa TNT (Ljubljana) premagala Tiskarno JA-NUŠ (Grosuplje) z 21 : 10; za tretje • Skupna ekipa mladincev Vrhnike in Borovnice uspešno igra v kvalifikacijah za I. mladinsko košarkarsko ligo. Za uvrstitev v na- , daljnji krog potrebuje zmago v zadnjem kolu proti Idriji na domačem terenu. Tekmovanja in kakovostne treninge so omogočili: Športna zveza Vrhnike, Wcwit, RCG in Taverna Papalina, ki mladim košarkarjem po vsaki tekmi ponudijo topli obrok. • Na priprave slovenske kadetske reprezentance v Tolmin sta povabljena igralca Matevž. Petelin in Klemen Krašovec, ki je pomočnik trenerja. V tej reprezentanci pa bo Rok Zupan. Vsi trije so člani Košarkarskega kluba Vrhnika. KK Vrhnika mesto pa so ljubljanski TOTEM-COMMERCEprcmagali MOROSTAR-JE z Drenovega Griča z 20 : 15. Prve tri ekipe so prejele praktične nagrade podjetja NIKE. Zaradi dežja so morali tekme odigrati v dvorani SD Partizan Vrhnika, tekme sta dobro sodila priznana sodnika Karli Nikolavčič in Janez Friškovec, rezultate in zapisnike pa je vodil neutrudni Jani Majer s sodclaci ŠD Dren. S. S. Zmagovalne prve tri ekipe trojk so prejele praktične nagrade glavnega sponzorja NIKE. Pričetek balinarske sezone 1995 DRUŠTVO UPOKOJENCEV VRHNIKA, balinarske sekcije, so 6. maja 1995 organizirale OTVORITEV BALINARSKE SEZONE 1995. Ob tej priložnosti so članice ženske balinarske sekcije pripravile srečolov, seveda s pomočjo spozorjev: 1. Trgovina LIKO 2. Trgovina ENA A 3. Trgovina KZ Mlečna 4. Trgovina LONČEK 5. Trgovina čevljevKARA 6. Picerija BOTER 7. Cvetličarna JANI 8. Cvetličarna VERONIKA 9. Cvetličarna Karmen 10. Trgovina TOMI Vrtnarija 11. Mesarija BLATNIK 12. Trgovina TE JA 13. Dežniki PUZIGAČA 14. Trgovina OREL 15. Trgovina KOLIČ 16. Trgovina PETRA 17. Trgovina MERCATOR — Hrib 18. Elektro PENKO 19. Svečama STRŽINAR 20. Slaščičarna BREZA 21. Slaščičarna BERZO 22. EVEX Alojz MIKLAVČIČ 23. KZ mesnica Stara c. 24. Dr. Vida Stržinar 25. Friz. salon Dragica Štefančič 26. MERCATOR Ljub. c. 27. Keksarna ADAMIČ 28. Trgovina ŠKARJICE 29. Trgovina U REDU 30. Trgovina HENRY 31. CANKARJEVA ZALOŽBA 32. Konzum GROGAR 33. ISTENIČ, Voljčeva 12. Vsem se iskreno zahvaljujemo za DOBITKE!!! Ženska balinarska sekcija — ŽBS — DU Vrhnika V nedeljo, 21. 5., je bila v Vyso ke Myto (Češka) že tretja dirka v kartingu za avstrijsko državno prvenstvo. V obeh dirkah je zmagal Tomaž Gorenc ter tako dokazal, da je glavni favorit za naslov avstrijskega državnega prvaka. Tomažu je že na treningu odpovedal motor, zato je moral nastopiti z rezervnim motorjem. Za štartno mesto seje uvrstil na tretje mesto. V prvi dirki seje po hudem boju, ko je padel na peto mesto, z odlično vožnjo prebil na prvo mesto in zmagal pred Ticlvjem Oli-verjem, voznikom tovarniške ekipe Opel v formuli 3. TOMAŽU GORENCU PONAGAJAL MOTOR V drugi vožnji je Gorenc celo zletel s proge, vendar je z zagrizeno borbenostjo in uspešno vožnjo premagal vse tekmovalce. Z obema zmagama seje Gorenc še bolj utrdil v vodstvu za avstrijsko prvenstvo, tako da s 43 točkami prednosti vodi pred drugo-uvrščenim Marcusom Kramerjem (Avstrija). V juniorski kategoriji do 100 cm je Ljubljančanka Lucija Živec v obeh vožnjah zasedla odlično tretje mesto. V vožnjah za štartno pozicijo je bila celo druga. Simon Scljak Na avstrijski državni praznik, 5. junija 1995, je bila v Teesdorfu že četrta dirka kartistov za avstrijsko državno prvenstvo. Slabo, deževno vreme je pona-gajalo tudi Tomažu Gorencu, ki nikakor ni mogel najbolje pripraviti svojega karta za obe vožnji. V prvi vožnji, ki je bila zaradi medsebojnih trkov trikrat prekinjena, je osvojil drugo mesto. V drugi vožnji pa mu je ponagajal motor kartinga in je osvojil 9. mesto. Ne glede na nekoliko slabši rezultat četrte dirke pa še vedno vodi za 33 točk in sicer v kategoriji Senior A-100 cm. V mladinski kategoriji JU-NIOR A-lOOcm je Ljubljančanka Lucija Živec v obeh izrednih vožnjah zasedla 1. in 2. mesto ter dokazala, da Nina Jerančič dobiva dostojno naslednico. Simon Seljak S SMUČI NA DIRKALNO STEZO Aleš Prek uspešen tudi v kartingu Komaj seje končala smučarska sezona, že je Aleš Prek zamenjal smuči za kartinško vozilo. Tako je drznost in hitrost prenesel s strmih snežnih pobočij na vijugaste kartodrome sirom Slovenije. Na dveh dosedanjih tekmah, v kategoriji JURNIOR 100cm3,je na odličnem prvem mestu, vendar pa bo boj za osvojitev državnega prvaka še hud, saj je v tej kategoriji precej dobrih mladih tekmovalcev, ki se hočejo dokazati. Na prvi dirki v Portorožu, kije bila 21. 5. 1995, je v obeh vožnjah zasedel prvo mesto. 3. 6. 1995 pa je bila dirka v Ljubljani, kjer je v skupnem seštevku obeh voženj dosegel drugo mesto, naslednji dan pa je bil na mednarodni dirki četrti. Za Aleša Preka je v letošnji kar-tinški sezoni še ena zanimivost, in sicer, da vozi za svoj lastni klub PREK. S. S. Ob zaključku sezone Odbojkarska sekcija pri športnem društvu Partizan — ženske počasi končuje še eno uspešno rekreacijsko sezono in se pripravlja za odbojko na mivki. V sezoni 1994/95 smo zopet sodelovale na raznih tekmovanjih in prireditvah po Sloveniji ter hkrati pridno trenirale. Tudi letos smo se prijavile za zimsko-spomladansko rekreacijsko ligo Ljubljana, ki jo vsako leto organizira Agencija za šport iz Ljubljane. V ligi so sodelovale številne rekreacijske ekipe iz Ljubljane, No-tarnjsice in Gorenjske. Tekmovanja so potekala v dveh skupinah. V svoji skupini smo dosegle odlično 3. mesto, v finalnem delu pa smo se med 15 ekipami uvrstile na solidno 7. mesto. Poleg omenjene lige smo se udeležile tudi dveh turnirjev: — novoletnega turnirja v Kamniku, kjer smo v izenačeni konkurenci osvojile 4. mesto in — turnirja, ki so ga v Ljubljani priredile odbojkarice Narodnega doma, kjer smo prav tako osvojile 4. mesto. V tej sezoni smo odigrale tudi več prijateljskih tekem. Z malo sreče in s pomočjo trenerja, ki bi bil pripravljen prevzeti delo z ekipo in novimi igralkami, pa bi bili rezultati lahko še boljši. 20. maja 1995 smo v sodelovanju s Športno zvezo Vrhnika, OŠ Ivana Cankarja ter številnimi spon- zorji organizirale že V. PIKIN MEMORIAL v spomin na našo igralko Piko Oblak. Na turnirju je sodelovalo šest ekip, ki so zasedle takale mesta: 1. mesto — Narodni dom Ljubj-lana I 2. mesto — Špelca Kamnik 3. mesto — Vrhnika 4. mesto — Fužine I 5. mesto — Carinarnica 6. mesto — Narodni dom Ljubljana II Ne glede na osvojeno tretje mesto, pa se štejemo za zmagovalke, saj je »spraviti pod streho« kakovosten odbojkarski turnir, pravi mali podvig. Finančno in materialno pomoč so prispevali naslednjim darovalcem: SMER, d.o.o., trgovina Zlato runo, SALKON, d.o.o., cvetličarna KARMEN, REGAL — Mole, IUV, PAVILJON Brezovica, Pizzerija BOTER, zlatarstvo LANČIČ MOJCA, drogerija DIČ-NA, PETROL, VELANA, AN-GORA, PLUTAL, frizerstvo META HOLER Brezovica, SVET Nepremičnine, okrepčevalnica M BAR, diskont SODČEK, VIDEO COPY, AŠA intershop, slaščičarna BERZO. Vsem se lepo zahvaljujemo. Za novo sezono 1995/96 pa vabimo vse ljubiteljice odbojke, da se nam pridružijo. Mojca Simončič Športno društvo Dren z Drenovega Griča — Lesnega Brda, teniška sekcija, je 27. in 28. maja letos organizirala že 6. odprti turnir dvojic. Nastopilo je 26 parov tenisačev iz Ljubljane, Vrhnike, Logatca in Drenovega Griča. Domači teniški delavci so se tudi letos zelo potrudili ter ob dobri organizaciji pripravili bogate nagrade, ki privabijo zelo uspešne igralce tenisa. Na koncu zagrizenih in tudi kakovostnih iger sta zasluženo že drugič zapored zmagala Kucler — Hudeček, ki sta premagala dvojice Gutnik —Podojstršek s 6:3 in 7:5. Tretje mesto sta zasedla Simonič Žerjav; četrto pa Jakus — Petkovšek. Glavni sponzorji turnirja so bili domači podjetniki: Franr Tp|nv5eW —Elektromehanika in trgovina, M* jan Kavčič —Gostilna in mesarija' Anton Merlak — Citroen servis. Nagrade za vse nastopajoče tenis če, ki so jih sami izžrebali, pa so P' spevali še: DASAL — Marjan BreceJ Blago mix —■ Jani Jazbec, Avtotra' — Jelko Baje, Corning — Vrhnit IUV, Stanovanjska zadruga Vrhni* Delo Tiskarna, Kolinska, Unic"1 Ljubljana, Avtocolor — Oblak, Zavl rovalnica Triglav, Papirnica VeV'1 Helios Domžale in Športna zve' Vrhnika. Športna sekcija pri ŠD D'1 se vsem darovalcem iskreno zah"1 ljuje. S Prve štiri dvojice z dvema glavnima darovalcema nagrad za turnir (od I«' proti desni): Petkovšek, Kucler, Hudeček, Merlak, Jakus, Jelovšek, V jav, Simonič, Podojsteršek in Gutnik. Mladi tenisači ŠD Dren premočno prvi Mlada teniška ekipa do 12 let TK Dren — Vrhnika je premočno zmagala v Primorsko-Notranjski ligi in tako dobila pravico nastopati v nadaljnjem ekipnem tekmovanju za državnega prvaka. Mlada ekipa tekmuje pod okriljem ŠD Dren, kije pričel pravilno delati z mladimi obetajočimi tenisači. Na sliki so v zadnji vrsti trije trenerji: Jani Jelovšek, Aljoša Seljak in Vlai Hudeček (češki trener, ki že drugo s' zono trenira mlade tenisače). Stojijo igralci: Luka Gregorc, Alj( ša Kucler, Marko Vesclinovič it. Ji Osredkar; čepijo pa Peter Veselinoi Breda Kavčič, Lucija Čekada in R< mina Pire. S. Teniški turnir posameznikov ELITEX - HB Teniški sekciji Vrhnika in Dra-gomer sta v soboto, 27. maja, in v nedeljo, 28. maja, organizirali veliki turnir ELITEX — HB za posameznike. Tc turnirje organizirajo sirom po Sloveniji in so bili lani znani kot Dnevnikovi — KIM turnirji. Na Vrhniki so tekmovale tri kategorije, rezultati pa so bili: * do 25 let (21 tekmovalcev) 1. Aljoša Seljak (Vrhnika), 2. Peter Kavčič (Vrhnika); 3. in 4. Bojan Žabjek in Peter Ziberna (oba Lju-bljna) * nad 45. let (12 tekmovalcev) 1. Milan Stokanovič (Novo mesto) 2. Aljoša Gutnik (Logatec) 3. in 4. mesto Rajko Javh (Ljub.) in Rale Brojkovič (Vrhnika) * nad 50. let (15 tekmovalcev) 1. Franc Trampuš (Ljubljana) 2. Mirko Janškovcc (Ljubljana) 3. in 4. Rudi Kavčič in Bogdan Ai drejašič (oba Ljubljana) V Dragomerju pa so igrali tenisači nad 25Jct (14 tekmovalcev) Janez. Slunjanec (Ljubljana) Maks Šimenc (Ljubljana) in 4. Miran Zajec in Vili Nova!I 2 3 (oba Ljubljana) * nad 35 let (30 tekmovalcev) 1. Marko Lovka (Ljubljana) 2. Milan Novak (Ljubljana) 3. in 4. Borut Robič in Roman Po klač (oba Ljubljana) S. Si u ko i sole S' mi) glav öe1 Del vrhniških odbojkaric na 5. Pilinem memorialu, stojijo: Suhadolc, Ca-serman, Šemrl in Rijavec; čepijo: Klobčar, Simončič in Zdešar. ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA IN SPORTWAY Razpisujeta Medobčinsko ligo v odbojki na mivki: 15. julij 29. julij 12. avgust 26. avgust — zaključek Način tekmovanja: Liga bo potekala vsako drugo soboto ob 9. uri, v slučaju slabega vremena — dežja pa se tekma prestavi na nedeljo. Prijavijo se lahko ženske in moške ekipe. Tekmuje se posebej. Ekipa žensk Šteje tri člane, ekipa moških pa po dva člana. V ekipi je lahko en registriran igralec. Igra se po pravilih OZS po sistemu dvojne eliminacije. V primeru manjšega števila ekip pa vsaka z vsako. Na koncu lige zmaga ekipa, ki prejme največ točk. Prijave: Prijavnina za eno ekipo znaša 1500 SIT na vsak turnir. Zadnji rok prijave, uro pred pričetkom. V prijavnino je vključena tudi karta za bazen. Nagrade: Na zaključnem turnirju se podelijo, pokali in praktične nagrade. T T U 1 P 1 « i< 1 < c r i v < r JATAREJA JATA REJA LJUBLJANA Agrokombinatska 84 61260 Ljubljana Polje vabi k sodelovanju PERUTNINARJA za oskrbo perutnine na farmi Horjul fri zaposlitvi bodo imeli prednost kandidati z dokončano osnovno šolo in veseljem do dela s perutnino. Delovno razmerje bomo najprej sklenili za določen čas 6 Mesecev z enomesečnim poskusnim delom, kasneje Pa je možnost zaposlitve za nedoločen čas. Delo je enoizmensko, ob vselitvi mladih jat pa triizmensko. vloge sprejemamo v kadrovski službi JATA REJA v Zalogu, Agrokombinatska 84, 8 dni po objavi. le' HITRO IN POCENI DO POHIŠTVA Bom-Öprema TRGOVINA POHIŠTVA VRHNIKA Tržaška 23 (pri kino dvorani) tel/fax 061/755-255 frt ki PREDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP, 99 PREVERITE CENE TUDI PRI NAS !!! SPALNICE od 89.900 SIT POSTELJA 190x90 samo 10.000 SIT SEDEŽNE GARNITURE od 53.900 SIT OTROŠKE SOBE od 44.900 SIT GARDEROBNE OMARE od 19.900 SIT PREDSOBE 2m samo 44.900 SIT PISARNIŠKI STOLI od 11.000 SIT KAVČI \ od 31.900 SIT DNEVNE SOBE od 64.900 SIT MIZA + 4 STOLI 30.000 SIT ORTOPEDSKE IN MEDICINSKE * VZMETNICE VSEH DIMENZIJ ♦ SEDEŽNE GARNITURE PO VAŠIH MERAH * HITRA DOBAVA <*" BREZPLAČNO SVETOVANJE NA VAŠEM DOMU •*■ NUDIMO TUDI: kuhinje, jedilne kote, pograde, franc. postelje, počivtilnike, omarice za čevlje, klubske mizice, TV - mizice, pisarniško pohištvo itd.. Odprto: 8.30 - 12.00 in 16.00 - 19.00, sobota od 8 30 - 12.00 ARGO, d.o.o., HORJUL 61354 HORJUL objavlja prosti delovni mesti: 1. KOMERCIALISTA 2. KNJIGOVODJE Pogoji: 1. srednja ekonomska šola, znanje nemškega jezika; 2. srednja ekonomska šola, poznavanje dela z računalnikom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8. dneh po objavi na navedni naslov. MALI OGLASI Uspešno inštruiram matematiko in fiziko za osnovne in srednje Me. Informacije po tel. 752-358. i STAVBNO ZEMLJIŠČE (1555 •*i2) na Dolu pri Borovnici, ob (Slavni cesti, prodamo za 24 C>EM/m2. Tel. 744-547. Iščem kitarista — pevca za igranje zabavne in narodne glasbe. Informacije po tel. 061/752-389. TRGOVCA, MIZARJA IN VI-LIČARISTA zaposlim redno ali honorarno. Tel. 061/753-340. d.o.o. Z DOBRIM IMENOM Telefon: 125-42-04 Tržaška 2 Uradne ure vsak dan od 10. do 16. ure ponedeljek in sreda od 10. do 18. ure • v juliju in avgustu dajemo pri praktični vožnji 10% popusta • tečaj CPP (brezplačen) organiziramo 2 x mesečno ob 16.30 na Tržaški 2 • v juliju bo CPP 3. in 17. v mesecu • organiziramo tudi tečaj prve pomoči z izpitom • izposojamo literaturo Traktor IMT, letnik 82, generalno obnovljen, prodam za 4000 DEM, naslov Janez Jarc, Dvor 36, Polhov Gradec Prodam 2000 kom. betonske strešne opeke, malo rabljene; informacije na telefon 749-595 COM-TAR, d.o.o. AVTO ŠOLA TURISTIČNA AGENCIJA VRHNIKA V REDNO DELOVNO RAZMERJE SPREJMEMO RA-ČUNOVODJO. ZAŽELENE DELOVNE IZKUŠNJE. Kandidati naj pisne prijave pošljejo v roku 15 dni na naslov: COM-TAR, d.o.o., p.p. 24,61360 VRHNIKA. RADIPINKAJO Vsaka vas, ki ima svojo cerkev, ima ponavadi tudi pritrkovalsko ekipo. Nekatere se v zvonikih srečujejo že več desetletij, druge pa so mlajše, vendar ravno tako uspešne. Med zadnje sodijo starovrhniški pritrkovalci. Njihova ekipa je bila ustanovljena že pred leti, obnova zvonika pred dvema letoma pa jih je še bolj povezala. Ob priložnosti so prijeli za lesena kladiva in začeli; najprej z lažjimi melodijami, ki so jih pokazali kar njihovi starejši prijatelji. Nato so se predstavili na posvetitvi dveh novih zvonov pri sv. Pavlu na Vrhniki in se kmalu začeli srečevati v zvonikih z drugimi pritrkovalci. Najprej so jih opazovali, potem so se začeli od njih učiti. Tako so se naučili mnogo melodij. Nekatere so zaigrali sami malo drugače in nastala je nova melodija, kakšno melodijo so se spomnili tudi sami. Že od vsega začetka imajo zelo veliko veselja do pinkanja. Vendar pa brez starega reka, ki pravi, da vaja dela mojstra, zagotovo ne bi bili tako znani v naši župniji in zunaj nje. Tako kot druge ekipe so tudi oni člani KUD Raskovec. Vsi člani ekipe so dobri prijatelji in se velikokrat srečujejo tudi zunaj zvonika pri drugih delih. Toda najraje pinkajo in kakor hitro najdejo čas, odhitijo v zvonika na podružnici ter začno pritrkovati. Starovrhničani vedo, da je pritr-kovanje na zvonove slovenska posebnost, ki ne seže prek etničnih meja, drugod pa tudi še niso dobili enakega. Se naprej se mislijo izpopolnjevati in želijo, da hi se ustanovila še katera nova ekipa. Z veseljem so prelistali knjigo z naslovom Pesmi slovenskih zvonov, ki jo je napisal g. Ivan Malavašič. Zanje zvonovi niso samo zvonovi, ampak glasbila, na katera znajo lepo zaigrati. NATAŠA MED VEŠ ČEK Novosti v Cankarjevi knjižnici 0 Splošno Uradni list Republike Slovenije 1994 1 Filozofija — Psihologija Borštner, B.: Problemi realizma: možnosti realizma v filozofiji Powell. J.: Ljubezen ne pozna pogojev De Mello, A.: Pot do ljubezni Powell, J.: Skrivnost vztrajanja v ljubezni Powell, J.: Sreča izvira iz naše notranjosti Družbene vede Ribičič, C: Siva tipka Hribar, T.: Slovenci kot nacija Bučar, F.: Ujetniki preteklosti Divjak, M.: Šola, morala, cerkev na Slovenskem Muck, D.: Blazno resno popolni Beitinger, G.: Spodbuda za nadaljnje učenje Lavrač, A.: Lahkih nog naokrog: plesne igre za najmlajše 5 Prirodoslovne vede Muhič, G.: Matematika. Kako do rešitev: 300 naJog s potekom Kako si zmanjšati davek? Napoved dohodnine za preteklo leto smo oddali. Začeti moramo misliti na letošnjo dohodnino. Lastniki gozdov imajo možnost, da na osnovi zakona o dohodnini in zakona o gozdovih v številnih primerih uveljavljajo odpis ali zmanjšanje katastrskega dohodka od gozdov. Kaže pa, da lastniki ne poznajo teh možnosti. Čeprav je precej upravičencev, je lani na območju vrhniške enote Zavoda za gozdove Slovenije uveljavljal zmanjšanje katastrskega dohodka od gozdov en sam lastnik. Po zakonu o dohodnini (Uradni list RS št. 71/93 in 7/95) so lastniki gozdov deležni naslednjih ugodnosti: trajna oprostitev davka od gozdov Trajno so oproščena plačevanja davkov od gozdov: — zemljišča, na katerih so varovalni gozdovi, — zemljišča pod visokonapetostnimi daljnovodi. Oprostitev uveljavljate z vlogo, ki jo oddate na vrhniški izpostavi Republiške uprave za javne prihodke. Podatke za varovalne gozdove sporoči izpostava Zavod za gozdove Slovenije. začasna oprostitev davkov od gozdov Za dobo 20 let so oproščena davkov tista kmetijska zemljišča, ki se pogozde. V to sodi pogozdovanje kmetijskih zemljišč in ne pogozdovanje zemljišč, ki so bila že gozd. Seveda morajo biti dela opravljena strokovno in v skladu s programi razvoja gozdarstva v Sloveniji. Oprostitev uveljavljate z vlogo, ki jo oddate na vrhniški izpostavi PREJELI SMO Nezaželeni gosti Republiške uprave za javne prihodke. znižanje kastrskega dohodka — Zavezanec, ki vlaga lastna sredstva v nabavo gozdarske mehanizacije (traktorji, vitli itn.) ter vlaga lastna sredstva v gozdove (gojitvena dela, gradnja vlak itn...), razen za pogozdovanje, lahko uveljavlja zmanjšanje katastrskega dohodka v višini 25% vloženih sredstev za dobo štirih let. Zmanjšanje katastrskega dohodka ne more presegati zneska štirikratnega katastrskega dohodka, ugotovljenega za leto, v katerem je zavezanec vložil lastna sredstva. Olajšavo je mogoče uveljavljati tudi za lanska vlaganja. Oprostitev uveljavljate z vlogo, ki jo oddate na tukajšnji izpostavi Republiške uprave za javne prihodke. Vlogi je treba priložiti tudi račune in morebitna druga dokazila. — Če je bil donos na posamezni gozdni parceli ali na več gozdnih parcelah manjši zaradi naravnih nesreč (požar, vetrolom, žled itn...), rastlinskih bolezni ali škodljivcev (lubadar, jelove sušice itn...) ali zaradi drugih izrednih dogodkov, kijih lastnik ni mogel preprečiti, se mu prizna posebna olajšava. Olajšava se prizna tako, da se katastrski dohodek vsake take parcele posebej zmanjša za toliko odstotleov, za kolikor se je na njej zmanjšal donos. Olajšava se priznava za dobo 6 let. Oprostitev uveljavljate z vlogo, ki jo oddate na tukajšnji izpostavi Republiške uprave za javne prihodke. Drevje pa bo moralo biti poprej odkazano s strani Zavoda za gozdove. — Zakon o gozdovih (Uradni list RS št. 30/93) določa, da se od Ob zaključku šolskega leta in za piko na i cicibanovi športni znački, ki jo že več let organiziramo v predšolski vzgoji, sem se s skupino mlalih šolarjev z Vrhnike v spremstvu staršev odpravila na izlet v vsem dobro znani Pekel pri Borovnici. Veseli in polni pričakovanj smo se zbrali pred našim vrtcem in tudi muhasta vremenska napoved nam ni vzela poguma. Vedra otroška pesem je pregnala tudi najmanjše pomisleke in avtobus je odpeljal proti Peklu, dogodivščinam nasproti. V podnožju pekelskih slapov sem dala otrokom zadnje napotke o varni hoji in že smo se podali na pot ob slapovih tega čudovitega naravnega parka. Lepa sprehajalna pot se je kmalu tesno zožila in strmo vzpela v skalovje. Pot je bila naporna, tu in tam tudi nevarna. Ne le za otroke, tudi za nekatere od staršev je bil vzpon pravi mali planinski krst. Toda narava je poplačala naš trud s čudovitim pogledom na slopove in ko smo srečno preplezali vse lestve, stopnice, skale in stezice, nas je na samem vrhu izza oblakov pozdravilo še toplo sonce. Sledil je zaslužen počitek in slastna malica iz naših nahrbtnikov. Še skupinska fotografija za spomin in zopet smo vzeli pot pod noge in se po nekoliko daljši, a varnejši gozdni poti odpravili v dolino. Temni oblaki so zakrili sonce in nezaupljivo smo pogledali proti nebu. »Da nas le ne bi ujela nevihta na poti«, smo si tiho, nekateri pa tudi glasno želeli. »Samo, da pridemo v dolino, pa bomo na varnem pod streho PRIJETNEGA GOSTIŠČA.« In res so težki oblaki zdržali vse dotlej, dokler se nismo vsi do zadnjega zbrali pri mlinskem kolesu ob pekelski jasi v dolini. »Kakšna sreča«, smo si mislili in tekli v mikavno zavetje gostišča. Kaj kmalu pa smo spoznali, da gostišče sploh ni tako prijazno, kot to kaže navzven... Ker je vse kazalo, da dež še ne bo kmalu ponehal, sem prosila gostilničarja, naj nam odstopi prostor v gostišču, kjer bi lahko sklenili naše srečanje in počakali na avtobus (poprej se nisem dogovorila za uporabo njegovih prostorov, ker to ni bil namen našega izleta). Na moje nemajhno začudenje se je razburil in pro-jšnjo odbil, češ da prostor čisti za zvečer, ko pridejo gosti. Vsekakor zanj mi nismo bili gosti, ki bi jih katastrskega dohodka gozdov odštejejo površine neodmerjenih gozdnih cest. Površino oceni Zavod za gozdove. Oprostitev uveljavljate z vlogo, ki jo oddate na tukajšnji enoti Zavoda za gozdove Slovenije. Janko Vidmar Zavod za gozdove Kemija: zakonitosti in uporaba Parker, S.: Ribe 6 Uporabne vede Peruš, M.: Vse v enem, eno v vsem Fogle, B.: Vzboja in šolanje psov Blanchard, K.: Enominutni vodja se sooči s pokoro Blanchard, K.: Vodenje in enominutni vodja Hergert, D.: Ecel 5 za windows: hitri vodič Škulj, E.: Orgle v Ljubljani Rape, R.: Word perfect works Pochert, T.: Dela v hiši: popravila in obnavljanje 7 Umetnost — Razvedrilo — Šport Zadnikar, M.: Kartuzija Pleterje Glasba in likovna umetnost 8 Književnost — Jezikoslovje — Leposlovje Fabjan — Baje, D.: Dve muhi na en mah Stanonik, M.: Iz kaosa kozmos Disney, W.: 101 Dalmatinec Rendcll, R.: Ena vodoravno, dve navpično Makarovič, S.: Kam pa kam kosovirja? Hasler, E.: Mesto cvetja Bach, R.: Most prek večnosti Handke, P.: Nauk gore Sainte — Sain-tc Victoire Bosnians, P.: Ne pozabi na veselje Vrabič, T.: Oblak, mlinar in pobeglo zdravje Poslovne šale Žgečkljive šale Rožanc, M.: O svobodi in bogu Mrak — Luč, D.: Življenje življenju 9 Zemljepis — Biografije — Zgodovina Vrhnika: turistični informator Ceglar, L.: Nadškof Vovk in njegov čas 1900—1963 Churchill, W.: Velike bitke druge svetovne vojne Strle, F.: Tomšičeva brigada 1944 ■ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA" Razpored dežurnih sobot v zobni ambulanti datum zobozdravnik lokacija, ordinacija 3. 6. dr. Marija Koračin Markovič ZD Vrhnika 10. 6. dr. Marija Ogrin ŠZA Ivana Cankarja Vrhnika 17. 6. dr. Jože Keršič rigardiska ul., Verd 24. 6. dr. Adolf Kobal Z0 Vrhnika 1. 7. dr. Nataša Müller ZP Borovnica 8. 7. dr. Marjeta Jugovic ZP Borovnica 15. 7. dr. Ladka Kastelec Stanovnik ZD Vrhnika 22. 7. dr. Mihaela Leben Zevnik ŠZA Ivana Cankarja Vrhnika 29. 7. dr. Marija Koračin Markovič ZD Vrhnika 5. 8. dr. Marija Ogrin ŠZA Ivana Cankarja Vrhnika 12. 8. Jože Keršič rigadirska ul, Verd 19. 8. Adolf Kobal ZD Vrhnika 26. 8. dr. Nataša Müller ZP Borovnica 2. 9. dr. Marjeta Jugovic ZP Borovnica 9. 9. dr. Ladka Kastelec Stanovnik ZD Vrhnika 16. 9. dr. Mihaela Leben Zevnik ŠZA Ivana Cankarja Vrhnika 23. 9. dr. Marija Koračin Markovič ZD Vrhnika 30. 9. dr. Marija Ogrin ŠZA Ivana Cankarja Vrnika 7.10. dr. Jože Keršič rigadirska ul, Verd 14.10. dr. Adolf Kobal ZD Vrhnika 21.10. dr. Nataša Müller ZP Borovnica 28.10. dr. Marjeta Jugovic ZP Borovnica 4.11. dr. Ladka Kastelec Stanovnik ZD Vrhnika 11.11. dr. Mihaela Leben Zevnik ŠZA Ivana Cankarja Vrhnika 18.11. dr. Marija Koračin Markovič ZD Vrhnika 25.11. dr. Marija Ogrin ŠZA Ivana Cankarja Vrhnika 2.12. dr. Jože Keršič rigadirska ul, Verd 9.12. dr. Adolf Kobal ZD Vrhnika 16.12. dr. Nataša Müller ZP Borovnica 23.12. dr. Marjeta Jugovic ZP Borovnica 30.12. dr. Ladka Kastelec Stanovnik ZD Vrhnika Direktor: dr. Dušan Mihelčič bilo vredno postreči, poudarim pa naj, da je bila ura komaj nekaj čez štirinajsto, v gostišču pa je bjlo le nekaj gostov. Razočarana in ogorčena sem odšla ven in povedala staršem, da smo tod nezaželeni. Naša nedavna želja, da bi pred dežjem prispeli do gostišča, se je uresničiia, toda v praznem gostišču ni bilo prostora za 24 zatočišča željnih otrok in njihovih staršev. Stiskali smo se pod nadstreškom ob vhodu v gostišče. Le kdo nebi komentiral takega gostoljubja in tako sem ga tudi jaz, saj sem bila navsezadnje pobudnica izleta in moja skrb je bila v tistem trenutku le, da bi bili otroci in starši na suhem. Gostilničarju, če ga sploh še lahko tako imenujem, pa komentar nikakor ni bil pogodu. Sicer pa že star pregovor pravi: ČE STOPIŠ MAČKU NA REP, ZACVILI. Da to drži, sem občutila na lastni koži vpričo vseh staršev in otrok. Besni gostilničar, ki mu moj komentar o njegovi gostoljubnosti ni bil v ponos, se je zagnal vame, me odrinil in s sikajo-čim pogledom kričal, naj se spravimo stran in da ga v njegovi hiši ne bo nihče komandiral. Ne vem, kako bi se vse skupaj končalo, če ne bi med naju stopil eden izmed staršev in odločno nastopil meni v bran. Gostilničarjevo obnašanje, kateremu so bili priča tudi otroci, nas je osupnilo in še debeli dve uri bi se stiskali ob stene praznega gostišča, če ne bi imel eden od staršev svojega prevoza. Odpeljal seje v Borovnico in od tam poklical voznika avtobusa, da je prišel po nas, saj smo si vsi želeli čim prej zapustiti »gostoljubje« pekelske-ga gostišča. Vzgojiteljica VVZ A. Kucler Vrhnika in starši otrok Obrtno podjetniški sejem Notranjske Logaška obrtna zbornica s podjetjem »Prolog« in logaško občino pripravlja letos tretji obrtno podjetniški sejem Notranjske. Organizatorji pričakujejo še več razstavljalcev kot lani, ko jih je bilo 54 in več obiskovalcev, okrog pet tisoč. Sejem seje že kar uveljavil v širšem notranjskem prostoru. Za le- tos so napovedani tudi razstav-ljalci iz zamejstva, in če bodo procedure prav stekle, tudi iz Albanije. Sejem je tako razstavno in poslovno kot prodajno naravnan. Odprt bo od 29. junija do 1. julija, vsak dan med 10. in 20. uro, v prostorih osnovne šole »8 talcev« v Logatcu. Vabljeni k ogledu. J.G. MED0A galenja-kava bar, Stara cesta 39, Vrhnika, tel.:061/754-703 K sodelovanju vabimo mlade ustvarjalce z likovnega področja. Omogočamo vam predstavitev izbranih del na razstavi. Oglasite se osebno ali po telefonu 061/752-341, popoldne. V času Argonavtskega sejma vas vabimo na obogateno gostinsko ponudbo ob glasbi: — 24,6. — Skupina GAUČO — 25. 6. — Duo BLACK JACK in druge spremljajoče prireditve. CENJENIM GOSTOM SE PRIPOROČAMO KAMNOSESTVO SVETE, s.p. p. Preserje, Jezero 97, tel./fax 061 /631 -294 IZDELUJEMO, MONITRAMO IN OBNAVLJAMO — nagrobnike, lučke, vaze — kuhinjske, gostinske pulte — mize VEČ kot 20 različnih nagrobnikov vedno na ogled od 7. do 17. ure. 61360 VRHNIKA, CANKARJEV TRG 4, TEL. 061/754-317 DELOVNI ČA&. DOPOLDAN OD 9. DO 1JMJRE POPOLDAN OD 15. DO 19.MJRE SOBOTA OD 9. DO 12. URE V MESECU MAJU SMO ODPRLI TRGOVINO S ŠPORTNO OPREMO V ČRNEM ORLU NA VRHNIKI, CANKARJEV TRG 4' / PONUJAMO VAM OPREMO ZA PROSTI ČAS, ŠPORT IN REKREACIJO TER BOGATO IZBIRO OPREME ZA RIBOLOV. RIBIŠKA OPREMA PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK »COR-MORAN«, «MITCHEL«, »KAMASAKI«. ŽOGE ZA KOŠARKO, ROKOMET, NOGOMET IN ODBOJKO »MIKASA«, «NASSAU«, »SPALDING« IN »VEGA«. OPREMA ZA TENIS »FISHER« IN »WILSON«. ROLERJI »ROCES« IN KOTALKE »ROLLY POLLY«. KOLESA »GIRARDENGO« IN ELEKTRONSKI MERILNIKI HITROSTI, KAKOR TUDI KOLESARSKI DRESI, KOLESARSKA OČALA, ČELADE IN ROKAVICE. OPREMA ZA PLANINARJENJE, TABORJENJE IN DO-PUSTOVANJE. FITNES OPREMA IN OPREMA ZA KREPITEV MIŠIC (UTEŽI, SOBNA KOLESA, MINI STEPPERJL.) PREPRIČANI SMO, DA BOSTE TUDI V NAŠI TRGOVINI NAŠLI KAJ ZASE. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA. Z NAKUPOM V GOLU STE NA DOBRI POTI K ZMAGI. Steklarstvo Matija Seliškar Dragomer, Stara c. 26 Tel. 653-039 Nudimo vam steklarske storitve: strojno izdelavo termopan stekla izdelavo varnostnega stekla za gradbene stroje in traktorje brušenje stekla in ogledal zasteklitve in montaže na objektih Delovni čas od 8.00 do 18.00 ure. Se priporočamo! COM-TAR d.o.o. ŠOLA S TRADICIJO IN DOBRIM USPEHOM Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov A, B, C, E in F kategorije. AKCIJA — POLETJE1 99 5! DO IZPITA V 30 DO 60 DNEH! PLAČILO 20 UR VOŽNJE NA 4 OBROKE BREZ OBRESTI A-Ll PLAČILO 30 DO 40 UR VOŽNJE NA 5 OBROKOV BREZ OBRESTI Ponujamo vam počitnice in izlete priznanih turističnih agencij: KOMPAS, GLOBTOUR, SLOVENIJATURIST, M&M, A&B, RELAX, ROYAL, PALMA, GRUBER, ATLAS, ODISEJ . možnost obročnega odplačevanja • pridite, ne bo vam žali &m@& m »mi Nudimo kakovostno, hitro in poceni pisanje na računalnik ter fax storitve. INFORMACIJE IN PRIJAVE: Cankarjev trg 5, VRHNIKA telefon/fax: 755-828 URADNE URE: ponedeljek in sreda od 9. do 18. ure torek, četrtek in petek od 9. do 15.30 ure CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SE BOMO JUNIJA PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE V LOKA CENTER, ROBOVA 6, VRHNIKA. HE VRHNIKA TRGOAVTO Z METALOTRGOM ob avtobusni postaji na Vrhniki, Cankarjev trg 6 tel. 061 756-210 061 756-211 faks 061 756-210 1. REZERVNI DELI za osebna vozila: Golf, Škoda, Zastava Lada, FIAT 126 2. REZERVNI DELI in oprema za tovorna vozila: TAM, Zastava, IVECO, tudi po naročilu 3. KOMPRESORJI od 30 I do 500 I 4. STABILNE KROŽNE ŽAGE ZA KOVINE 1500W 102.511,00 SIT (s Prom. davkom) STAB. KROŽNE ŽAGE ZA LES IN ALUMINIJ 1300W 64.130,00 SIT 5. ITALIJANSKO ROČNO ORODJE FELISATI-ZASTOPST-VO ZA SLOVENIJO: AKCIJSKA PRODAJA: VRTALNI STROJ tip 555 = 5.832,50 SIT + 20%PD KOTNA BRUSILKA tip A/24/6/CE = 17.200,00 SIT + 20%PD VBODNA ŽAGA tip 257 = 17.964,00 SIT + 20%PD 6. MOTORNE ŽAGE HUSQUARNA vseh tipov 7. MOTOKULTIVATORJI GOLDONI IZ ITALIJE s priključki 8. KOLESA ROG IN ATALA MOUNTAIN 26"-18 prestav že od 21.500,00 SIT dalje 9. Bet. mešalci, samokolnice, VESPE 10. KOSILNICE: rotarijske, nahrbtne, motorne itd. POGOJI PRODAJE: DO 6 čekov ali kredit do 4 let glede na vrednost. Delovni čas: od 8. — 12. in 15. — 19. ure sobota 8. — 12. ure NUDIMO VAM TUDI GORILNIKE THYSSEN na olje vseh vrst do 6 čekov ali gotovinski popust 5% OBČINA VRHNIKA Oddelek za družbene dejavnosti Na podlagi 9. člena Pravilnika o štipendiranju (Sklep IS SO Vrhnika z dne, 12.2.1992) in po sklepu župana občine Vrhnika z dne 9. 6.1995 RAZPISUJE 1 kadrovsko štipendijo za šolsko leto 1995/96 za poklic oz. program izobraževanja — DIPLOMIRANI NOVINAR Poleg osnovnih pogojev za prijavo je potrebno izpolnjevati še naslednje pogoje: — kandidat mora biti občan občine Vrhnika; — študent višjega letnika; — sprejeti obveznost sodelovanja z občinskim glasilom »Naš časopis« in Centrom za informiranje Vrhnika; K prijavi za razpis je potrebno predložiti: — izpolnjeno vlogo za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic (obrazcev DZS 8,40); — dokazilo o vpisu v tekoči letnik šole; — dokazilo o učnem uspehu prejšnjega šolskega leta; — življenjepis; Prijave z zahtevanimi dokumenti pošljite do 31.7.1995 na naslov: Občina Vrhnika, Tržaška c. 1, 61360 Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti. Mar Tours POLETJE 95 ZELO UGODNA PONUDBA: PULA, RABAC, RAB GARDALAND — odhodi vsako soboto CENA: 4.900,00 SIT MATURANTI IN ABSOLVENTI! Pripravili smo odlične programe za skupine SEPTEMBER 95 — KLASIČNA GRČIJA — 7 dni (ladja- avtobus) 480,00 DEM GRŠKA AVANTURA — otok FVIA (bungalovi) — 8 dni (ladja-avtobus) 450,00 DEM PRIJAVE IN INFORMACIJE MAR TOURS, d.o.o., Dunajska 10, Ljubljana Tel.: 061/301-436 OPRAVLJAMO FINANČNO-RAČUNOVODSKE STORITVE ZA OBRTNIKE IN DRUŽBE (d.o.o., d.o.o.) INTER, d.o.o., Središka 4, Ljubljana Tel: 061-13-13-321, 061/753-206, zvečer, OSREDKAR, Sinja Gorica 45, 61360 VRHNIKA. ZIDARSTVO PETROVČIČ Podlipa 95, 61360 Vrhnika, telefon 061/753-895 Zaposlimo delavca v gradbeništvu: — zidarja — pomožnega delavca. Ponudbe in informacije dobite na navedenem naslovu in po telefonu. POLETNO SPOROČILO /a JÉÉJjglj Ob peti obletnici naše p.zzerije vas vabimo na naslednje prireditve: • petek, 23. 6. ob 19.00 Modna revija, cocktail party, igra ansambel »Obvezna smer« \. 6. ob 20.00 Nastop ansambla »Mesečniki«. Prireditve bodo v našem poletnem vrtu, kjer vam nudimo razne morske jedi, več vrst pizz, lazanje, kanelone... KOLEKTIV PIZZERIJE BOTER PRITISK, d.o.o. Kamnik pod Krimom 105, Tel.: 061/631-626 NUDIMO: — izdelavo in servis hidravličnih cilindrov, — izdelavo hidravličnih cevi in cevi za gorivo, — splošen servis hidravlike na gradbeni in kmetijski mehanizaciji — popravilo manjših okvar na strojih, — izdelavo hidravličnih orodij, — servis kmetijskih kardanov — ter splošno ključavničarska dela (vrata, ograje...) SERVISE OPRAVIMO TUDI NA TERENU' REAN inženiring d.o.o. NOTRANJE GORICE Podpeško cesta 236 tel./fax: 061/651-309 Najugodnejša ponudba atestiranih cistern 1.000-3.000 I z dostavo na dom in montažo. Dobava in montaža oljnih gorilnikov THYSSEN, API, ECOFLAM in OL YMP s prostorskim uravnavanjem temperature. Dobava in montaža peči sime 20-40 kW z gorilniki Minor oirfrfp* Ecoflam MOŽNOST ZAMIKA PLAČILA S ČEKI Dr. B.THYSSEN Sedaj je čas za predelavo vašega ogrevanja na kurilno olje OPOZORILO - OPOZORILO Zasebni zobozdravniki sporočamo nove in edine telefonske številke: dr. VLADKA KASTELEC-STANOVNIK 754-833 dr. MARIJA KORAČIN-MARKOVIČ 753- 785 dr. ADOLF KOBAL 754- 564 Paciente tudi naprošamo, da kličejo izključno na nove številke. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica Alojza Pezdirja se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Hvala dr. Tomšiču, g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za lepo petje in gasilskemu društvu Brezovica. Vsi njegovi Brezovica, 21. 5. 95 ZAHVALA Ob izgubi naše mame \ k MARIJE ROŽMANC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem za darovano cvetje in sveče ter za izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Heleni Rozmane Drašler za vso zdravniško skrb, godbi za igranje in gospodu dekanu Florjanu Božnarju za lep pogrebni obred. Sinova Anton in Andrej z družinama ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega sina, brata, strica in svaka Jakoba Korčeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, TP Galeb, IUV, GD Blatna Brezovica za podarjeno cvetje, sveče ter izrečena sožalja. Prisrčna zahvala za nesebično pomoč velja g. Francki, g. Slavki, g. Fani, g. Nadi ter zakoncema Perko. Iskrena hvala Francitu P. za poslovilne besede ob odprtem grobu in vsem, ki ste ga pospremil na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mami Marjance Justin se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste darovali cvetje in sveče ter jo pospremili k zadnjemu preranemu počitku. Zahvaljujemo se dr. Prebilovi za njeno zdravljenje in zdravstvenemu osebju onkološke bolnišnice iz Ljubljane. Hvala gospodu dekanu za lep obred in poslovilne besede, pevskemu zboru Zupan in pogrebni službi Pieta. Žalujoči: sin Jože in hčerka Anka z družinama À ZAHVALA V 76. letu nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, tast, brat in stric Frančišek Švigelj po domače Vsenkov ata Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem IUV in Loke za darovano cvetje, sveče, izraženo sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. dekanu in pogrebcem za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njegovi ZAHVALA Ob prerani smrti dragega brata, svaka in strica Mira Govekarja se zahvaljujem vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki ste mu darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujem se pogrebcem in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoča: sestra Nevenka z družino Vrhnika, 15. maj 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta 1 w ' " »- * f Franca Križaja st. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem in vsakemu posamezniku, ki so darovali cvetje, sveče in prispevali denar za sv. mašo, hvala tudi za izrečena sožalja. Zahvaljujemo se kolektivu Doma upokojencev Vrhnika. Posebna zahvala pa velja dr. Heleni Rožmanc-Drašler, sestram in negovalkam za skrbno nego. Zahvaljujemo se tudi oktetu Raskovec za lepo petje. Hvala tudi g. dekanu Božnarju za lepo opravljen cerkveni obred. Vsi njegovi! Ni več bolečin, ni več trpljenja, vse to je vzela večna zemlja, v domovih ostala je praznina, v naših srcih pa bolečina. Um ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, strica, deda Antona - Pirca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem iz Zaplane in Ljubljane ter DO TERMIKI za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala velja tudi gospodu dekanu za lepo opravljen pogreb, pevcem, ki so ga s pesmijo pospremili na njegovi zadnji poti, in tudi vsem drugim. Žalujoči: vsi njegovi! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, taje, sestre, svakinje, tete in sestrične Anči Opeka roj. Suhadolnik se zahvaljujemo vsem, ki ste se tako številno poslovili od nje, ji darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se zdravnici dr. Heleni Rožmanc-Drašler, ki je vseskozi skrbela za njeno zdravje. Hvala pogrebni službi in pevcem za lepo petje. Hvala gospodu dekanu za izrečene spoštljive besede ob slovesu in za popotnico v svet, od koder ni vrnitve. Hvala vsem, ki ste nam kakor koli stali ob strani in se z lepo mislijo spominjate naše drage taje. Pogrešamo jo in za njo žalujemo. Vsi njeni ZAHVALA Ob prerani smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Franca Veharja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga bodrili v času bolezni in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Sc posebno se zahvaljujemo za izrečena sožalja in darovano cvetje ter sveče. Iskrena hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, gasilskemu društvu Log in govorniku za poslovilne besede, vsem preostalim gasilcem, brezoviškim skavtom in pevskemu zboru Log za lepo petje. Zahvala velja tudi dr. Prebilovi za nego ob hudi bolezni. Vsi njegovi Log, 3. maja 1995 ZAHVALA ob prerani smrti naše drage mame, ki je tako tiho in mnogo prezgodaj odšla od nas Marije Garafolj Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, hvala za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Posebno se zahvaljujemo za pomoč sosedom v najtežjih trenutkih. Isrekna hvala za poslovilne besede tovarišu Dobrovoljcu, članu ZB Vrhnika, pevcem in pogrebcem. Še enkrat se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala! Vsi njeni ■t - ZAHVALA Od nas je odšel Matija Jesenšek z Drenovega Griča Zahvaljujem se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za tola-žilne besede, darovano cvetje, sveče in spremstvo na očetovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem vsem sosedom, pevcem pevskega zbora Drenov Grič-Lesno Brdo in razrednim učiteljicam OS Ivana Cankarja Vrhnika za vso pomoč v žalostnih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča: hčerka Ljubica in vnuk Jan Nagradna križanka Turistične agencije Vrhnika Agencija že nekaj let uspešno deluje na Vrhniki. V svojem programu imajo tri različne dejavnosti, ki jih nudijo Vrhničanom in bližnjim krajanom. Organizirajo celotno ponudbo AVTO - ŠOLE, od možnosti voženj do tečajev cestnoprometnih predpisov. V programu turistične ponudbe pa imajo različne počitnice in izlete priznanih turističnih agencij iz vse Slovenije. Nudijo pa tudi pomoč in svetovanje ter hitro in poceni pisanje na računalnik. Doslej je bil sedež agencije na Cankarjevem trgu, v juliju pa bodo pričeli poslovati v novem Blagovnem centru LOKA na Vrhniki, ki bo predvidoma odprt konec junija. Tam bodo imeli sodoben poslovni prostor, kjer bodo svojim dosedanjim in bodočim strankam nudili še kakovostnejše storitve. Kot sponzorji križanke so pripravili naslednje nagrade: 1. nagrada: tečaj CPP in 5 ur vožnje; 2. nagrada: 5 ur vožnje; 3. nagrada: izlet v Gardaland za 1 osebo. Rešene križanke pošljite na naslov: Uredništvo Našega časopisa, Tržaška c. 1. 61360 Vrhnika, z obveznim pripisom KRIŽANKA. Ce bosta prva dva nagrajenca že šoferja oz. voznika s prometnim izipitom, je nagrado mogoče prenesti na ožje družinske člane ali spremeniti v izlet, seveda v dogovoru z vodjem agencije. S. S. Direktor ELLESA izžrebal nagrade Prejeli smo 215 rešenih križank, katere sponzor je bilo borovniško podjetje ELLES. Prve tri pravilno rešene križanke je izžrebal Franjo Modrijan, direktor firme ELLES in dolgoletni aktivni košarkar ter športni delavec. Njegova roka je srečo prinesla naslednjim nagrajencem: 1. nagrada: pleskarska lestev A (Jesena — 7 klinov): Bogdan Trček, C. pod goro 28, Borovnica 2. nagrada: gospodinjska lestev SCALITA (aluminij): Marko Košir, Šenjošt 40, 64224 Gorenja vas 3. nagrada: kabeljski podaljšek 10 m: Pavla Zalar, Jezero 86,61352 Preserje Vsi nagrajenci lahko nagrade dvignejo na sedežu podjetja ELLES v Borovnici, Obrtniška 2. S. S. Pri oblaku je drugače AVTO CENTER d.d. JelovŠkova 6 VRHNIKA tel.: 755.145; 755.357; 755.720 Lastnik vozil RENAULT - POZOR! Na Vrhniki je že skoraj dva meseca odprt RENAULT servis, kjer pod strokovnim vodstvom izkušenih in izurjenih strokovnjakov Ljubljanske Av-tohiše in s pomočjo Revoza iz Novega mesta deluje zanesljiva ekipa, ki jo sestavljajo mojster, 4 avtomehaniki in avtoelektrikar. Svoje delo opravljajo kvalitetno in hitro. Pridite in se prepričajte, Av-tocenter pa vam ob tem podarja BON za servisne storitve v vrednosti 3.000,00 SIT. (za eno vozilo RENAULT velja le en bon). V gostilni Pri oblaku, o kateri smo pisali že v prejšnji številki Našega časopisa, so v soboto, 10. junija pripravili «mehiški večer« oziroma »večer fiesta latina«. Ob tej priložnosti je najemnik omenjene gostilne in bifeja Klemen Popit za obiskovalce pripravil številne mehiške nacionalne jedi in pijače — mehiško postrv, chilli concarne, mehiške klobase, boulo mexicana, tequilo gipsy, tequilo sunrise in goucho cocktail. V goste pa so povabili vrhniško glasbeno skupino Gaucho. Ob tej priložnosti nam je Klemen povedal, da ima v načrtu še več podobnih večerov, na katerih se bodo gostje lahko seznanili s tujimi nacionalnimi specialitetami. Če bo le mogoče, pa bo v goste vsakokrat povabil tudi katerega od (slovenskih) glasbenikov oziroma glasbenih skupin. Zanimajo ga predvsem tiste, ki producirajo »drugačne« zvrsti glasbe. Mladi najemnik je pri urejanju prostorov upošteval smernice, ki jih narekuje sodobno gostinstvo in je v gostilni uredil sobo za nekadilce ter posebno sobo za zaključene družbe, ki je primerna tudi za poslovne sestanke. Pri oblaku pa se lahko pohvalijo tudi z zanimivo ponudbo hrane in pestro izbiro vin. Jedilnik ni klasičen in med drugim lahko izbirate med tuno v avokadu, car-pachiom, konjskim pršutom, konjskim in žrebičkovim mesom na več načinov; pestra je tudi ponudba rib, juh (avokadina, francoska čebulna,...); pripravili pa vam bodo tudi bikova jajca v čes-novi omaki ter polže in žabe na poseben način. Ob vsem tem pa si lahko privoščite še najrazličnejšo zelenjavo in kosilo oziroma večerjo zaključite z okusno sladico. Posebej za vas so Pri oblaku pripravili tudi dva menuja nedeljskih kosil. Poleg posebnih večerov pripravljajo še sladoledni vrt in če bomo vriiničani pokazali zanimanje, se nam Pri oblaku obeta obilo zabave. AVTOCENTER VRHNIKA VREDNOSTNI BON ZA 3.000 SIT ZA STORITVE SERVISA Vrhnika. 17,6.1995, veljavnost do 31.8.1995 NAŠ ČASOPIS Naš časopis izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Naš časopis izhaja praviloma prvi teden v mesecu. Uredništvo: Tone Janežič (v.d. odgovornega urednika), Simon Seljak (novinar in organizatorj.Naslov uredništva: Naš časopis, Tržaška cesta 1,61360 Vrhnika. Uradne ure za stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 11.ure. Telefon uredništva: (061) 756 224 ali h.c. 755 121, int. 222. Telefax: (061) 755 158. Urednik je dosegljiv ob sredah popoldne na telefon (061) 631 567. Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 400 SIT, na prvi in zadnji strani dvojno. Cena celostranskega oglasa 80.000 SIT. Zahvale so po enotni ceni 7000 SIT. Mali oglasi so brezplačno. Oglase lahko naročite pri sodelavcu Našega časopisa, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkkov propagandnih sporočil. Po mnenju pristojnega organa je Naš časopis informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Grafična priprava in prelom: Grafika, Novo mesto, p.o. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Mojster, salamo na ogled postavi Gostilna Pri Kranjcu na Vrhniki, je v soboto, 13. maja, pripravila 11. tradicionalno SALAMUADO. Stroga komisija je v oceno prej« 43 salam, ki jih je ocenila po zunanji barvi, zunanjem vonju, notral barvi, notranjem vonju, sestavi mase in okusu oz. aromi. Največ točk prejela salama Vere Habe (Stara cesta) z Vrhnike, drugo mesto je osV jila salama Romane Župančič (Klis) prav tako z Vrhnike, tretje mes pa salama, ki jo je prijavil Dominik Jereb (Turnovše) z Vrhnike, nafl na pa je bila v gostilni Pri Kranjcu. Glavni sponzorji celotne prireditve so bili Novolit (Nova vas Cerknici), ki izdeluje izolacijski material, podjetje OREL, d.o.o., A Stržinar ter seveda tudi gostilna Pri Kranjcu in drugi sponzorji. Za vi lo razpoloženje po razglasitvi rezultatov je poskrbel ansambel Idil Ptuja, za nemoten potek prireditve pa je poskrbel neutrudni Jože St< Šušteršič- I Na sliki: Stroga komisija je ocenjevala vsako salamo poseb vsaka je bila opremljena s šifro, tako da je bila anonimnost salaij zajamčena. S. »Veseli triglavci« še hodiji Tudi letos pohodna skupina VESELI TRIGLAVCI pri Planinskem društvu Vrhnika, zelo aktivno deluje v okviru svojega programa. Začeli smo z zimskimi pohodi na Kriško goro, Snežnik in Pore-zen; avtobusne prevoze smo organizirali do izhodišč pohodov. Aprila smo začeli s pohodom na Ključ, od koder smo se proti Vrhniki prek Korena in Ligojne vrnili kar peš. Sredi aprila smo »masirali« po južni meji občine na že 15. tradicionalnem pohodu Štampetov most. Da pa ne bi hodili samo na pohode v organizaciji drugih planinskih društev, smo že lani trasirali Vrhniško pot, letos pa tudi pohod po poti prek Planine, Starega malna, Strmice čez Je-rinovec do koče v Dolgih delih in se na pohod tudi odpravili, sicer 27. 4. 95. Ta pohod naj bi postal tradicionalen, tudi pot je primerna za prijeten, nedeljski izlet, saj hoje ni pretirano veliko (6 do 8 ur), pa tudi koče so ob poti (Planina, Star maln, Dolgi deli). Maja je bil zelo ugoden čas za pohode. Vreme je bilo ugodno. Šestega smo se povzpeli na B| goš, nekaj nas je šlo okoli Lj ljane, pa na GEOSS in na Mei| no. Maj smo končali s turo na SI in Zelenico. Pred nami je poletje, čas doj stov. Ker smo privrženci aktivi ga dopusta, se bomo podali v h be, v gore. Konec junija, 25. 6., bomo i pogledat na Čemšeniško planil] nad Trojanami. Letošnji traij cionalni pohod peš z Vrnnike i Triglav se bodo podali Povžarj ki bodo osvajali našega očaka! juliju, in sicer od 21. do 23. 7., f njim pa naj bi odšli tudi LintverJ Tudi Pohorje bo »padlo«, saj | bo konec julija »pohodila« &6, žensk iz skupine Veseli Trigla Moški del skupine bo osvajl Krn od 12. do 13. 8., kjer bo nalf ral kondicijo za precej daljši hod po Notranjskem (200 km) < 23. do 26. 8. Torej, če ste pri volji in močd lahko se nam pridružite. Naš i slov je na Planinskem društ Vrhnika ob Tržaški cesti. SI ¡BBH¡ it KIP KONJA VABI V KONJENIŠKI KLUB — Umetni konj (na sliki) zrav\ polj v Podolnicopri Horjulu ni nobena fotomontaža ali kakšen drugfotograf: trik. Postavili so ga tik ob poti, ki pelje v Konjeniški klub Horjulka kot svoji vrstno reklamo za klub. Čvrsti beli šimeljje iz poliestra, izdelal pa ga je pod\ niški obrtnik Ciril Smrtnik. (B. V.) alfa, msJKteJÉÉk. ■ BAJERJA STA VEČNA — Za elektro-razdelilno postajo na Vrhniki, avtocesti, lahko bi rekli »skoraj« v središču Vrhnike, sta dva močvin »bajerja«, ki že dolgo let klubujeta vsem urbanim posegom. Kanalizacij iz mnogih ali celo vseh hiš iz bližnje in daljne okolice je speljana vanju, s> pa tudi mesta za razna občasna divja odlagališča. Že večkrat je bilo mo« govora o sanaciji ali zasut ju obeh nekoristnih mlakuž — do sedaj bn uspeha. Mogoče pa se bo v bližnji prihodnosti le našel kdo, ki bo zasta dobro besedo ter spodbudil odgovore na akcijo, saj so sanacijo mlakuž že jo prav vsi. Pridobljeni prostor pa bi lahko koristno uporabili za marsik* (N. Č.)