MARIBORSKI
Cena 1 DSn
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Talaton uradnlilva 3440, uprava 34ti lahaja rasen nadalja In praznikov vsak dan ob 16. url / Valja maaaSno prajaman » upravi ali po poBtl 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi po esnlku / Oglaaa •prejema tudi oglasni oddelek .Jutra' v Ljubljani # Poitnl Čekovni račun tt 11.406
99
•JUTRA
99
Usodni zapietliaii
Anglejci minister za zadeve Društva narodovi lord Anthony Eden, se je po obisku \ Parizu, Rimu in spet v Parizu, kjer je »spravljal z L a v a 1 o m in Mus s o 1 i n i b m o najnujnejših mednarodnih vprašanji, vrnil v London, da poroča svoji vidi o rezultatih potovanja. Iz u-radnih vjov je težko kaj izvedeti, vendar so \|e sodbe soglasne v enem, da lordi Ede ni nič opravil ne v Parizu ne v Rimu, Njegova misija ni uspela ne slede popdb v. Nemčijo, ne glede Abe-sinije. Penanja angleško - nemške po-niorske ijgodbe, ki dovoljuje Nemčiji 35"/o tonfee angleškega bojnega bro-dovja, nita izrekli ne Francija ne Italija, kakor tui nista pristali na to, da hi se l°čeno .oj drugih prizadevanj za splošno varnost plenila letalska pogodba, pri kateri bjsodelovala tudi Nemčija. P: riz 'n Rim ^trajata dalje na stališču, da je trebi', refvati vsa vprašanja miru in varnosti skipno in kot celoto, ne pa ločeno med jDoftmeznimi državami ali celo le w> strokih.
Ako j p.a našel lord Eden v Parizu slede Ajesinije veliko rezerviranost, je naletel \Rimu nasprotno celo na odločno nePof)us!iivost. Mussolini je po zatrjevanju cpbro poučenih izjavil, da je čas za vsak sporazum v vzhodni Afriki že 'flinil, Italija se ne more več, umakniti s Poti, kj jo je nastopila. Pripravljena je °piistiti(vojno proti. Abesiniji samo pod Podojen, da se v celoti sprelmeio njene zahteve Te zahteve so politični mandat ’ i0d Abesiniio, svobodna kolonlza-c-ja 1 tali ^ no v, privilegiran noložaj glede Kospotfjr^Ve eksploatacije, korektura mej HritreJe m Somalije v korist Italiie in gradnji! eksteritorialne železnice iz Mas-saue v Mogadisk. Izpolnitev teh zahtev hi pa [jomenila isto kakor popolno zavo-ievanjj Abesinije, kajti Italijani se, ko bi to dosegli, ne bi zadovoljili z minimumom. inarveč bi postopoma 1i po m ?■ k si m u m u. Ta maksimum bi se v najkračem času izprevrgel v — aneksijo Abesinjje, ki bi postala navadna italijanska kolonija. Povodov za to bi se hitro našlo vse polno. Nemiri, incidenti itd.
Anglija se tega dobro zaveda in ''e, da bi pomenil vsak italijanski mandat nad Abesinijo dejansko konec Abesinije kot take. Mimo tega pa ve tudi. da je vprašanje mirne podelitve mandata skoraj nerešljivo. Kdo naj da Italiji ta mandat. To bi moglo storiti samo Društvo narodov. toda le tedaj, ako bi bila Abesinija že sedaj kolonija. Ker je pa svobodna država in Povrhu še članica Društva narodov, društvo z njo ne more razpolagati, ker bi v nasprotnem primeru pomenilo tako postopanje nekaj nenavadnega, nekaj takega, kar ne pozna zgodovina. Mimo tega bi bil to precedens. ki bi se danes ali jutri lahko porabil kot podlaga proti katerikoli drugi državi, in to ne le v Afriki ali kje drugje, ampak tudi v Evropi. Rešiti bi se dalo to vprašanje samo tedaj, ako M Abesinija sama pristala na zahteve Italije, tega pa prav gotovo ni mogoče pričakovati. Ako lord Eden pri takem položaju ni uspel, je torej to čisto razumljivo, vprašanje pa je, kaj bo Anglija storila sedaj, kakšno pot bo ubrala?
V angleški vladi, lordski in poslanski zbornici, kakor tudi v javnosti, je ogromna večin.; proti popustljivosti napra^ Italiji v abesinski zadevi; tisti, ki priporočajo nevtralnost in desinteresma, so slej ko prej v veliki manjšini. Vse torej kaže. da se Anglija kljub neuspehu lorda Ede na ne bo vdala ne v evropskih ne v
Angleška vlada se še ni odločila
Odločitev glede Abesinije šele jutri 7 — Italija vedno bolj nepopustljiva — Število itaSi^nskšh let v vzhodni Afriki - Nemiri v Trlpotitanili
LONDON, 2. julija. V tukajšnjih političnih krogih se z napeto pozornostjo pričakuje odločitev vlade glede nadalnjega postopanja v zadevi vojne nevarnosti med Italijo in Abesinijo. Pričakovalo se je. da bo že sinoči obrazložil zunanji minister sir Hoare definitivno stališče vlade v primeru voi tie v vzhodni Afriki, vendar se to ni zgodilo, baje zaradi tega, ker v vladi še ni soglasja. Dočim je en del ministrov za neutraluo stališče, se zavzema drugi del z zunanjim ministrom na čelu za takojšnji apel na Društvo narodov. Zaradi tega je bila sinočna izjava zunanjega ministra neodločna in se pričakujejo končni sklepi šele na redni seji v sredo ali morda celo pozneje.
RIM, 2. julija. Italijansko-abesinski konflikt okupira vedno bolj vse itali-
jansko politično zanimanje. Splošno se zatrjuje, da italijanska vlada pod nobenim pogojem ne bi sprejela nobene definitivne odločitve arbitražne komisije, ki zboruje sedaj v Sheveningenu na Holandskem, ker bi vsaka taka od-I ločitev presegala kompetence te ko-J misije. V sedanjih prilikah pa Italija i tudi ne bi pristala na konferenco Ve-j like Britanije, Francije in Italije, t. j. | podpisnic pogodbe o Abesiniji iz leta (906. Iz vsega tega sledi, da je Italija odločno sklenila izvesti do konca svoje vojaške načrte.
LONDON, 2. julija. Po poročilih Sueške prekomorske družbe v Kahiri, je Italija skozi Sueški prekop od 28. januarja letos do konca maja izvozila na bojnih in transportnih ladjah 67.827 vojakov. Na vojnih ladjah je bilo prepeljanih 26.311 vojakov, na ostalih pa
41.516. Mimo teh čet ima Italija v Eritreji in Somaliji stalno posadko, ki šteje 10 tisoč vojakov ter domačinski armadni zbor. V zadnjem času so prispeli v Somalijo in Eritrejo tudi prostovoljci iz Jemena, ki so jih zbrali italijanski konzuli, tako, da ima Italija sedaj v vzhodni Afriki okoli 120 tisoč vojakov. V primeru vojne pa bo Italija mogla mobilizirati v obeh svojih kolonijah še okoli 30 tisoč delavcev, ki so sedaj zaposleni pri javnih delih. Odpošiljanje italijanskih čet v vzhodno Afriko se pa neprestano nadaljuje.
RIM, 2. julija. Italijanski listi ogorčeno zavračajo vesti svetovnega tiska, po katerih se pripravljajo v Tri-politaniji veliki nemiri in vstaje arabskih domačinov. Listi trdijo, da so vso te vesti izmišljene.
Za oo^ajania Francije z Nemčijo
DELJENO MNENJE PARIŠKEGA TI SKA. »OUOTIDIEN« ZA DIREKTNA
POGAJANJA.
PARIZ. 2. julija. V politični javnosti se je pričelo zelo resno tretirati vprašanje direktnih pogajanj med Francijo in Nemčijo. Skoraj vsi pariški listi razpravljajo o tem problemu, zavzemajo pa precej različna stališča. Dočim nekateri direktna pogajanja odklanjajo in pravijo, da bi pomenila dokončno razbitje »zahodne fronte«, pra vijo drugi, da je treba pogledati položaju junaško nasproti in poizkusiti vse, da se vidi, kaj je mogoče doseči in kaj ni. Tako pravi »Ouotidien«, da bi pokojni Briand, ako bi bil * ^ živ in minister, na vsak način poizkusil pogajati se neposredno z narodnosociali-
stično Nemčijo. List pravi, da se ne more odrekat! nemškemu tisku pra- j vilnosti njegovega stališča, ko zatr-! juje, da je treba imeti dovolj poguma i za direktna pogajanja tudi v takem primeru, ako izgledajo' na prvi pogled nepopularna. V govoru državnega kancelarja Hitlerja so stvari, o katerih je prav lahko mogoče razpravljati, dasi so poleg teh tudi druge, ki Francijo vznemirjajo. Naposled pa mora Francija že enkrat opustiti dosedanjo prakso, da posreduje za njo v Berlinu le London in mora dobiti z Berlinom direktne stike.
PoSitični položaj v Beogradu
BEOGRAD, 2. julija* Gibanje raznih političnih skupin je še vedno zelo | živahno In v ospredju zanimanja so ! razni načrti združitev v večje bloke. Vendar se zatrjuje, da za enkrat še ni nobenega sporazuma ne med skupinami, ki so v vladi in ne med onimi, ki so Izven vlade. Kar tiče muslimanov, so sedaj vsi poslanci prijatelji dr. Spahe verificirali svoje mandate in Dri-dejo v narodno skupščino, da okrepe skupino poslancev, ki je za sodelovanje z vlado dr. Milana Stojadinoviča. Izven parlamenta ostanejo tako večinoma le politični prijatelji dr. Mačka. V parlamentu saniem je položaj tak, da bo vztrajalo v opoziciji z Bogoljubom Jevtičem komaj okoli 50 poslancev. Vsi drugi bodo podpirali delo vlade.
Beckov obisk v Berlinu
BERLIN, 2. julija. Poljski zunanji minister Beck pride jutri na povabilo nem-
šlte vlade za dva dni v Berlin. Ta obisk se smatra kot politični dogodek prve vrste, ker se bo po nemško poljskem sporazumu poljski zunanji minister prvič sešel osebno s Hitlerjem. Beck, ki mu pripravljajo tu slovesen sprejem, bo sprejet jutri v veliko avdienco pri državnem voditelju. Ker se bo razpravljalo o splošnih evropskih vprašanjih, zadeve Gdanska in nemško-poljsklh trgovinskih pogajanj ne pridejo na dnevni red.
Vojaška zveza Francije in Italiie
PARIZ, 2. julija. Šef generalnega štaba irancoske vojske general GameHn se je vrnil iz Rima, kjer je razpravljal z merodajnimi italijanskimi faktorji, zlasti pa z Mussolinijem In šefom italijanskega generalnega štaba maršalom Radoglio. — Kakor se izve, se je razpravljalo o podrobnosti že obstoječega sporazuma med francosko ' +alijansko vlado o even-tuelnem vojaškem sodelovanju Franclje in Italije. Ob tej priliki so bile izdelane tehnične podrobnosti.
afriškili zadevah. Izvajanje te politike do skrajnosti bi pa pomenilo popoln razkroj vseh zvez med zahodnimi velesilami. — Francija bi v tem primeru odšla gotovo z Italijo. Anglija bi pa bila prisiljena naslanjati se vedno bolj na Nemčijo. Posledice tega razkroja bi bile za Evropo
usodne, a tudi za Italijo in Francijo, in to tudi v primeru, ako se Italija in Anglija ne bi dejansko spopadli. Pred vsem bi pa bil v tem primeru neizogiben razkroj Društva narodov. V evropski politiki se torej bližamo usodnim odločitvam, ki jih dolgo nc bo mogoče odlašati. -r.
KRALJ NA BLEDU.
BLED, 2. julija. Semkaj je prispel na letovanje Nj. Vel. kralj Peter II., ki je te dni z odličnim uspehom dovršil I. razred realne gimnazije.
KONFERENCE MINISTRA SPAHE.
SARAJEVO, 2. julija. Prometni minister dr. Spaho je imel tu več konferenc s svojimi političnimi prijatelji, katere je obvestil o svojem vstopu v vlado in smernicah vladinega dela. Nato je obiskal železniškega direktorja in načelnika u-pravnega oddelka banovine. Sinoči je dr. S*paho odpotoval v Beograd.
ECKHARDT PROTI GOMBOSU.
BUDIMPEŠTA, 2. julija. Dr. Tibor Eckhardt, vodja stranke malih kmetov, je imel v Seksardu zborovanje, na katerem je nenavadno ostro napadel vladno stranko, zlasti ministrskega predsednika Gombosa, kateremu je očital, da prjprav-Ija diktaturo. Toda madžarski narod, je dejal Eckhardt, ne bo nikoli priznal dikta ture in se bo boril proti njej z vsemi sred stvi. Naposled je govornik priporočil GombOsu, ministrom in članom vladne stranke, naj se vpišejo na univerzo ter študirajo pravo in madžarsko ustavo, pre den store kai proti njej.
GRŠKI PARLAMENT.
ATENE. 2. julija. Včeraj se je sestal prvič novi grški parlament. Ministrski predsednik je z zadovoljstvom ugotovil, da poteka razprava v zbornici mirno in objektivno, zlasti glede vprašanja zaprisege, ki ga je sprožil Me-taxas. Prisegli so vsi poslanci.
SMRTNE OBSODBE V RUSIJI.
MOSKVA, 2. julija. Vojaško sodišče v Nižjem Tabulu na Uralu je obsodilo 6 ljudi na smrt, med njimi tudi nekega člana tamkajšnjega sovjeta. Obtoženi so bili, da so ubili nekega za upnika centralne vlade.
AMERIKA SE OBOROŽUJE
WASWINGTON, 2. julija. Iz minis stva vojne in mornarice se izve, da se je izdelal naknadni načrt, ki določa mimo gradnje ladij, ki so že v delu, za prihodnja leta tudi še gradnjo linijskih ladij po 28.000 ton. Povečalo pa se bo tudi števil' podmornic in rušilcev.
POTRES V ITALIJI.
RIM. 2. julija. Na Siciliji sta bila včeraj dva potresna sunka. Porušenih je več hiš.
Dnevne vesti
Četrti Mariborski teden
PESTER PROGRAM VELIKIH LETOŠNJIH PRIREDITEV.
Kakor-gnano se bo vršil IV. Mariborski leden v času od 3. do 11. avgusta t I. Letošnja industrijsko-gospodarsko kulturna revija našega severnega ozemlja se bo vršila na istem prostoru kot doslej, samo v mnogo večjem obsegu. Uprava ; Mariborskega tedna« je dobila na razpolago tudi prostor za unionsko pivovarno in bo tako kompleks M. T. mnogo večji od dosedanjih, kar bo prireditvi le \ prid. V kako velikem obsegu je zamišljen letošnji M. T. nam dokazuje pester in nadvse zanimiv, program raznovrstnih prireditev. V okviru M. T. bodo prirejene številne razstave, vršilo se bo več kongresov in zanimivi bodo mnogi turnirji. tekme ter najrazličnejše atrakcije.
Razstave: tekstilna, splošno industrijska, obrtna, fotoamaterska, razstava čistokrvnih psov, tujsko-prometna, vrtnarska, propagandna, razstava kulturnega dela naše severne meje (priredi Zve z n kulturnih društev v Mariboru), akvarijska in razstava narodnih noš ter ročnih del.
Kongresi in druge prireditve: Mednarodni kongres gluhonemih, znanstveni se^ stanek Jugosl. kirurškega društva, 15' letnica »Peruna« in še druge.
Turnirji in tekme: Mednarodni plesni
turnir, medmestni Šahovski turnir, drž. prvenstvene tekme v plavanju in skokih na Mariborskem otoku, mednarodne veslaške tekme na Dravi, lahkoatletsko prvenstvo Maribora, nogomet, tenis in table tenis.
Atrakcije:	Najrazličnejše v Mariboru
še nikdar videne, ki bodo vzbujale občudovanje in veselje pri vseh obiskovalcih M. T.
Že navedeni spored »Mariborskega tedna« nam zagotavlja, da bo prireditev res na izredni višini ter vsestransko koristna. Pripomnimo pa naj, da ta program še zdaleč ni popolen, kajti prijave za u-deležbo na M. T. prihajajo vsak dan v velikem številu in bo tako spored še več kakor podvojen.
Vse fotoamaterje in ljubitelje lepe fotografije opozarjamo na razpis za foto-ama tersko razstavo, ki sc bo vršila v okviru M. T. Ti razpisi sc dobe pri u-pravi M. T., Maribor, Aleksandrova c. 35, Gregoriču v Ljubljani, »Potniku« v Celju, Kodaku v Zagrebu, Praška ul., Griesbachu in Knausu v Zagrebu, Jurišiče va ul., pri Foto-korsu v Zagrebu, Iliča 25 in Foto-klubu v Zagrebu, Masaryko-va 11.
NAŠIM NAROČNIKOM! Pred nekaj dnevi smo priložili »Večerniku« poštne položnice ter prosimo vse naročnike, da naročnino čimprej poravnajo, kajti le na ta način nam bo mogoče list vzdrževati in ga redno dostavljati. Oni naročniki, ki imajo naročnino poravnano, pa naj položnico shranijo, oziroma jo nai dajo svojim prijateljem, ki »Večernlka« še nimajo.
GRAJSKI KINO
Vilko Berdajs na mrtvaškem odru
Danes ob 11. dopoldne je preminul v svojem stanovanju na Trgu svobode v 56. letu svoje dobe ugledni tukajšnji veletrgovec g. Vilko Berdajs. Rajnki je v poteku komaj nekaj dni sledil svoji ženi v drugo življenje. Vilko Berdajs je bil ves čas svojega življenja in delovanja v Mariboru nacionalno zaveden trgovec in je bil tudi med ustanovitelji tukajšnjega Združenja slovenskih trgovcev. Za organizacijo in koristi mariborskega trgovstva si je stekel obilo zaslug in je bil tudi dolgo vrsto let delaven podnačelnik mariborskega trgovskega gremija. Tudi Posojilnica v Narodnem domu šteje rajnkega med svoje zaslužne člane in sodelavce. Vilko Berdajs je bil markanten predstavnik našega predvojnega nacionalno zavednega trgovstva. Zadnja leta se je moral boriti s kruto boleznijo, ki mu ni dopuščala, da bi se vidneje udejstvoval m( braniku interesov mariborskega trgovstva. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v trajnem spominu. Žalujočim naše globoko sožalje!
Roparski napad na brezposelnega
Ko se je sinoči okrog 21.30 vračal domov ravnatelj »Putnika« g. Josip Loos, ,c našel na vogalu Čopove in Kamniške alicc mlajšega moškega, ležečega nezavestnega na tleh. Takoj je obvestil policijo, ki je prispela na označeni kraj. Po daljšem prizadevanju so spravili moškega do zavesti, da je mogel povedati, 'da je star 24 let, doma iz okolice Ptuja in se piše Adolf Kampi. Izpovedal je nadalje, da je brezposeln čevljarski pomočnik 'in se jej včeraj zjutraj odpravil iz Ptuja v Maribor, kjer je nameraval iskati službo. Ko je proti večeru prišel na Glavni trg, so ga tam nagovorili trije mlajši moški,
ki so ga izpraševali kam gre in kaj dela rutiniranega ter strogo objektivnega
gginili v temno noč. Policija jim je pa že na sledu.
Vik in krik na unionskem borišču
Mirno je poteklo prvo srečanje v ponedeljek zvečer med jugoslovanskim prvakom Janešcm in madjarskim prvakom Bogncrjem. Zato pa je tem napeteje vzplamtela naslednja borba med Črno masko in nemškim prvakom dr. Auder-schem, ki je zbudila pri razburljivem delu gledalcev obilo glasnega sodelovanja, dokler ni intervencija policije pomirila glavnih kričačev in vročekrvnežev. Au-dersch je s svojim ofenzivnim nastopom malce razdražil borca s črno masko, ki sc je v naslednjem trenutku poslužil svojega znanega kravatnega prijema, ki je doslej postal še za vsakega borca usoden. Auderschu sc je posrečilo, da sc je ob koncu drugega kola izmuznil iz tega neprijetnega prijema. V tretjem kolu je borba prešla v neverjetno živahnost in je proti koncu tretjega kola Audersch za trenutek imel masko celo na lopaticah, kar je dalo nekaterim lahko vznemirljivim gledalcem povoda, da so pričeli tuliti in žvižgati, ker-sodnik ni priznal maskine-ga poraza. Tisti trenutni dotik sc je namreč izvršil že zunaj boriščnega prostora ter je bilo vpitje nekatemikov povsem neutemeljeno ter je dalo slutiti, da nimajo ti kričači niti najmanjšega čuta presojanja in poznanja podrobnosti na boriščnem odru. Postopanje in razsojanja sodnika Konica, ki vrši svoj posel dobro, ni pripu ščalo poznavalcu pravil in postopka v tak snih slučajih nikakšnega dvoma glede pravilnosti njegovih odločitev ter je le pripomniti, da ni bilo pirav, če se je u žaljen za nekaj trenutkov odstranil z odra. S sodnikovim postopanjem je izja vila solidarnost tudi žirija, ki ima v g. Filipančiču svojega strokovnjaško
in
v Mariboru. Ko jim je odgovoril, da išče službo, so mu zatrjevali, da mu bodo pomagali. Naposled se je pa Kampi informiral, kje bi najceneje prenočeval in so mu moški svetovali, naj gre ž njimi spat na travo. Kampi je bil takoj za to, zlasti ker je mislil, da si bo prihranil najmanj kovača. Preden so se vsi štirje okrog 9. ure odpravili proti parku, si je Kampi kupil še nekaj cigaret in prMem menjal stotak. Ko so pa prišli v Čopovo ulico, ga je eden izmed spremljevalcev nenadoma prijel za vrat, drugi pa ga je z nožem udaril v obraz, da je zadobil težje poškodbe, zaradi katerih se je zgrudil na tla. Medtem mu je pa tretji segel v s.uk njo ter mu odvzel listnico, v kateri je imel razne dokumente in okrog 100 Din gotovine. S plenom so nato vsi trije iz-
pri publiki priljubljenega voditelja.
Sledili sta še dve odločilni borbi. V prvi je bolgarski prvak Belič potisnil na lopatice židovskega mojstra Faktorja, v naslednjem srečanju pa je dvojno nelso-novski strahovalec Poljak Šerbinsky že takoj ob pričetku tretjega kola prešel v odločilno ofenzivo in pograbil jugoslovanskega mojstra Markoviča v dvojne nel-sonske klešče. Markovič sc mu je izmuznil, toda že v naslednjem trenutku je Šerbinsky z bliskovitim naskokom potlačil Markoviča tia hrbet.
Promocija. Na češki univerzi v Pragi je bil danes promoviran za doktorja vsega zdravilstva gosp Danilo Tomažič, sin g. Ivana Tomažiča, šol. nadz. v p. Častitamo!
Bansk; inšpektor Ivan Poljanec umrl.
V tukajšnji splošni bolnišnici je umrl v nedeljo zjutraj upokojeni haitski inšpektor g. Ivan Poljanec. Pokojnik je bil v Mariboru znana osebnost, imel je mnogo prijateljev in znancev, ki so ga vsi radi imeli. V svojem visokem položaju si je s svojo ljubeznijo, točnostjo in vestnostjo znal pridobiti velike simpatije. Bodi bla gemu in dobremu pokojniku ohranjen trajen in časten spomin, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje!
Pred oltar sfa stopila v Ljubljani ravnatelj občinskih uradov na Bledu g. dipl. jur. Anton Mišič in gdč. Mara Karolina Plenici jeva iz znane in ugledne rodbine mariborskega industrijca in vele posestnika Josipa Plemlja. Mlada nevesta se je v našem športu zelo uspešno in vsestransko udejstvovala ter uživala splošne simpatije. Mlademu paru obilo sreče!
Iz profesorske službe. V 4. skupino I. stopnje je napredoval profesor na realni gimnaziji v Ptuju g. Hinko Vodnik.
Sodne počitnice. Pri vseh sodiščih v dravski banovini so se pričele s 1. julijem sodne počitnice, ki bodo trajale do 15. avgusta. Pred kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča ne bo večjih kazenskih razprav.
Čitalnica Studijske knjižnice. Od 1. julija do 8. septembra bo čitalnica Studijske knjižnice zaprta. Knjige se izposojajo dvakrat na teden vsako sredo in soboto od 8. do pol 13. ure. Morebitne želje glede uporabe knjižnice v znanstvene na mene je prijaviti ravnateljstvu.
Nočna lekarniška služba. Jutri v sredo bosta imeli nočno lekarniško službo Ko-nigova lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti in Mitiarikova »Fr orlu na Glavnem trgu.
Dela dobe. Tukajšnja Borza dela išče blagajničarko, izurjeno restavracijsko kuharico in kolarskega pomočnika. Vse podrobne informacije se dobe pri mari borski Borzi dela v Gregorčičevi ul. Gledališka uprava. Narodnega gledališča v Mariboru prosi vse abonente in vse abonente blokov, naj poravnajo svoje zaostanke čimpreje, ker mora gledališče zaključiti letošnjo sezono.
Sestanek mariborskega upokojenega učiteljstva odpade ta mesec zaradi za družnega dne Nabavljalne zadruge.
»Starlhor« ima svoj mesečni sestanek v četrtek, dne 4. julija ob 20. uri v restav raciji Narodnega doma v Mariboru. Predavala bosta: g. dr. Travner:	»Narod-
nost kot konfesija« in g. dr. Jurečko: »O rasah«. Stariborce prosimo, da se polnoštevilno udeležijo sestanka.
Sokolsko društvo Maribor III, Krčevi-na-Košaki uprizori v soboto 6. tm. ob 8. uri zvečer veseloigro v 3 dejanjih »Roxi« v krčevinski šoli (Tomšičev drevored), v nedeljo 14. julija t. 1. pa priredi ljudsko veselico z zelo pestrim sporedom na letnem telovadišču, v podaljšani Aškerčevi ulici, z začetkom ob 15. uri. K obilni udeležbi vabi: Odbor.
Dekliška ferialna kolonija Pomladka Rdečega križa v Bakru. Odhod v sredo 3. julija z vlakom ob 17.58 uri. Zbor eno uro poprej na kolodvoru.
Iz »Nanosa«. V nedeljo, dne 7. t. m. se udeležimo tabora na Sladkem vrhu. — Vožnja bo veljala z autom 7—8 Din. Odhod ob 7. uri zjutraj. Nadaljnje informacije se dobe v društvenem lokalu vsak dan od 17.—20. ure.
Oblastni odbor Narodne odbrane v Mariboru se najprisrčnejše zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali za tombolo.
Šestdesetletnica gasilske čete. Ob priliki proslave 60leNiice neumornega delovanja gasilske čete pri Sv. Trojici v Sl. goricah se bo vršila 7. julija popoldne blagoslovitev nove motorne brizgalne. Priprave so združene s proslavo in veliko vrtno veselico. Opozarjamo že danes gasilce ter gasilstvu naklonjeno ob-
Fiim ,,ZENSKA TEMNICA"
smo danes prejeli in ga predvajamo od danes do vključno petka. Krasen film v nemškem jeziku. Pripravlja se „Rudnik v plamenu" eden ajlepših in največjih filmov zadnjih let.
Oh 4. in tričetrt na 7 globoko znižane cene. Pri večerni predstavi razen najnovejšega zvočnega tednika še damski boks-match.
KINO
činstvo, da se to proslave v največjem številu udeleži!
Papirnica V. Woixl je v tem mesecu odprta le od 8.—12.15 ter od 15.—19. ure, lia kar sc cenj. odjemalci opozarjajo.
Večerni promenadni koncert. Jutri v sredo 3. tm. bo v Mestnem parku od 8. do po! 10. ure zvečer promenadni koncert, pri katerem bo igrala godba železniških uslužbencev pod vodstvom kapelnika g. Schonchcrrja.
tcdnarodnc rokoborbe v Unionu, dne 2. julija ob 20.30, nadaljevanje zaradi po-ici.iskc ure prekinjenega odločilnega boja Audersch :Beliča, drugi par črna maska :Bogncr in dva odločilna boja Markovič :Kirilov in šaneš:Faktor.
Obsojen ljubite!! i športnih garderob, red malini kazenskim senatom je sedel danes na zatožni klopi 251 etn i brezposelni delavec Ernest Hojnik, ki jo v noči na 28. maja t. 1. vdrl v garderobo tukajšnjega SK Maribora v Ljudskem vrtu ter od-u.jcl razne predmete v vrednosti 2500 dinarjev. Senatu je predsedoval sodnik okrožnega sodišča Zemljič, dr. Kotnik in Habermuth pa sta bila prisednika. Obtožbo je zastopal drž. pravdmk dr. Dev. Vlomilec je priznal vse ter je bit obsojen na pet mesecev s Togega zapora, pogojno za dobo dveh let.
Lažni detektiv. 'Policija je aretirala 28-letnega privatnega uradnika Josipa V.. ki se jc izdajal sinoči v neki gostilni v Vetrinjski ulici za detektiva. Prav detektiv ga jc pa zasačil pri tem, ko jc legitimiral neko žensko. Spravili so ga v. zapore hotela »Grafa«.
Vlomna tatvina. Služitelj pri okrajnem glavarstvu v Mariboru je prijavil policiji, da so včeraj popoldne v njegovo stanovanjc vlomili neznani storilci in odnesli iz kuhinjske omare 600 Din gotovine in par zlatih uhanov.
Nczažcljen obisk jc imel mvestnik Ivan Kobale na Slivniškem Pohorju. Ko so domači delali na polju, je neki zlikovec vdrl v stanovanjc, prebrskal vse omare ter odnesel iz shrambe nekaj kilogramov zaseke in prekajenega mesa ter okrog K' litrov žganja.
Ukradeno kolo. Upokojenemu državnemu uradniku Ivanu Bercetu je neznan zli kovec iz neke veže na Pobreški cesti u-kradel dvokolo znamke »Styria«. vredno" 1000 Din.
Nesreče. Pred dnevi je padla z Voza 16-letna v Skokah stanujoča posestniška hčerka Helena Kacova tako nesreČpo, da si je zlomila desno roko. S kolešpm y avto sc je zaletel 55-letni delavec Jurij Lorber. Sunek je bil tako močan,'da sc Lorber nevarno poškodoval na glavi. V Smetanovi ulici stanujoči 29-letni delavec Viljem Drozg pa je padel na Pohorju. Pri padcu si je zlomil levo nogo. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnišnici.	j	'v
Dve nezgodi. Po nesrečnem naključju jc v Podovi posestniški sin Avgust Žunko vič zagnal svoji sestri Ani gnojne vile v desno nogo in jo silno nevarno ranih Na Meljski cesti stanujoči 42-letni posestnik Ivan Vudler pa je padel s hleva in se nevarno poškodoval na glavi. Oba poškodovanca se zdravita v mariborski bolnišnici.
Gori! V Leskovcu pri Pragerskem ;e zajel požar gospodarsko poslopje posestnika Mihaela Blažiča ter ga upepelil- Zgo relo je tudi vse gospodarsko orodje. ~ Škoda, ki znaša 30.000 Din, je le deloma krita z zavarovalnino.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 25 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 16.6 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 20 stopinjah 743, reduciran na ničlo , pa 741’; relativna vlaga 85; vreme je jasno in tiho; vremenska napoved napoveduje stalno vreme.
zono. Nemčija sc namreč glede uvoza našega sadja in glede določitve kontingenta noče poprej pogajati, dokler ne bo mogla natančno določiti lastnega letošnjega pridelka.
Pripravljalni odbor si je tudi prizadeval dobiti poročila o letošnjem pridelku doma in drugod. Naša država bo imela v Bosni in Srbiji rekodrni pridelek sliv in jabolk, Slovenija pa zaradi pomladne uime le 60 do 70% rekordnega pridelka. Tirolska ne bo imela izvoza: Madžarska bo izvozila le ,30 do 35%, ker je velik del pridelka uničila katastrofalna toča; Avstrija bo letos pridelala le toliko, kolikor bo sama porabila in ne bo mogla izvažati svojega sadja v Nemčijo; Češkoslovaška bo pridelala le 60 do 70%, Švica -10 do 60%, Holandska pa bo imela rekordni pridelek, ki ga bo največ spravila na nemške trge. Francija bo letos pridelala k večjemu 50% mostnin, in je možnost, da bo Nemčija kupovala tudi naše mošt-
Za izvoz našega sadja
združenju sadnih eksporterjev ustanovljeno. — pred odstranitvijo VSEH OVIR PRI IZVO ZU. - PROGNOZA LETOŠNJE SADNE LETINE DOMA IN V TUJINI.
/ lovski sobi pri »Orlu« so sc zbrali pretekli Četrtek sadni eksporterji iz vse naše banovine, da si ustanove svojo organizacijo, ki naj jim pomaga pri izvozu našega sadja v vsakem pogledu. Ni še namreč pozabljen udarec, ki so ga doživeli naši sadjarji in kmetovalci zaradi lanskih zamotanih manipulacij beograjskega »Prizada«, niso pozabljene tudi skrbi in težave, ki jih je povzročil »Pri-zad« našim eksporterjem sadja. Nova organizacija pa se bo borila za odstranitev vseh ovir pri izvozu, iskala bo nova tržišča in dobavljala izvoznikom točne in strokovne informacije doma in na tujem.
Ustanovni občni zbor je otvoril in vodil predsednik pripravljalnega odbora g.
Srečko K r a n j o iz Pesnice. Iz njegovega poročila posnemamo, da je imel pripravljalni odbor težave pri ustanovitvi, da je imel več sej in sestankov in da je seznanil razne merodajne činitelje z zahtevami izvoza našega sadja, da je razposlal več resolucij našim oblastem, ki naj odstranijo vse ovire in težkoče, ki hh je pokazala lanska praksa pri izvodu, ko so bili oškodovani naši kmetoval-ci za težke milijone. Dosegel je, da bo Narodna banka izplača vsa v kliringu dospela nakazila izrecno samo za izvoz sadja v Nemčijo s takojšhjim 3% odtegljajem. To ugodnost, uživajo tudi izvozni ki žita in koruze. Prav tako je pripravljalni odbor izposloval ureditev italijanskega kliringa, ki ga Narodna banka izplačuje takoj s 1.5% odtegljajem. Nadalje jo dobil zagotovilo pri naših bankah, da bodo lahko izplačale za druge države 90% nakazanega kliringa, s čimer bo olajšan in omogočen izvoz vsem članom organizacije v letošnji izvozni kampanji. Glede izvoza sadja v razsutem stanju (a la rinfuza) in zabojih je odbor predlagal, da se našim izvoznikom dovoli izvažati v Nemčijo od določene količine 2 tretjini a la rinfuza, tretjino pa v zabojih mimo sadja za mošt. Tudi je odbor posredoval pri nemški vladi, naj bi dovolila svojim uvoznikom poprejšen nakup deviz, da bi lahko nakazali denar v kliringu, predno imajo v rokah carinske dokumente. .
Nadalje je predsednik g. Kranjc poročal, da je banska uprava poslala pripravljalnemu odboru osnutek »Pravilnika o izvozu sadja«. Odbor je poslal nekatere spremembe in spopolnitve z novim zakonom. Zanimivo je bilo njegovo poročilo o pogajanjih z Nemčijo za letošnjo se
.pice. Po dosedanjih informacijah bo Nem čija, ki je naš glavni odjemalec, pridelala letos 50 do 60% vsega pridelka in jc prognoza letošnjega našega izvoza precej ugodna in razveseljiva.
Končno je predsednik g. Kranjc omenjal v svojem poročilu še zadevo z refrakcijami, ki sta jih doslej priznavali le češka, in Avstrija v višini 10% od vagona na oddajnih in prejemnik postajah. Sle dilo je nato čitanje pravil »Združenja sad nih eksporterjev«, ki so bila soglasno sprejeta. Stvarna in dolgotrajna debata se je razvila o osnutku borznih »uzanc«, ki jih je izdelala Kmetijska družba skupno z Gospodarsko zvezo v Ljubljani in še o nekaterih drugih zadevah, ki so za naše izvoznike nujnega značaja. Sprejetih je bilo več važnih sklepov, ki bodo nedvomno mnogo pripomogli k uspešnejšemu izvozu sadja v letošnji izvozni sezoni.
Pri volitvah jc bil izvoljen za predsednika novega združenja g. Srečko Kranjc iz Pesnice, za odbornike pa: gg. Sonnen-schein, Kostanjšek, Suppanz in Vavpotič; za namestnike Gottlich in Hladc. za revizorja Werglcs in Geza Mitri" za predsednika razsodišča pa Šutner
Sokolstvo
Važno za udeležence zleta v Sofiji
SPOROČILO SOKOLSKE ŽUPE VSEM BRATSKIM EDINICAM.
Ministrstvo za notranje zadeve je dovolilo udeležencem zleta v Sofiji, da lahko potujejo po župah s kolektivnim potnim listom. Zaradi tega poziva župa vse edi-nice, naj ji najkasneje do 5. t. m. dostavijo za udeležence zleta v Sofiji naslednje:
Sokolsko člansko legitimacijo, popolnoma pravilno izstavljeno s fotografijo. V legitimaciji mora biti vpisana plačana članarina in savezna številka. Nadalje mora biti v legitimaciji vpisana izjava pristojnega sreskega načelstva, v Mariboru izjava predstojništva mestne policije, da potuje imetnik legitimacije v Bolgarijo in proti temu ni nobenih zadržkov. Za to izjavo bo moral plačati vsak udeleženec 20 Din takse. Za stroške kolektivnega potnega lista pa je potrebno predložiti za vsakega po 2.50 Din v znam kah.
Uprava, edinice naj k tej pošiljki še priloži naslednjo izjavo:	»Izjavljamo, da
jamčimo v vsakem pogledu za naše člane in članice, ki potujejo na zlet v Sofijo.« Podobno izjavo mora namreč predložiti tudi župa za vše udeležence z njenega področja sokolski zvezi v Beogradu.
Bratje in sestre, ki potujete v Sofijo, zglasite se nemudoma vsak pri svojem
društvenem tajniku. Rok za prijave je pičlo odmerjen in kdor ga bo zamudil, ne bo mogel na zlet v Sofijo.
Predsedništvo ministrskega sveta pa jc obvestilo z okrožnico štev. 1575 z dne 20. 6. tl. vsa ministrstva, da smejo državnim in samoupravnim nameščencem, ki so člani Sokola in nameravajo na zlet v Sofijo, v mejah uradnih potreb dovoliti dopust. Poslednje je važno za vse državne uslužbence. Zdravo! Župna uprava.
Članstvo Sokola Maribor III. Krčevina Košaki se opozarja, da sc vrši redna telovadba še nadalje po sedanjem sporedu.
Šport
Čakovečki SK prepustil dve točki brez boja Hermesu. V nedeljo 30. junija bi se morala v Ljubljani odigrati prvenstvena tekma med čSK in Hermesom. ČSK pa ni nastopil ter prepustil obe točki Hermesu, ki sedaj zavzema v prvenstveni tabeli predzadnje mesto. Na zadnje mesto jc zdrknila mariborska Svoboda in bo odločitvena tekma za obstoj v prvem razredu med Svobodo in Hermesom v Mariboru.
Tekmovanje za državno nogometno pr-
venstvo se nadaljuje v nedeljo 7. trn. in sicer se bosta srečala v Sarajevu Slavija; Primorje, v Zagrebu Gradjanski:Slavija (Osijek), v Beogradu BSK.'Jugoslavija in v Splitu Hajduk :Hašk.
Razpis olimpijskega desetoboja za prvenstvo mesta Maribor — za leto 1935, ki ga priredi športni klub »Železničar« -Maribor v dneh 6. in 7. julija 1935 na svojem igrišču ob Tržaški cesti z začetkom ob 9. dopoldne v nedeljo in ob i7. popoldne v soboto. Tekmovanje bo po sledečem vrstnem redu: V soboto dne
6. t. m. 1. tek 100 m; 2. skok v daljino % zaletom; 3. met krogle; 4. skok v višino z zaletom; 5. tek 400 m. V nedeljo dne
7. julija pa: 1. tek 110 m zapreke; 2. met diska; 3. skok s palico; 4. met kopja; 5. tek 1500 m. Rezultati sc ocenijo po tabeli za višeboj. Tekmovanje bo po pravilih in pravilnikih Jug. lahkoatletske zveze, ter imajo pravico udeležbe samo verificirani atleti pri JLAS včlanjenih klubov. Prijave je poslati na naslov:SK Železničar -Maribor, delavnica drž. železnic v roke Josipa Fischerja. Nagrade prejmejo prvo trije planirani ter prvo placirani član' mariborskih klubov.
Razpis za prvenstvo Mariborske kolesarske podzvezc za skupino A. in B., ki se vrši ob vsakem vremenu v nedeljo 7, julija v Slovenjgradcu skupno z medklubsko dirko Športnega in kol. kluba Mislinje v Slovenjgradcu. Skupina B. vozi 50 km na progi Slovenjgradec - Mislinje -Dravograd - Slovenjgradec. Start ob 13.50. Skupina A. vozi 75 km na progi Slovenjgradec - Dravograd - Slovenjgradec. Start ob 14.10. Vozi se na lastno odgovornost po cestno - policijskem redii ter pravilniku kol. zveze kr. Jugoslavije. 'Pravico starta imajo vsi člani MKP, ki se izkažejo z verifikacijo Jug. kol. zveze za 1. 1935. Start je dovoljen le s predpisanim opremljenim kolesom, z dobro zavoro iii zvoncem. Pritožbe se sprejemajo najpozneje 15 min. po 'končani dirki s kavcijo 30 Din. Startnina za Olimpijski fond. — Prijave poslati do 6. julija tehničnemu referentu MPK Francu Kebriču, Maribor; Koroška cesta 1.
Slovenjgradec
Mislinjska podružnica SPD se je oddolžila velikim zaslugam tragično preminulega odbornika, višjega poštarja g. Franca Eiletza s tem, da je vzidala ob novi poti na Uršljo goro, nad krajem nesreče, spominsko ploščo. Odkritje ih blagoslovitev bo v soboto 6. julija ob 5. uri popoldne. Odhod iz Slovenjgradca ob 1.45 uri. Po svečanosti pohod na. vrh Uršlje gore. Drugi dan v nedeljo bo v romarski cerkvi služba božja.
—c:
Dunaiski vtisi
SCHONBRUNN.
V nedeljo popoldne. Avtomobili, avtobusi, kočije. Vse drvi po neznansko dolgi Mariahilferci. V Schonbrunn. In množico pešcev, ki hodijo semkaj posedat po klopeh ogromnega schonbrunnskcga parka. Rast je tukaj prirezana v enotne obli ke in uniformno skladnost. Ta schonbrunn ski ^duh je marsikaj krojil in prirezoval po šablonah in vzorčili. Tega duha staroavstrijskega friziranja in uniformnosti že zdavnaj m več. Rast in zelenje pa je osta lo kakor šq ga bil! prikrojili in usmerili. Na tisoče ljudi. 69 soban in prostorov, kjer je zbrano vse gradivo, ki si ga moreš misliti v zvezi s cesarjem Francem Jožefom I. Njemu jo posvečena ta razstava. Po sobah trenje in prerivanje. Med razstavljenimi spisi sem zasledil tudi važno pismo, ki ga je lastnoročno pisal takratni min. predsednik kraljevine Srbije Nikola Paši£ tik pred izbruhom svetovne vojne. Pisano je v fran coščini. Vse jc točno ohranjeno in nameščeno, kakor ^ bilo v ^tistih časih. Delovna soba Franca Jožefa I. s pisalno mizo ob oknu, njegova spalnica, skupna spalnica, ko je še živela cesarica Elizabeta, itd. Tudi nešteto krasnih kočij, ki so se jih posluževali različni avstrijski cesarji in cesarice, je razstavljenih v posebnem razstavnem prostoru. Vstopnina iie tukaj posebej. Ljudje gledajo in se
čudijo razkošju. Narodi so vse to plačevali ...
In krasni zoološki vrt, drugi največji v Evropi, četudi je marsikatera živalca crknila. Tudi tukaj se čuti, da je marsikaj odmrlo. Svoj čas so Dunajčani tudi tu lahko hodili po schbnbrunnskem parku ob določenih urah. Le dostop v gotove dele schonbrunnskcga parka je bil za-branjen. Danes pa je že precej drugače. Ko smo se vračali, smo videli pred glavnim poslopjem množico ljudi, ki je vrela skupaj. Kaj se je zgodilo? Nič hudega. Sin konjskega mešetarja in hče predmest nega mesarja sta šla k poroki v schon-brunnsko grajsko kapelo, kamor je svoj čas stopila le malokatcra noga dunajskega občana. Zakaj bi si sin konjskega mešetarja tega danes ne smel ali hotel privoščiti? . .'. Sic transit . . «
IN PRATER? 'rrvr"
Priti na Dunaj, se poditi po lepem mestu ob Donavi, pa si ne ogledati do zadnjih podrobnosti čudovitega pratrskega sveta, jo isto, kakor priti v Prago in oditi, ne da bi kedaj sedel pri »Fleku« ali »Tomažu« pri vrčku piva, ali ne da bi se odpeljal ven v Stromovko.
V nedeljo zvečer. Pratrski dirmdaj. Gneča, da se komaj pretolčcš s komolci skozi to množico. Ogromno vrtilno kolo moli od daleč nad pratrsko republiko. Vožnje po zraku, na avtomobilih in čolnih s pomočjo električnega toka. Liliputanska republika s svojim zgovornim županom, lastnim gledališčem, svojimi za-
bavišči, gostilnami, pošto itd. Po neštetih pratrskih plesiščih in zabaviščih se podi neka nerazčlenljiva množica. Vmes prisluškuješ prijetno zveneči glasbi in piješ dobro pivo. In na vsak korak proda-jalnica klobas, ki so oznaka tega klobasi-častega pratra (Wurstelprater) v nasprotju s pratrskim naravnim parkom. Ko hodiš takole po tem svetu, ki je naselbina zase, se ti usiljujo nehote misel, da je Dunajčan ustvaril nekaj svojemu bistvu svojskega in ustrezajočega. Pratrski posnetki so se marsikam presadili. Tudi v Pragi na primer. Pa se ni obneslo. Dunajski prater pa živi. Ljudje, ki so poznali Dunaj pred vojno, zatrjujejo, da je bilo tukaj še vse drugače. Vsi gostilniški vrtovi natlačeni. Danes popije dunajski občan, ki pride semkaj, vrček piva ali dva. Pred vojno jih je pospravil po šest, osem in deset. V pratra se je razodevalo blagostanje občanov cesarskega mesta. Dobro, imenitno so živeli. Na račun vseli narodov in dežela v monarhiji.
Okoli polnoči prikrevsa na gostilniški vrt, kjer sem sedel z nekim svojim prijateljem, starček 75 do 80 let. Plašno gleda predse, globoko sklonjen in težko hropeč. Košček kruha si je bil izprosil in sedel v zadnji kot ter ga zavžil. »To je moja večerja«, je dejal. »Ko bi ne mogel več v prater, bi umrl«. Ob prevratu je šo bil lastnik velike dunajske tvrdke . . . Tedaj je hodil v prater, danes tudi.
NA FEBRUARSKEM BOJIŠČU.
S prijateljem C. Debevcem, našim slovenskim »Stanislavskim« in režiserjem
ljubljanske drame ter opere, sva se dobila na Ringu. Ogledala sva si najprej hišo, kjer je naš Ivan Cankar stanoval kot akademik na Dunaju. V neskončnost razprostrta cesta nama ni dala miru. Kdaj bi mogel človek priti do konca? In sva stopila. Po polurni hoji sva obupala, da bi dosegla konec. Pri neki stranski ulici na levo — bila sva v 16. okraju na Otak-ringu — sva se spogledala. Sredi ulice postavljena lesena zapreka. Stopiva bliž-' jc. Kreutnergasse? »Arbeiterhcim« je napis na prvem poslopju. Niti koščka stekla ni na oknih. Po zidu zijajo globoke luknje. Tam, na nasprotni strani ceste so postavili male topiče in streljali v ta delavski doni. Grozote februarske revolucije. Celo pročelje ena sama nepojmljivo predrta, razbita in poškodovana zgrad ba, ki ni več zgradba. Podrtija. JPodreti je nočejo, popraviti je ni mogoče. Še hujše je jazdejana sosednja hiša, last socialističnega konsumnega društva. Nikdo ne smo v ti poslopji. Vse je prazno, razdejano. Počez se vidijo razpoke, špranje in sporedni pasovi, ki so jih v neštetih salvah zarisale regljajoče strojnice, postavljene na nasprotni strani ulice, jedva 5 do 6 metrov široke. Na pročelju delavskega* doma je tudi izdolbena podoba nage ženske, ki kaže hrbet ulici. Tudi tam zadaj nekje v tej podobi se je zapičil ničemur prizanesljivi strel . . . Kaj sta ti dve 'ruševini? Svarilo, ali. ..
(Se bo nadaljevalo.)
fpominiaite te CMD
.Stran 4.
Marfljorski »V e S orni k« 'Jutra
MARIJ SKALAN
ROMAN
Sida SMomm
feza jutmjih meglic, ki so se počasi razgubljale po obronkih Pohorja in Kozjaka, je posijalo na malo hruSni&ko postajo mehko majsko solnce, pozlatilo tračnice, osirvelo postajno poslopje m po granitnih tesneh sumečo Dravo ter predramilo Silanovega hlapca Andreja, ki je od dolgočasnega čakanja na vlaik zadremal kar sede na svojem vozu. Sunkoma je dvignil glavo in s preplašenim pogledom ošinil konja, ki sta potrpežljivo s kil a pred vozom. Potem se je ozrl navzdol po progi in prisluhnil. Iz. daljave za gozdnimi ovinki se je oglašalo komaj raz ločno sopihanje vdaka in se mešalo s šumom umazane vode v globoki strugi.
»Prihaja . . je dejal ter skočil z voza. Noge so mu bide zaspale, da se je nerodno natikal nanje, ko je krenil proti prostoru pred postajo, kjer je uradnik že čakal na vlak in se pogovarjal s trojico moških, ki so dini čakali na vlak, da se odpeljejo po svojih poslih. Izza prvega ovinka se je oglasil zategel pisk, vlak je prisopihal, zaropotal in se sunkoma ustavil.
»Ilrušnica . . je zaklical sprevodnik in skočil na peron. Za njim je izstopilo nekaj lesenih i>rekupčevalcev, planincev in žensk z otroci, med katerimi je zagledal hlapec Andrej elegantno postavo sedemnajstletne gospodične v sivem pomladanskem kostimu z belirn slamnikom lia glavi. Urno je skočil in snel klobuk.
»Pozdravljeni, gospodična!« je dejal in si z desnico popravil lase.
»Pozdravljen, Andrej!« je odzdravila deklica. »Moj kovček je tu gori, stopi ponj!«
Andrej se je dvignil po stopnicah v voz, zagrabil velik kovčeg, si ga '"del na ramo in molče odhitel proti vozu za postajo. Dekle mu je sledilo urnih, drob-
nih korakov. Ko sta že sedela vsak na svojem mestu, hlapec na ko »hi, ona za-dej, je vprašala z urnim, a skoraj malomarnim glasom:
»Kaiko je doma, Andrej*?«
»Kakor vedno . . .«
»In gospa?«
»Sinoči so naglo poklicali zdravnika, potem so vam brzojavili. Bolezen se je poslabšala, pa menda ne bo hudega. Pomlad je, maj . . . bo že . . .«
»Pomlad je nevarna.«
»Tako pravijo. Pa ni vedno treba. Zdravnik pride vsak drugi dan, zdravila prihajajo iz mesta. Ne manjka ničesar... Ob skrbni negi ni nevarnosti. Drugače je drugod, pri nas. Moja sestra rajnka Frida, ni imela zdravnika ne zdra vil, pa je seveda morala umreti. Zapackali so jo. Prihajale so babe od blizu in od daleč in vsaka je prinašala drugačna zelišča in drugačne maže. Še pes bi crknil, ko bi moral požreti vse tisto. Dejal sem materi, pa ni nič zaleglo. Tu pa je drugače; ni nevarnosti. Samo trenutno poslabšanje, porhdansko kipenje; če se vreme utrdi in ne bo vsak dan desetkrat dežja in desetkrat solnca, pa bo spet vse kakor je treba.«
»Meniš?«
»Gotovo.«
»In, če ne bo?«
»Dejal sem, da bo.«
»In gospod, oče?«
»Kakor vedno ... Samo kupčije ni. Žage počivajo. Les leži. Izvoz je ustavljen in Lahi še starega ne plačajo. Po Pohorju in ob Dravi je revščina. Ni beliča. Kriza, pravijo. Če se bo tako nadaljevalo, postane Dravska dolina dolina beračev in Pohorci pojdemo vSloven ske gorice za viničarje.«
»Kriza, ta je sedaj povsod. Ko bi le
vedeli, kaj je prav za prav kriza.«
»Pravijo, da je posledica vojne. Najprej so nas štiri leta gonili kakor pse po vseh frontah, potem se je vse naenkrat porušilo in izprevrglo v popivanje in po-pevanje, denarja je bilo kot listja, trgovina je cvetela, žage so rasle ko gobe po dežju, železnice niso mogle sproti odvažati lesa, sedaj pa naenkrat — kriza. Meja tu, meja tam, razprtije, sovraštvo ... Seveda, kriza. Čemu smo se štiri leta valjali po blatu in krvi? Za — krizo? Zato, da crknemo brez dela in brez kruha? Eh...«
Jezno je zavihtel bič nad konji, si potisnil klobuk na oči in umolknil. Tudi Sidonija, edinka lesnega industrijca, veletrgovca in veleposestnika Josipa Silana, velikega hrušniškega magnata, je mol
čala in brezizrazno zamaknjena strmela v sivo cesto, ki se je pod peketom konjskih kopit in drdranjem koles krčila med obronki gozdov, iz katerih se je širil duh po vlagi in smoli. Hlapčevega modrovanja o krizi ni niti poslušala. Samo tako mimogrede ji je obvisela katera močneje poudarjena beseda v ušesu in sc potem razgubila brez va“iosti in odmeva.
(Se bo nadaljevalo.)
?#Lui e *a *P©nieBii5&j
Viteškega fcraUa Mfak-sandra I. Zedin ^ v MariboruF
Posest
ENODRUŽMSKA HIŠA
z vrtom naprodaj. Potreben kapital Din 10.001). Naslov v upravi »Večernika-;. ?91Q
V nalem
PEKARNA IN GOSTILNA, dobro vpeljana, edina rekar-na v sredini lepega trga v Sa vinjski dolini se ete ” naism z inventarjem. Naslov v upravi »Večernika-t.	2927
Prodam
NOVO MOŠKO KOLO
poceni na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 2906
Stanovanje
GOSPODA
sprejmem na stanovanje. Poseben vhod. Tattenbadic/va 18, pritličje, 2.	29'£f<
LEPO STANOVANJE,
dve sobi, kuhinja in pritikline oddam s 1. avgustom. He-nsv-ska cesta 39. Istotarn sc cdda lepa soba s posebnim vnourm. 2920
STANOVANJE
2 sobi, kuhinjo, oJdrn Gosposka 5, Vicel.	2926
STANOVANJE
dve sobi m kuhinjo, oddam s 1. avgustom mirni, cisti stran ki. Vpraša se pri hišniku Tat« tenbachova 26.	2915
STANOVANJA,
s 4 malimi sobami oddam s 1. avgustom. Naslov v upravi »Večernika«.	/053
LEPO DVOSOBNO-STANOVANJE
oddam s 1. avgutsiorn, Vpraša se v pisarni ekspoziture Feniks«, Aleksandrova 2.v!. 2911
Sprejmem na nraiio in stanovanje
GOSPODA.
Meljska c. 59-11. Kozljanič M. 2908
Sobo odda
SOBO
s prostim vhodom .Kidam. Trg svobode 2.	2924
LEPO, PRAZNO SOBO
oddani v najem s i- avgustom Vprašati v pisarni 'Feniks«, Aleksandrova c. 28.	29)6
Službo doba
Išče se takoi
ŠIVILJA z Obrtnim listom. Ponudbe nu upravo »Večernika« pod »Šivilja«.	2919
Službo išie
KUHARICA,
ki bi opravljala tudi druga de la, išče službo k mali dražini. Naslov v upravi •»Večernika«. 2907
Zgublieno
ZENSKA ZLATA ZAPESTNA URA
sc je zgubila v asdoljo v Pekrah. Najditslj nai > odda S>roti nagradi v Mlinski ul t. 2922
Znanja želi
OSAMLJEN (jOSPOD
želi spoznati gospodično plesalko. Ponudbe pod šifro La-boro« na upravo lista. 2918
Izdaja kcnaoaoij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik’ tzdafatelln "rednik: RADIVOJ REHAR v Maribor«. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.
. Naznanjamo usem zadružnikom, znancem in pri-ateljem, da je naš dolgoletni zaslužni član, gospod
Uilko Berdajs
ueletrgouec u fTlariboru danes ob 11. uri dopoldne preminul.
Pogreb se urši v četrtek, dne 4. juHia ob 17. uri iz kapelice mestnega pokopališča na Pobrežju, maribor, dne 2. julija 1935.
Odbor Posojilnice v (Tlariboru _	Narodni	dom.