ulufl« JuRMitrank* u>«t<k« CTM«. - ( nu sh IHn n celo lei«. - u uimmmIt« (» Di«. - r«i* . ir.hsji raak« irtd« •> k jjamj. - Sni« n dni« »j m n«lflj»|t Uredniiln „l>«M«Unk»". aan&rfn. - iterulu I III«. - V h»«r«l»m ntll drab»» milo »II n)« frMUr 1» M»- ™ reklama!«)« I« huertU pa Upr«T»Ht»« „ln»^|aba" i L|abUaal K«plt«r|era ulic« Mar. I.
Dejanja govore.
Proti lažem dejstva.
Pred volitvami za kranjski deželni zbor leta 1913. je napisal dr. Krek knjižico z naslovom »Dejanja govorec. Takrat so nasprotniki Slovenske ljudske stranke v svojih časopisih in na javnih shodih strahovito lagali čez Slovensko ljudsko stranko. Dr. Krek ni odgovarjal na te zlagane napade z besedami, ampak pokazal je v imenu večine kranjskega deželnega zbora na dejanja, ki jih je v petletnem zasedanju kranjskega deželnega zbora izvršila Slovenska ljudska stranka, ki je taikrart prvič kot večina zavladala v deželnem zboru.
Deželni odbor sam je pa izdal poročilo o svojem delu, v katerem so brez olepšav nanizana vsa velika gospodarska obnovitvena dala, ki jih je deželni odbor kot izvršilni organ deželnega zbora v teku petih let v prid našega gospodarstva izvršil. Tukaj so našteti mnogi mostovi, vodovodi, ceste, regulirani hudourniki, kapnice, tukaj so naštete vse vsote, ki jih je deželni odbor porabil za pospeševanje in izboljševanje kmetijstva, kmetijskega šolstva in drugega šolstva, za prospeh živinoreje in pre-šičereje. V tem poročilu so našteta tudi vsa ogromna dela, ki so bila v pripravi, da se izvrše.
Obe knjižici sta samo dve mogočni priči, kako velikansko delo je vršila Slovenska ljudska stranka v deželnem zboru. Ta dela so tako velikanska, da nima sedaj, četudi pobijana tedaj od vseh, nihče več korajže, da bi oporekal velikanske zasluge Slovenske ljudske stranke za napredek naše zemlje, ki jo je vršila od leta 1908. do 1913. v kranjskem deželnem zboru. Dejanja »o jih prisilila k molku.
Kar smo bili, to ostanemo.
In sedaj se ti ljudje, ki so tedaj lagali, obrekovali in opravljali, sramujejo svojega nekdanjega besnenja in laganja. Edini izgovor iim je še ostal sledeči: tedanja Ljudska stranka je res vršila in izvršila to ogromno delo, a sedanja Slovenska ljudska stranka ni več nekdanja Slovenska ljudska stranka. To pa trdijo samo zaradi tega, da bi mogli sedaj zopet nemoteno lagati in obrekovati sedanje voditelje in sedanjo Slovensko ljudsko stranko.
Slovenska ljudska ie pa ista danes,
kakor je bila nekdaj. Naslonjena na ljudstvo in ljudsko voljo je prošinjena z duhom in voljo, da hoSe svojo moč uporabiti za napredek ljudskega blagostanja in priboriti slovenskemu ljudstvu njegove pravice. Zato ne prodaja v Belgradu slovenskega ljudstva za drobtinice, ampak zastopa tam neustrašeno celotne pravice slovenskega naroda. Odkrito in moško zahteva tam, da nam dajo zopet naš zakonodajni deželni zbor za celotno Slovenijo, kjer bi mogli vršiti zopet ista plodonosna dela za slovensko ljudstvo, kakor jih je vršila prej Slovenska ljudska stranka v kranjskem deželnem zboru.
Hočemo kruha, ne drobtinic.
Sedanji nasprotniki Slovenske ljudske stranke, liberalci in samostojneži, so s svojimi glasovi za centralistično ustavo v Belgradu izrekli, da nam nekdanjega zakonodajnega deželnega zbora ni treba. To so pa rekli, ker nimajo ne ljubezni do ljudstva, ne spoznanja za to veliko napravo, ki jo je slovensko ljudstvo imelo in ker jih je ' bila ena sama velika strast in eno samo veliko sovraštvo proti večini slovenskega ljudstva. In od tedaj naprej se ti ljudje, zdaj liberalci, zdaj samostojneži, lovijo za drobtinice, ki padajo s pogrnjene mize tam doli v Belgradu. Ni jim mar velika skrb vsega slovenskega ljudstva za svoje pravice, na srcu jim je le drobtinica, ki bi jo mogli ujeti za kakega svojega strankarskega človeka in potem reči na kakem shodičku: vidite, to kronco vam je dal Pucelj, ta dinarček vam je preskrbel Žerjav.
Slovensko ljudstvo je pa drugega mišljenja. Ono ne mara drobtinic in tudi n® miloščine. Samo sebi si hoče rezati kruh, samo sebi dajati postave in samo sobi urejati postave in samo sebi urejati gospodarstvo. Kako malenkostni so ti ljudje, »mogotci« na vladi in pa njihovi zagrizen-ci v poedinih občinah, ko govorijo o eh beraških miloščinah! AH ni sramotno teh dinarčkov spominjati, pa je milijarde našega denarja doli, o katerih ne odločujejo ne'oni in tudi ne slovensko ljudstvo in od katerih se skoraj nič ne vrne nazaj.
Sami smo si ustvarili, kar imamo in smo imeli.
Če se povrnemo na velikanska dela.
ki jih naštevajo zgoraj omenjene knjige, potem vidimo, da predstavljajo ta dela vrednosti, ki gredo v stotine milijonov v današnjem denarju in ki so prinesla v svojih posledicah našemu ljudstvu milijardne vrednosti. In te vrednosti si ni ljudstvo od drugih mogočnjakov izmoledovalo, ampak si jih je samo po svoji volji, s svojimi zakoni, v svojem zakonodajnem zboru ustvarilo. In tako bo tudi zanaprej. Do tega bo prišlo, ker do tega mora priti. Miloščinarje in drobtiničarje, kakor jih predstavljajo pucljevci in žerjavovci, pa slovensko ljudstvo odločno odklanja.
Lest v a do avtonomije.
Oblastveni zbori, za katere se bodo januarja vršile volitve, sicer ne bodo to, kar so bili deželni zbori, toda tudi za te gre Slov. ljudska stranka z vso vztrajnostjo v boj, ker bodo ti oblastni zbori služili nam samo za to, da si prej ali slej priborimo še več, kakor so bili nekdanji deželni zbori. Tudi v teh oblastnih zborih bo Slovenska ljudska stranka razvila vso ono živo življe-nietvorno silo, kakor ne&daj v kranjskem deželnem zboru.
Nasprotniki so pri teh volitvah že obupali nad svojim uspehom. Žerjav je to posredno že priznal. In nič manj ne bodo te-peni tudi pucljevci. Zavest slovenskega ljudstva se bo pri teh volitvah zopet pokazala v vsej svoji odločnosti, da hoče priti do popolnih svojih pravic v zakonodajnih zborih, kjer bo moglo razviti vse svoje sile.
Zato pa vsi na delo, da bo zmaga slovenskega ljudstva nad miloščinarji in drob-tiničarji tem sijajnejša. Vse se naj razgib-lje, vsi naši na delo, vse vrste se naj sklenejo, da pridemo tem preje do cilja in da bomo mogli zopet pisati knjige, kakor »Dejanja govorec in »Poročilo odbora«, kateri dve knjigi sta dve zlati knjigi Slovenske ljudske stranke in bodo v bodoče, ko bodo zopet napisane, slavospevi na vztrajnost, delavnost in požrtvovalnost slovenskega ljudstva organiziranega v Slovenski ljudski stranki.
Vedno najnovejše
rolneno bl»s» «»	oblek« iB blule
K. & B. 3KABERNR - Ljnbljan«, MeatnMrglO
Na&se oblastvene
skupščine.
Med drugimi bo ena prvih in najvažnejših nalog oblastvene skupščine skrb za pospeševanje kmetijstva, ki je doslej iz Eel-grada bilo preveč zanemarjeno. Ne bo potrebno vsestransko delovati samo za pov-zdigo kmetijske produkcije, nego treba bo produkcijo dvigniti tudi kvalitativ no (kakovostno), zlasti pa skrbeti za boljše prodajanje kmetijskih pridelkov. Sporedno s tem bo prevažna naloga oblastvene skupščine podvzeti vse potrebno, da se naša kmetijska produkcija zaščiti pred raznimi škodami, tako n. pr. usevi pred nimami, škoda vsled bolezni in drugih vzrokov poginulosti pri livini z Živinskim zavarovanjem i. dr.
Nič manj važno, celo zelo pereče je vprašanje izpopolnitve gospodarske, zadružne organizacije, kmetijskega kredita in ilasti ustvaritev možnosti kratkoročnega Iombardiranja (zastave) kmetijskih pridelkov v slučajih nujnih potreb denarja, s čemer ee kmetu omogoči dosegati boljše cene s tem, ko isti v sili ni primoran svojih pridelkov pod ceno prodajati, nego si lahko proti zastavi (in obdržanju v svojih shrambah) poskrbi denar, pridelke pa prodaja ob ob času, ko se mu cene vidijo najprimernejše.
Gotovih pridelkov imamo pri nas preko domače potrebe in izvoz jc vendar že enkrat treba organizirati. Zlasti v tem oziru se v drugih državah zelo veliko dela, mi pa ostajamo tam, kjer smo ob izbruhu svetovne vojne nehali.
Da bo treba pospeševati tudi kmetijsko šolstvo in zlasti kmetijsko literaturo, je samo ob sebi umevno.
Država se za podrobnosti omenjenih vprašanj nikoli ne bo mogla brigati, vse to Je nujno prepuščeno oblastveni skupščini.
Velike so te naloge. Ali za vsako stvar |e treba denarja. Zato se upravičeno z bojaznijo vprašujemo, v koliko bo že v kratkem času mogla oblaetvena skupščina izvesti, kajti oblastvene blagajne IkkIo v začetku docela prazne, prispevki iz Belgrada gotovo ne bodo bogati, novih davkov nalagati pa ne bo kazalo, ker so žepi splošno že zelo prazni.
In če bi bili vsi ti predpogoji v najugodnejši meri dani, pa se nam pred očmi pojavi vprašanje, kako bo oblastna skupščina sestavljena? Kdo bo v njej odločeval? Bo li ta imel smisla za vsa ta vprašanja? In če bo imel tudi smisla, ali bo dovolj sposobnosti in energije pri vseh merodajnih čini-teljih?
Kakor vemo iz zgodovine preteklih dni, 8e je SLS zlasti v kranjskem deželnem zboru vedno z vso resnostjo zanimala za razna kmetijska vprašanja, je veliko, zelo veliko storila, veliko pa dobro pripravila. Zlasti zavarovanje živine je bilo pripravljeno in skoraj bi bilo prišlo do uresničenja, če vojna tozadevnih končnih dogolovitev ne bi bila zavrla.
Od kmeta samega je odvisno, kako se bo v danih razmerah najbolje pospeševalo kmetijstvo. Ako bo volil SLS, je lahko overjen, da bo njegova stvar v dobrih
rokah! *
Naše premoženje nazaj I
Dobiti moramo nazaj zlasti vso bivšo i deželno imovino in vse deželne finančne vire za bodeče in tudi povračilo onih dohodkov omenjenih dveh, v kolikor se niso uporabljali izključno v namene v okviru nekdanje dežele, za katere namene so se ti dohodki zbirali, dobiti pa moramo nazaj tudi avtonomijo in redno, hitro ter uspešno poslovanje samoupravnega aparata.
Kakšne so bile zlasti naše oeste in pota, ko je vodila deželno gospodarstvo SLS in kako izgledajo danes, ko vodi gospodarstvo centralizem vidov<lanfike ustave, za katero sta glasovala Žerjav in Pucelj. Ne samo tako, da je žalostno, nego že uprav sramotno! Kam so šli naši denarji? Zahtevamo povračilo, za bodoče pa bomo z našimi denarji upravljali sami in uredili si bomo vse vsaj tako, kakor je bil onekoč.
Naloge oblastne skupščine so že toliko široke, da bomo vedno boli korak za korakom prihajali k uresničenju avtonomije v našem smislu in se bomo v doglednem času otresli tudi tistega centralističnega jerob-slva, ki si daj še pu zaslugi Žerjavo\ cev iu Samostojuežev kot Damoklejev moč visi nad oblastveno skupščino. Z uspešnim de-! lom bomo zlasti Slovenci pokazali, da je ! avtonomija daleč boljša kov pa porodifarski J centralizem, ki ljudstvu ne da do napredka | in mu bistveno zapira pot k blagostanju.
Pa tudi upravno poslovanje oblastvene I skupščine, odnosno oblastvenega odbora in ; njih aparata ne bo turško, kakor je o«io I državne uprave', nego bo moderno, hitro in ! točno, vloge se ne bodo reševale šele po 1 preteku let ali celo letele v — peč ali se i kot drugod izgubljale!
Veierniašfvo.
Ob ustanovitvi se jc Samostojna postavila na strogo razredno stališče? V njej naj bi bili imeli po programu zastopstvo svojih interesov tisti, ki se pečajo s kmetijstvom. Bila naj bi to stranka posestnikov, Kmetijskih delavcev in kmetijskih strokovnjakov. Da je to strogo, čeprav ptgrešeno in pri nag nevzdržljivo stališče marsikoga mikalo, je naravno in tako se je bilo znašlo v Samostojni še precej ljudi.
Pozneje je stranka privzela tudi obrtnike, kar marsikateremu kmetu - razre do-boj-niku ni moglo biti prav in se jc ohladil, obrtniki pa so se že koj po vstopu začutili kot privesek in so Samostojno zapustili že pred zadnjimi volitvami v narodno skupščino.
V novejšem času pa se je ta kmetijska stranka iz špekulacije prekrstila v »Sloven sko Kmetsko Stranko^. Kol samokmetska, bi dosledno morala izključevati tudi kmetijske delavce in strokovnjake, obrtnike in druge stanove pa še toliko bolj, pa se je vendar istočasno zvezala z bivšimi republikanci iz vseh stanov ter je v nasprotju s svojim imenom postala stranka, v katero vabijo vsakogar in je tudi vodstvo stranke nekmetsko postalo. Stranlka je s tem izgubila za kmeta v:ako privlačnost in veljavnost in zaradi take vrtoglavosti je nastal /ned dotedanjimi pristaši strašanski odpor in trumoma so zapuščali novo pokveko še
zadnji glavni stebri razrednega kova, ostala je v njej samo še peščica nekmetskih kmetov in nekaj voditeljev.
Kako zna ta stranka delati za koristi kmetijstva in kmetstva sploh, pa se je že davno poikazalo in tudi sicer to vidimo vsak dan sproti. V vladi je, pa namesto uspehov vidimo vsak dan večje davke, obubožanjo, rubežni, z ©no besedo: eno samo veliko praznoto. Čudno ni, da spričo brezglavosti, vrtoglavi in velmjaški politiki ne morejo za svoje volivce ničesar doseči.
kaj pišejo nasprotniki.
Oblastvene samouprave v očeh sanio-stojnežev. »Kmetski list« piše: >Naj se nihče ne zanaša, da se bo takoj pri sklicanju bodočega deželnega zbora začel cediti po deželi sam ined. — Treba bo še veliko potrpljenja in ogromno dela, predno bomo občutili sadove samouprave.« — ( i jo zakon o samoupravah tako zanič, da bo treba čakati, predno bo kaj zalegel, zakaj ste pa bili zanj? Ali pri glasovanju za centralistično ustavo niste vedeli, da se broz denarnih sredstev, ki ste jih izročili v po-polno oblast centralistom — vzorno in j<lo-| donosno delovanje . deželni zborov« — ne ' bo moglo dobro začeti. Ali ne čutite, kako , vami sebe tepete po zobeh?
Oblastne samouprave in žerjavovci. »Domovina' piše, da med deželnim zborom, kakor smo ga imeli, in oblastno skupščino ni bistvenih razlik in da bodo samo-i uprav? še bolj koristne za slovensko go-' spodnr- tvo, kot bi bila avtonomija. To je 1 seveda popolna neresnica, kajti najbolj zanikan človek ve, da bi nikdar siti bel-graj^ki centralizem neprimerno raje nam dal avtonomijo, kot samoupravo, če bi bila ta res večje vrednosti za slovensko gospodarstvo. Če pa ponovno povemo, ria so i prejšnji deželni zbori smeli delati postave, oblastvena skupščina jih pa no bo smela, temveč dajati samo neke odredbe, ki jih bo veUki župan lahko po mili volji črtal, je s tem dovolj povedano, kaj je več vredno: oblastvene skupščine ali avtonomija.
Kdo bo zmagal pri oblastnih voliti ah? ; Narodni dnevnik«, ki je svobodomiseln, naši stranki nasproten list, je izračunal na I temelju državnozborskih volitev iz lela 1925., da bo dobila SLS od 52 oblastnih poslancev 39, ostanek pa drugo stranke. Pravi tudi ta časopis, da jo večina SLS zagotovljena, pa če bi šli skupno v boj proti njej vsi nasprotniki. Mi nismo proroki, vendar smo prepričani, da bo ogromna večina slovenskega naroda pokazala tudi pri teh volitvah, da ne odstopi od svojega katoliškega in slovenskega programa- Zato morda no bo napačno, če si prerokov arijo »Narodnega dnevnika« vtisnejo v «pomin tudi oni, ki bodo našo SLS med volivnim bojem grdili in z lažmi — »zmagali«) po volitvah pa bolj kot lastni pristaši hodih okrog tiste stranke, ki so ji z volivno kroglico izrekli — nezaupnico.
Nečuveno potvarjanje. Ni je «koraj številke rdečkarske »Delavske politike«, da bi na ta ali oni način se ne zaletavala v naš Jugoslovanski klub z namigavanji, da SLS dela v zbornici proti koristim delavstva. Tega slepomišenja mora biti konec.
Domoljub svojim naročnikom.
V današnji številki »Domoljuba« dobe položnico za obnovitev naročnine vsi tisti naročniki našega lista, ki jim »Domoljuba«
pošiljamo po pošli naravnost na dom. _
Naročniki, ki prejemajo časopis pri do-mačem poverjenišivu, naj plačajo naročnino poverjeniku oziroma od njega "pooblaščenemu nabiravcu.
Vabimo Vas kar najvljudneje, da ostanete v Novem letu zveati svojemu najboljšemu prijatelju in svetovavcu prar vsi in da mu pridobile kar največ mogoče novih naročnikov.
Cena »Domoljubna ostane tudi nadalje inta in sicer velja za rs« kraje t Jugoslaviji Din 38.—, Jsa Avstrijo Šiling. 7.—, za češkoslovaško čK 35,— fa Nemčijo, mark 4.50.—, za Francijo frank. 30.—, m Italijo lir 25.—, za Ameriko dol. 1.—.
Naročniki v Nemčiji, Franciji in Ameriki, ki jim ne moremo pontreči s položnicami, naj pošljejo naročnino v priporočenem denarnem piemu ali pa po banki.
Položnice naj se posluži vsak čim preje, — gotovo pa vsaj do 15. januarja. Poleg naslova naj dosedanji naročniki zapišejo bModioo >star<; to pa »amo taki, ki so že
Zato poeivljamo »Delavsko politiko«, da pove jasno, kdaj je Jugoslovanski klub ali katerikoli njegov poslanec kaj pred'apal proti interesom delavnega stanu iu kdaj je glasoval za katerikoli zakon, ki bi bil delavcem v škodo. Če rdečkarski list ne odgovori na vj.rnšanji jasno in resnično — raj si rspiše aa ušesa znano besedo — delavske varalice.
»Država je nekaj drugega kakor vlada«, pravi zadnja »Domovinam in še pristavlja, da je državotvoren tudi tisti, ki naj-odkriteje in najostreje razkriva gnilobe in napak« na državnem telesu. — Popolnoma pravilno I Žal, da pripovedujejo liberalci te resnične besede šele sedaj, ko so v opoziciji in ko na lastni koži, čeprav še zMo malo, čutijo, kaj je nasilje. Ko pa so bili na vladi in vodili volitve, so govorili in pisali, pa tudi delovali vse drugače. Zatirali in ustavljali so časopisje, ki je pisalo proti vladajoči stranki, ob službo so hoteli spraviti učiteljstvo in drugo državno uslužbenstvo, ki ni hotelo v samostojno-demokratski tabor. Še 3voje somišljenike, ki niso hoteli biti — liberalni agitatorski kričači, so preganjali. Vse, kar ni pripadalo samostojni demokratski stranki — je bilo protidržavni element pod kontrolo znane teroristične nacijunalne garde. Liberalen kolovodja se je celo izrazil, da v štirih letih ne bo nobenega klerikalca več v državni službi. Zato naj aamostojnodemo-krafski kolovodje, preden izprašujejo vest drugim, penižno potrkajo na svoja grešna prsa,
NovieASTH
letos dobivali »Domoljuba« naravnost na svoj naslov po pošti. Vsak naj torej zapiše na srednji del natančen svoj naslov, če je treba na naslovu kaj popraviti, naj se to zapiše na drugi strani srednjega dela položnice. Denar z izpoljnjeno položnico naj se odda vselej na tisti pošti, na kateri se list prejema, ne na kaki drugi, ker sioer lahko natrtane pri upravništvu neljuba pomota.
Naročnina na »Domoljuba« se plačuje lahko tudi v polle+nih ali četrtletnih obrokih, toda v vsakem slučaju naprej. Kdor ne zmore celoletne naročnine, plača lah«o v dveh ali štirih obrokih. Za eno polletje volja »Domoljub- 19 Din, za Cotrt leta pa 10 I>in. Ta olajšava pa velja le za one, ki prejemajo list po po6ti; za naročnike pri poverjenikih pa le v toliko, kolikor to dovoli poverjenik.
Najtopleje priporočamo zopet skupno naročanje, najmanj dva časopisa na en naslov. V tom slučaju je cena za Jugoslavijo 36 dinarjev za en izvod. Kot nagrado poverjenikom ali njih pomočnikom dovoljujemo tudi nadalje 10 odstotkov popusta, ki se dd po želji poverjeništva v gotovini ali z namečkom »Domoljuba«. Opoiarjamo pri toj priliki, da moramo prejeti nabrano naročnino najkasnoje kontom prrr^a polletja. Zapozneli plačniki - poverjeniki povzročajo sobi in upratvi ron<jgo neljubih ne-prilik.
Naročniki pri poverjenikih naj točno v določenem roku odrajtujejo naročnino. Z nerodnim plačevanjem se povzročajo samo neljube težavo poverjenikom, ki imajo itak dovolj posla in skrbi z nabiranjem naročnikov in naročnino.
Pri vsaki spremembi naslova se mora poleg novega sporočiti tudi stari naslov, pod katerim se je časopis pošiljal dosedaj. Kdor želi »Domoljuba« prejemati pri poverjeniku (župnem uradu, kaplani/i, dru-
štvu itd.), naj to pove tam; ako ga je doslej prejemal naravnost na svoj naslov, pa ga ne želi več tako prejemati, naj nam vrne prvo številko, ker jo bo dobil itak pri po-verjenilku.
Končno omenjamo še to, naj se po »Do-moljubovih« položnicah pošilja naročnina edino samo za »Domoljuba«.
d Knjige Družbe sv. Mohorja. Kljub povodnji, ki je za več dni ustavila obratovanje v tiskarni Družbe sv. Mohorja na Prevaljah, se je s stalnim nadurnim delom vendar doseglo, da začne družba letošnie knjige razpošiljati 10. dec. in bo odprava knjig raznim poverjeništvom v treh tednih končana. Mohorjani dobijo letos; Koledar za leto 1927. s popolnim imenikom vseh č'anov. 2. Večernice 79. zvezek. 3. Dr. Brecljevo knjigo: Čuda in tajne življenja. 4. Dr. L. Ehrlicha knjigo o katoliški cerkvi, 2. zvezek. Za doplačilo pa dobijo člani knjigo Sv. Frančišek Asiški, spisala Marija Kmetova, in božično pesem v prozi, ki jo je po angleškem izvirniku prevel J. Vidmar. Knjige se bodo pošiljale po temle redu: 1. Prva jih dobi ljubljanska škofija, 2. Italija, 3. Amerika, 4. ostale jugoslovanske škofije in razni kraji, 5. Ia-vantinska škofija, 6. krška škofija.
d Potrebno vpraianje. Gg. dr. Korošec, Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič so poslali finančnemu ministru sledeče vprašanje:
»2e pet mesecev je minilo, odkar se uradnikom in državnim nameščencem odteguje 10 odstotkov od njihovih plač za pomoč poplavljenim krajem. Ta lepa vsota mora predstavljati že precejšnjo vsoto denarja in z njo bi se lahko dala velika pomoč za vse poplavljence v mnogih krajih. Kolikor pa nam je znano, se dosedaj tem krajem ni do danes dala prav nobena pomoč. Zato Vas prosimo za pismen odgovor:
1. Kolikšno vsoto ste dosedaj razdelili? 2. Koliko od te vsote se je porabilo za popravo krajev? Če ne 3. zakaj se do-rablja 10 odstotni odtegljaj od plač držav-
Namakaj z »Žensko hvalo" - peri z Jelenjim milom"! To najbolj obvaruje perilo, ki se brez truda popolnoma očisti.
SCHJCHTOV NAČIN PRANJA
nih nameščencev in uslužbencev?« Morda bi odgovoril tudi g. Pucelj? d Vse zaupnike, ki so prejeli v razprodajo koledar naše Kmetske zveze prosimo, naj ga čimpreje razpečajo in pošljejo po nakaznici odgovarjajočo vsoto. Kdor ne more razpečali, naj nam koledar takoj vrne. — Tajništvo JKZ.
d Koledar naše Kmetsko Zveze je od vseh žepnih koledarjev najbolj priljubljen. Ker ima močno vezavo je cena Din 10 sorazmerno nizka. Kdor bi ga še želel naročiti, naj piše po dopisnici na naslov: Jugoslovanska kmetska iveza. Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. — Vse tiste, ki so prejeli koledar v razprodajo nujno prosimo, naj ga brzo razpečajo. Kdor ga ne more razprodati, naj ga nam istotako hitro vrne, da moremo postreči drugim naročnikom.
d Pohlepno mesto. Svoj čas si je mesto Kranj pod liberalno vlado priklopilo desni breg Save, ki je doslej spadal v občino Stražišče. S tem je dobila blagajna kranjske občine velike dohodke na davkih, ker leže kolodvor in gaštejske tovarne na desnem bregu. Sedaj hoče dobiti Kranj še fa-rovško loko, ker se isto tako zidajo velike tovarne ter vasi Huje in Klanec, ki sta na levem bregu Kokre in spadata v predaško občino. Huje in Klanec pa nista kaj zadovoljna, zakaj predaška občina je menda brez doklad.
d Žirorska elektrarna se bo po zadnjih povodnjih kmalu popravila. K^r ji preostaja še veliko moči, se pogaja z Ljubljano, da le-ta prevzame odvisni tok. Tako bo obstoj žirovski elektrarni zagotovljen.
d Most čez Savo pri Medvodah bo kmalu dodelan in bo čimpreje izročen prometu.
d Trg Tržič je kralj z odlokom 1. dc-cembra povadignil v mesto.
d Oblina Trbovlje je 1. decembrom posta'a trg.
d Upokojen je ravnatelj tobačne tovarne g. Jos. Mandelj.
d Prodaja posestev ob državni meji. Novi finančni zakon vsebuje določilo, da 6e 50 km od državne meje brez predho3-nega odobrenja vojnega ministrstva in ministrstva notranjih zadev ne smejo prodati, oddati v najem inozem-rem nepremičnin, zlasti zemljišč, poslopij in gozdov.
d Osrednja obrtna ban'ia s 75 milijoni dinarjev osnovne glavnice pobira sedaj svoje prve delnice po 2CO Din, 40% delnic bo podpisala država, 51% samostojni obrtniki, 9% pa prijatelji obrti. Banka bo imela velike ugodnosti pri davkih in taksah. Delnice se podpisujejo pri Zadružni gospodarski banki v Ljubljani.
d Pisarna tajništva K. Z. v Kranju posluje vsak pondeljek v pisarniških prostorih odvetnika g. dr. Igo Šilarja (v Gorjan-čevi hiši). Naj ee člani KZ prav pridno poslužujejo te pomoči v različnih n. pr. vojaških, davčnih in sploh političnih zadevah. — Tam se dobi tudi Koledar KZ. Brž Bežite po njem, ker le malo število je še na razpolago.	Tajnik KZ
d Okrožni urad za zavarovanje delavcev hočejo Mariborčani ustanoviti za Štajerce. Ljubljanski okrožni urad je proti delitvi Odločilo bo ministrstvo. i1
d 42 kmetov faprtih. Poročali smo v »Domoljubu« o štirih splavih lesa, ki jih je odnesla Drava. V Medjimurju so kmetje z življenjsko nevarnostjo polovili velik del ubeglega lesa, pa so prišli orožniki ter vse pozaprli, dasi je lastnik splavov pripravljen ulovljen les kmetom podariti.
d Deželni most čez Savo pri Tacnu je, dasi je železen in sloni na kamenitih podstavkih, vsled zadnje povodnji razrahljan, da je nevarnost, da se podre. Gradbena direkcija je prepovedala ves promet z vozovi, dovoljena je le še pešhoja čez most.
d Umetniške razglednice. Apostol-stvo sv. Cirila in Metoda je izdalo štiri vrste novih razglednic Bogorodice in sv. Cirila in Metoda. Razglednice so po.-.nete po umetniških slikah prvih ruskih cerkvenih slikarjev, Nesterova in Va^necova.
d Novo geslo so za volitve iznašli samostojneži oz. slov. radičevci. Dočim je njihovo glasilo »Gruda« tajilo neumrjoč-noet duše, dočim radičcvci po Hrvaškem povsod podpihujejo odpadle duhovnike proti katoliški Cerkvi, dočim radičevski voditelji javno izjavljajo, da so proti katoliški Cerkvi — pa sedaj pred volitvami naši samostojneži prihajajo z novim geslom; Bog in pravica. Za Boga sc potegujejo menda s tem, da njihovo glasilo taji neumrjočros? duše, za pravico pa s tem, da na vseh koncih podpirajo centralizem, za katerega so glasovali. Vetrrjaki so pa sijajni, ti gospodje samostoineži!
d Čudne, prečudne stvari prihajajo na dan o denarnjji poslih naših gospodov i-s«rjavovcev v Slivcnski banki, kateri jc zmanjkalo zelo veliko šicvilo milijonov, da bi mogla izplačati vložnikom njihove vloge. Zagrebški časopisi prinašajo novice, o katerih trdijo, da so čisto točne in bodo priobčili tudi fotografije raznih takih čudno-prečudnih kupči)skih pogodb in poslov. Gre za ogromne vsote, ki so jih dobivali žerjavovci za svoje — časopisje, ki s svojimi umazanijami zastruplja slovensko mladino. Govori se tudi o nekem državnem denarju, pri katerem bi nekateri szaslužilit utrnhotne milijone, ko bi pravočasno nc segla pn teh milijonih roka usode. So stvari, pri katerih se človeku želodec in pamet obračata, ko sliši, kako razbojniško propadli (ta izraz ni lep, toda čisto točen) so nekateri voditelji naših liberalcev. Ko bo stvar toliko crozo-re!a, da bo smela tudi v tisk, se bomo obširneje pogovorili.
d Obsodba po tiskorneta zakonu. Odgovorni urednik »Jutra« je bil radi nekega dopisa iz Naklcga o gdč. učiteljici Gromovi obsojen na mesec dni ječe, 5OC0 Din odškodnine, 5CC0 Din kazni, na poravnavo vseh stroškov in objavo razsodbe v »Jutvru«.
d Meter po šest dinarjev. V Osijeku je ob povodnji zalila voda manufakturna skladišča tvrdke 'Miokovič. Vse blago je bilo v vodi. Sedaj tvrdka razprodaja bla-gd po šest dinarjev meter. Nabasana ulica ljudi je stala tam, ki so čakali, da pridejo na vrsto. Blago je še čisto dobro, le umazano je. Če se opere, bo kot novo. Tvrdka sicer ne bo imela dobička, reklama je pa dobra in poleg mokrega blaga proda obenem še veliko suhega.
d »Orlič«. Izšla je 4. številka »Orliča«, našega najboljšega mladinskega časopisa. Cela vrsta drobnih, zabavnih in poučnih stvari, da ima deček ali deklica res užitek od prve do zadnjo strani. Starši, dajte otrokom branja, zdravega branja! Celo življenje vam bodo hvaležni. jOriič« stane 12 Din letno ter 6e naroča v Ljudskem domu v Ljubljani. Dobijo se še vse številke.
d Za cerkev v Stenjevacu se staroka-toličani še vedno bijejo. 21. nov. je hotel neki odpadli katoliški duhovnik zopet udreti s svojimi ljudmi v cerkev, pa so domačini do. zadnjega napolnili božjo hišo, ob vratih pa so se postavili katoliški vi-sokošolci iz Zagreba, člani društva Doma-goj. Tako so hujskači morali ostati izven cerkve ter so priredili shod, na katerem so padale surove psovke na kotališko cerkcv. Radičevci ta nasilja z vsemi močmi podpihujejo in podpirajo.
d Hnda organizacija. Belgrajske veletrgovine za manufakturno blago, ki zalagajo manjše trgovec, imajo organizacijo, katere namen je, prisiliti male trgovce, da svoje obveznosti napram veletrgovcera vedno pravočasno poravnajo. Maii trgovec, ki se ne drži določenega roka, nikjer več nc dobi blaga, niti izven Belgrada in celo ne iz inozemstva, ker organizacija takoj poroča na vse strani o plačilni ne-možnosti naročnika. Če pa član organ;za-cije hoče na skrivaj nuditi malemu trgovcu boljše plačilne pogoje, kot jih je določila organizacija, je kaznovan od 25 000 do lOO.COO Din, ki so sodno iztirljivi. Veletrgovina je s tem dosegla že velike uspehe, mali trgovci točno plačujejo in ve'ctrgovci upajo, da bodo mogli tato ccnc blagu znižati.
d Operiratao srce. Minulo soboto pa so pripeljali v helgrajsko bolnico mizarskega učenca Branimira Markoviča, ki ga )e v pretepu nekdo zabodel v prsa. Službujoči zdravnik, ki je ranjenca pre-iskal, jc ugotovil notranje krvavenje. Obvestil je o tem profesorja dr. Milivoja Krstiča. Ta je bolnika ponovno natančno preiskal ter ugotovil, da je ranjeno srce. Srce je bilo že tako oslabljeno, da je jedva še mogel ugotoviti posamezne utripe. Po kratkem oklevanju se je odločil za nevarno operacijo srca. V navzočnosti tre h zdravnikov-pomočnikov so ranjencu odprli prsni koš. Srčni mehur je bil napol' njen s krvjo in delovanje srca bi moralo vsak hip prenehati. Dr. Krstič je takoj prerezal mehur ter odstranil strnjeno kri. Nato se mu je posrečilo ustaviti krvavenje, nakar je mehur zopet sešil in operacija, ki jc trajala jedva 20 minut, jc bila izvršena. Bolnik se je kmalu zavedel in srce je začelo zopet navadno delovati, Vest o nenavadni operaciji, prvi tc vrste v naši državi, je izzvala v zdravniških krogih občudovanje in splošno zanimanje.
d S r. Nikolaj in šolarfek. Slovenski šolarček bi bil rad za Miklavža 100 Din. — Z okornimi črkami napiše pismo na Miklavža s to prošnjo, da ga usliši in mu pošlje bankovec. — Pa naslov se je glasil samo na Nikolaja. — Iznajdljiva pošta pošlje pismo na največjega veljaka Nikolo v državi, ker ima tudi Miklavževo brado.
—	In res, Nikola prejme pismo, obenem pa tudi naroči, da se pošlje malemu prosilcu 50 Din. — Šolarček dobi denar razočaran in z mešanimi čuvslvi, ko je prosil vendar za 100 Din, pa je prejel le polovico In še to ne naravnost, marveč po državni centrali. — Gre in so primerno ncer zahvali gospodu Nikoli, pač pa pri .i: Preljubi sv. Miklavž! Prosim lepo, da bi mi drugič poslal denar naravnost in ne skozi Belgrad, k er tam sc jih vselej — polovico
prime.---Šolarček je imel menda
prav.
d »Pucaj« mi cipcle! Bivši avstrijski Častnik, sedaj v naši armadi je dobil slugo
—	Srba. — Ukaže mu v jugoslovenščini: »pucaj« (osnaži) mi cipele (čevlje). — Sluga vzame čevljo, strumno pozdravi ter odide ž n^imi. Ko ga ni dolgo nazaj in čuje častnik sumljivo prasketanje, gre na vrt, od kod t je čul pokanje. A kaj vidi? Sluga je pristavil čevlje ob zid ter nanje — streljal. — Častnik ga seveda primerno pozove, kaj da počne. — Sluga na to: »Pa eto, kazal si mi, neka »pucam« cipcle. Sada pucam. — (Pucati se pravi namreč po naše — streljati.) — .\Iugoriovenščinec se je jugo lovmsld častnik bržčas odvadil.
d Žrtor eksplozijo. Na Doberni pri Trbovljah je delavec Grosič prezgodaj prišel v bližino zažgane mine, ki se je raz-počiM delavci zelo nevarno ranila.
d No vozito brez luči. Na Dunajski cesti tik pred Ljubljano jo zvečer noki avtomobil tako zelo zadel ob voz posestnika Franca Javornika z Ježice, da ga je popolnoma razbil, znatno poškodoval konja in voznika. Javornik je vozil brez luči, iofer pa z malimi svetiljkami.
d Krvave koline. V Slavoniji je običaj, da se vrši ob kolinah velika pojedina, kakor pri nas na svatbah. K taki pojedini povabi gospodar svoje prijatelje, znanec in sorodnike. Seveda se ob takih odlikah tudi pridno »uničuje« alkohol. Razgre.i duhovi često povzročijo prepir in pretep. Take krvave koline so se vršile tudi minulo soboto v osiješki oko'i:i. Bogati kmet Mita Grgič je povabil na koline med drugimi tudi svoje brate in svojega očeta. Med pojedino pa so se bratje sporekli z očetom. Nastal je pretep, tekom katerega je sin Mita ustrelil svojega očeta, sin Ne-dad pa svojega brata Mito.
d Vlom y poštni urad. Vlomilci se v novejšem času kaj radi spravijo na državne blagajne. Tako so pretekli ponedeljek ponoči "vlomili v poštni urad v Dobu pri Domžalah ter odnesli okrog 6000 Din.
d Prašiča so ukradli. Iz Sostrcga pri Ljubljani nam poročajo: V noči od sobote na nedeljo — 28. novembra — so v Sadi-nji vasi pri Puljcu ukradli debelega prašiča, težkega nad 200 kg. Zaklali so ga pri sosedovem kozolcu, pustili tam creva m želodec, ostalo pa odnesli. Poklicani orožniki so sledili kri do Dobrunj, potme pa je zginila vsaka sled, ker so v tem času ljudje že cesto razhodili. Hudobni lopovi so uničili trudapolno delo celega leta pridne gospodinje. V Štepanji vasi in v llru-šici sta baje po hišah prodajala dva človeka zelo poceni meso. Osumljena sta, da sta udeležena te tatvine. Preiskava bo pokazala, če je sumnja uničena.
d Kratka zgodovina Maribora. XXI.
zvezek Cirilove knjižnice obsega zanimivo zgodovino Maribora, za kar se bodo posebno zanimali pole^ Mariborčanov vsi Štajerci, katerim je Maribor politično in kulturno središče. Zgodovino je spisal prof. Majcen ter se dobiva v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Cena žal ni navedena. Knjižico vsem ljubiteljem zgodovine naj-topleje priporočamo.
d Mns-solini proti lajnarjem. Italijanska vlada je pred kralkim prepovedala oblastem, lajnarjem in vodnikom medvedov izdajati potne liste za inozemstvo, češ, da ti ljudje v inozemstvu kvarijo ugled fašistične Italija. Italijanski lajnar, katerega je bilo pre,'e po vseh večjih mestih najti, je sedaj prava redkost. Londonsko čaroplsje k temu piše, da jih tam naravnost pogrešajo, ker je bil slikoviti Italijan z lajno in opico, ki je k opernim napevom plesala, posrbno pri Angležih prav priljubljen. Pred vojno so samo v Londonu našteli osem sto italijanskih lajnarjev, ki so dobivali lajne od nekega v Londonu živečega italijanskega tovarnarja. Še danes je v Londonu štiri sto lajnarjev, ki pa so vse prej kot Italijani. Opice in medvedje so pa popolnoma izginili iz ondotnih ulic. Čas za te vrste obrt ni več primeren, zato bi tudi brez Mussolinijeve odredbe polagoma popolnoma izginil. — Tudi v naših krajih smo včasih videli mnogo teh lajnarjev ali pa onih muzikantov, ki so muzicirali z ustmi, rokami, nogami in ne vemo s čem še vse. Dandanes tudi teh ni več.
d Radio in katoliška vera. V Zedinje-nih državah se zadnja leta silno množe prestopi v katoliško vero. Vzrok je iskati v tem, da vsako nedeljo poslušajo mil'oni ljudi katoliške pridige, ki jih prenaša radio v vsa stanovanja brez razlike vere.
d Zemeljski plaz uničil celo mesto. V južni Franciji je zadnje tedne strašno deževalo. Posledice so bile velike povodnji in zemeljski plazovi, ki so naprav.li ogromno škodo. Strašno nesrečo je povzročil plaz pri mestu Nizza ob obali Sredozemskega morja. Tu leži malo mestece Roquevil!e na pobočju večjega hriba. Dne 24. novembra se je pričela nenadoma zemlja s hriba pomikati proti dolini. Strahovite množine zemlje, blato in vode so drvele vedno bolj naglo po pobočju in kmalu dosegle mesto. Prebivalci so bili od bobnenja bližajočega se plaza še pravočasno opozorjeni in večina si je še rešila življenje. Posrečilo se je rsšiti tudi bolnike iz bolnice. Vendar pa je plaz tako hitro pridrvel, da je blato zalilo večje število hiš, iz katerih se prebivalci niso mogli več rešiti ter so bili usmrčeni. Med pokanjem tramovja in zidov je ogromna odeja zemje polagoma pokrila hiše ter se z njimi vred valila naprej v dolino. Bil je strašen prizor, ko je plaz pokril in odnesel 50 hiš mesteca. 24 oseb je izgubilo pri tem svoje življenje. V dolini se je plaz ustavil. Izgledal je kot velikanski, nad en kilometer dolg in 50 metrov visok nasip iz rujave, blatne zemlje, iz katere so štrleli kot palice ostanki gozdov, ki so preje pokrivali goro. Zemljo je posnelo z gore
do skale.	, .	, ...
d Prebivalstvo sveta se je v zadnjih
Ko danes to pišemo, nove vlade še nI. Ko naši naročniki dobijo »Domoljuba« v roke, pa morda Uzunovičeve vlade ne bo več.
Radičevci s samostojneži ter radikali so državno gospodarstvo tako temeljito za-vozili, da se je bati najhujšega. Država brez denarja, ljudstvo do golega slečeno, viada brez načrta, brez volje in brez moči, da bi kaj naredila. Cela država od preprostega kmeta do kralja gori čuti, da je tu treba nekaj temeljitega preokreniti. Centralizem je pahnil državo v dno prepada.
In sedaj se išče izhod iz tega prepada, kamor so nas tekom 8 let potisnili žerjavovci, samostojneži, radičevci in radikali.
Kralj sam skuša najti izhod iz polrža-ja, katerega so ustvarile centralistične stranke. Poklical je k sebi v posvet Ljubo Davidoviča, predsednika demokrat, stranke, dr, Ninčiča, notranjega ministra Maksi-moviča in dr. Korošca. S slednjim se je zgovarjal poldrugo uro. Dr. Korošec samo-obsebi umevno ni hotel nič povedati, kaj sta govorila, a gotovo je, da je povdaril, da je sedaj najnujnejša državna potreba rešitev gospodarske krize, za katero je potrebna močna vlada.
Na drugi strani pa popolnoma ovirata delavnost vlade, tudi če bi ta imela voljo za delo, Radič in Pašič. Radič neprestano govori in obrca zdaj enega, zdaj drugega, najrajši pa svoje zaveznike radikale. Da potem tako razdrapana in sama s seboj skregana vlada ne more nič delati, je jasno. Pašič pa hoče na vsak način vreči sedanjo vlado zato, ker ne sede v njej njegovi ožji prijatelji in ker še vedno drži zveze z Radičem, s katerim je čisto nemogoče skupno delati. Pašič ima večino radikalov za sabo in tako vlada nikdar ne ve, ali ima v zbornici večino ali ne. Odtod njena nedelavnost.
Pri posvetovanjih za novo vlado se zlasti opaža, da se za Pribičeviča in Žerjava v Belgradu nihče ne zmeni. Kralj je klical v avdienco iz opozicije Davidoviča in Korošca, Pribičevič je ostal pozabljen. Pravtako je j>o sedanjih posvetih sodeč izključeno, da bi prišli v vlado žerjavovci. Stranka, bi je zagrešila toliko nasilij, stranka, ki je v prvi vrsti zagrešila današnji žalostni položaj, pač ne more priti vpoštev pri reševanju iz tega položaja. Pribičevič in Žerjav sta zelo obupana, ker morata stati čisto ob strani.______
12 letih kljub vojski pomnožilo za 5%, produkcija (pridelki in izdelki) pa za 17%.
d V osmih dneh ozdravljenj? raka. Na graški kliniki profesorja Habererja so z beljakovino, odvzeto iz telečjih žlez, ozdravili tekom osmih dni več na raku bolnih bolnikov, katerih položaj je bil že popolnoma brezupen. I d A. K. M. Nam tudi m znano. Vašo ; pismo smo poslali loterijskemu odboru.
p Žerjavov« na dikL To jih j*a ima. uboge liberalce. Ker je izključeno, da bi prišli v vlado, sktša." zopet zž.tajiti rvoj program ter iti pod streho kakšne druge stranke. Najpr.o so se ry>nujeii radikalom, ki so se pa .ejro zahvalili za take »junake*, nato so na kolenih prosili David viča. naj jih sprtjine. In ž« ro bobniai po svetu, da se bodo zopet združili z Davidovioevo stranko. Toda tudi ti ne marajo z nasilniki in korupcionisti nobenih zv<-z. Kai bo. kaj bo! Milijoni, ki so jih na; radii po drža h kasah in raznih bani: ah (o teh stvareh prihajajo kaj čudovite reči na dan) zmanjkujejo. Kdo bo sedaj plačeval grdobije, ki jih tiskajo po svojih časopisih in ki jih zastonj pošiljajo po Sloveniji!
p Fadičeva zvezda na zatona. Radi-ceve polomije ca Hrvatskem so vedno večje. Preteklo nedeljo je imel več shodov po HrvaŠkem, ki niso bili samo zelo slabo obiskani, temveč so jih teko motili, da je moralo oroiništ-vo vmes posegati V Viriju sploh ni mogel priti do besede. Šele ko so skoro vsi ljudje odšli — ostalo jih je samo ie okrog 40, — je mogel govoriti. Zato je nadaljnje shode odpovedal.
p Pa«ii io Petrovič sta se pob -tala. Na-stas Petrovič je bil svoj čas odličen radikal, toda samovoljnosti Pašičeve ni rad prenašal, zato je ir-topil iz stranke. V Da-vidovič-Koroščevj tromesečni vladi je bil notranji minister. Sedaj sla se s Pašičem pobotala. Ne ve se še, če je Petroviču namenjena kakšna važnejša naloga v stranki.
n Jctie*. Orlovski od«ek na Ježic rprizori v nedeljo 12 de«embra ob trh popoldne v:.<,l:o i dramo t fctiriti dejanjih ?Zloba in zvestoba«. Vs vabljeni.
V fceri jiri Medvodah upriaori Izobr. dru?t\o v nedeljo 12. decembra ob 3. uri popoldne krasno igro v dejanjih: »Petigaltevs hfi«. Udeležite s« v obiljem M^vilu.
d Orkveal konrtrl priredi Vitki cerkveni zbor ((«-vfcki kroiekj v Dwl*ijo dne 12. dec. ob 16 I v Mengšu.
n Oareaji	Rafnerjev zbor priredi j
prihodnjo nedeljo dne 12. decembra ob 5 popoldne v naij tu [mi cerkvi cerkven koncert, ki ga vodi »taroeta slovenskih skladateljev p. Hug.lin Sattner j hzut. Ker j« ta zbor e^len prvih t Sloveniji, zato ' vabimo na ta cerkveni koncert m prijatelje lepe- 1 ga pe.ja, zlasti pa »otranjske cerkvene pevske ! zbore. Cisti dobitek bo za poplavljene«.
a Ji«v» m*«to. V Novem tn«tu te bo vri 1 19. t m. ustanovni obin; zbor »Strelske druiine« za sodni okraj Novo mesto. Pristop j« dovoljen t dopolnjenim 18 letom in unajo mladi tlani pri poznejšem vojaikem službovanju ugodnosti za skr«j-žan vojaiki rok. To druitvo je p« velikega pomena tudi v socialnem in patrijotlčnem oziru; zato se vabijo k pristopu v«i sloji brez razlike strank. Na gori omenjenem obioem zboru se bode izbral za dobo enega leta osemčlanski odbor in m bodo sprejemali tlnai.
n Jama sahvala. Podpisani se zavarovalnici Slavija javno zahvaljuje, ker mu je v 14 dneh vse razen državnega odbitka pošteno plaiala in jo priporočam. Jakob Kaduns, Znojila pri Kamniku.
rj: Bačke moke
po nizki ceni pri NOVAKU, pekarija — Ribnica.	83/8
j;s.uan;-ko prodiranje na Balkan. Albanija pepoLr.t xua odvisna c.d I aljje. le
dni je upravičeno razburila vso našo javnost prijateljska pogodba, ki sta jo bklenili Italija in Albanija. S to pogodbo je Ita i.a spravila Albanijo v popolno odvisnost. Albanija bt je namreč zavezala, da ne bo bkleriiia nobene politične a.i vojaške po-gocbe z drugo državo, če v to ne privoli Italija. To se p ni vi, da naša so-oda Albanija ne siiif- z našo državo napra.itj nobene pogodbe, ki Italiji ne bo všeč. S tem je naš zunanji minister Ninčič, ki vedno pri-i poveduje, kakšni naši prijatelji so Italijani in ki se hodi klanjat Mussoliniju, dobil precejšnjo klofuto. Mussolini se je hinavsko napram njemu dotrikal, za njegovim lirbtom je pa Albancem, ki jih je spravil pod svojo odvisnost, takorekoč prepovedal z nami govoriti. Niso zastonj naši pot'aru-i in zla: ti naš voditelj dr. Kor jšec opozarjali Ninfeiča, naj Italijanom ne zaup?. Toda on se ni menii za opomine Slovencev, ki Italijane in njihovo zvestobo predobro podamo in je še naprej verjel Mussoliniju, ki ne misli drugega, kak'r t i:o bi čim pr<j napravil okrog naše drzt-f železen <rbro>~, tako da bi se rni i rez volje Italijanov niti geniti ne mogli.
Ruinunslj kralj proti prestolonasl^-*tvu gvojepi sina Karla. Rumunski kralj, ki se mu je zdravje zl*)ljšalo, je poeial mi-nisterskemu pred«»dniku pismo, v katerem piše, da je pretrgal v*- vezi s svojim sinom Karlom, ki živi v Parizu ločen od prve ž-ne z drugo in da ne dopusti, da bi on po njegovi smrti zasedel rumunski kraljevi prestol. Kari pa ima v Rumuniji še mnogo prijateljev, ki zahtevajo, da se on vrne v domovino in po očetovi smrii zasede prestol. Nekateri se potegujejo, da bi v slučaj u smrti rumunskega kralja kraljica Marija prevzela regentstvo.
Prenapolnjene ječe v Italiji. Fašisti še vedno vprizarjajo nečuvena nasilja nad svojimi nasprotniki. Povsod vidijo strahove in nevarnosti za svoj obstoj in neusmiljeno preganjajo ljudi, o katerih le količkaj sumijo, da so nasprotniki fašizma. Na stotine bivših poslancev, uradnikov, odvetnikov, profesorjev in drugih so utaknili v ječe. Stanovanja jim pa plenijo in požigajo.
Mnogi odlični možje so izginili in se ne ve, kje so: ali so v ječi, ali bo jih fašisti umo-rili, ali se kje skrivajo.
Pomirjenje na Grfkera. Po dolgotraj. nih političnih bojih in številnih prekuciiah sta se vodilni grški stranki t. j. republi. kanska in monarhis-tična, končno le pr> mirili. .Spoznali sta šele po dolgih desetih letih medsebojnega pobijanja veliko ško-do, ki sta jo povzročili grškemu narodu. Zato je vsaka nekaj odnehala in ustavili vta skupno vlado, kj ji načeljuje 751etni Zaunis, ki bo ba.e nepristranski.
Angleži usunarljajo zvezo štirih velesil. Angleški zunanji minister je povabi) vlade I-rancije, Italije in Nemčije, da pošljejo svoje zunanje minktre na sestanek, na katerem naj bi se ustanovila zveza štirih velesil. Povabljene države niso odklonile te ponudbe, pač pa se o tej nameravani zvezi precej razpravlja in ugiba.
Nemci prod uisataucmn in pohnjijji-i"mu tisku. Kakor pri nas, tako imajo tudi Nemci polno časopisov in knjig, kat"r'h nam -n je s svojimi ostudnimi članki p> hujtevati mladino in jo zapt-ljevsti v brez-verstvo. Tem zastn.pljcvalcem pa je <*-!aj napravil konec nemški dnLavni zbor, ki skleni! zakon, ki pod najstrožjimi kazni-oi zabrarjuje umazano pisarjenje v časopisju in knjigah. Tudi pri nas bi tak zakon ne škodil.
h zasulniene zerrAle.
Radi zmanjšanega obtoka bankovcev je italijanska industrija za-la v velike te-.ave. V prir rskib tovarnah odpuščajo velike množine delavcev. Ker se fašisti s silo branijo, da bi bili odpušo ni, boto morali seveda iti Slovenci. Toda kam? Na zaslužka. ni kruha! V Južno Ameriko. Tako uničuje Italija naš živolj na Primorskem.
Goriški podpreft let je prepovedal \?e prireditve, pač pa na debelo do\ je i>1p«>. Mladina, ki nima prilike it! v pošteno društveno zabavo, hodi seveda ra ple ie. Italija hoče naše ljudi tudi moralno pokvariti, da jib ho laže uničila.
V Dolenji vasi so imeli občni zbor prosvetnega društva. Drugi dan so karabi-njerji ovadili udeležence na višjo oblast, češ. da se je vršil volivni shod. Zaprti bodo.
Ker je Italiji zmanjkalo denarja. «> razpisali notranje posojilo. Fašisti silijo naše denarne zavode na podpisovanje visokih vsot, sicer jim groze z nasilji. Ubogi naš človek!
Enrilo
Splošno priljubljen
kavni nadomestek
okusen i cenen.
Dobiva »e v vaefi
dobro osortlronU) koIonJ/alnJ/> IrgovInaA,
DOMOVINI
ŠMARTNO OB DRETI.
Letošnje slovesno ohhajnnje praznika 6v. Martina, patrona naše župnije, je bilo združeno z lepo slovesnostjo, C. g. dekan Anton Novak iz Gornjega grada je blagoslovil cerkvene slike, katere so bile izvršene v tein letu. Slike so delo akademskih slikarjev gg. Kleinerta in Holubarja, ki sta vso cerkev prenovila. Slovesnosti je prisostvoval tudi g. okrajni glavar iz Gor. grada z go. soprogo. — Kakor drugod po Sloveniji je tudi našo Zadrečko in Savinjsko dolino obiskalo meseca oktobra silovito deževje. Vode so naraščale in prestopale bregove. Posebno Savinja je divjala in napravila neizmerno škodo zlasti lesnim trgovcem, ko jim je jemala les in splave. Odnesla je tudi mnogo jezov, tako da cela vrsta žag ne obratuje. — Prosvetno društvo živahno deluje. — Tudi električno razsvetljavo so si omislili nekateri gospodarji in jim sedaj že razsvetljuje stanovanja.
PODBREZJE.
(Avto-brizgalna.) Na Martinovo nedeljo so naročili naši gasilci pri tvrdki »Renault< v Parizu, od-nosno pri njenem zastopniku g. A. Lam-pretu v Ljubljani, prepotrebno motorno brizgalno. Omenjeno gasilno drušivo se je ustanovilo šele pred letom dni, a je izredno delavno; spočetka si je mislilo postaviti najprvo gasilni dom oz, dvoran."-, kjer bi se prirejale predstave in poučni tečaji, a si je premislilo, ker se ;e priklatila v našo okolico požigalska tolpa. Odločilo se je torej zbog vedno se ponavljajoči! požarov, da kupijo motorno brizgalno. Naročena motoma brizgalna bo močna 36 konjskih sil in bo dajala 1000 litrov vode na minuto in se bo lahko brizgalo na 3—4 cevi hkra-tul Seveda bo treba k brizgalni tudi mnogo cevi, katerih pa društvo ne more naenkrat kupiti, ker nima zadosti denarja. Zanašamo pa se gasilci na radodarnost podbre-Ških in okoliških posestnikov, da nam ne odrečejo podpore, ko bomo prihodnje dni pobirali les in druge darove za to prepotrebno gasilsko orodje!
W>KK PRI ZIDANEM MOSTU.
Občni zbor krajevne .organizacije SLS M tukajšnji okoliš se vrši v nedeljo, dne 19. decembra 1926. po prvi sv. maši v društveni sobi »Prosvetnega društva«. Vsi člani in prijatelji naše organizacije priditel
KRTINA PRI DOBU.
(Novi zvonovi.) (Prošnja do dobrotljivih Brc.) Lep, visok stolp mične gotske cerkve sv. Lenarta in sv. Roka na Krtini v dobov-fari še vedno sameva, je še vedno brez lepo donečih glasov. Odbor za nabavo novih zvonov je zbral že eno tretjino zneska, toda treba je še dveh tretjin. Zato dragi ^Pijani sosednjih župnij, ne odbite mile Prošnje sv. Roka in sv. Lenarta, ako potrata po odboru na Vaša srčna vrata ter
Vas prosita za mal prispevek za nove zvonove. Vsak Vaš najmanjši dar Vam bosta povrnila s svojo priprošnjo ter Vas s svojo pripomočjo pri Bogu obvarovala bolezni in nesreč pri žvini in družini. Saj jo krtinska cerkev znana božja pot sv. Roka in sv. Lenarta daleč naokrog po kamniški, brdski in moravški okolici. ■— Te vrstice je zapisal ne odbor za nabavo zvonov, ampak popotnik, ki je obiskal tamošnjo okolico, a mu je bilo dolg čas, prazno in pusto, ko pri cerkvici sv. Roka na Krtini ni bilo v slolpu klicarja k jutranji, opoldanski in večerni molitvi. Takoj je segel v žep ter prispeval dar za nove zvonove. Dragi prijatelj, stori tudi ti tako in božji blagoslov ne bo izostal.
STRANSKA VAS PRI DOBROVI.
Majhna je naša vas: s predmestjem skupaj je 15 hiš. Da pa radi beremo, kažejo naslednje številke: 2 dnevna Slovenca in 3 nedeljski, 10 Domoljubov, 13 Katoliških misijonov, 6 Bogoljubov, 2 Vigredi, 1 Glasnik, 6 Sadjarjev in Vrtnarjev, 2 Kmetovalca, 1 Lovec, 8 članov Mohorja in 1 Mladika. Kljub nesreči, ki nas je zadela ou veliki povodnji in pa da nam že 3 mesece voda zaliva njive in travnike, ostanemo zvesti poštenemu in pa krščanskemu časopisju!
RAKA.
Letošnje leto je poteklo v naši župniji v znamenju temeljitih poprav. Zvonika župne cerkve Gta dobila novo streho in krasna slika sv. Lovrenca v glavnem oltarju, delo slovečega slikarja Lajerja, je pre-novirana. To skupno z veličastnim zvone-njem mogočnih bronastih zvonov, daleč naokrog največjih, poveličuje službo božjo. Prenovljeno je tudi stanovanje cerkovnika ter zid krog cerkve in pokopališča. Zvonik podružne cerkve sv. Marjete se tudi ponaša z novim ogrodjem in streho. Enako sta isla že po vojni prenovljena pri sv. Lenartu in sv. Petru. Prenovljena je društvena dvorana, ki je dobila betonski tlak, vrata v ozadju in nova, velika okna. V nedeljo, dne 5. t. m. je nastopil po večemicah Miklavž s svojim spremstvom. Dne 12. t. m. vprizori islotam tukajšnji orlovski odsek igro »Mlinarjeva hči«. Na dan sv. Janeza Ev. 27. decembra pa imajo na Raki fantje Leskovške dekanije svoj dan.
ST. VID NAD LJUBLJANO.
Zdravstvena predavanja, katera je na prošnjo BPČ vse večere preteklega tedna v domu priredil Higijenski zavod iz Ljubljane, so bila tako pedučna in deloma s ski-optičuim deloma s filmskimi slikami tako nazorna, da moremo vsem našim prosvetnim društvom prav toplo priporočati, naj si ta predavanja oskrbe. Tudi predavatelji, gg. zdravniki so bili zelo zadovoljni, zakaj prav vsak veoer je prišlo v veliko dvorano nad 500 poslušalcev, ki so ukaželjno, z res-nobo in v vzornem redu sledili izvajanjem predavateljev. Naj bi bila prav tako polna udeležba in prav tako vzoren red prihodnjo
nedeljo, ko se bo predavalo o alkoholizmu popoldne za šolsko mladino, zvečer za odrasle. S tem bo vrsta zdravstvenih predavanj za letos zaključena. — Letošnji Miklavžev večer z otroško igrico in petjem je . brez dvoma najlepši, kar smo jih do-sedaj videli v &t. Vidu; prav primerno je bilo, da je angel pcwedal nekaj zgodbe iz življenja sv. Miklavža, žal, da njegov prešibki glas pri ogromni udeležbi otrok in odraslih ni mogel obvladati velike dvorane; škoda tudi, da je bil vtis nad vse ljubke igrice, prisrčnega petja in veličastnega nastopa sv. Miklavža nekoliko pokvarjen po ne ravno priporočljivem nastopanju in obnašanju peklenščkov in vsled vsekako predolgo trajajoče razdelitve daril. Vse drugačen vtis od te sicer tako lepe prireditve bi bili odnesli mali in veliki, ko bi bil nastop peklenskih duhov samo trenoten, razdelitev darov pa naj bi se izvršia ločeno, popolnoma za-se. Pri razdelitvi daril so se nam poleg tistih, ki niso ničesar dobili, najbolj smilili — dvoranski stoli. — Z.
DOBRNIČ.
(Požar.)
Dne 19. novembra ob 3 zjutraj je nastal požar sredi vasi na Dobravi pri Dobrniču pri posestniku Koželju po domače Šubčevih. Pogorelo je vse gospodarsko poslopje, zraven tudi četvero svinj, ki jih ni bilo mogoče več rešiti. Sumijo, da je zažgala zlobna roka. Zahvaljujemo se požarni brambi iz Žužemberka, ki je prihitela na pomoč, da se niso užgala še druga poslopja.
PREDOSTJE.
(Zopet požar.)
V ponedeljek, dne 29. okt. zvečer ob 11. se je požigalec predaške okolice spravil nad goepodarska poslopja graščine Brdo pri Preelosljih. Začelo je goreti ob gozdu. V par minutah je bilo še vse s sJamo pokrito in leseno poslopje en saim plamen. Uničeni so vsi poti, šupe, hlev; razen tega tudi najrazličnejši poljedelski stroji in mnogo perutnine.
Hvala Bogu, da je bilo vreme popolnoma mirno. Sicer bi bila v veliki nevarnosti tudi nekoliko oddaljena starodavna graščina, ki je krita s šinkelni.
TRBOVLJE.
1. decembra je kralj podpisal idkaz, da se Trbovlje povzdigujejo v trg. Občina šteje s Hrastnikom vred okoli 18.000 ljudi, brez Hrastničanov pa 13.000, torej dovolj
DOBRO BLAGOl	NIZKE CENE I
»OBLAČILNICA«
manaiaktur. trgovina na debelo in drobno
LJubljana, Miklošičeva cesta 7
ima najlepšo in največjo izbiro raznega sukna, hlačevine, volnenega blaga za ženske obleke, barhenta, flanele in dru. gega perilnega blaga
m čredno nizkih cenah.
Naročniki »Domoljuba«, kopnite mam,.
fakturno blago le pri »OBLAČILNIMI«.
o
tudi za mesto. EoJj ko lepega naslova bi bili vesili, če bi poiiale Trbovlje sedež raznih uradov, saj je tu nad poiovica vsega prebivalstva v okraju. Od prevrata sem jmo iir.eli na občini ie gerente, sedaj je po polletnem odlašanju pojjen za župana Sitar, podžupan pa je Vodušoi.
Obvestila.
d Lovsko orožje rn vsa popravila najceneje p" puškarju F. K. Kaiser, Ljubliana.
•k Zlatnike t >Gazela< mila so na.4 i dalje »ledeni: g. Franjo Kralj, Breznik pri £ko •ijanu, kup. milo pri tvr. Ivan Globevnik, Skoči jaa pri .Mokronogu; g. Mick« Belcijan, Li-tija, kup. milo pri tvrdki Lebinger in Berg-Kn, Litija; g. Neia Brettak, Polzela, kup. Bito pri tvrdki Josip Rojaik, Polzela; g. Jana Gjur n, Graveš.n* pri Zagrebu, kup. milo pri tvrdki Rudolf \Veiss, Zsgreb; g. Ana Slave, Berčiee p. Metlika, kup. milo pri tvrdki Jožef Broi.č, Metlika; g. Reberšek, Cerknica, kupila milo pri Ivan Butkovu^ Cerknica: g. Su-rana čeme, Bezena pri Rušah, kup ai:lo pri tvrdki Fran;'o Lamprebt, Ruše; g Marija Vari (Mihova), Kamna gorica, kup. milo pri Kon-sumnem društvu, Kropa; g. Dragulja Spira-nec, Karlovac, kup. milo pri tvrdki Ivan Str-c«'kovsky, Karlovac; g. Marija Kozič, Murska Sobota, št 248, kup. milo pri tvrdki Franc ihar, Murska Sobota; g. Marija Skrj»"f, Bi-/>ik št. 41, kup. milo pri tvrdki Perdan, i.jubljnna; g. Elizabeta Brlek, Slivnica, kup. milo pri ivrdki Anton Vodenik, Hoče pri Ma-■ oru; g. Marija Bohinc, Zupnišče Brezovica, kup. mdo pn tvrdki Čudeo, Brezov.ca; g. Magda Santek, se'.o Rudeš, občina Vrapče pri Zsgrebu, kup. milo pri tvrdki S. Schreiber, Zagreb; g. Marija Msjerič, Sv. Mikla1 ž pri Ormožu, kup. milo pri tvrdki Anton Golenko, Sv. Miklavž pri Ormožu; g Milkica Lentaič, B«rja Luka, kup. milo pri tvrdki Gjordjo Strirevič, Banja Luka; g. Antonija Grn«, Do-bletina, kup. milo pri tvrdki Makso Turnšek, Nazarje; g. Cecilija Doba j, Duplica pri Kam-■ika, l:up. milo pri tvrdki Josip Klemenčič, Kamnik; g. Frančiška Zakrgjšek, Nova vas pri Rakeku, kup. milo pri Prvem delavskem konsnmnem društvu Nova vas pri Rakeku; g. Bara Simonič, Vin ji vrh, kup. milo pri Prvem de'av-kem konsumnem društvu, Semič; g. Anlonia Kordiš, Retje St. 14 pri Orte-nekw, kup. milo pri tvrdki Josip KoŠmerl, Retje pri Ort^neku.
★ Lastniki blokov ŠL 35, 38, 40, 44, 48 c dne 1. decembra, A 48, A 16, C 28, C 50, F 3, P 18, D 6, D 37 od ostalih dni naj se izvolijo ooglasili v naši detajlni prodaji na Du-aajski cesti št. 23 dvorišče, kjer se jim izroče ■agrade. Obenem si dovoljujemo vljudno opo-toriti, da nadaljujemo z reklamnimi prodajami za Božič. — Carl Pollak, d. d. tvornica livnji in usnjatih izdelkov, detajlna prodaja, Ljubljana, Dunajska cesta 23, dvorišče.
k Današnjemu celemu nalogu je priložena posebno zanimiva priloga slovite bančno tvrdke A. Rein in drug, kom. družba v Zagreba, na katero posebej opozarjamo. Splošno priznana točnost in solidnost te tvrdke in sijajni uspehi njenih odjemalcev — vse to jo vsakomur priporoča.
Naznanjamo, da se zopet vrši letos velika božična prodaja v vseh oddelkih In prostorih veletrgovine R. Strmecki, Celja, po globoko znižanih cenah.
Judje in časopisje.
(Konec.)
2e iz tega, da so judje v posesti skorajda vsega svetovnega kapitala — kot smo videli zgoraj — sledi, da morajo imeti silen vpliv tudi na časopisje. In res! Statistika nam pove, da je časopisje bolj in bolj v rokah judov, marsikje je postalo že popolnoma judovski monopol.
Celoten pregled je sledeči:
V rokah judov so vse velike telegra-fične pisarne, v katerih se odločuje, katere ne in v kakšni obliki naj se objavijo. V rokah judov so vsi veliki korespondenčni uradi, to je pisarne, ki zalagajo časopise s članki. V rokah judov so vsi veliki inserat-ni instituti, to je pisarne, v katerih zbirajo in oddaja.o posameznim časopisom insera-te. V rokah judov so vsi znatnejši podeželski strokovni listi. Pa tudi tam, kjer listi niso izključno v rokah judov, imao judje veliko besedo zraven, bndisi tudi pod okriljem imc-n, ki ne razodeva.o ravno judov. Poglejmo pa šo podrobneje.
Na Nemškem je »aino v Berlinu tri četrt časopisja izrazito judovskega mišljenja, mnogo ostalih časopisov pa ima judovske sourednike. Pri WolIovem biroju, ki je za Nemčijo v prvi vrsti merodajen, so vodja in glavni delničarji pristni judje. Nemški kore-pondenčni uradi so do dve tretjini judovski. Literarni, umetniški, gledališki pa tudi zabavni listi so v Nemčiji povečini judovski. Skratka dve tretjini Čo ne tri četrtine vsega tiska v Nemčiji imajo judje v svoji oblasti.
Za Avstrijo je pisal Edvard pl. Hart-mann že pred 35 leti, da so judje na tem, da skoraj monopolizirajo ves tisk. — Na Ogrskem je bilo leta 1E00. sledeče starve: Od približno 1000 ogrskih časopisov je bilo 100 katoliških, 25 protestantovskih, 40 drugih narodnosti, ostalih 800 izključno judovskih. Podobno je izjavil za 1. 1919. baron dr. Versey: »Naše ogrsko časopisje je po večini judovsko.*:
Isto je na Francoskem, že leta 1914. je spregovoril Henri Roschefort za Pariz tako pomenljive besede: »Poglejte časopisje; saj ni več francoskega časnika, vse je v rokah judov. c Leta 1910. je pisal Francoz Folonne: »Judje so lahkovernost Francozov izborno izrabili; čez noč so razširili judje svoje knjige, časopise, podobe, kabaretne govornike in si tako ustvarili nasledstvo. Francoz ssm, ker vse tako rad posnema, je sam jud postal.« Dognano je, da je samo v Parizu devet desetink urednikov judovskega pokolenja.
Tudi v angleškem časopisju imajo judje vodilno vlogo. Tako je gotovo, da ima pri največjem dopisnem uradu: Northclifie jud Rotschild največ akcij. Prav tako tudi pri Peuter-biroju.
Nič bolie ni tudi v Italiji, v Severni Ameriki in drugod. Jud komandira svet s časopisjem v roki. Katoličanil Enajsta ura je, da se zbudimo iz spanjal
Nova knjisa.
Dr. F. Grivee, Slovanska apostola st, Ciril in Metod. Ljubljana 1927 (.str m 42 slik). — Ob 1100 letnici sv. Cirila J Apostolstvo sv. Cirila Ln Metoda izdalo ob. širen življenjepis slovanskih bratov sv. Ci. rila in Metoda. lepšega daru Apostolstvo ni moglo pokloniti slovenskemu ljudstvu a Cirilov jubilej, kakor ga je s tem življenje-pisom. Knjiga hoče širše kroge našega naroda seznaniti z življenjem in delovanjem dveh naših največjih apostolov in prosveti-teljev. Če gledamo, kako dru^i narodi h-ste svoje apostole, moramo mi v svojo sramoto priznati, da zaostajamo daleč za nitmi. Sv. Cirila in Metoda svoja apostola vse premalo poznamo, vse premalo častiiro, Temu nedostatku hoče knjiga od pomoč:, Pisatelj nam v jasni in poljudni obliki slika sveto življenje in apostolsko delo solunskih bratov, njune boje in znaie. Živo in nazorno dokazuj?, da sta sv. Ciril in Metod velika glasnika vesoljne krščanske liubezni in edinosti v^eh narodov v eni Kristusovi cerkvi ter da po izredni pr* svetni delavnosti in po junaški svetosti spadata med največje može svetovne zgodovine, med najodličrejše svetnike katoliške cerkve.
Knjig kraci 42 zelo lepih slik; med n imi že mnogo vzhodnih slik velike umetniška vrednosti.
Po obl ki in vsebini je to ena nailep-ših slovenskih knjig zadnjega tava. Zato ne sme biti zavedne slovenske hiše, ki bi se je ne omislila. Da bi se knji:a mo"la tem bolj razširiti, je cera nenavadno nitka. Sta-e, vezana v močan karton, v kril-garnah 20 Din; udie Apostolstva pa jo dobe pri poverjenikih, katerim se je te dni razposlala, po 16 Din, pri upravi (Ljubi* na. Rožna ulica 11) pa. če jo osebno vzamejo, celo izvod po 15 Din.
Po katolišni svetu.
Kje država Ialiko precej »prišnara«? Francozi imajo, kakor znano velike težave s sv< j:?n frankom, ker ne morejo uravnovesiti državnih dohodkov in stroškov. Vzlic temu so odjemali in odjemljajo pouk redovnikom in redovnicam, dasi so te sole nsjlzvrst^ejše in znatno cenejše cd državnih. Pariški list >La Croix piše, d. M francoska država samo pri šolskih izdatki« lahko prihranila letnih 200 miljonov frankov, ako bi se brigala bolj za državno gospodarstvo, kakr.r za boj proti — samostanskim šolam.	,
Par zanimivosti i ©vharističnega Kongresa v fikn-ri. Kongresa so se udeiezmi zastopniki najvišjih državnih oblasti. 1 re * sednik Združenih držav se je oprostil Kardinalu Mundelajnu, poslal pa je na m gres kot predrtavitelja države delavsice« ministra Davisa. — Tudi nasprotniki m teliške vero so večinoma okrasili svoje ^ še, in neki angleški poročevalec trm', je bila od sto komaj ena hiša brez om«
ekov. Vsi žikaški časopisi, brez razlike političnega naziranja so že mesec dni prej prinašali obširne članke o pripravah, neki časopis Je podal svojim bralcem samo v enem dnevu 700 fetografičnih posnetkov 100.000 avtomobilov je bilo udeležencem na razpolago, in 300 poročevalcev raznih časopisov se je vozilo v svojem posebnem vlaku. — Uprave železnic so preskrbele za kar največjo varnostno službo. Proga, po kateri so se vozili visoki cerkveni dostojanstveniki, je bila, neposredno pred odhodom vlakov, točno pregledana od najzanesljivejših železniških uradnikov. V ta namen je bilo »mobiliziranih« nič manj kot 12.000 železničarjev. — Ganljiv vzgled otroškovdanega češčenja presvete Evhari-stije so pokazale^ gojenke nekega dekliškega vzgojevališča. Že dolge mesece pred kongresom so prosile v vseh molitvah za dober uspeh. Po vsaki darovani sv. maši, po sv. obhajilu, tudi po vsaki manjši molitvi so vrgle v posebno posodo zrno pšenice za sv. hostije, s katerimi so bili pozneje obhajani udeleženci evharističnega kongresa. — Tako v svobodomiselnih Združenih državah Amerike. Pri nas pa je že skoraj ni verskooerkvene prireditve, da bi naši lažisvobodnjaki ne vrgli na njo svojega nečednega — blata.
Velika družina. Kra'j in kraljica Belgije sta nedavno obiskala preprosto vas, kjer je živela kmečka obitelj z imenom Van Hul. Družina šteje poleg očeta in matere 11 hčera in 9 sinov, torej 20 otrok, ki so vsi čvrsti in zdravi. Lep zgled pravega krščanskega zakonskega življenja!
Zrakoplove« — kongrepanist. španski ttotnik Frnnko, ki je nedavno preletel v aeroplanu dolgo pot iz Španije v Južno Ameriko, je vnet član Marijine družbe Kaše ljube Gospe v Sevilji. — Pa bi se »ramoval i, če kak pokvarjen škric izza
plota zasmehuje naše člane in članice Marijinih družb!
Mož kratkih odgovorov. Predsednik Združenih držav ameriških obiskuje, kakor znano, redno nedeljsko božjo službo. Ko je prišel neko nedeljo domov, ga je vprašala žena, kakšna je bila pridiga. »Lepa«, je odgovoril predsednik. Soproga bi rada zvedela kaj več in je nadaljevala: »O čem pa je pridigar govoril?« — Predsednik Coolidge: >0 grehu«. — »Kaj pa je vendar govoril propovednik o grehu«, je poizvedovala radovedna dama. Predsednik se je kratko odrezal: »Varaj se ga!«
Učenim se prištevajo, pa Se katekizma ne znajo. Ni jih ljudi, ki bi se ob vsaki priliki bolj ne vtikali s svojo veliko učenostjo v verske in cerkvene zadeve kot razni svobodomisleci. Vendar njihovo tozadevno znanje lahko zavrne in osmeši vsak otrok, če je količkaj pogledal — katekizem. Velikansko nevednost je pokazal ob priliki svetovnega katoliškega kongresa v Ameriki tudi neki protilcatoliški časopis. Pisal je med drugim: »Katoliki so priredili v Čikagi z veliki svečanostmi 28. mednarodni kongres, da bi slavili temeljno versko resnico o enkratni vsakoletni navzočnosti Kristusovi«. — Uredniki tega ameriškega protikatoliškega lista so torej precej podobni onemu mariborskemu profesorju, ki med razne načine opravljanja svete maše z vso resnobo uvrstil »suho mašo, ki se bere na veliki petek«.
Če vere ni.
Na Francoskem so že dolgo vrsto let na krmiiu brezverske vlade, ki delajo vedno na to, da bi pregnali vero in bi ttko zavladalo popolno poganstvo. Iz šole so pahnili verouk. Duhovniki so preganjani.
Posledice tega so se kmalu pokazale v tem, da je ljudstvo zgubljalo vero. In ker ni močne vere, je življenje tudi tako — nenravno. število otrok se manjša. Starši imajo navadno po dva otroka, malokrat vec. To je pa za narod velika nevarnost, ki je dala misliti vcditeljem države. Na vse mogoče načine se trudijo odpraviti to zlo. Ze 1. 1913 je izšel zakon, po katerem dobe starši z velikim številom otrok posebne nagrade cd države. Finančni zakon, ki stopi v veljavo 1. januarja 1927. določa nagrado 360 frankov (750 Din) na leto za otroka v številni rodbini in sicer do 13. leta in če so v družini najmanj štirje otroci.
Tudi poseben časopis izhaja za po-vzdigo družinskega življenja, osnovali «o z istim namenom posebno družbo, imenovano »Številne francoske družine«. Posebno so delavni v tem oziru francoski katoličani, ki sami dajejo pri t«m najboljši zgled. Vera je potrebna!
Odlelna beseda.
Ob otvoritvi šolskega leta na katoliški univerzi v Lyonu dne 17. novembra je govoril kardinal Maurin o svobodi pouka. Med drugim je rekel: »Katoličani, nekdanji borci za svobodo Francije, upajo, da jih Francija ne bo več smatrala za državljane druge vrste. Zahtevajo, da se izjemni zakoni iz leta 1901. revidirajo in oni ii leta 1904. sploh odpravijo. Sicer izjavljajo, da so pripravljeni sami si poiskati pravice in si zopet pridobiti svobodo, ki se jim odreka. Ali jih smem jaz zadrževati pri teh njihovih namerah? Bog varuj! Ako nimamo svobode pouka, je to izguba, ki se JI moramo odtegniti, ker nam vest daje to pravico.«
POfcsT mum, F ARE.
»Na to sem tudi mislila, gospod župnik... Nedeljska pridiga je bila tako lepa —• o svetem ognju. Pri tem sem morala vedno misliti na župnišče pri Sv. Mihaelu. Tam je tako toplo, tako prijetno. Tam se bo pač našel pozimi kak kotiček za Greto, sem si mislila. In sedaj sem tu. Prav lepo prosim, (goepod župnik...«
Župnik se je sicer nekoliko začudil tej nenavadni prošnji. Toda kaj naj bi storil? Kdor pridiga v nedelj« o krščanski ljubezni in usmiljenju, v pondeljek ne sme poslaviti revne ženice pred vrata. Duhovnik ne sme samo učiti božjo besedo, ampak jo mora tudi Izpolnjevati!... In tako je ostala Greta vso zimo v župnišču in je pomagala, kjer je mogla. Dejanje usmiljenja je bilo bogato poplačano. —
Božič se je bližal. Božič v hribih, Božič v snegu!
Svoj živ dan ni videl župnik Sv. Mihaela toliko »nega. Pet, šest čevljev visoko je ležal. Hise so bile podobne neznansko velikim, belim panjem in zvonik je nadel tako mogočen snežen klobuk, da je bilo kar smešno.	,.
Veselja, ki ga sicer prinese Božič na zemljo, "upnik ni mnogo videl pri svojih župljanih: srca moz
so ostala trda, samo otroke si je pridobil. No, vsaj neknj. Možje so biii še daleč od njega, in to je kalilo božično radost.
V topli, riorrači sobi pa, kjer so migljale lučice na božičnem drevescu, je pozabil vse skrbi in postal zopet mlad. Tih, dober angel je šel skozi staro župnišče in potrkal rahlo na vrata in na srca, njegovo ime ie bilo milo in lepo: mir!
Zunaj je bila tiha, jasna zimska noč. Na nebu bo migljale zvezdice, skozi ozračje je donelo kot tiho petje,"kot skrivnostno zvonenje, če udarja veter na svojo harfo in začno otrple strune brneti — na zemlji sveta tišina, veselo pričakovanje božjega deteta...
Župnik je nadomestil na božičnem drevesu dogorele svečice z novimi, drugo za drugo, in se veselil ket otrok. »Božič, sveta, blažena nečk je rekel Barbari »Vsi postanemo otroci. Samo nekoliko pre-samotno je tu in pretiho. Manjka glasnega rajanja, veselega, brezskrbnega smeha, ki ga zmore samo mladina. Manjkajo ljubljenci Jezusovi: otroci, čisti,
nedolžni...«	,
Gospa Barbara se je v eadregi smejala in mignila Greti, ki se je za pečjo tiho muzala, naj moici. »Ali bi hoteli pogledati, gospod župnik, mala da-
rila ..	v
»Preveč jih je, gospa Barbara. Ne razumem čemu to in to ..« Poglobil se je in opazoval mizico, na-gromadeno z darili', odprl tudi zavezan zavojček in se
vedno bolj in bolj čudil.
Rahel sladek glas je šel skozi tišino, kot bi kdo zabrenkal na visoko, jasno struno, kot bi oddaleč
Ramo.
Angola Brali smo, 4a Bta se seBtnla Mussolini in angleški zunanji minister Chamberlain v Uton no na Laškem in da *ta se dogovorila glede portugalske kolonija Angole. Angleži bodo dovolili, da Portugalska to kolonijo Italiji proda; Portugalska je od Angliji popolnoma odvisna, in le Angleži le malo pritisnejo, se mora vdati. Angola je doli v jugozahodni Afriki, petkrat tako velika kot Jugoslavija, bogata na kavčuku, bombažu, rudninah in dragih kamnih. Ljudi ima lame pol milijona. Ker je visoka, je podnebje kljub bližini ekvatorja tudi ta južne Evropejce prikladno in bi se torej lahko naselilo tam na milijone Italijanov. Italija je pre-obljudena in ne v«, kam x ljudmi.
Braojsrnc lesfitke. Ho-landska pošta je vpeljala posebne brzojav. vzorce za Čestitke. Tako so ljudem všeč, da jih kupijo že »edaj na mesee po .10,000.	^
zapel zvonček. Nebo je bilo jasno, zvezde so se ble-■ketale, rahel pajčolau je ležal okoli zlatih očesc. Visoko in mehko je ležal sneg in trepetajoče lučke so švigale j reko njega.
Po prstih se je bližalo krdelo, nemo, kot angeli eo korakali. Spredaj otrok v belem oblačku, z rokami dvignjenimi za blagoslov. Nato po dva in dva, sveti angeli z bleščečimi perutmi, z zlatmi obročki v svetlih, valujočih laseh. In končo tri temne postave s kronami. Med njimi pa je plavala počasi rdeče zvezda z nežno svetlobo.
Župnik je hitel k vratim in jih odprl: >0 nebesa! Nebeško Dete!«
Srebrnoja^no, vabljivo in radostno je zadonelo: Sveta noč, blažena noč ...
In čez prag so stopicalo male, hitre nožice, nebeška četa je prišla v župnišče, se postavila s sklenjenimi rokami okoli svetega drevesca in pela:
>Sveta noč, blažena noč...«
Oči so se svetile, lica žarela, ustnice prepevale — nad njimi pa je sijala mnogoobetejoča rožnata zvezda s svojo nežno, trepetajočo svetlobo.
Župnik je stal ob strani, sklenil roke in solze so mu tekle iz oči. Nič lepšega, nič ljubšega ni na svetu. Zdeli so se mu kot poslanci z neba, in vendar so bili le najrevnejši iz vasi. Toda božični čar jih je ovil in naredil iz otrok — angele!
Pesmi ni bilo k; nca. In ko je bila izpeta, so prišli trije mali, zaviti možje s svojo živordečo zvezdo, v kateri je gorela lučka in so začeli govoriti: >Mi smo trije kralji Iz Jutrove dežele —«
Župnik je poslušal otroške besede kot kako razodetje. Vse se mu je zdelo prevara, pravljica, t»anje. Šele, ko »o gla?ovi umolkndi, se je povrnil njegov duh v resničnost.
>Ne morem vam povedati, kakšno veselje ste mi napravili,« je rekel. »Kot žudež so mi zdi vse to, svetel, ljubek čudež!« —
Bele srajčke malčkov bo bile iz groboma platna, t>rwia kralja Gašperja iz lanu, krona iz ziatega papirja — vse samo kinč — in vendar tako ljubko, tako prisrčno ...
Božal je otroke po licih, jih stiskal aa roke, gladil po laseh — »0 blaženi božični mir!«
(Joepa Barbara je postregla nebešfanom, visokim kr®i;em in njih ivemu spremstvu s poticami in orehi. Usteca so umolknila, očesca so plašno gledala župnika. Ko so j a videli, da je vesel in da se smeje z njimi, so zasadili bele, čiste zobke v hrusbajoče pecivo, trli so orehe, vmes pa je začel teči, sprva tiho, nato pa vedno glasneje in radostneje tok besed.
Zvon je zazvonil v zimsko noč — osem glasnih, bobnečih udarcev. Razpršil je pobožno četo. Toda gospa Barbara in Greta sta še našli dovolj časa, da sta naložili vsakemu koristno stvar na roke in stisnili še svetel srebrn novec.
Nato so se vrata zaprla. Zunaj p« je lahno škripal sneg in kot iz nebes je donelo:
»O sveta noč, blažena noč —«
Lahen veter je razpršil zadnje glasove — in zopet je zavladala globoka, sveta tišina. Zvezde pa so smehljaje, kot nebeška očesoa zrle na zemljo.
Župnik je še dolgo stal ob oknu s solznimi očmi. Tako srečen je bil, tako vesel: tudi njemu se je rodil Zveličar.
Na drugi božnični praznik je nekdo potrkal na župnikov« vrata. Kot drevo visok človek je stopil v sobo in s kučmo otresel sneg z obleke. »Vesele praznike, gospod župnik! Neko prošnjo imam — jaz sem namreč...«
»Kjer stoji pred hišo veliki lesen? križ, kaj ne?«
»Da. Stvar je namreč ta: župan je osemdeset let star in rso zimo bolan. Zato hoče odložiti župansko čast in misli, da bi bil iaz najbolj pripraven. Pri
Sv. Mihaelu je potreben tak, ki je mož na svojem
meS,»^> ste vi gotovo: sedem čevljev visok. Pred
vami bodo pač imeli strah. Sedite!«
Stol je zaškripal pod velikanom, ki je sedel ravno kot sveča in vrtil kučmo med prsti. »Ce bi gospod župnik rekli kako besedico, pri pridigi, ali tako -«
»Ne drad moj! Prižnica je tu za božjo besedo in ne za vaško politiko. Toda drugače bom pa storil,
kar bora mo.,el —«
»Storite to, gospod župnik.«
»Toda nekaj mi morato obljubiti: da boste gostilničarju str-.go gledali na prste! To veliko popivanje
je hudo zlo.«
»Tudi jaz pravim to. Kamnarji pa pravijo, (la ležijo njihova jetra na solčni strani, zato jih morajo vedno namakati. Ce bom jaz na krmilu, bo pa drugače.«
Župniku se je zdel nekoliko robat, vendar pameten in pošten mož, v katerem bi imel oporo. In obljubil mu je, da se bo zavzel zanj.
Kamnarji pa niso marali tega kmeta. Bali so se njegove strogosti in bi rajši imeli takega, ki več pije in igra karte. Postavili so torej svojega kandidata, ki se je širokoustil in razgrajal. Večer pred volitvami jo sedel napol pijan v gostilni in zabavljal čez svojega nas:r tnika. Ta je sedel pri drugi mizi, nekaj časa poslušal in mirno kadil svojo pipo. Ko mu je bilo pa zadosti, je stopil k mizi, zgrabil svojega nasprotnika in ga kratiomalo vrgel ven v mehki sneg.
Dru?o jutro so ga enoglasno izvolili za župana. Sirova moč je njegovim nasprotnikom ugajala kot pravičnost moža.
3. poglavje.
Prišla je pomlad — mrzla, ledena pomlad. Bela
Velika noči
Župnik je bil v velikih skrbeh. Petnajst mož ni opravilo velikonočne spovedi in v cerkveni knjigi je bil temen list. Prosil in rotil je ono, ki so pozabili svojo dolžnost, a niso sledili nje^ ivemu klicu. Nek skriven uporni duh je razsajal v vasi in se razraščal kot plevel.
Otroke si je župnik sicer pridobil, tudi žene so prišlo in poslušale božjo besedo. Možje pa so živeli divje in surovo in se niso menili za opomine svojega dušnega pastirja. Razmišljal je o tem, kako je prišlo do tega: do te surovosti v življenju in brezbrižnosti v verskih stvareh. Ni mogel najti pravega vzroka za to, dokler ni bila zanj ta temna uganka rešena velikonočni teden, ko je vpisoval imena prvoobhajancev v cerkveno knjigo.
Prišel mu je v roke list, popisan z majhno, naglo pisavo. Bilo je videti, kot bi se onemu, ki je to pisal, treslo srce in roka. List je pripadal gotovo njegovemu predniku in poln začudenja, bolesti in strmenja je župnik bral:
»Najhujše na svetu je greh. Grešnik sem — dvomljivec. Trpim muke izobčenca in ne vidim nikjer pomoči, niti zvezde upanja 1
Pomagaj mi, o Bog, potapljam se, utonil bom. —
Daj da bom gledal tvoj obraz! — Daj mi jasno«ti In resnico!
S takimi dvomi stati pred oParjem — kdo razume to? Z živim telesom omedlevam v peklu od žeje in nikogar ni, ki bi mi dal kapljico hladne vode na jezik. Nikogar!
Saj ne poznajo muk, ki jih trpim, saj ne slutijo te groze, ki mi mesari dušo. Svetle, jasne oči imajo, jaz pa sem sam — slepec, zavrženec, proklet!
Zakaj se ne zruši nebo in me ne podsuje?
Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? ...«
Iu je bila pisava zbrisana, kot od solz, ki so Dadle na list.
(Nadaljevanje.)
UJivanje anenilu.
hude strupe, katerih^ veSki organizem niL! ne prenese, zenik Poznamo Ra Z v dveh oblikah kot C no spojeno nrre»0 »lino, ki Je bele barv,S kot rudnino, ki L?
nujo auripigment V?
z lato rumene barv.. i^J
jo ta snov hud strun J? dar se dobo r • ■ uživajo arzenik
ljudje, a
polnoma ni« „o 5kcw Mnogo takih jo „, * njem Štajerskem i„ razinli krajih "
Predvsem s-, to ^ lovci, ki so ue tekom f« tako privadili uživaj zemka, da se brej niti ne počutij« veij^, V kraju Ligiit £ivi človek, ki ur.:v« pretefc, množino arzenika. Ko» ga zdravniki vprai»ahj ga je k temu napelj»lo,4 R1 jo »ploh pričel idmj, jim jo navedel vnuk fo. jazen pred tifu»om ali It garjem, ki je r okolici takrat močno r» wja L V zičetku j« jem] po en gram srzenik« n dan, pozneje je vtel Vu dva in končno je pnid celo na tri grame. Ab katerikrat vzame neko liko ve<\ mu lirer ne dujr mnogo, I« nekolik« nerazpoloi»ne^a m po čuti. V pijanosti je neVnJ vzel malo prev-č in pok* zali (o tu^l na n»ra znaki nstrupl/enja. tal pa j* tudi prebo'el. Zrtrm-r.lki ugotovili, rta IjH ljudje dolgo o'iran> iit»i .it tudi viioko rnat do»»iejo. To bo razumljivo. kajti je« irertstvo preti n«'1* IJMm boleznim in prro> čuje rW<o gnilobo 2»! ji je 1« ntalo t.ikih i»»o!.e> cev, ki morejo preoiM tako hud strup. Ti»1i »1 da bi človek a to rfrafjt po«'-'!«*!.	,
*„(* Car!.. Enkrat
»mo le pi*»li « 'T
igralnici v Monte CirA Leži v kneleTtal Motu"
ob jučnofranconkem morskem obrrij" igralnica Imela 1» jonov francoskih hrfj čistega dobička. lm» niče, v vnvlnoah*"
A >o sedaj tolik«JT* ne, da dob-jo dehg letos za vsako 7150 frankov . dm««j torej za polov« ie delnica vrednih 1 Dobra kralji«- » "J landakem vlada Viljemina. to P"J sem nima cel«< v ( temveč se 1» ^^ odstotkom na ko "t f brodelnosti. Sed iflj Ji«, da bo da a M ' 1927 iste odstotke ' brodelne n»mM« izjavo je po<l^ ,ud ;yi na mati za svoje don^
Dobrodelno'' V i J« umrla
ki je zapustila » , premoženje r £
pol milijona lir^ f
bo otroikega dom*
@ržite se stara navade
in uporabljajte še nadalje davno preizkušeni
FranMnckov kavni ividatek
"Ia pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus. "Tudi k žihj spada neobhodno Pravi Franck.
Meh za smeh.
Točen odgovor. Nekdo je vprašal urednika nekega lista, kakšno sredstvo je najboljše proti krvavenju iz nosa. Dobil je tale odgovor: »Najboljše sredstvo je to, da ne vtikate nosu v stvari, katere vas nič ne brigajo.«
»Hej, vi tam spredaj, sedite, jaz nič ne vidim.«
»IIej, vi tam zadaj, tiho bodite, jaz nič ne slišim.«
Nekdo z dežele se je pomotoma vse-del v brzovlak mesto v osebnega. »He, he, vi,« ga nagovori sprevodnik, »vi imate listek za osebni vlak, a to je brzi vlak.«
»Pa bolj počasi vozite, saj meni se nikamor ne mudi,« je kmet mirno odgovoril.
Neki paglavec je prišel v trgovino k Majerju ter zahteval rdečega sukna. Ko rnu ga pomočnik prinese veliko balo, pravi deček ,da je premalo rdeče barve. Pomočnik prinese drugo, ki je bilo živo rdeče barve. »Ta je pa preveč rdeča,« pravi fant. Pomočnik zopet odide ter čez nekaj časa prinese še eno balo, tako da je že cel kup blaga ležalo na prodajni mizi. »Ta pa bo,« reče navihanec, »od režite mi ga za en jeziček, ki ga rabim za parkeljna.« •
Vplesni dvorani na Ruskem. »Par-don, moji dami ste med plesom stopili na nogo, zato zahtevam od vas zadoščenja.« »Zakaj ne, tamle sedi moja soproga, tja
pojdite, pa ji na nogo 6topite.«
*
To je pa kaj druzera. Marica: »Nc verjamem, da bi te bil Slavko kedaj snubiL Meni pravi, da sem jaz edina ženska, katero je kedaj rad imel.«
Berta: »Že mogoče, toda mene ni štel med ženske, ampak rekel mi je vedno le ongelj.c
*
Mimo Slona je šel čevljarski vajenec ter tam čakajočega izvošoeka vprašal: »Ali ste prosti?« Izvošček vesel, da bo kaj zaslužil, je brž vzel odejo raz konja ter rekel: »Seveda sem.« Paglavec se na to odreže: »Veseli bodite, da ste, jaz se moram 6o dve leti učiti.«
*
Sodnik: »Torej gospodje porotniki, kaj ste sklenili?«
Porotnik: »Spoznali smo, da obtoženec ni kriv, toda priporočamo, da ga sodišče posvari, da naj v prihodnje kaj takega več ne stori.«
»Ne gospod, moja hčer nikoli ne more biti vaša.«
Snubec: »I seveda je nemogoče, da bi
bila moja hčer, jaz jo hočem le za ženo.« *
Diplomat. Naročnik: »Kako to, da mi niste poslali računa?« Krojač: »Od gospodov nikdar ne zahtevam plačila.« »A če ne plača, sklepam, da ni gospod in potem ga terjam.«
*
Kratke cigare. Odjemalec (gleda sumljivo v škatljo, katero mu je prodajalka ponudila): »Zdi se mi, da so te cigare krajše, kot pa bi morale biti.«
Prodajalka: »Da. Veste, opazila sem, da zadnji konček cigare gospodje vržejo proč, zato sem jih pa rajši kar sama prire-zala.«
Ravnotežje je zgubila. Mala Minka je padla po stopnjicah. Potolkla se ni, pač pa le prestrašila. Mati prileti, da bi jo pobrala ter ji reče: »Si ravnotežje zgubila, božiča?« Ko se je zvečer vrnil oče domov in vprašal Minko, kaj je počela ves dan, je ta prav resno rekla: »Veste ata, ravnotežje sem
zgubila, pa ga se nisem našla.«
*
Otroška. Jelka je šla prvič v cirkus ter tam videla slona. Domov prišedši, jo je mati vprašala, kaj je videla. Jelka je odvrnila: »O-o-o-o, kako veliko miš som videla, pa rep je imela na koncu nosa.« •
Čudna večerja. Gost o polnoči napram vinskim bratcem: »Lahko noč, grem domov, da dobim vegetarijansko večerjo.« »Kaj mislite s tem reči,« ga vprašajo drugi. »Žena mi je naročila, da če me ob desetih ne bo domov, me bo s fižolovko.« *
V	šoli. »Kako pa je bilo v šoli,« vpraša mati Pepčka, ko je prvikrat prišel iz šole.
»Vsi, dečki in deklice, so bili prav fletni, le oni se mi ni dopadel, ki je gori pri blagajni sedel.«
*
Odštevanje. >Oče, kajne da pravijo, da je moževa žena njegova boljša polovica?«
»Seveda pravijo.« »Kaj pa potem, če se mož v drugič oženi, potem od njega vendar nič več ne ostane?«
•
V	drogeriji. »Ali ste bili z otroško moko zadovoljni, katero ste zadnjič kupili?«
»O prav izvrstna je, samo zdi se mi, da s težo nekaj ne bo v redu, zakaj otrok je je dosedaj pojedel štiri kile, zredil se je pa samo za tri.«
Za šolo ne mara. »No Tonček, ali rad hodiš v šolo?« »O, v šolo in iz šole že rad hodim, a za ono, kar je vmes pa nič ne maram.«
*
Naravnost povedal. »Jaz bi rad, da BI se me zjutraj ob petih poklicalo,« je rekel potnik hlapcu, ko je šel spat.
a 113".! •
ZATO da boste sveži in zdravi
KUPUJTE prvovrsten pridatek h kavi tet
ZAHTEVAJTE jgjj^ ^^
PAZITE da dobite samo prave takšMle
zavitke: k.
y
IVAN KURALT
posestnik valjčnih mlinov v DOMŽALAH po domače Tonkovc, naznanja, da je
svoi mlfn preuredil
In ima na zalogi vedno svežo
pšeničtio in koruzno moko.
Izdelki so prvovrslal in ne zaostajajo prav »ii ia najboljšo banaško moko. ITeskrblte se pravočasno zu praznike, dokler je še kaj zalog«. —
Pismena naroČila naslovite natančno:
Valičnf mlin Ivan Kuralt, Domžale.
V vasi v svoji okolici pripeljem naročeno blago tudi na dom. — Kmetovalcem priporočam posebno dobre otrobe pšenične in koruzno oplodo.
Kdor enkrat pri meni naroči, postane gotovo moj stalen odjemalec, ker jamčim za tofno im ao-lidno postrežbo.
Na stanovanje M^lTJlifMOKa
Samo stanovanje s posteljo pa 125 Din. — Poizve se v trgovini PINTAR, 3;)od. SiSka, blizu mitnice.
Kostanjev^les srSJ isfen
ZADRUGA v šmartnem pri Lititf — in plačuje
po na j vil jih dnevnih cenah.
>Mama, ali bi ne bilo bolje, da bi vas boleli zobje, ne pa teto?« »Zakaj bi bilo to bolje?« >Zato ker vi lahko zobe ven vzamete, teta p« ne.«
*
Mati: »Res ne vem, kaj bo iz tebe, ti ničvrednež ti. Le pomisli na očeta, njemu so radi vzornega obnašanja v kaznilnici dve leti izbrisali.«
Zavarovalnina. »No sedaj, ko ste poročeni, se bodete pa vendar zavarovali za življenje,« je nagovarjal agent nekega mladega moža. »O ne, saj tako nevarna pa menda vendar ni.«
*
Hlapec: »Dobro, kar na gumb zvonca pritisnite, pa me pokličite, ko vas bo treba
zbuditi.«
aiino najboljši šivalni stroji In kolesa
za rodbino, obli ia industrijo so le
los. Perelinca
Grllzner, Adler
Najnižje cene! Tudi na obrokel
Llubliana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
Ameriške zadeve urejuje n^lfrolfe fin ceno:
Dr. IVAN CCBIME. flospotfai sKa pisarna. L abijana nihiodtcta cesta 6
Podarimo 7000 ur
Odločili smo se. da zaradi boljšega ra--iirjenja naših ur podarimo 7000 ur samo priti pavrailiu atralkov za d sit. Da omogočimo nabavo dobre ure tudi slabeja s'.oj*čim, stavljamo v promet MOO It-vfrak fariearnUk Mikih ur v i-sjtnsjJ-ra nikljaslem okrovju, eleg. oblika, precizno idočih, irtlstaa pumsas Janmvo
jptfl liaclla r piim za rit • Bia 115'- h ktaitd.
NadalJ« 2X1!) posebno Elegantnih, električnim potom s ix»»!w listom pozlačenih ur, ki se nič n« razlikujejo od pvatih zlatih ur Tn ure, ki imajo istotsko izvrstno in natančno preizkuieno kolesje, iu fo po-aeboo lep«, dobavljamo za dame in gospode
prati piitlli sfptikiv xi tili Iti Z2B- u Mni
i tola>io t tri tlnlai ptaMitln jimatrtai. Obenem nudimo posrtbreno, zelo lepo uro. ki kaie zelo natančno, za ceno
D4n 155-— za komad.
Se zamudile te ire^n« prilike, ki »e ne povrne več in : iro»ite zaželjeno uro. Dobavlja se po povzetju, Mri ne prosto. Poitnina in zavoj 12 Din za komad. Eiep. v raicn odgovarjajoča uri 45 I>ln.
Eirm-ErtcrtlTO lOcich. tanliaititp. IZ/137, SvIul
Dnevno dobi>amo priznaloa pisma, kot je n«9led-jje: lUndca. 3n. okt. iy2o. Pošljite mi, prosim, na noj naslov ie 2 komada pozlačenih ur za gospode, <"r sem a poslano izredno zad« voljen in sem se sam prepričal o njeni točnosti. Ojura Meister, trgovina mei. blaga. Ilandca. Pisma bi Švico stanejo Din dopisnice Din 1'60.
tm trgovina manufatiture, novo blago in nove nizke cene
Josip Šlibar
LlnHtena, Stari trg Z1 p»ltg Ziliznfha
l/(|7 z lojtercami, nov in lahek, a« proda. Izve V Ul >e pri F. Rozman, Snakovo, Križe, Gor.
ČHEVA
Ttaiorrstna po najntodnejil cent kakor vaako leto rendno t zalogi. Kupim tnJl surovi In stopljeni lo| ln rs plačam po na)ylijl dneval renl. Jos. Bergmaa, Ljubljana, Poljaatka centa 85.
Fabiani & Jurjovec
UUBUflM, STtmUfH UlO 5
Vei ki zaloga moškega n ženskega blaga
za spomladanske in letne obleke. Lepa Izbira svilenih rut in Jerp. Kroja*! in Sirilje, piiite pe riore*.
Kdor hoče
biti postrežen z dobrim blagom
naj pride ali pUe
po sukno ali kamgarn za moSko in ženske obleke, pirhet, llanele kambrik, rute. odeje itd. v znano in zanesljivo trgovino
R. MIklauc „PrI ^kolu"
Ljubljana, Lingarjeva ulica (» lastnih prostorih) Obstoj tvrdke blizu 60 let
|f<jSn|iPQ za čevljarsko obrt sprejme VdJClILd TOMAŽ OGRIN, VeL Men jej
Preklic.
takoj 147.
Jaz podpisani Franc Slakan, posest, v Zaplanini h. it. S, preklicujem in obžalujem obdolžitve oziroma sumnič-:nja, izrečena v goitihii g. Karola Košenina na Vranskem o g. Leopoldu B e r ▼ a r , sinu g. Gotarda Ber-var, posestnika in zapriseženega lovskega paznika v Zaplanini h. It. 7 v pričo g. Franceta Hartmann in g. Karola Košenina. da je g. Leopold Bervar pred kakim mesecem ustrelil srnjaka, da sem slis.al dva strela in te nato splazil na mesto ter videl na tleh srniaka t tremi okraski — triletnega —, kateri se je penil iz gobca, ter da sem videl gospoda Leopolda Bervar stati e dvocevko pri mrtvem srnjaku, kateri je bil potem odncSen v 5L Gotard, ter da sem gospodu Josipu Kladnik, poitarju na Vranskem, isto povedal ter mu hotel tudi pismo s to vsebino izročiti, katero pismo pa g Josip Kladnik ni hotel prevzeti, kot ncreinične in popolnoma izmišljene ter se zahvaljujem imenovanima, da sta mi odpustila in odstopila od kannskcga postopanja proti meni Vransko, 19. novembra 1926.
FRANC SLAKAN s. r.
Stfft brinovo olje
za kilogram. Pri veliki množini dražje. — M. K.LAMMER, Dolenja vaa pri Rakeka, p. Cerknica.
»PRI SOLNCU«
LJUBLJANA — POGAČARJEV TRG
Radi preureditve trgovine se prodaja
od 1. do 24. decembra 1926
vse blago po nabavni ceni.
V materijalu in izdelavi neprekosljlvl
šivalni stroji
KOHLER
dobivajo se po brezkonkurenčnih cenah edin O le z lO letnim Jamstvom pri tvrdki
IV. AUERHAMMER LJubljana, Kolodvorska ulica St. 3
katere ima ta tvrdka vedno v najmoderneiSih opremah za rodbine, šivilje, krojače in čevljarje na zalogi. Prodaja tudi na obroke.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Tel. §t. 57, 979 in 470.
lusaa Mtu»<« £*k«ra«ga ararfs u SUtmH*
m. u.ms
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzoiav.: Gospodnka.
▼ lastni palači (vis k ris hotela „Union"). Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, dibeaik. Ekspozitura: Bled. Kapital ln rezerve skupno nad Din 16.ooo.ooo--, vloge nad Din 25o,ooo.ooo--.
Daje trgovska kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daie » najem ieklene shrambe za vrednote, kupuie in prodaia kar najbolje taja valute ia devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter Dreskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoi'
Amerikanskl oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankamL — Urejevanje ameriških zapuščin. ■T Prodaja srečk Državne razredne loterije. ~mm
izdajatelj: Dr. Fraae Kaloree, 1'
Urednik: Franc Zabret
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cel.