Poštnina plačana v gotovtnf.
Leto XXII., št. 199
Ljubljana, torek 26. avgusta 1941-X1X
Cena cent. 70
Upravništvo: Ljubljana, Pucclnljeva ulica 5 — Telefon St. 31-22, 31-23, 31-24.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Pucclnljeva uL 5. - Telefon 31-25, 31-26.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749.
.ZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije m inozemstva Ima
Unione Pubblicita Italiana S.A-, Milano
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—, za mozemstvo pa L. 20.—
Uredništvo: Ljubljana, Pucclnljeva ulica St. 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza Italiana ed estera:
Unione Pnbblicita Italiana S. A., Milano
Razširjenje volne no Srednji vzhod
V ponedeljek zjutraj so angleške In sovjetske čete prekoračile mejo
Perzije
Rim, 25. avg. d. Agencija Reuter je objavila vest iz Londona, da so davi britanske čete prekoračile mejo Irana in vdrle v deželo. Hkrati je moskovski radio, kakor objavlja polslužbena angleška misija, poročal, da je komisar za zunanje zadeve Molotov obvestil iranskega poslanika v Moskvi, da so tudi sovjetske čete prekoračile sovjetsko-iranske meje in prodrle v Iran.
New Tork, 25. avg. u. Tukajšnji radio poroča, da je general VVavell, vrhovni poveljnik britanskih čet v Indiji, ukazal svojim četam prekoračiti iranske meje. Ukaz vrhovnega poveljnika je bil nemudoma izvršen.
Skupni ultimat Perziji
Lizbona, 25. avg. s. Kolikor je bilo mogoče izvedeti v zvezi z najnovejšim napadom Angležev in Sovjetov na nevtralno deželo, sta angleška in ruska vlada poslali včeraj iranski vladi posebni ultimativni noti, v katerih sta zahtevali ponovno, naj Iran izžene s svojega ozemlja vse Nemce. Sovjetska vlada je celo v svoji noti zagrozila, da bo v drugačnem primeru v smislu 6. člena iransko-ruske pogodbe poslala svoje čete v Iran, da zaščitijo interese Sovjetske zveze. Zvijačno je sovjetska vlada v svoji noti še dodala, da se bodo sovjetske čete umaknile iz Irana, ko bo nevarnost odstranjena.
Iran je že prej, kakor znano, odločno zavzel svoje stališče v obrambo svoje nevtralnosti. Odklonil je že prejšnje zahteve Londona, da bi pregnal iz dežele nemške trgovce in tehnične strokovnjake, ki so v veliki meri prispevali h gospodarski in trgovinski organizaciji dežele in ki so tudi še sedaj nudili iranski vladi, kakor tudi posameznim iranskim podjetjem vso svojo dragoceno pomoč. Izkazalo se je na drugi strani, da je bilo zadnje čase mnogo več Angležev v Iranu kakor pa Nemcev ali pa pripadnikov nemških zavezniških sil.
Tudi angleško poveljstvo v Simli je izdalo poseben komunike, v katerem govori
0	skupni akciji Rusije in Anglije proti Iranu.
Ameriške informacije
Nevv York, 25. avg. u. Posebni poročevalec »Corriere della sera« poroča, da objavljajo newyorški listi vesti s Srednjega vzhoda, po katerih se Angleži pripravljajo na zasedbo Perzije ter že iščejo primernih pretvez, kakršne so dovedle do vdora v Sirijo. To dejstvo je prva posledica Chur-chillovega in Rooseveltovega domenka in je popolnoma jasno, da se vrši britanska nasilnost v popolnem soglasju s predsednikom Rooseveltom. Anglija čuti, da se položaj obrača proti nji ter hiti, da bi neuspehe ruskega orožja nadoknadila z utrditvijo svojega položaja na srednjem vzhodu. Kakor je bilo že javljeno pred mesecem dni, so se Angleži pričeli resno bati, da bi po zlomu Rusije bila ogrožena neposredno angleška posest v Indiji.
Zdi se, da hočejo Angleži na svoj brutalni način parirati nemško diplomatsko ofenzivo v Teheranu ter je zato v najkrajšem času pričakovati kakih angleških nasilnosti proti Perziji.
Tudi Irak v skrbeh
Teheran, 25. avg. s. Tisk obširno komentira govor iraškega šaha, ki ga je imel ob priliki svečanosti oficirskih gojencev, ki so bili imenovani za oficirje. Neki teheranski list ugotavlja med drugim, da iranski narod stopa po poti, ki jo je začrtala njegova vlada, kakor to določajo interesi dežele. Tok dogodkov postaja zmerom bolj kritičen. Prav zaradi tega je potrebno, da je narod buden in da pazi na vse strani, da ne bi bila skaljena njegova čast. Ves svet se vznemirja zaradi dogodkov v Iranu. Interes države pa je, da prav sedaj ohrani svojo edinost ter da žrtvuje vse, da ohrani svojo svobodo.
Odmev v Turčiji
Ankara, 25. avg. u. Vtis izvestnih turških političnih krogov o možnem razvoju krize, ki se je začela z izročitvijo prve an-gleško-ruske note Perziji, se vedno bolj zgoščuje v prepričanje, da bo Srednji vzhod v kratkem posta' središče vojaških akcij, ki bodo imele velik vpliv na potek vojne. Britanski krogi v Ankari zagotavljajo med drugim, da je Anglija izročila Iranu neke vrste ultimat, katerega rok poteče z 31. avgustom. Britanska propaganda je razširila vesti o zbiranju čet na turški meji v Traciji in je skušala to gorostasnost povezati z morebitno britansko akcijo proti Iranu. V Turčiji zagotavljajo, da ne vidijo prave logične zveze v zagotavljanju, da
01	morala Anglija na zbiranje čet v Traciji odgovoriti z vpadom v kako državo Srednjega vzhoda.
Turški tisk zagotavlja Perziji, da so simpatije turškega naroda na njeni strani in neki list celo naglaša, da bi Turčija začela znova proučevati položaj, ki je nastal po turško-angieški zvezni pogodbi, ako bi
Velika Britanija izvršila kako nasilje nad Perzijo. Značilno je tudi, da je v Turčiji vzbudil precej nevolje članek »Daily Ex-pressa«, ki je označil Turčijo kot mogočno predstražo Anglije. Turški listi sklepajo iz tega, da bi Anglija rada zasedla tudi turško ozemlje, da kolikor mogoče globoko na zapad pomakne izhodišče možne grožnje za svojo posest v Indiji.
V tej zvezi je vzbudilo veliko pozornost poročilo londonskega dopisnika v »Newyork Timesu«, da prevladuje v Londonu mnenje, da bodo britanske čete takoj začele pohod preko perzijskih meja, ako bi teheranska vlada do določenega roka ne dala zadovoljujočega odgovora. Isti dopisnik tudi naglaša, da bi bilo sovjetskim in britanskim vlastodržcem celo po godu, ako
bi Perzija odklonila povoljen odgovor, ker bi s tem Moskva in London dobila toliko potrebno pretvezo za nasilno postopanje proti svobodni perzijski državi.
Pozornost v Budimpešti
Budimpešta, 25. avg. u. V zvezi s političnim položajem, ki se s tako naglico razvija na Srednjem vzhodu, tukajšnji politični krogi z veliko pozornostjo zasledujejo razvoj dogodkov. Po vesteh iz angleškega vira pripisujejo politični krogi veliko važnost razgovoru iranskih zastopnikov s Cordellom Hullom. Iranski poslanik v Ankari je imel še včeraj ponovno dolg razgovor s turškim zunanjim ministrom Sa-radzoglom.
Naraščajoč odpor v Indiji
Poslanica indijskih prvakov Rooseveltu
šanghaj, 25. avg. s. Vesti iz angleškega vira kažejo, da se je v Indiji zelo razširil in ojačil pokret državljanske neposlušnosti. Nacionalni kongres in muslimanska zveza sta odklonila ponudbe indijskega podkralja, da bi sodelovala v vladi. Proti vladarjem Pundžaba in Bengalije so bili izdani posebni disciplinski ukrepi. Zagrozili so jim, da jih bodo izključili iz muslimanske zveze, ker so pristali na sodelovanje v svetu nacionalne obrambe. Tudi odpor proti temu, da bi se ministrstvi za narodno obrambo in za notranje zadeve poverili dvema indijskima prvakoma, je narastel. Predsedniki različnih indijskih organizacij so poslali prezidentu Rooseveltu posebno poslanico, v kateri ga vprašujejo, ali se zadnja ameriško-angleška deklaracija nanaša tudi na Indijo in ali so Zedinjene države pripravljene prevzeti jamstvo za popolno neodvisnost dežele, ki naj bi se proglasila najkasneje leto dni po zaključku sovražnosti.
Rim, 25. avg. u. Agencija »II Mondo Arabo« poroča iz Kabula, da je močna skupina indijskih upornikov napadla mesto Pešavar. Vlada je poslala proti upornikom močne čete, toda vstaši so s tako silo napadli britanske čete. da so se slednje morale umakniti, pustivši na bojišču nekoliko mrtvih in ranjenih.
Vrenje v Egiptu
Rim, 25. avg. u. Iz Tunisa poročajo, da so britanske oblasti na obletnico smrti Zaglula-paše izdale za ves Egipt ostre policijske ukrepe, boječ se protiangleških demonstracij egipskih nacionalistov. Policija je zaprla na stotine pristašev nacionalistične stranke, v večjih mestih kakor v Aleksandriji, v Kairu in Port Saidu pa patrolirajo po ulicah oborožene patrole Avstralcev. Vse glavne ulice in tree so zasedli oklopni avtomobili, pa tudi znatno število letal je bilo pritegnjeno k varnostni službi.
La superiorita tecnca
dei piloti italiani
Un vellvolo assalito da una formazione avversaria si e abilmente disimpegnato abbattendo un'apparecchio
nemico
II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 25 agosto il seguente bolletino di guerra n. 447:
Nulla di notevole da segnalare sui fronti degli scacchieri terrestri.
Nella notte sul 24 aerei nemici hanno ianciato bombe e spezzoni incendiari sulla localitš di Tempio Pausania (Sassari) cau-
sando un morto, quattro feriti e danni di scarsa entita.
Durante una missione nel Mediterraneo un nostro velivolo assalito da una formazione da caccia nemica e benche grave-mente colpito e con feriti a bordo riusciva a disimpegnarsi dopo aver abbattuto un apparecchio avversario.
Tehnična nadmož italijanskih pilotov
Neko letalo, ki ga fe napadla skupina sovražnih letal, |e sestrelilo en nasprotni aparat in se ostalim spretno izvilo
Glavni stan Oboroženih Sil je objavil 25. t. m. naslednje 447. vojno poročilo:
Nič pomembnega ni bilo na frontah bojišč na kopnem.
V noči na 24. so sovražna letala z rušilnimi in zažigalnimi bombami bombardirala kraj Tempio Pusania v pokrajini Sassari. Bombe so zahtevale eno človeško žr-
tev, štirje ljudje pa so bili ranjeni. Škoda je neznatna.
Pri neki akciji nad Sredozemskim morjem je bilo neko naše letalo napadeno od skupine sovražnih lovcev. Čeprav je bilo hudo zadeto in je bilo nekaj članov posadke ranjenih, je letalu uspelo sestrelili eno sovražno letalo in se umakniti ostalim.
Sporazum med Italijo in Argentino
glede odkupa italijanskih parnikov
Buenos Aires, 25. avg. s. Vsi listi objavljajo vest, da je bil med Italijo in Argentino sklenjen sporazum, po katerem bo argentinska vlada odkupila italijanske ladje, ki so zasidrane v argentinskih lukah. Listi beležijo, da je javno mnenje zadovoljno s to kupčijo, ki predstavlja pomemben uspeh za argentinsko trgovinsko mornarico. Pogajanja, ki so trajala dolgo časa, so potekla zelo prisrčno. Z italijanske strani jih je vodil poslanik Boscarelli, ki je imel celo vrsto razgovorov z argentinskim zunanjim in mornariškim ministrom ter člani argentinske delegacije.
Položaj na vzhodni fronti
Nemške čete napredujejo kljub trdovratnemu odporu sovražnika — Rusom se v doglednem času ne bo posrečilo spremeniti položaja — Iniciativa je čvrsto v nemških rokah
Berlin, 25. avg. u. V nemških uradnih krogih se doznava o položaju na vzhodni
fronti:
Položaj na vzhodni fronti dokazuje, da imajo iniciativo čvrsto v rokah še vedno nemške čete in da se Rusom v doglednem času ne bo posrečilo izpremeniti tega stanja. Z vseh odsekov fronte se stalno javljajo novi uspehi, ki kažejo, kako metodično osvajajo nemške in zavezniške čete položaje nasprotnika. Tako sta na jugu padla v roke zmagovito prodirajočim četam mesto Nikolajev in obmorska trdnjava Očakov, ki gospodujeta nad ustjem Dnjepra.
Obenem se je nemško napredovanje nadaljevalo od Korostena proti severovzhodu. Silovita bitka pri Gomelu je Nemcem omogočila posest tega silno važnega prometnega središča in križišča.
V	severnem odseku fronte je zasedba Novgorodu, Jamburga in Narve omogočila četam, ki prodirajo med Ilmenskim in Pej-puškim jezerom proti severu, važna izhodišča in oporišča. Na vseh odsekih vzhodne fronte nemške čete napredujejo kljub trdovratnemu odporu sovražnika in kljub težkočam tamošnjega terena, ki znatno ovirajo operacije.
Sovjetsko vrhovno poveljstvo pošilja v boj svoje zadnje sile, da bi zadržalo nemško ofenzivo, toda ti poskusi doslej niso uspeli v nobenem odseku. Vse kaže nasprotno, da je rusko vrhovno poveljstvo popolnoma izgubilo vsako možnost za jasen pregled položaja in da so zato njegovi ukrepi zelo neodločni in nedoločni. Na raznih odsekih fronte se je ugotovilo, da so Rusi poslali v boj že ostanke raznovrstnih edinic. Vrgli so v boj svoje rezerve in celo polvojaške formaciie, zbrane v najbližnjih garnizijskih mestih. Kakor rečeno, so vsi ti poskusi ostali brez vsakega pozitivnega rezultata. O tej obupni negotovosti sovjetskega vrhovnega poveljstva priča tudi nedavno objavljeni poziv maršala Vorošilova, ki je pozval vse prebivalstvo Leningrada na čim silovitejšo obrambo mesta,
Nemško io**roči*r
Iz Hitlerjevega glavnega stana javlja nemško vrhovno poveljništvo-
Operacije na vzhodni fronti se z uspehom nadaljujejo.
Kakor jc bilo javljeno ie s posebnim poročilom, so uničile podmornice ln vojne ladje, ki operirajo v prekomorskih vodah, 25 sovražnih trgovskih ladij s skupno 148.200 tonami. Od tega so uničile podmornice po večdnevnem zasledovanju in po hudih borbah iz vrst nekega iz Anglije v Gibraltar namenjenega konvoja 21 trgovskih ladij s skupno 122.000 tonami. Razen tega so potopile izmed zaščitnih vojnih ladij eno torpedovko tipa »Afridl«, eno korveto in eno stražno ladjo.
V	borbi proti Angliji so nemška letala bombardirala luko Great Varmouth z bombami težkega kalibra. Ponoči bo bili Uve-
deni letalski napadi na luke ob vzhodni angleški obali in na razna letališča na otoku. Stražna ladja je sestrelila ob nizozemski obali en angleški bombnik.
Samo malo število angleških letal je v pretekli noči vrglo na razne kraje v Nemčiji nekaj razdiralnih in zažigalnih bomb. škoda je neznatna. Nočni lovci so sestrelili tri sovražne bombnike.
Letalske akcije
Berlin, 25. avg. s. Skupina nemških letal je včeraj v sodelovanju z nemško vojsko na odseku pri Gomelu in Smolensku z velikim uspehom napadla zbirajoče se sovražne čete in ceste, ki so speljane proti fronti. Nekaj cestnih in železniških križišč, ko so bila posebnega pomena za oskrbo scvražne vojske, je bilo zadetih z bombami slednjega in težkega kalibra. Bombardirane so bile tudi sovražne kolone na pohodu, ki so ipiele ogromne izgube. Večje število leta! je bilo uničenih na bližnjih letališčih.
Na odseku severno od Smolenska so nemška letala včeraj napadla trdnjave in
postojanke protiletalskega topništva, dalje zbirajoče se sovjetske oddelke, ki so bili razpršeni. Letala so odvrgla vse svoje bombe, nato pa so še s strojnicami in letalskimi topiči napadla sovražne kolone ter jim prizadejala znatne izgube.
Rusko brodovje na črnem morju
Carigrad, 25. avg. s. »Son Posta« razpravlja o zaplembi ruskih ladij v luki Nikolajevu. List ugotavlja, da si je Sovjetska Rusija hotela ustvariti pomorsko premoč v črnem morju, že vsa zadnja leta •se je govorilo, da se Rusi pripravljajo na napad ha Turčijo in na zasedbo Dardanelskih ožin. Rusi so si zgradili svojo vojno mornarico kljub svoji pogodbi s Turčijo iz leta 1931., ki je določala, da morata biti obe strani obveščeni o gradnji vojnih ladij na eni ali drugi strani tako, da Turčija za obseg naraščajočega ruskega vojnega brodovja na Črnem morju ni vedela. V vsakem primeru Sovjetska zveza turški vladi vsaj ni sporočila vseh dolžnih podatkov.
Velika bitka pri Gomelu
Podrobnosti o razvoju in poteku te odločilne operacije na
srednjem odseku Sronte
Berlin, 25. avg. u. O veliki bitki pri Gomelu poroča posebni dopisnik »Popolo dltalia« naslednje podrobnosti iz nemških vojaških krogov:
V Gomelu je bil glavni stan maršala Ti-mošenka, vrhovnega poveljnika osrednjega odseka ruske fronte. Od tod je maršal nameraval napasti z boka nemško vojsko, ki je prodrla skozi Stalinovo črto in se je kakor jekleni klin pomaknila naprej preko Smolenska. Iz Gomela je Timošenko nameraval presekati zvezo nemških prednjih čet z glavnino. V prvih dneh ruskih operacij je branila nemški južni bok samo ena konjeniška divizija ter ščitila motorizirane in oklopne oddelke, ki so brez ozira na levo in desno drli naprej v smeri svojega prodiranja.
Konjeniški eskadroni so se razvili na široko ter je na vsak eskadron prišel poldrugi kilometer fronte. Utrdili so se, kolikor se je dalo ter se mestoma tudi zakopali. Po nemških poročilih je ta divizija vzdržala napad neštevilnih ruskih množic, dokler ni v pospešenih pohodih prispela na lice mesta nemška pehota. S prihodom te pomoči se je v odseku konjeniške divizije polagoma zbral cel armadni kor. Njegove divizije so še nadalje vzdrževale vse napade maršala Timošenka ta so mestoma celo potisnile nazaj nadmočne ruske čete. Položaj je bil nedvomno zelo težaven, ker so bile nemške postojanke le za silo utrjene in so bili vojaki izpostavljeni podnevi pripekajočemu soncu, ponoči pa silnemu mrazu. Njih pogledi so bili uprti pro-
ti jugu, kjer je še gospodoval maršal Timošenko. Ko so se nemške čete pripravile za napad, se je nekega jutra ob 4. začel odločilni boj. Pod zaščito hudega nemškega topniškega ognja je nemška pehota planila iz svojih okopov. Nemško topništvo je pred napadajočo pehoto očistilo teren ter omogočilo hitro napredovanje posameznim polkom. Lovska letala in bombniki so kri-žarili v zraku ter se kakor ujede spuščali nad ruske kolone, ki so se umikale v gosti jutranji megli. V vaseh in gozdovih je neprijatelj prepozno spoznal, da se približujejo silne nemške množice preko obsežnih žitnih polj. Zato .so bile ruske čete kmalu obkrožene ter so bile kljub siloviti obrambi s protitankovskim topništvom in s strojnicami pregnane iz svojih gnezd.
2e drugi dan je bila važna cesta Mogi-Ijov—Gomel na vzhodnem bregu Dnjepra osvojena neposredno do največje bližine Gomela. Odprta je bila globoka vrzel v sovražnikovi fronti, nakar se je nemški armadni zbor okrenil proti zapadu ter je napravil na vzhodu mest Rogačev in Žlobin v sodelovanju z nekim drugim ar-madnim zborom velik žep, v katerem so bili zaprti ostanki šestih sovjetskih divizij. V tem času je ena konjeniška divizija izvršila hud sunek proti jugu po cesti na Gomel ter zasledovala umikajoče se ruske čete skozi do omenjenega mesta. Nemška letala nasprotniku niso dala časa, da bi prišel do sape. Letala so povzročila ve-
Nadalfevanfe na Z, str.
Listi opozarjajo, da je Argentina doslej edina ameriška država, ki je formalno pravno obravnavala vprašanje tujih ladij, ki so se zatekle v njene luke. Sporazum pa pomeni nov korak na področju tesnega prijateljskega sodelovanja med Italijo in Argentino.
Kaj je povedal
Churchill
Rim, 25. avg. s. Po neuspehu, ki ga je doživeli sestanek Churchilla in Roosevelta celo v Angliji in Ameriki, se je Churchill snoči oglasili po radiu z govorom, da bi skušal vsaj v vrstah angleškega naroda rešiti pomen deklaracije, ki je bila sestavljena po treh dneh razgovorov, ki jih je imeli s predsednikom Rooseveltcm. Ker ni mogel ničesar konkretnega reči ali priznati, se je Churchill po svoji stari navadi omejil! na obče trditve in na aluzije, ki jim pa le še malokdo verjame. Churchill je hotel napraviti vtis. da je Anglija še vladarica svojih kolonij, ki so bile doslej pod njenim stalnim jarmom, pa sd je zato upal reči o Sestanku ki. kakor je sam priznal, ni bil sredi Oceana, marveč v vodah nekega večjega oporišča, kjer so se razvrstile v zaščito ameriške vojne ladje ter močni oddelki letal z velikim akcijskim radijem, med drugim:
Narodi, ki govore angleščino, so se odločili da poskrbe za usodo velikih množic na vseh kontinentih. Churchill ni podrobno povedal, kdo jih je za tako ogromno nalogo siploh pooblastil Podal je čisto svojevrstno slliko spora in je prikazali Rusijo kot miroljuben in nedolžen narod, ki bi ga naj Nemčija brez razlega napadla.
Nato je hudo napadel Japonsko in ji je, namesto da b: ji priznal, da jo hočejo Anglija in Zedinjene države podjarmiti, očital, da ima napadalne namene tako napram Indokini in Siamu, kakor tudi napram Singaporu in celo Filipinom. Churchill je bili, pa čeprav le v nekaj kratkih stavkih, tudi odkrit in je izjavil, da Zedinjene države in Anglija nikakor ne mislijo, da vojne ne bo več. Nasprotno, je dejal, imamo mi namen ukreniti vse potrebno, da se nove vojne preprečijo za ves čas, v katerem je mogoče predvideti pomembne dogodke. Storili bomo to tako, da bomo razorožili narode, ki so zakrivili vojno, sami pa se bomo primerno zaščitili.
Pozneje je govoril o pohodu proti Rusiji. Opozoril je na zemljepisne težave, spričo katerih Rusiji ni mogoče zagotoviti pomoči, ki ji jo hočeta dati zapadni demokratski sdlli.
Ob zaključku je Churchill hotel upoštevati tudi versko razpoloženje svojih so>-rojakov in se je spomnil na službo božjo, ki so jo darovali na oklopni ladji »Princ® of Wales« in ki so se je udeležili tudi predsednik Roosevelt ter njegovi židovski in framasonsiki spremljevalci, v duhu pa nedvomno tudi tovariš Stalin.
Nemški odgovor
Monakovo, 25. avg. s. Najnovejše uspehe nemških podmorniških sil obravnava danes tudi monakovski tisk, ki jih kvalificira kot najboljši odgovor na zadnji sestanek Roosevelta in Churchilla. Dogodek je toliko večjega pomena, ker je bila vest o njem objavljena takoj po govoru, ki ga je imel po radiu Churchill o tem sestanku. Govor, ki je bil brez vsebine, je močno razočaral anglosaške poslušalce.
Narodi angleškega imperija, pravijo »Miinchner Neueste Nachrichten«, so pričakovali konkretnih podatkov, slišali pa so le prazne besede. Churchill ni storil drugega, kakor, da je dodal novo govoričenje že starim govoricam in tako še enkrat razočaral narode, ki So od njega pričakovali kako konkretno odločitev, ki bi bila vsaj nekoliko v skladu s pompozno inscenacijo sestanka

liko uničenje med ljudmi in med ruskimi motoriziranimi oklopnimi vozovi. S tem je letalstvo odlično podpiralo nemške čete v napadu ter jim vedno znova odpiralo pot k nadaljnjemu prodiranju.
Napredovanje po cesti je bilo zelo opas-no ter skrajno otežkočeno, ker je sovražnik to prometno žilo naravnost posejal z minami. Morale so nastopiti nemške ženij-ske čete, da so očistile to važno cesto ter takoj popravile lesene mostove preko potokov, ki jih je bil sovražnik popolnoma sežgal. Zenijskim četam so sledili delavski bataljoni ter v kratkem času temeljito popravili to važno prometno žilo tako, da so že v teku dneva po njej lahko vozile velike kolone avtomobilov, naloženih z municijo in vojaštvom.
Ves ta izredno hudi pritisk ter prodorni sunek je prisilil maršala Timošenka k umiku na vsej č»-ti. Kraji, kamor je prodrla nemška vojska, so skoro popolnoma prazni, kajti rusko vrhovno poveljstvo je prisililo predvsem vse moško prebivalstvo od 16. do 55. leta, da je zapustilo svoja bivališča ter se z rusko vojsko pomaknilo v notranjost. Nemški vojaški krogi zatrjujejo, da je maršalova armada v tej bitki pretrpela silno krvave izgube
Mučenje ujetih nemških vojakov
Berlin, 25. avg. u. Uradna nemška agencija poroča iz dobro poučenega vira, da se krutosti proti nemškim vojakom, ki so padli v rusko ujetništvo, vrše po navodilu iz Moskve. Moskovska vlada je sicer odločno zavrnila to trditev, toda z nemške strani se opirajo na izpovedi dveh sovjetskih oficirjev, ki sta potrdila navedbo nemške uradne agencije. Eden izmed teh oficirjev, polkovnik Ivo Gajevski, ki je prišel v roke Nemcem 6. avgusta na srednjem odseku fronte, je izpovedal naslednje- »29. oklopna divizija, ki sem ji pripadal, je imela dnevni povelji 10. in 4. sovjetske armade, v katerih je bilo zaukazano, da je treba ujete nemške oficirje višje stopnje takoj na fronti zaslišati in podrobno izpra-
Sevati. Nižji oficirji ln podofidrjl ter vojaki pa se morajo usmrtiti takoj na me- |
stu. Sovjetsko dnevno povelje opravičuje to pretirano krutost z navedbo, da bi propaganda nemških ujetnikov lahko škodovala borbenemu duhu sovjetskih det.
Na dvorišču neke bivše kozaške vojašnice v okolici Gomela so bila dne 21. avgusta najdena komaj na pol pokopana trupla sedmih nemških vojakov. NemSko vrhovno poveljstvo je takoj ukazalo preiskavo, ki je ugotovila, da je vseh 7 vojakov padlo v roke sovražnikov brez vsake rane in da je bila sedmorica na okruten način slečena in privezana na kole na dvorišču vojašnice. Po hudem mučenju je bilo vseh 7 vojakov, med katerimi sta bila dva oficirja, prepuščenih svoji usodi ter so privezani na kolih umrli v hudih bolečinah.
Moskva je pripravljala
tudi napad na Italijo
Berlin, 25. avg. u. Vojaški dopisnik DNB poroča, da se je pri pregledovanju prtljage ujetih višjih oficirjev glavnega stana sovjetske vojske našla množica zemljevidov severna in srednje Italije. Na zemljevidih so posamezne točke posebej označene, kar kaže, da je Moskva pripravljala napad na Italijo preko Madžarske.
Zapadna fronta
Berlin, 25. avg. s. V pretekli noči se je večje število angleških letal pojavilo nad zapadno Nemčijo. Letala so posamezne kraje bombardirala z rušilnimi in zažigalnimi bombami, a niso napravila nobene škode. Nemški nočni lovci so sestrelili več sovražnih letal.
Še ena angleška podmornica
Rim, 25. avg. s Angleška admiraliteta je objavila, da se je podmornica »Union« pod vodstvom poročnika Gallewava zamudila in da jo je zaradi tega smatrati za izgubljeno.
La vaccinazione antidifterica obbligata
nel comune dl Lubiana
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, visti l'articolo 3 R. D. L. 3 mag-gio 1941-XIX n. 291, Tarticolo 6 Bando del Duce 17 maggio 1941-XIX, 1'articolo 6 R. D. L. 18 maggio 1941-XIX n. 452 e 1'articolo 1 R. D. L. 7 giugno 1941-XIX n. 454, nonche la legge 10 gennaio 1930 e il Re-goiamento 28 maržo 1930 dei Ministro della Politica sociale e della Sanita pubblica dell'ex Regno di Jugoslavia riguardanti questi ultimi la lotta e la vaccinazione contro le malattie infettive, visto la persi-stenza di focol&i endemici di difterite nel comune di Lubiana, ritenuta la necessita di rendere obbligatoria la vaccinazione antidifterica nel territorio del comune di Lubiana, sentiti il medico provinciale e il direttore delTIstituto di Igiene, ordina:
Art. 1. La vaccinazione antidifterica č obbligatoria per i bambini d ambo i sessi dal 18o mese al 10» anno di eta, residenti nel territorio del comune di Lubiana.
Art. 2. La vaccinazione antidifterica deve eseguirsi con l'anatossina difterica con-tenente almeno 25 U. A., per cc., ed essere preparata da non oltre tre anni.
Art. 3. L'istituto d'Igienc di Lubiana provvede allacquisto della anatossina nella qualita proposta dal Municipio di Lubiana.
Art. 4. Di regola, quando si impiega anatossina difterica con 25 U. A. si prati-cano due iniezioni ipodermiche; rispettiva-mente in 1 e 2 cc., a distanza di 15—21 giorni una dairaltra.
Per ventuali esigenze profilatiche, a giu-dizio dell'autorita sanitaria provinciale, potra eseguirsi una terza iniezione di 2 cc. dello stesso tipo di anatossina e a distanza di 6 mesi o un anno dalla seconda.
Art. 5. Sono esenti dalla vaccinazione, a giudizio del direttore dell lstituto dTgiene di Lubiana o dell'Ufficiale sanitario di Lubiana, i bambini deboli, linfatici, tuberco-lotici, nefritici, affetti da diatesi essuda-tiva, cardiaci, e quelli che abbiano gia sofferto la difterite o subita la vaccinazione antidifterica.
Art. 6. La vaccinazione pubblica 6 gra-tuita e deve eseguirsi da medici comunali.
I medici privati possono eseguire le vac-cinazioni, a cura della famiglia del bam-bino, ma sempre con le modalitA dl cui sopra. Di ciascun trattamento, appena com-pletata la seconda iniezione, essi devono dame notizia, per iscritto, aJl'Ufficio di Igiene comunale con la indicazione del no-me, cognome, paternita. eta del bambino, provenienza del vaccino, metodo impiega-to e numero delle applicazioni eseguite.
In tali časi i' vaccino puo essere prele-vato dal deposito presso 1'Istituto d'Igiene, dietro rimborso del puro prezzo di costo.
Art. 7. L'Ufficio dTgiene comunale deve tenere esatta registrazione di tutti i vac-cinatl.
Art. 8. Per l'ammlssione alle colonie cli-matiche e in altre collettlvitA infantili, oc-corre la dimostrazione che la vaccinazione sia stata completata almeno un mese prima deirinizio del ricovero.
Art. 9. II sindaco di Lubiana e il direttore dellTstituto dTgiene sono incaricati della esecuzione della presente ordinanza, e di stabilire le sedi, il giorno e l'ora in cui devono essere praticate le vaccinazioni.
Art. 10. Gli aventi patria potestA, tute-la o cura sugli obbligati alla vaccinazione e quanti altri contravvengono alle dispo-sizioni della presente ordinanza sono pu-niti con 1'ammenda fino a L. 1000.
Art. 11. La presente ordinanza entra immediatamente in vigore e sara pubblica-ta nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana.
Lubiana, 23 agosto 1941-XIX.
L'Alto Commissario Emilio Grazioli
Trasformazione di au-toveicoli a gassogeno
Data la attuale limitata disponibilita di carburante si consigliano i proprietari di autovetture e autocarri a procedere al piU presto alla trasformazione dei predetti au-toveicoli a gassogeno.
Per informazioni tecniche gli interessati possono rivolgersi al competente Ufficio Motorizzazione Civile dell'Alto Commissariato, Lubiana, Via Gledališka 11.
Chiarimenti sulla moratoria bancaria e assicurativa
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, a chiarimento di taluni quesiti posti dagli interessati in ordine all'appli-cazione dell'articolo 11 dell'ordinanza 14 giugno 1941-XIX, n. 44, contenente dis-posizioni sulla moratoria bancaria e assicurativa, precisa che il mantenimento in vigore, fino a nuove disposizioni, dei prov-vedimenti emanati in base ai decreti-legge 23 novembre 1934, n. 41032/K, per la di-fesa degli istituti di credito e 23 novembre 1934. n. 81070/V, per la difesa delle casse rurali e le loro federazioni, š da intendersi disposto senza riguardo ai termini conte-nuti nei singoli provvedimenti. Tali termini sono quindi prorogati a tempo inde-terminato.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291, člena 6. Duce-jevega razglasa z dne 17. maja 1941-XIX, člena 6. kr. ukaza z dne 18. maja 1941-XIX, št 452, in člena 1. kr. ukaza z dne 7. junija 1941-XIX, št. 454, kakor tudi zakona z dne 10. januarja 1930. in pravilnika ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje bivše kraljevine Jugoslavije z dne 28. marca 1930., katerih slednja dva se nanašata na zatiranje nalezljivih bolezni in na cepljenje zoper nje,
glede na to, da se v ljubljanski občini endemična gnezdišča davice vztrajno ponavljajo,
smatrajoč za potrebno, da se odredi obveznost cepljenja zoper davico na ozemlju ljubljanske občine, in
po zaslišanju pokrajinskega šefa za zdravstvo in ravnatelja Higienskega zavoda odreja:
Člen 1. Cepljenje zoper davico je obvezno za otroke obojega spola med 18. mesecem in 10. letom starosti, bivajoče na ozemlju ljubljanske občine.
Člen 2. Zoper davico je treba cepiti z difteričnim cepivom, ki vsebuje najmanj 25 U. A na 1 cm3 in ki ne sme biti starejše od treh let.
Člen 3. Higienski zavod v Ljubljani oskrbi nakup anatoksina tiste kakovosti, ki jo predlaga mestno poglavarstvo ljubljansko.
Obvezno cepljenfe proti davici
v ljubljanski občini
Člen 4. Ce se uporablja difterični ana-toksin s 25 U. A., se praviloma dajeta dva podkožna vbrizga in sicer po 1 in 2 cm v razmaku 15—21 dni.
Ob morebitni potrebi profilakse je dovoljen, po presoji pokrajinskega zdravstvenega oblastva, še tretji vbrizg z 2 cm3 iste vrste cepiva, in to 6 mesecev ali eno leto po drugem vbrizgu.
Člen 5. Cepljenja so oproščeni, po presoji ravnatelja Higienskega zavoda v Ljubljani ali mestnega fizika ljubljanskega, otroci, ki so slabotni, limfatični, jetični. z ledvičnimi obolenji, ki bolujejo za eksu-dativno diatezo. na srcu in tisti, ki so že imeli davico ali bili cepljeni zoper davico.
Člen 6. Javno cepljenje je brezplačno in ga morajo opraviti občinski zdravniki.
Zasebni zdravniki smejo cepiti po naročilu otrokove rodbine, a vselej le po gornjih pogojih. O vsaki cepitvi morajo takoj, ko opravijo drugi vbrizg, poročati pismeno občinskemu zdravstvenemu uradu (mestnemu fizikatu) in pri tem navesti za otroka ime. priimek, očetovo ime in starost, izvor cepiva, uporabljeno metodo in število narejenih vbrizgov.
V takih primerih se cepivo lahko dobi iz zaloge 1'igienskega zavoda za plačilo samo nabavn... stroškov.
Člen 7. Občinski zdravstveni urad (mestni fizikat) mora imeti vse cepljence v točnem razvidu.
Člen 8. Za sprejem v klimatične kolonije in druge otroške skupnosti je potreben dokaz, da se je cepljenje opravilo vsaj en mesec pred prihodom v zavetišče.
Člen 9. Ljubljanskemu županu in ravnatelju Higienskega zavoda se poverja izvedba te naredbe in določitev kraja, dneva in ure. kjer in kdaj naj se opravlja cepljenje.
Člen 10. Osebe, ki imajo nad obvezniki cepljenja očetovsko oblast, varuštvo ali skrbstvo in vsi drugi, ki bi prekršili določbe te naredbe, se kaznujejo v denarju do L 1000.—.
Člen 11. Ta naredba stopi takoj v veljavo in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Visoki Komisar EMILIO GRAZIOLI
Preureditev motornih vozil na lesni plin
Upoštevajoč današnje stanje pogonskih sredstev, ki so v omejenem obsegu na razpolago, se priporoča vsem lastnikom osebnih in tovornih avtomobilov, da ukrenejo potrebno za čimprejšnjo predelavo teh motornih vozil na lesni plin.
Strokovna pojasnila v zadevi daje zani-mancem Urad za civilno motorizacijo Visokega komisarijata v Ljubljani, Gledališka ul. 11.
Pojasnilo o odlogu plačil za banke in zavarovalnice
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino radi pojasnitve nekaterih vprašanj interesentov glede uporabe Čl. 11. naredbe z dne 14. junija 1941-XIX, St. 44, ki vsebuje določbe o odlogu plačil za banke in zavarovalnice, določa natančneje, da je razumeti podaljšanje veljavnih odredb, izdanih na podstavi uredb z dne 23. novembra 1934., St. 41032/K o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upniKov in z dne 23. novembra 1934., št. 81070/V o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez, tako, da velja to poaaljšanje ne glede na roke. ki jih obsegajo posamezne odločbe. Ti roki so torej podaljšani za nedoločen čas.
Srečanje z italijanskimi vojaki
i fronti
na
Z ukrajinske fronte (italijanski sektor), 25. avgusta s Posebni dopisnik agencije Štefani poroča:
Prvega italijanskega vojaka siem srečal v bližini Buga. Srečal! sem jih na Madžarskem in v Rumuniji. v Besarabiji in Bukovini, toda srečanje z vojaki zmagovitih edinic, ki so imele čast pričeti pohod proti boljševiškim siilam, me je najbolj ganilo in s ponosom navdušilo, da sem Italijan. Kdor se je boril in tvegal in dali v težkih trenutkih sivojo kri za domovino, bo laž;e razumel, kaj pomeni za vernega Italijana srečanje z italijanskimi vojaki v Rusiji.
Italijanski vojaki se junaško in slavno bore. V Gondarju, v Marmariki drže v šahu nadmočnega sovražnika. Italijanski mornarji se bore na Atlantiku in v Sredozemlju, italijanski letalci prevladujejo nad sovražnikom v zraku in v Sredozemlju. Zdaj se pa vojaki, črne srajce in italijanski letalci bore tudi v Rusiji proti Sovjetom. Vsak Italijan naj izve, kakšnega pomena je italijansko sodelovanje v tej vojni. Na bojiščih Rusije sita dva velika naroda, nemški in italijanski, z zavezniki iz Madžarske, Rumunije in Finske ob navzočnosti slovaških čet in Francovih prostovoljcev iz Španije proti rdeči vojski.
Anglija in USA sita po uničenju komunističnih organizacij v svojih državah in po preganjanju in zapiranju komunistov in agentov kominterne sklenili trdno zvezo s Stalinom in mu hočeta pomagati, čeprav se ne ve, s kakšnimi sredstvi in uspehom. Churchill, Stalin in Roosevelt so živi simboli borbe proti evropskim narodom, ki se bore za svobodo in za pravičen mir. Fašistična Italija in nacistična Nemčija bosta odpravili vse politične paradokse, ki sta jih v zadnjem času v svojo korist iznašli Anglija in Zedinjene države.
Naj Anglija le še naprej ruši mir in prenaša borbo na druge fronte. Borbe potekajo sedaj od skrajnega severa do Črnega morja, od tropskega pasu do Atlantika, od Sredozemlja do žalostne meje AS-biona. Brez odmora se nadaljujejo operacije.
Oborožitev in oprema naših čet odlično ustreza potrebam tega vojnega pohoda. Odličen je borbeni duh naših čet. Tudi legije črnih srajc čakajo na to, da stopijo v borbo ob ostalih italijanskih oddelkih. Po težavnih marrih približevanja, po sodelovanju ob Bugu, v uničevalni bitki, pred osvojitvijo najvažnejših središč med Bugom in Nikolajevim, marširajo naše čete proti novim objektom. PoTaz sovražnika v Ukrajini je bil tako velik, da je treba prekoračiti na stotine kilometrov. Za množicami premikajočih se čet slede ne-številne kolone motornih vozil z vsem. kar je četam za življenje in borbo potrebno.
Italijanske .sile se bore z nemškimi za osvoboditev Evrope pred njenimi sovražniki. Dati hočejo Evropi in svetu nov red in novo pravico na podlagi tiste pravičnosti, ki jo je Bog dal ljudem dobre volje, da bi živeli v miru.
Portugalske čete na Azorih
Lisbona, 25. avg. u. V pehotni šoli v Ma-fri je bila prošle dni v prisotnosti podtaj-nika ministrstva za vojno izročena posebna zastava četam, ki odhajajo kot posadka za obrambo Azorskega otočja. To je v zad-njh tednih že šesti transport pehote na Azore.
Nemški novinarji v Rumuniji
Bukarešta, 25. avg. s. Sem je prispela skupina nemških novinarjev, ki so na studijskem potovanju po Romuniji. Bili so po raznih transilvanskih mestih v Sinaji, na rumunskem petrolejskem področju in v Moldaviji vse do Jasija. Bili so tudi na fronti v Moldaviji in Besarabiji. V Bukarešti jim je generalni tajnik propagandnega ministrstva priredij poseben sprejem, ki se ga je udeležilo mnogo zastopnikov rumunskega tiska ter nekaj višjih funkcionarjev propagandnega ministrstva. V Bu-kareSti bodo nemški novinarji ostali nekaj dpj. nakar es bodo vrnili v Berlin.
Švica omejuje živinorejo zaradi nemogočega
uvoza krme
Švica spada z Dansko in Holandsko med vodilne živinorejske države Evrope. Ta položaj Švice se opira sicer na zelo dobro urejeno planšarssko gospodarstvo, terja pa kljub temu tudi znaten uvoz krmilnega žita in močnih krm'I iz prekomorskih držav. Samo krmilnega žita je uvažala Švica po vrednosti prav toliko kakor pšenice za ljudsko prehrano. Onemogočenje tega uvoza zavoljo vojne na morju sili zdaj Švico kakor tudi Dansko in Holandsko v omejitev števila živine. Omejitev naj znaša po načrtu, ki ga je izdelal urad za medvojno prehrano, pri goveji živini 20°/'o in pri svinjah celo 50%.
Po štetju živine ob koncu aprila letos se je v prvem letu izvršila ena tretjina načrta. Omejitev števila živine je namreč preračunana na več let. Stanje goveje živine je bilo znižano za 6.5%, svinj pa za 20.5°/o. Znašalo je število goveje živine v aprilu 1941. leta 1,583.770 glav nasproti 1,694.632 glavam v istem času prejšmega leta. Je pa stan^ še kljub temu večje, kakor je bilo v letih 1936. in 1937. V teku lanskega leta je bilo okroglo 40.000 krav več zaklano kakor v povprečju prejšnih let. Kljub temu število krav niti od daleč ni v tolikšnem obsegu nazadovalo, v koli-kršnem se je zmanjšalo število za rejo določenih telet To ie najnižje stanje telet v zadnih 40 letih Število mladih vOlo-v pa se je nekoliko povečalo. To povečanje izvira od pomanjkanja tekočih pogonskih smovi, ki je dovedlo do tega, da se mora večati število voznih živali.
Še bolj kakor reja goved je bila reja svinj,v Švici odvisna od uvoza tujih krmil, zato se je število sivin j tudi mnogo huje zmanjšalo. Celotno število svinj v aprilu leta 1941. je znašalo 762.441 rilcev nasproti 958.671 rilcem v enakem času lanskega leta. Tudi pri reji svinj je vzgoja naraščaja spričo potrebe nadaljnje omejitve močno nazadovala. Število do dva meseca starih
dojenih prascev je padlo za 33.6°/», število ostalih do dva meseca s»tarih pascev za 41-3%, število plemenskih svinj pa za 37%>.
V celem je bilo zmanjšanje števila goved in svinj v preteklem letu večje kak ar v ustreznih obdobjih svetovne vojne, ker je pribava tujega žita in krme mnogo te-žavnejša, kakor je bila takrat.
Podobno kakor reja svinj je trpela tudi reja perutnine zavoljo pomanjkanja krme. Zato je njeno število v razdobju 1. 1940-41 tudi znatno padlo. Število kokoši se ie zmanjšalo od aprila leta 1940. do aprila leta 1941. za okroglo 900.000 kljunov ali za 19.3%. V aprilu leta 1941. so našteli 3,744.798 kokoši nasproti 4.641.351 v aprilu lanskega leta in nasproti 5,544.148 v enakem mesecu leta 1936. Stanje kokoši se ie tore; v razdobju let 1936. do 1940. znatno zmanjšalo. V aprilu 1. 1941. ie bilo 3.238.668 jajčaric aH 546.000 manj kakor leta 1940. Zavoljo znižanja števila jajčaric je znatno padla tudi produkcija jajc. Največ se je zmanjšalo število kokoši v perutninskih farmah, medtem ko se je reja kokoši pri kmetih le malo omejila. Število gosi in rac je padlo od leta 1936. za 43.6%. Leta 1940. so jih našteli še 28.300.
Kakor zakrivlja vojno gospodarstvo, da se mora sianie goved in svinj, pa tudi perutnine omejiti, obstoji na drugi strani stremljenje za povišanjem števila ovc in konj. Glede reje ovc poroča zvezni statistični urad. da se je njih celotno število izza leta 1936. povečalo za 21.600 na 197.700. Zavoljo pomanjkanja volne je zanimanje za rejo ovc znatno. Število v letu 1940. in v prvih mesecih leta 1941. podvrženih žrebet je blizu dvakrat tako veliko kakor v enakem razdobju leta 1939. Celotno število konj je znašalo v aprilu 1941. leta 144.200 nasproti 139.789 v aprilu leta 1936. Povišanje je torej še neznatno, v na-slednih letih pa bo najbrž močnejše.
Gospodarske vesti
Najvišje cene za spodnještajersko sadje in sočivje. Sef civilne uprave je predpisal novo določbo o najvišjih cenah na trgu. Novi fižol je po 0,32 RM kg, grah 0.37, kumarice za solato 0.18, za vlaganje (do 9 cm) 0.53, cvetača 0.46, ohrovt 0.08, zelje 0.07, hren ali redkev 0.91, buče 0.06, melan-cane 0.48, paprika po komadu 0.03, paradižniki 0.15 kg, marelice 0.65. breskve 0.65, čebula 0.21, špinača 0.33 RM itd.
= Maksimalna cena za riž v Argentini. Iz Buenos Airesa poročajo: Argentinska vlada je prepovedala izvoz riža zaradi malega pridelka, ki komaj zadošča za domače potrebe. Pridelek riža je bil namreč delno uničen zaradi poplav. Hkratu so bile določene tudi maksimalne cene za prodajo riža na drobno v domači državi. To je prvi ukrep Angentine v borbi proti naraščanju cen življenjskim potrebščinam. Istemu smotru služi tudi vladno imenovanje preskrbovalnega sveta, ki bo predvsem preučil, kateri uvozni predmeti se lahko nadomestijo z domačimi izdelki. Splošna njegova naloga pa je pobijanje brezposelnosti in zadržavanje naraščanja cen.
= Riž bodo pridelovali tudi v južni Italiji. Pridelovanje riža v Italiji se je omejevalo doslej samo na severne italijanske pokrajine okoli Milana, Pavi je, Vercellija in Novare, kjer so pogoji za namakanje ugodni. Pred nekaj leti so delali poskuse s pridelovanjem riža tudi v Kalabriji in na Siciliji, letos pa še v Apuliji. Ker so poskusi dobro uspeli in je dana možnost namakanja, se bo odslej riž prideloval na razsežnejšem ozemlju tudi v teh južnih pokrajinah,
= Prijava zunanjih dolgov v Srbiji. V Beogradu je bila izdana odredba, da se morajo prijaviti vsi zunanji dolgovi. Prijave morajo biti ločeno po deželah, vendar se bo ozemlje bivše Jugoslavije smatralo v tem primeru kot enota. Javiti je treba znesek, valuto, ime m bivališče tujega upnika, razen tega pa še vzrok, zakaj je dolg nastal, in tudi morda dogovorjeni plačilni rok.
= Nova podjetja v Srbiji. Kljub ranam, ki jih je vojna zadala Srbiji, se v tej deželi spet začenja buditi podjetnost. Storjeni so bili različni ukrepi, da se prepreči ustanavljanje tako imenovanih spekula-tivnih podjetij, češ da je treba delati, ne pa špekulirati. Največje možnosti nudi v tem oziru rudništvo. Mnogo zemskih zakladov prej niso izkoriščali, ker so bili spekulativni posli donosnejši. Nedavno sta začela obratovati dva premogovnika pri Arandjelovcu, izmed katerih je lastnica enega tamkajšna podružnica Šumadijske banke, drugega pa Delniška družba »Ople-nac« v Beogradu. V Beogradu je bila vpisana v trgovinski register zadruga za olje in milo, ki se imenuje »Belion«, zadruga z o. z. v Beogradu. Tudi ta zadruga ni čista trgovina, temveč namerava predelovati olja, oljne produkte in njih derivate za milo in druge kemične produkte.
= Zamenjava starih dinarskih bankovcev. Komisarsko vodstvo Srbske narodne banke se je izjavilo za pripravljeno, kljub že davno preteklemu zamenjalnemu roku zamenjavati beguncem stare dinarske bankovce do zneska 2000 dinarjev v zdaj veljavne bankovce.
= Sava do Zagreba plovna. Z izsušen jem savskih nižin, s čimer se bo pridobilo več kakor 20.000 oralov rodovitne zemlje, se bo izvedla tudi regulacija Save. S to regulacijo bo postala reka Sava do Zagreba plovna za manjše vlačilne čolne.
= Italijanski zakon o dohodnini se v Ljubljanski pokrajini zaenkrat ne uvede. »L'eco di Roma« prinaša izjavo pristojnega ministra, da se zakon o splošnem davku na dohodke zaenkrat ne bo uvedel na področju Ljubljanske pokrajine.
= Ariziranje židovskih trgovin v Hrvatski. Iz Zagreba poročajo: Cenitev židovskih trgovin, katerih vrednost znaša preko 200.000 kun, se je začela. Cenilni komisiji pripadata razen državnega zastopnika po en zastopnik delodajalcev in delojemalcev. Po končanem cenilnem delu se bo izvršil prenos židovskih trgovin v hrvatske roke. Pri trgovinah v vrednosti pod 200.000 kunami je arizacijski postopek po večini že zaključen.
= Nemški papir za Hrvatsko. Hrvatska ima le eno večjo tvomico papirja v Zagrebu, a nima nobene tvornice za izdelavo lepenke. Zadostna oskrba domačega gospodarstva s papirjem najrazličnejših vrst in z lepenko je torej nemogoča. Nedavno se je z nemško industrijo papirja sklenil sporazum, da bo zagrebška tvornica papirja izdelovala le določene vrste, medtem ko bo za ostalo potrebo Hrvatske po papirju in lepenki poskrbljeno z zadevnimi produkti z Nemčije.
Obnovite naročnino!
Iz Novega mesta
n— Novomeška nedelja. Oblačno jutrnje vreme ni napovedovalo sicer v letošnjem poletju vedno tako lepih in sončnih nedelj, vendar se je v teku dopoldneva vreme nekoliko izboljšalo in imeli smo prav lep in prijeten dopoldan. Potekel je v znamenju lahkoatletskega izbirnega mitinga, ki ga je priredil na novo preurejenem športnem prostoru na Loki marljivi »Elan«. Mitinga se je udeležilo lepo število tekmovalcev in tekmovalk, ki so letos prvič stopili pred javnost. Zanimivo tekmovanje si je ogledalo tudi precej gledalcev. Proti poldnevu pa se je vreme poslabšalo in oblačno nebo je dalo naslutiti dež, spričo česar so bile zelo slabo obiskane sicer tako priljubljene okoliške izletne točke. Edino Trška gora in Grčevje sta zabeležili večje število obiskovalcev, ki sedaj v pričakovanju bližnje trgatve v vedno večjem številu obiskujejo s prijatelji svoje zidanice. Zelo pa je pogrešalo prebivalstvo to nedeljo tako priljubljene nogometne prireditve in tudi kopalci in čolnarji zaradi slabega vremena niso mogli uživati blagodati Krke. Prav dobro pa je bil ponovno obiskan večerni promenadni koncert vojaške godbe v mestnem parku, katerega se stalno udeležuje vedno večja množica prijateljev glasbe.
n— Cerkveni koncert. Pod okriljem novomeškega okrajnega odbora Rdečega križa bo v začetku septembra velik dobrodelni koncert, na katerem bodo sodelovali združeni cerkveni pevski zbor mestne žup-ne in frančiškanske cerkve, novomeški salonski orkester in skladatelj g. prof. Matija Tome iz Ljubljane. Koncert bo v cerkvi in se bodo izvajale skladbe najznamenitejših skladateljev cerkvene glasbe, med drugim skladbe Gallusa-Petelina, Frescobal-dija, Wagnerja, Bacha, Franeka, od domačih pa Sattnerja, Premrla, Kimovca, Hlad-nika in drugih. Več skladb bo izvajal g. prof. Tome. To bo gotovo največji cerkveni koncert, kar jih je doslej bilo v Novem mestu. Te dni bodo vstopnice že v prodaji in priporočamo posebno okoliškim cerkvenim zborom in ljubiteljem lepega cerkvenega petja, da si jih takoj zagotovijo. čisti dobiček koncerta je namenjen za osirotele priseljence, zato upamo, da se bo prebivalstvo v častnem številu udeležilo te prireditve.
n— Nesreče. Na paši je padla pod kravo štiriletna Martina Turkova z Vrha. Krava je otroku zlomila levico. — Pri vožnji drv iz gozda se je 341etnemu posestniku Janezu Obari iz Birške vasi prevrnil voz in mu zlomil desno nogo. V Potovem vrhu pri šmihelu je pomagala pospravljati poljske pridelke štiriletna Ana štumflejeva. Domov grede je sedela na zvrhano naloženem vozu, na katerem pa se je odtrgala veriga in se je voz prevrnil ter pokopal otroka pod seboj, štumflejeva je dobila hude poškodbe na obrazu. — Ponesrečenci se zdravijo v Novem mestu.
n— v soboto in nedeljo bo v Novem mestu športni dan, na katerem se bo med drugim letos tudi prvič odigralo pokalno nogometno prvenstvo Dolenjskega. Po dosedanjih prijavah se bodo spoprijela za naslov dolenjskega nogometnega prvaka izbrana moštva Kočevja, Ribnice, črnomi lja in Metlike.
podmornice ¥
Znano je, pravi »Kolnische Zeitung«, da je italijanska pomorska sila obsežena v vojnih ladjah običajnega tipa in poleg njih v treh novih vrstah orožja: v torpednih letalih, brzih čolnih in podmornicah. V razmeroma stisnjenem prostoru Sredozemlja je v prvi vrsti potrebna okretnost in brzina. Temu namenu služijo torpedna letala in brzi čolni, ,katerih uspehi v vseh treh sredozemskih predelih so dovolj znani. Italijanske podmornice so pa imele v pričetku vojne nalogo, da rušijo angleško prvenstvo v Sredozemlju. Njihova izgradnja je obsežna. Leta 1935. je Italija štela 105 podmornic nasproti 53 angleškim, 85 francoskim, 64 japonskim in 51 ameriškim. Kadar so na Angleškem razpravljali o razmerju sil v Sredozemlju, so predvsem opozarjali na italijanske podmornice, ki so zaradi široko raztresenih oporišč posebno nevarne.
Po več kakor enem letu vojne v Sredozemlju gleda Italija na uspehe tega svojega orožja. Ali so bili pričakovani uspehi doseženi ? Pomorsko ministrstvo v Rimu je v odgovor pokazalo na nekatera dejstva, čeprav je zlasti na tem področju treba z vojaških razlogov mnogo previdnosti. Splošno je znano, da so prav italijanske podmornice prisilile angleško trgovsko plovbo v Sredozemlju, da se je preuredila z velikimi stroški. To se pravi: ustvariti je morala konvoje in izbrati daljše poti, prisiljena je bila k vožnji ob obalah tistih dežel, ki pripadajo nevtralnim državam ali britskemu imperiju. Pogostokrat je bi so treba angleške transporte poslati na dolgo pot vzdolž Afrike, število konvojev in ranljivost trgovskih ladij je omogočila številne uspehe, čeprav se je tudi angleška obramba stalno večala in čeprav pozornost Sredozemskega morja posebno ograža kretanj* podmornic. Toda podmornice so pokrenile borbo tudi proti vojnim ladjam. To je bila naloga, ki zahteva — kar v Rimu posebno r.aglašajo — ne samo mnogo poguma, marveč mnogo tehničnega znanja, saj verno, kako so" angleške ladje opremljene z obrambnimi pripravami in kako naglo se gibljejo. Bilo je kljub temu torpediranih najmanj 27 sovražnih ladij, med njimi pet podmornic. Z napadi angleških podmornic pa je italijanska mornarica izgubila le tri edinice, in sicer neko torpedovko in dve podmornici. Primerjava teh dveh uradnih podatkov najbolje kaže, kako je treba vrednotiti uspehe italijanskih podmornic, tembolj, ker so italijanske vojne ladje stalno na poti, da posredno ali neposredno va-
U jetniki ln ujetnice
Tržaški »Piccolo« je v svoji nedeljski številki objavil zanimiv razgovor z nekim italijanskim novinarjem, ki se je nedavno vrnil iz Ukrajine, kjer je iz neposredne bližine opazoval operacije zaveznikov. Aa vprašanje, kakšen vtis napravljajo ruski ujetniki, ki padajo Nemcem in zaveznikom v roke, in kaj pripovedujejo, je novinar odvrnil:
—	Kaj da ruski ujetniki pripovedujejo? Tisti, ki bi lahko kaj več po\'edali, so oficirji, toda težko jih je prepoznati med moštvom, ker pred predajo skoraj zmerom odstranijo znake svojega čina. Vsi govore malo, zelo malo. Eden izmed redkih uspehov boljševiškega režima je, da je vse svoje skrbi posvetil vojski. Sovjetski vojaki so mešanica narodov in ras. prav takšen je njihov jezik. Vendar vsi bolj ali manj govore tudi ruski. Neredko pa se iz njihovih ust čuje v odgovor tudi nemščina. In iakrai je človek lahko gotov, da njihove besede ne bodo slavospevi boljševizmu. Tisti, ki govore, skoraj zmerom izjavljajo eno in isto: da niso mislih, da bi bili Nemci in njihovi zavezniki, kakršni so. Mislili so, da so oni sami, rdeči, močni, nepremagljivi. civilizirani, pametni. Pa težko jih je poslušati, ker se boje, da bi njihova imena prišla ruskim oblantvom na uho in bi njihove družine potem trpele. Po večini so hladni, apatični, z duhom odsotni, ponižni. Malo nemških vojakov je treba, da tisoče ujetnikov drže v redu. Pa tudi med seboj malo govore. Kadar jedo, jedo malomarno, kakor da bi hoteli zadržati okus zalogaja. Kakšne misli se bude v njih, ostane skrivnost,
—	Ženske med njimi pa so še trše, ostrejše, še bolj zaprte. Te rdeče ujetnice so v rdeči vojski izvrševale najrazličnejše funkcije, od usmiljenke do prostovoljke v oklopnem vozu. Kadar govore, kažejo neko kulturo — med njimi so študentke, di-plomiranke, doktorice. Po obleki — plašč, bluza, hlače, škornji — pa se prav nič ne razlikujejo od moških. Kakor je videti, imajo o boljševiški civilizaciji zelo spoštljivo sodbo in ironizirajo našo. Je to stara oblika ruske »inteligence«. predelane za komunistično porabo in konzum.
rujejo italijansko trgovsko plovbo in transporte. Razen omenjenega je bilo najmanj 18 angleških podmornic v Sredozemlju potopljenih z drugimi vojnimi sredstvi.
Učinkovitost italijanskih podmornic pa s tem še ni docela zajeta. Večje podmornice, namenjene za Atlantik, so nastopale v Rdečem morju, v Indijskem oceanu, predvsem pa v Atlantiku. Italijanska vojna poročila so objavila, kolikšen delež pripada italijanskim velikim podmornicam pri protibloka-di. Po podrobnejših podatkih so italijanske podmornice na dolgem križarjenju po Atlantiku potopile kakih 500.000 ton angleških trgovskih ladij. To je uspeh, ki je spričo števila italijanskih podmornic in
spričo navigacijske tehnike, ki je na Oceanu za italijanske navade nekoliko težav-nejša, upoštevanja vreden, saj kaže polno tveganje moštva. Nekajkrat, posebno po vrnitvi italijanskih podmornic iz Rdečega morja — ko je padla Masava — je javnost zvedela, koliko napora, pomanjkanja in nevarnosti morajo prestati oficirji in moštvo italijanskih podmornic. S tem je bilo izpričano njihovo tveganje in tehnično znanje. Imena in junaštva, ki so med italijanskim narodom znana, so že zdaj splošno občudovana. Vendar bo šele po zaključku vojne mogoče objaviti podrobnosti, ki bodo opisale celotni obseg delovanja italijanskih podmornic v veliki vojni.
Živahna nedelja na Dolenjskem
Tujski promet se razvija v znamenju novega življenjskega stika med kmetom in meščanom
Trebnje, 25. avgusta
Po večdnevnem neprestanem deževju, ki so ga mestoma spremljale tudi nevihte in ki je prizadejalo mnogo škode vsej rasti na poljih se je v soboto popoldne zjasnilo in dobili smo najlepše vreme o katerem doleniski kmet sodi, da bo zdaj držalo. Zato je včerajšnja lena nedelja privabila na Dolenjsko množico izletnikov, ki so preplavili vse naše izletniške kraje; mnogi pa so prodrli v vasi. kamor še ni stopila noga meščana in od koder so se z napolnjenimi nahrbtniki zadovoljni vračali. Dolenjska je zadnji čas postala eldo-rado in zatočišče tisočev in tisočev izletnikov vseh vrst, ki počasi spoznavajo, da postaja ta del naše pokrajine važen či-nitelj v tujsko-promutnem pogledu, zlasti pa prihaja naša Dolenjska v poštev glede priboljškov za prehrano, če ne že za pre-
hrano sploh. Se bolj kot ljubljanski meščani občuti to dolenjski kmet, ki je Dii vedno ustrežljiv m gostoljuben. Takšen je zdaj tujski promet v našem dolenjskem podeželju in meščan in kmet sta zadovoljna, ko ju je vendar potreba privedla do spoznanja, da drug drugemu lahko koristita.
Med izletniškimi kraji so včeraj izletniki obiskali predvsem Polževo, Čatež, Primskovo, Trebnje in tri dolenjska letovišča v mirenski dolini: Mirno, Št. Rupert in Mokronog, medtem ko so drugi izredni izletniki popotovali od vasi do vasi. Prvi in slednji so se zadovoljni vračaili iz naših (letovišč in kmetov ter sta prenapolnjeni dolenjec in turist le s težavo potegnila nasičene žertodčke in nabasane nahrbtnike gori v Ljubljano.
Lahka je za dobrega mornarja pot čez Ocean
Kako Je kapitan Albertini rešil svoj parnik iz Brazilije
v Evropo
Benetke, 25. avgusta
Te dni se je vrnil preko Oceana kapitan dolge plovbe Vittorio Albertini, ki ga je bil pričetek vojne zatekel na poti proti Buenos Airesu, ker je bil po pogodbi namenjen s tovorom v eno izmed brazilskih luk. Parnik je bil že star — kapitan ga v svojem šegavem pripovedovanju imenuje *carretta« t voz na dve kolesi), od koder prihaja naša zca .ljivka »koreta« — a mornarji sami sc bili s poveljnikom vred po večin, mlaca, krepki fantje in možje, ki so se prav nejevoljni vdali v usodo brezdelnega, dolgočasnega življenja v zavetju južnoameriške luke. Nič manj ko 14 mesecev so ostali tam, nato pa je kapitan Albertini tvegal poizkus, da se na lastne oči prepriča, ali je angleška blokada na morju v resnici tako stoodstotna, kakor dan za dnem zatrjujejo angleške radio oddaje. Odpravil se je s svojim parnikom na pot in po 32 dneh vožnje je brez vsakršne nezgode dosegel luko v eni izmed prijateljskih držav tostran Oceana. O svojem uspelem podvigu je v Benetkah, kamor je prišel k svoji družini na kratek oddih, pripovedoval:
— Bilo je v soboto zvečer, ko smo zapustili neko luko v Južni Ameriki in moji fantje so bili skoraj slabe volje, da ne bodo mogli nedeljskih ur veselo prebiti na kopnem. Slabi volji pa se je pridružila skrb, kakšne dogodivščine nas kaj čakajo na morju s »koreto«, ki je plula v polževem tempu. Pa ta zaskrbljenost se nas je držala samo od začetka, zakaj na širokem morju je bil sleherni izmed nas, ne da bi mu bilo treba kaj posebej naročati, neprestano na preži, ali se ni kaj zganilo na obzorju. Tako smo pluli iz dneva v dan, ne da bi bilo duha in sluha o Angležih. Nekajkrat smo res zagledali parnike v daljavi, a nihče se ni zmenil za nas. Zvesto smo sledili ves čas uradnim poročilom osnih držav z bojišč. Težko natovorjeni, kakor smo bili, smo 32. dan slavnostno zapluli v prijateljski pristan. Bilo nam je pri srcu, kakor da smo stopili čez domači prag.
Ko so ga na koncu vprašali, ali namerava po odpravljenem dopustu na morje nazaj, je kapitan Albertini z ravnodušnostjo, kakršna je značilna za vsakega resničnega pomorščaka, odvrnil, da se to samo po sebi razume. In pristavil je še, da je tam, kjer je riziko največji, plovba največji užitek.
Odločno čiščenje na Hrvatskem
Nove določbe o ustaših — Zatiranje komunistov
Zagreb, 25. avg.
Poročali smo, da je poglavnik dr. Ante Paveiič velel ustanoviti posebno sodišče za ustaše. Predpisal je obenem najstrožje kazni in odredil zaporo nadaljnjega sprejema v ustaško milico, da se preprečijo vsakršne zlorabe ustaškega zaupanja. Posebno važna pa je nova naredba. ki jo je pravkar izdal ustaški glavni štab v Zagrebu. Naredba določa predvsem, da smejo ustaško uniformo nositi samo člani poglavnikove telesne garde, nadalje pripadniki aktivne ustaške milice ln člani 13. visokošolskega ustaškega bataljona. Nihče izmed teh pa ne sme nastopati posamič, marveč samo v skupini. Nevojaške ustaške uniforme smejo nositi samo državni funkcionarji, poverjeniki glavnega ustaškega štaba in člani ustaškega nadzorstva. Uniformo ustaške delovne službe lahko nosi samo poveljnik delovne službe. Naredba izrecno poudarja, da Izvršuje uradno oblast na Hrvatskem samo državno oblastvo. Notranje ministrstvo bo vse to strogo nadzorovalo.
Za primer strogega nastopanja zoper kršilce ustaškega zaupanja navajajo hrvatski in po njih tudi nemški listi, da so bili v Sarajevu ustreljeni štirje ustaši, ki so nastopali na lastno pest kot uradni organi
in so nekaterim ujetnikom v preiskovalnem zaporu »storili silo«, kakor to stoji v uradni objavi. V zvezi s to eksemplarično kaznijo, pravi uradna objava, se opozarja vsa javnost, da ustaši niso nikakšni izvrševal-ni organi. Vsakogar, ki bi se za takega izdajal, je treba takoj izročiti prvi policijski ali orožniški postaji. Drugi primer, ki ga navajajo hrvatski listi, je naslednji: Ustaš Ivan Topljak je vršil dolžnosti sodnika pri izrednem sodišču v Bjelovaru. Ker pa se je pregrešil, je bil takoj odstavljen, na njegovo mesto pa je bil imenovan sodni pristav dr. Kambič.
čiščenje se nadaljuje po vsem Hrvatskem. Zadnje dni so prispela v Zagreb uradna poročila, da je posameznim oddelkom hrvatske vojske in ustaške milice uspelo poloviti na odsekih, ki so jim bili odkazani, posamezne komunistične čete. železniški promet po dolini Vrbasa, kjer je bilo največ motenj na progi, je spet v redu.
Uradna objava nadalje navaja, da so skupine komunistov in četnikov dne 2., 3. in 9. avgusta ponovno napadle vasi Vrtoče, Krujuše m Lastvo v Liki. Zažgale so nekatere hiše in pokončale več hrvatskih prebivalcev, med njimi tudi žene in otroke. Krujuškega župnika so komunisti pokon-
La costruzione del bagno pubblico a Kolezija progredlsce rapidamente. D bacino minore per i non-nuotatori e quasi completato. Ora si costruiscono le fondamenta in cemento del bacino maggiore che si vede sulla fotografia. — Gradnja novega kopališča v Koleziji napreduje. Zdaj grade oba bazena. Mali bazen za neplavaoe je že skoraj dovršen. Zdaj zidajo betonske temelje za veliki bazen, ki ga kaz6
slika.
čali z noži, nato pa so obglavljeno truplo vrgli v cerkev in jo zažgali. Nadalje pravi poročilo, da so nekateri vaščani zgoreli v hišah. Hrvatska vojska je bila poklicana na pomoč in je zajela del komunistov in četnikov, ki so zbežali proti Kordunu. Po kratki bitki je vojska obkrožila 180 ujetnikov, ki so bili po prekem sodu takoj na mestu ustreljeni.
V Zagrebu je zbudila posebno pozornost smrtna obsodba nad kanonikom dr. Pavlom Lončarjem. Bil je obtožen, da je vršil državi sovražno propagando proti ustaškemu pokretu in da je žalil poglavnika. Prvikrat je moral stopiti pred izredno sodišče višji duhovnik in prvikrat se je proti njemu uveljavil zakon z vso strogostjo. Hrvatski in tudi nemški listi naglašajo, da se je to
zgodilo še prav posebno zato, da bodo po-svarjeni nasprotniki režima v klerikalnem taboru. Kanonik dr. Pavel Lončar je bil obsojen na smrt, toda po odredbi pravosodnega ministra se je kazen omilila na 20-letno ječo.
Zagrebški veliki župan je izdal posebno tiralico zoper četnike in komuniste, ki so se skrivali v nekem gozdu v okolišu znane občine Sesvete, uro daleč od Zagreba. Dne 19. avgusta je bila v imenovanem gozdu opažena skupina kakih 10 četnikov, ki je iz zasede streljala na orožnike. Nevarna četa se je umaknila pred zasledovalci nekaj dalje v zagrebško pogorje, je pa nevarnost, da se bo spet približala. Veliki župan je za polovljenje ali pokončanje Čete razpisal nagrado 10.000 kun.
a opermi s^cr •• •
Sobota ob enajstih dopoldne, pod kostanji za opero. Na oglas operne uprave se je zbrala tam gruča dam in gospodov po svoje »pripravljenih v bodoči sezoni sodelovati v opernem zboru«. Med njimi so dva ali trije z one pevske tekme, gospod v hlačah iz sivega blaga in gospodična, učiteljica ali kaj, ki je bila nekoč moja sopotnica v avtobusu skozi Savinjsko dolino. Takrat sva se pogovarjala o hmelju, danes bi se o operi in petju, pa se nisva, ker sem sodil, da me je izgubila iz spomina zakaj dekleta imajo navadno slab spomin...
»Oprostite, kje se je treba javiti za operni zbor?« priskaklja k meni mala okrogla gospodična.
»Potrpite. gospodična, in počakajte z menoj vred!«
Število čakajočih po malem še raste. Ko je dosežena številka nekaj čez dvajset, se povzpnemo v druge nadstropje — spet na majhno čakanje — eni počasneje, drugi hitreje, kakor da velja tudi tukaj danes tako trdno pravilo: kdor prej pride, prej melje...
Izza zaprtih vrat je slišati brenkanje po klavirju- C-dur skala, nekaj akordov, prav za prav nič posebnega, toda vendar vabeče.
Slednjič se odpro tudi ta vrata — ne čisto na stežaj, zakaj mnogo je poklicanih, a malo bo izvoljenih. Spoštljivo in vdano stopimo v pevsko sobo. Njen duh po starinah, njen interieur — oguljeni in izrabljeni obešalniki, omare >n stoli — hrepeni po novem redu. Za uvod nekaj besed gospoda ravnatelja, potem pa gospoda zboro-vodje:
»Ali je med damami kak alt?«
Ženski svet se zgane. Prva se opogumi tista moja bivša sopotnica. Z ljubko pesmijo: »Dekle, daj mi rož rudečih«, si pri-poje vstop v zbor.
V pomanjkanju eksotičnih glasov se vprašanje zopet glasi:
»Še kaj altov?«
Pred klavir stopi gospodična in nekaj zapo je. Ali kakor da poje spovedniku...
»Korajžno, močneje,« jo bodri zborovodja.
»Saj smo vsi enaki,« dostavi gospod v oficirskih hlačah.
Trije živahni gospodje pa smeje žvečijo mentolne bonbone; zakaj, — že veddl
»Je mogoče med gospodi kak tenor?«
Mlad gospod, morda abiturient. morda akademik, se javi in temperamentno zapoje: S'noč pa dav'___Prijeten tenorček,
le škoda, da ni šolan. Takoj za njim hoče nekdo osvojiti gospoda zborovodjo z znano arijo iz »Rigoletta«, naslednji pa z »Zabu-čaie gore«... Toda — tresle se gore, rodila se je miš!
Peti gospod se predstavi z notami. »Pod cipreso rad bi v grobu spaval« — se glasi
Ignac Koprivec:
Klopotci so se oglasili
Zunaj je rahlo deževalo. Uspavajoče, kakor da bi šepetala mikavno pripovedko o zlatih časih, je šumela po žlebovih kapni-ca. Zdaj pa zdaj je voda zaklokotala nekje spodaj ob izlivu zagoltala, pljuskni-la. a se je spet umirila ter rahlo curila po žlebu.
Zdaj pa zdaj je zemlja na vrtu prezajo-če jeknila. Zafrfralo je v kakšni krtini, kakor da bi se zemlja pritoževala nad preobiljem deževja, ki ga je sipalo avgusto-vo nebo nanjo že tretji dan. Časih se je pa na kakšni gredi povesil zeljni list ter razlil vodo iz svoje pazduhe na prst pod seboj. Zablestela je med razmočenim grud-jem ter se razlila na vse strani.
Gregor Zadravec je slonel na oknu predmestnega hrama, v katerem je našel zatočišče zase in za družino. Podpiral si je glavo z dlanmi ter brodil z očmi po z meglami zastrti noči, ki je težko pritiskala na mesto s svojimi mogočnimi, sem in tja se prepeljavajočimi oblaki, izpod katerih je časih pogledal za hipec mesec. Ni mogel spati. Sredi noči so ga misli vzdramile iz sna in ni se jih več mogel otresti. Kakor da že dolgo ni mislil, se mu je zdelo. Kot da se je dvignilo v njegovi duši vse zatajeno, nedomišljeno, vse, kar je bil spravil tja, da bi ga ne vznemirjalo podnevi, ko mora kramljati z otroki, ko mora tolažiti ženo in ko se mora šaliti z znanci, s katerimi se srečuje na ulicah ali pa na d£lu.
Odkar je pred tremi meseci zapustil svoj dom ter si poiskal gostoljubja tod, se še ni bavil tako živo s tem, kar je bilo in kar ga zdaj obdaja. Seveda je čutil razlike v načinu življenja, v omejevanju prostosti, svobode, v razmerju do okolice, vse to je ugotavljal in vse to ga je tudi bolelo, ali bolečina je bila zgolj vnanja. Ko ga je spoznanje udarilo v obraz, ga je obšel občutek bolečine, ki je pa naglo minil, to noč pa je dal vse, kar je doživel poslednji čas, pod nož razmišljanja in zapekla ga je duša, zaskelelo ga je srce. Misli na dom so mu jele broditi po glavi, slike o domačih krajih so mu zaplesale pred očmi. Postal je buden popolnoma. Postelja se mu je za-studila, da ni mogel vzdržati v nji in moral je stopiti k oknu. Pogled na neprijazno, sivkasto umazano noč mu je otožne misli še povečal in tako Je slonel zdaj na oknu ko otrok, ki so ga iztrgali iz pravljičnega sveta ter mu dah v dlani kamen namestu sladkarij in cekinov.
Gregor Zadravec si Je zakrival oči ss dlanmi, da bi se obranil mračnih slik, ki so se plazile proti njemu lz noči. Kakor da kliče dom, kakor da duša hrepeni po domu, se mu Je zdelo. Samo pogledal bi rad, če je ostalo tam vse kakor je bilo. če je Se v hlevu njegova živina, če je po-žeta in spravljena pšenica, če so podprte v sadovnjaku jablane, katerih vejevje se mora šibiti pod" težo sadja, kakor Je kazalo že spomladi. Rad bi samo pogledal, če Je v Sopniku dovolj slame za pokritje vintča-rije v Zasadih; rad bi ugotovil, Če je ostalo v pivnici vino. Pred Štirimi leti je kupil gorico ¥ Zasadih. Nekaj let je delal noč
in dan, da je zbral za gorico denar. Skoraj vso trto je moral zasaditi na novo, zato bi rad pogledal, kako trta uspeva, če jo je kdo pravilno oškropil, požveplal, zasadil kolje, jo otrebil divjakov.
»Kristus, kako lepo mora biti zdaj doma!« je šepnil nenadno, a se je prestrašeno ozrl po sobi, kakor bi se bal, da se prebude otroci ali žena. Spet je zatisnil oči in val misli ga je ponesel domov v Slovenske gorice. Dolgo je hodii po belih cestah, poslušal šelest listja na visokih jag-nedih, kokotanje vode po jarkih in pljuskanje mlinskih koles na potokih, nato se je pa ustavil na Bišečkem vrhu, odkoder si je hotel ogledati svojo domačijo, ki je ležala v dolinici, stisnjena ob gozd. Najprej si jo je hotel ogledati od daleč, šele čez čas bi stopil k nji, sedel na podstenja ter se spočil pod njenim kapom. Globlje in globlje se je ugrezel v predstave o domu, prividi so rasli pred nJim, skrbi, vsakdanjost, žalost so padali z njega in srce Je začutilo stik z domom. Sedel je na sep Ku-harjeve gorice ln se ozrl po poljih. Bil je čudovit dan. je sijalo sonce, kakor sije pač v poletju, še je zemlja izžarevala vročino. kakor jo izžareva v avgustu; ali v ozračju je bilo že nekaj skrivnostnega: milega, materinsko opojnega, po jesenskih sapah dišečega, nekaj, česar ni moeroče opredeliti, o čemer ni mogoče govoriti.
Gozdovi so jeli rumeneti. Kakor da kaplja nanje čisto zlato, je bilo videti. Ajda se je polagoma razcvetala. Tu pa tam je bilo pogrnjeno njeno cvetje čez ogone kakor bela rjuha, ki jo nežno giblje veter. Proso je rumenelo. Mogočno, pedenj dolgo
klasje se je vesilo k tlom; repa je tipala s svojo zeljo po temnem grudju; koruza je dobivala žolto barvo, lasje vrhu klasja pa so že temneli. Krompir je sivel in sadno drevje je jelo odmetavati svoj sad. Sveže poškropljene gorice so bleščale v soncu ko prelomljen bron, na sepih pred pivnicami pa so tičali na visokih drogovih mogočni klopotci. Pravkar so jih morali gospodarji posaditi na drogove, kakor se je Gregorju zdelo. Tu pa tam se je še spuščal z droga po redkih klinih kak človek Zatikal si je predpasnik za pas, nekaj godrnjal, si popravljal kladivo v dlaneh in lezel nižje, dokler ni skočil na tla. Nenadno je potegnil s severa nekoliko močnejši veter. Perutnice klopotcev so se zavrtele, gredlji so zaškripali. Top, top! so udarili maeliči neodločno, sunkovito. Nato si je pa veter naravnal klopotec kakor je treba in maeliči so zadrdrali divje po glasilnih deskah.
Gregor je vstal. Nekam toplo mu je postalo pri srcu. Opojna radost mu je zalila notranjost; občutki, kakršne ima človek le ob velikih dogodkih, so ga obšli. Kakor da se v njem vse taja od topline, se mu je zdelo, še malo in snel bi klobuk kakor ob zvonjenju. To nI bilo navadno drdranje, to je bila pesem, čudovita himna, mogočna melodija z opojnimi akordi, ki prihajajo iz čudnega godala. Od vseh strani so se razlegali ti glasovi, čez sanjave griče so prihajali, čez otožno zamišljene dolinice, drveli so čez cerkve Sv. Trojice in Antona, Andraža, Bolfenka, Jurija, Tomaža ter se zlivali v nekaj nedopovednega, redkega, le Slovenskim goricam lastnega. Družili so se z žvenketanjem kos koscev, ki so kosili
njegova lepa pesem. Glas mu je šolan, sprejem zajamčen!
»Kak prvi bas?« zanima zborovodjo.
Prvi se javi gospod s hlačami iz sivega blaga: »Kje so tiste stezice?« Uspeh mu morda ne uide, zato odda svoj naslov. Vrnivši se potoži, da pri vojakih nikoli ni ime! treme...
Še nekdo se javi z notami. Iz njegove pesmi sem si zapomnil besede: »Oj, deklice, zdaj me poglejte!« Morda ga bodo res gledale v opernem zboru ...
In spet eden z notami. Trenutek operetnega nastopa: »Daleko m'je moi zabičaj«, in do gospodovega sprejema v zbor ni daleč.
Po obrazu sodeč je medtem postalo neki gospodični žal, da ni pela bolj — sprejem! jivo..<■
Gospod zborovodja postane radoveden:
»Ali je med damami kak dober (s poudarkom) sopran?«
Za vrata se skrije rjava gospodična v rdečem. Zakaj rajši ni rekel slab sopran, danes so ljudje vendar tako skromni! Vseeno se opogumi že omenjena mala okrogla gospodična. Nekaj o »Jutranji zarji« bi rada stisnila iz svojega grla; pa ne uspe, čeprav je dala nogo skoraj na klavir...
Potem poskusi ena a la sevdah: »Rože je na vrtu plela«. Škoda.
Proti koncu še ena prleška — dobro, toda za danes še ne, morda za drugič.
Na koncu osvoji zborovodjo in poslušalce neka dama v vijoličastem z neko klasično pesmijo. Danes neznana, jutri vsem znana. Stavim — njeno ime bo še brati na opernih programih.
Gospod zborovodja bi rad še kak drugi bas. Pa ni treba, ker potrebuje gospod samo druge basove. Med nami jih ni, morda ga kje srečamo, upa gospod dirigent. Morda...
Jaz ga nisem Sel iskat. Pač pa sem se vrnil k pisalni mizi, od tam pa v uredništvo...	Grob.
Vojak je sedel na klopici v parku. Mimo je prišel tovariš: »Kaj pa delaš tu, tovariš?«
»Opazujem naravne lepote.«
»Tako? Ali jih je šlo že dosti mimo?« *
Meščan je tekel čez travnik: »Ali dospem še do vlaka ob petih, če stečem preko travnika?«
Kmet je pokimal: »če vas opazi bik, dospete pravočasno celo še do vlaka ob
štirih!«
Obnovite naročnino!
otavo; spajali so se s tihim šepetom ljudi, s trudnim mrmranjem otrok, z mukanjem živine. Bilo je podoba, da oznanjajo svetu vse tisto, kar vidijo krog sebe, kar čuje jo in dojemajo. Ko da se zliva v ta jek vsa bit, vse življenje Slovenskih goric.
Gregorju se je zdelo, da č.uje vse to prvič. Slutil je, da prodira v nekaj skrivnostnega, malo komu znanega. Pogled mu je obstal na nečem, kar je dano gledati le onemu, ki je zapustil dom in zdaj hrepeni po njem iz tujine. »O zemlja, draga zemlja! Kakor čudo božje si!« je vzkliknil Gregor. »Menda nimaš para na svetu!«
V svoji zamaknjenosti je govoril na glas in žena se je zbudila. Plašno je vprašala, kaj se godi. Gregor se je osvestil. V trenutku je bilo v njem porušene vse, kar ga je bilo še pravkar opajalo. Prenehali so drdrati klopotci, prenehalo je švistenje kos, zginiti so gozdovi, travniki, polja in drobni ljubki hrami, zginila je lepota, gorice, pivnica. Revščina, v kateri je živel, mu je zavela v obraz in dotik z njo ga je stresel, da mu je srce zastalo. Nenadno se mu je zazdela njegova notranjost tako prazna, tako zapuščena. Zaprl je okno ter se odvlekel k ležišču sključen in skrušen, kakor da bi bil napravil zločin. Molče je legel k ženi ter prisluhni šumenju dežja, ki je padal enakomerno, uspavajoče.
VOJAŠKA
»Kak mora biti vojak, če hoče biti pokopan z vsemi vojaškimi častmi?« »Mrtev, gospod stotnik!«
Tihi ocean
Tihi ali Veliki ocean, ki utegne v tej ■vojni dobiti še ogromno vlogo z oziram na čedalje bolj rastočo napetost med Japonsko m anglosaškimi deželami, je največji in v sebi najbolj zaključeni vodni prostor na zemlji. S svojimi 165 milijoni štirjaških kilometrov zavzema skoraj tretjino zemeljske površine. Večji je nego oba ostala velika oceana sikupaj, tudi večji nego vsa zemeljska kopnina. Azija in Evropa skupaj predstavljata z vsemi svojimi otoki man; nego tretjino celotne površine Tihega oceana.
Ker spremljajo njegove obale na vseh straneh visoke gorske verige, ki otežujejo dostop do dežel v ozadju, in sicer v ameriške in azijske isto tako kakor v avstralske dežele, lahko govorimo o Tihem oceanu kot zemeljski polovici, ki obdaja manjšo, notranjo atlantsko-indi jsko polovico. Človeštvu v tej manjši polovici se predstavlja Tihi ocean kot nekaj kar je izven njenega območja kot nekaj tujega. Tudi s svojo povprečno globino 4280 m Tihi ocean daleč prekaša ostala oceana in samo ob sebi umevno je. da ju prekaša tudi s svojimi največjimi globinami ki merijo v Filipinskem »jarku« nad 10 km. Takšni jarki s silnimi globinami spremljajo njegova obrobna gorovja tako na vzhodu, kakor na zapadu. Ko je Portugalec Magelhaes (Magellan) po tritedenski vožnji sko^i preliv, ki nosi danes njegovo ime. dospel v to orjaško vodno kotlino in jo je potem v nadaljnjih 110 dneh za čudo brez vsakega viharja preplul do Filipinov, ne da bi do njih našel en sam otok. je razkril človeštvu cdlo poloblo. To :e bilo v letih 1520 do 1521. Veliki ocean je prejel tedaj svoje ©bičajnejše ime »Tihi ocean« (Pacifik), čeprav si lahko mislimo, da divjajo po njem. seveda tudi najstrašnejši viharji na zemlji. Spomnimo se samo tajfunov ob njegovih zapadnih, to je daljnovzhodnih obalah.
Širno vedno površino prekinjajo nešteti otoki, koralniki in vulkani, ki predstavljajo vsi skupaj v orjaškem prostoru samo neznatno kopnino. Samo v otočju Pavmotu je kakšnih sedemdeset koral nikov, ki pa dajejo vsi skupaj komaj 1000 štirijaških kilometrov suhe zemlje. Vullkanski Havaj, ki je v prometnem pogledu tako važen, obsega komaj 12.000 štirijaških kilometrov, Celinski otoki ob pacifiških obalah spadajo seveda med največje na zemlji, zlasti Sund-ski ototki, japonski otok Hondo in Nova Zelandija pred Avstralijo. Ti veliki otoki so pa le drobci razbitih in večinoma potopljenih robnih področij celin. Predstavljajo najboljša izhodišča za izkoriščanje Tihega oceana, toda nobenih pravih središč, s katerih bi ga bilo mogoče obvladati. Samo japonsko cesarstvo, ki se razprostira od Kurilov blizu tečajnika do Karolinov in Maršalskih otokov ob ravniku, to je v dolžino nad 50 sporednikov aili skoraj 6000 km, ima prevladujoč položaj vsaj v severni polovici Tihega oceana.
Kako je nastala ogromna kotlina Tihega
oceana, je skušalo pojasniti že mnogo teorij. Ena med njimi pravi, da so se zemeljske mase. ki so to kotlino nekoč napolnjevale, iztrgale zemeljskemu telesu in zletele v svetovno prostornino, druga pa veli, da so se vdr^e v mehko notranjost zemlje, nad njihovim grobom pa se je zgrnilo vodovje. Ta podmena je verjetnejša, vsekako pa spada kotlina Tihega oceana med najstarejše tvorbe zemeljske površine. Orjaške gorske verige ki spremljajo na vseh straneh n egove obale in ki prehajajo potem neposredno v silno globoke jarke kažejo, da ie zemlja tu dobesedno počila in se pogreznila. Isto tako sc- otočni venci ob azijski obali in v Oceaniji ob Av-strailij' priče zemeljskih prelomov, ob katerih se je vulkanska magma povzpela v višino nad morsko gladino in vsaj tik do nje. Prečni lomi se zarezujejo v kontinentalne obale in tvorijo v njih prostorne zalive. kakor zaliv San Francisca Tokijski in Svdneyski zaliv. Gorske verige spremljajo, kakor rečeno, sporedno obale Tihega oceana. na visokem severu se bočijo gorov;a Severne Amerike preko Aleutov proti azijskim gorovjem in podobna je bržkone tudi omejitev Tihega oceana v južnem.
antarktičnem predelu od Ognjene zemlje proti Novi Zelandiji in Avsitrailiji ki pa še ni popolnoma raziskan.
Plovba po Tihem oceanu mora za volk* njegove obsežnosti računati z velikanskimi progami Južno od ravnika so proge med Južno Ameriko in Avstralijo dolge skoraj 7000 morskih mili (v južnem Atlantiku med Afriko in Južno Ameriko manj nego 4000 milj), severno od ravnika pa je proga med Panamo in Filipini dva in poflkrat tako dolga kakor med Hamburgom in Newyorkom. Pri tem v južnem delu Tihega oceana ni vmesnih oporišč, ki bi bila pripravna tudi za letalske zveze, v severnem delu pa imajo samo Havasi ugodno lego za takšno oporišče. Zato so ti otoki tako jjomembni in ni pretirano, če jih imenujejo osrčje Tihega oceana. Japonska, ki bi imela enako ugoden položaj, je pa otoška država in je od kontinentalnih zaledij ločena z visokimi gorovji. Če hoče Tihi ocean obvladati, netrebuje zato kontinentalnih prostorov, ki naj bi 'i nadomestili to. kar njenemu otoškemu značaju nedo-staje. In zato je naravno da si išče na Kitajskem ter v najnovejšem času v Indokini takšnih zaledij.
Ptičje selitve
Jesen se bliža z naglimi koraki, prve ptice že zapuščajo našo deželo in letijo v toplejše kraje.
Radovedni človek se s samim dejstvom, da kažejo ptice takšno veselje do romanja, seveda ni mogel zadovoljiti, takoj je poslal znanstvenika, da bi stvar raziskal in pojasnil. In čeprav se znanost le razmeroma kratek čas resno bavi z vprašanjem ptičjih selitev in čeprav je s tem vprašanjem zvezanih še mnogo skrivnosti, vendar je dognala že marsikaj, kar more našo radovednost zadovoljiti.
še pred nedavnim so razlagali potovalni nagon ptic z neugodnim podnebjem in pomanjkanjem hrane. Ta razlaga je bila zelo zapeljiva — na žalost pa dejstva niso tako preprosta. Predvsem nam ne more pojasniti, zakaj nas zapuščajo potem neke ptičje vrste že v visokem poletju, ko je hrane in toplote več nego preveč. Dalje je natančno opazovanje pokazalo, da se selijo tudi takšne ptice, ki bi jim bilo naše zimsko podnebje ugodno in ki bi jim zima nudila dovolj hrane. Končno pa ne smemo pozabiti, da ptice tudi ne ostajajo na jugu, kjer bi bili življenjski pogoji zanje vedno ugodni, temveč se vračajo vedno znova v naše dežele, čeprav naletijo pri tem po-gostoma na zelo neugodne pomladi in poletja. Poskusi so tudi pokazali, da ni pripraviti nobene ptice do tega, da bi valila v drugačni okolici, nego je tista, v kateri se je rodila, mnoge ptice pa uporabljajo skozi številna pokolenja isto gnezdo ali isto poslopje, da vzredijo svoj zarod.
Tako si je znanost pomagala z razlago,
L'artiglieria pesante — Težko topništvo v akciji
!
su una nave da guerra germanica in azione — na nemški vojni ladji
da so se ptičja pokolenja v tisočletjih ledne dobe, ko sta hrana in toplota imela še dosti večjo vlogo nego danes, privadila na selitve in da so pri tem ostala tudi pozneje, ko so se razmere izboljšale. Danes pa priznava znanost še dva nadaljnja čini-telja. Prva razlaga je ta, da nastaja selitveni nagon, podobno kakor razmnoževalni nagon, iz telesnega dražljaja, ki izvira iz kličnih žlez, medtem ko pravi druga razlaga, da se ptičje telo periodično splošno spremeni in da temeljijo te spremembe na presnovi. Naj si bo, kakor hoče, dejstvo ostaja, da se selilke v jesenskem času napotijo na jug.
Toda to potovanje na jug je malo preveč splošen pojm, iz neštetih poskusov z ob-ročkanjem, ki so jih izvršile najrazličnejše ptičje opazovalnice na svetu, je pa zanimivo razbirati poti, ki si jih pri svojih selitvah ptice iščejo, še najprvo so dognali smeri in smotre štorkelj, ker je te ptice zavoljo njih velikosti in očitnosti pač dobro opazovati tudi s prostim očesom. Tako je znano, da se štorklje iz Severne Nemčije napotujejo v južnovzhodni smeri preko Balkana in Male Azije v Afriko, štorklje iz Južne Nemčije, Francije in Švice pa si izberejo večinoma preko Španije najožji prehod preko Sredozemskega morja. Kjerkoli je mogoče, se selilke namreč izogibajo odprtega morja, kakor se znajo izogibati tudi Alp.
Staro naziranje veli, da stare selilke svojim mladičem tako rekoč sporočajo pot. Temu pa ni tako. Poznamo namreč mnoge ptičje vrste, pri katerih odletijo mladiči jeseni pred starimi pticami. Tako je n. pr. z mladimi škorci. Iz tega je razvidno, da obstoji selitveni nagon tudi brez vsakih »navodil«.
še mnoge druge čudne stvari so v zvezi s selitvenim nagonom vredne omembe in zanimive. Tako je omeniti nagnjenje do nočnih poletov, ki je lastno slavcem, taščicam, drozgom, penicam, škriancem in ščin-kavcem, pri čemer jim morski svetilniki in podobni svetlobni viri rabijo kot kažipot. Iz tega razloga so znameniti ptičji opazovalnici v Rossittenu in na Helgolandu zgradili v bližini morskih svetilnikov, tako da sta sredi selitvenih poti. Ti dve opazovalnici sta tudi ugotovili, da med jesensko selitvijo v pticah vsi drugi nagoni spijo. Najhujše ujede in srakoperi letijo miroljubno z malimi pticami, ki niso drugače nikoli varne pred njimi. Tudi nagon paritve je zamrl. To gre večinoma tako daleč, da nastopajo samci in samice ločeno svojo pot, n. pr. pri ščinkavcih, štorkljah in slavcih. To dejstvo je znano tudi preprostemu ljudstvu, saj ve, da se vračajo spomladi pogostoma samci kot prvi, »da pripravijo gnezdo«.
Kar se tiče trajanja poletov, imamo najrazličnejše navedbe. Gotovo je to, da je za različne ptičje vrste zelo različno. Tako rabi n. pr. štorklja za svoje jesensko potovanje v Afriko kakšnih 30 dni, spomladi pa opravi isto pot v polovičnem času. Hitre letalke, kakor lastovke in golobi, potujejo proti jugu seveda hitreje nego male pevke. Gotovo pa je, da več nego 4
La nurtla di tm
— Moda v sto letih
D grazioso gruppetto ci dimostra che la moda femminilie negli ultimi cento anni non si d essenzialmente cambiata — Mična skupina nam dokazuje, da se ženska moda v
zadnjih sto letih ni bistveno spremenila
do 6 ur ptice ne ostajajo v zraku in da morajo potem počivati. Seveda pri tem ne upoštevamo skrajnih primerov, kakor viharje in druge naravne vplive. Ptice pa so večinoma tako dobre poznavalke in napovedovalke vremena, da se pred pretečim viharjem ali pa v megli, ko se ne morejo razgledati, isto tako kakor človek ne, sploh ne podado na pot.
Ko bomo tedaj v bližnjih dneh opazovali tipične formacije selilk na nebu, ko nas bodo druga za drugo zapuščale ljube znanke, bomo vedeli že marsikaj o njihovih navadah na poletu in v novi začasni domovini. Predvsem pa bomo vedeli, da jih v naslednji pomladi nič ne bo moglo ovi-
rati, da bi se ne vrnile. Kakor nam njihove jate ta čas pričenjajo oznanjevati začetek hladne letne dobe, tako nam bodo takrat znanilke novega razcveta in zelenja.
Tudi dežela stoletnikov
V Castelloteju v Španiji je umrla te dni neka ženska v starosti 103 let. Do svojega zadnjega dne je bila duševno popolnoma sveža V provinci Barceloni je letos prekoračilo že šest oseb stoletno mejo. Pred dvema letoma je umrlo v Barceloni osem oseb v starosti nad 100 let, L 1938. enajst stoletnikov. i 1937. pa šest stoletnikov.
Škodljiva črna deska
V Zedinjenih državah so nastopali strokovnjaki v zadnjih časih z vso odločnostjo proti črnim tablicam in deskam v osnovnih šolah Okulisti so trdili, da so škodljive očem. Bolje bi bilo, če bi uporabljali na belih deskah črno aili barvano kredo. Temu nasproti pa so ugovarjali dragi, da bi z običajno črno in barvano kredo spravili otroke v nevarnost, da bi dihali »svinčen« zrak, V teh kredah je res precejšnja kotličina svinca, a higieniiki pravijo, da v zraku ne sme biti več nego 1.5 miligrama svinca na kubni meter, ker vsaka večja količina zdravju škoduje. V srednje veliki dvorani so j*a po dveh, treh urah pisanja s črno kredo ugotovili več nego 5 mg svinca v kubnem metru in to je do-
stednja z zmletim čajem
Poskusna postaja za gospodinjstvo v Lipskem je pred poldrugim letom ugotovila, da je mogoče s finim mletjem prište-diti do 20 odstotkov kave, ne da bi se s tem izgubil okus ali kakšna druga dobra lastnost kave. Z novimi poskusi pa so ugotovili, da je nekaj podobnega tudi s čajem. Čajnih listov gospodinje običajno ne zme-ljejo, temveč jih ©parijo cele. Omenjena postaja je izvršila z zmletim in celim čajem vrsto poskusov ter je ugotovila, da se da z zmletim čajem pristediti 25 do 50 odstotkov čaja. Pri tem je okus zmletega čaja najmanj enakovreden na običajni način pripravljenemu čaju, če ne še boljši. S filtriranjem pripravljeni čaj je v splošnem močnejši nego čaj, ki ga pripravimo z o parjenjem.
NAJVEČJA LAZ
Dva dečka sta našla bankovec in se prepirala, čigav naj bo. Sporazumela sia se, da ga dobi tisti, ki se najbolj zlaže. Mimo pride učitelj in dečka mu pojasnita to vprašanje. Učitelj ju opominja:
—	Ampak dečka, ali ne vesta, da je laž greh? Glejta, jaz sem že tako star, pa se nisem še nikoli zlagal.
Tedaj pomežikne Janko Mihcu in mu reče:
—	Veš kaj, daj bankovec gosoodu učitelju!
sti več, nego more b.ti zdravju koristno. Odločilni činitelji so ta prepir med strokovnjaki rešili sedaj na ta način, da so dovolili uporabo1 belih šolskih tablic in desk, toda črne in barvane krede ne smejo vsebovati nič svinca.
Z vonjem se je
V Chicagu so že več tednov iskali vlomilca, ki je v nekem mestnem predelu opravljal »redno« svoj posel in za katerega je bilo značilno to, da je po njem v vlomljenih prostorih ostajal duh po močnem parfemu. Ta parfem je zlikcvca končno izdal. Nekemu poHcistu bi nikoli ne padlo na um, da bi ustavil mladega človeka, ki je stopal skromno po cesti, toda nenadno mu je udarili v nos močni parfem, ki ga je poznal iz vlomljenih stanovanj. Mladega moža je spravil do najbližnje stražnice in tam se je po temeljitem zasliševanju izkazalo, da imajo res vlomilca v rokah.
ANEKDOTA
Argentinski konzul neke evropske države je dobil obvestilo, da je neka rojakinja, o kateri so menili, da mora živeti v Buenos Airesu, podedovala milijon. Ko je bil brez uspeha dal oglas v liste, se je obrnil do zasebnega detektiva, da bi ta damo naše;. Cez nekoliko tednov je konzul povpraša;, kako stoji stvar. »Damo sem našel,« je bil odgovor. »Izvrstno, in kje je?« — »V mojem stanovanju. Poročil sem se z njo,« Je odgovoril praktični detektiv.
VSAK DAN ENA
»Hvala, stric, za darilo za rojstni dan. Stalno me spominja nate.«
Kulturni pregled
Po razstavi v Jakopičevem paviljonu
1. Maksim Gaspari
Zbirka Gasparijevih slik, ki vise sedaj v Jakopičevem paviljonu, nam nudi pogled v zadnjo dobo slikarjevega dela. Ce bi nam hotel pokazati vse svoje delo, ki obsega — če se ne oziramo na dunajska učna leta — dobo od leta 1906. do danes, bi Jakopičev paviljon z vsemi svojimi sobami ne zadostoval. V taki razstavi bi seveda morala viseti tudi Gasparijeva ilustrativna dela, ki še posebno kažejo njegovo neusahljivo invencijo. Večkrat sem se čudil, da ocenjevalci njegovih umetnin niso opazili tega njegovega svojstva, ki ga tako vidno razločuje od mnogih drugih naših slikarjev. Da se pri svojih kompozicijah ne naslanja na tuje vzore in da hodi tudi v slikarsko-tehničnem pogledu svojo pot, to mu štejem v dobro. Doba, ki je zahtevala od vsakega slikarja nova izmzna sredstva, je hvala bogu za nami. Opažamo lahko, da tudi presojevalci umetnin prodirajo globlje v duha ustvarjalnega dela in se ne dajo več fascinirati po plenkih zunanjostih, ki za umetnostno kvaliteto ne morejo biti pomembne. Tako se — sicer pozno — dviga tudi Gasparije/a zvezda in končno Je zmagalo spoznanje, da imamo v njem zelo pomembnega slovenskega umetnika.
Izvor Gasparijeve umetnosti moramo iskati v Kamniku, kjer ga je Sadnikar, znani zbiratelj izdelkov iz območja slovenske ljudske umetnosti, navduševal za domače motive. Doba »Vesne« je temu stremljenju dodala svoje in tako je mladi umet-
nik dozorel v mojstra, ld mu je bila življenjska pot že začrtana. Kljub priznanju s strani hvaležnega občinstva, ki mu je Gaspari govoril iz duše, so mu bile postavljene na pot one ovire, ki pritiskajo na slehernega slovenskega umetnika, če želi, da ga umetnost preživlja z družino vred. Te ovire — ne bom jih našteval, saj so vsakomur znane — zahtevajo od umetnika: delaj hitro, delaj brez modelov, delaj brez ateljeja, ne trosi preveč za slikarske potrebščine itd. Posledica se seveda pozna na slikah. A kdor ima oči, da vidi, bo takoj spoznal, da je znal Gaspari spretno premostiti marsikatero težavo, čeprav se je vedno moral boriti proti omenjenim oviram. Tudi na tej razstavi pazljivejši opazovalec morda razlikuje one figure, ki so bile izdelane ob modelu, od tistih, ki jih je umetnikova fantazija pričarala na platno brez take pomoči. Toda to je le važno za onega, ki hoče analizirati podrobnosti posameznih Gasparijevih slik.
Kako je umetnik sposoben opazovati ln študirati živi model, to vidimo v prvi vrsti na njegovih portretih, ki — mimogrede omenjeno — pomenijo posebno presenečenje na tej razstavi. Gaspari nI le portretist, ampak celo dober portretist, ki ume 8 potrebno vernostjo podajati vse karakteristične poteze naslikanih oseb.
Med njegovimi kompozicijami ni nobene, ki ne bi imela svojega izvora v o©em
poezije polnem svetu, ki si ga je umetnik ustvaril na temelju študija slovenske folklore. Iz vsake posebej odseva ta poezija, a čopič in barva so mu sredstvo, da fiksira svoje misli. V načinu, kako ju uporablja, ni težišče njegovega dela, za to je onemu, ki išče v slikarski maniri glavne vrline umetnika, bolj do rafinmaja tihožitarskega lepotičarja, čeprav mu tam globlja ideja slike ničesar ne pove. Vendar nočem s tem trditi, da bi Gaspari ne znal biti zanimiv tudi v slikarsko-tehničnem pogledu. Kakor da bi hotel pokazati, da bi znal — če bi mu bilo na tem ležeče — delati tudi po načinu naših impresionistov, je naslikal n. pr. »Zibelko« v onem značilnem koloritu, ki ga poznamo, recimo, iz Jamovih slik. Glavno — ponavljam — je pa kompozicija slike in v tem pogledu prednja« Gaspari pred drugimi tovariši, ki jim je postavljanje oseb v pravokotnik slike najtežji problem. Mojstrska ln pretehtana je grupacija pri »Družini v narodnih nošah« in še posebej pri »Dekletih v procesiji«. Obe sliki spadata k najboljšim Gasparijevim delom. Pritegne te enako »Nagelj na oknu«, s smehljajočim se dekletom, ki te ljubko pogleda na pol skrita za bujno cvetočim nageljnom. Pri nekaterih slikah opažaš pač pomanjkanje modelov, kar so krive že zgoraj omenjene ovire. A kljub temu je mojster pogodil nekatere figure brezhibno. Naj omenim slike: Godec pred hišo, dekle v sliki Pomladno zrcalo, Parstirjeva molitev in Goslač. Mojstrska sta tudi Mati v nevihti, kjer te prepričuje moč viharja, in Sv. Boštjan z ljubkim Jezuščkom na ramenu. Gasparijeva humomost, ki Jo Je premnogokrat pokazal v svojih risbah za Šaljive liste, odseva tu iz slik: Skušnjave sv. Antona, Nevesto hočejo in StraSenje Boga, njegova poetična naivnost pa lz Pa-
sijona, kjer leteči angelčki v kelihe nabirajo Odrešenikovo kri.
Zares sem vesel te razstave, ki dokazuje, da je Gaspari ostal veren svojemu umetniškemu prepričanju, a da obenem išče izpopolnitve v pogledu vse večje kakovostne dovršenosti.	—nt—
Stara in nova umetnost
Vedno znova vidimo — piše neki umetnostni kritik — da občinstvo še vedno nepravilno razločuje staro slikarstvo od novega in kaj rado toži o nerazumljivosti sodobne umetnosti. Pri tem se večkrat oglašajo stereotipne govorniške fraze, češ, danes se več ne rode taki umetniki kakor nekoč, ali pa: ti modemi se iz nas norčujejo! Take sodbe slišiš v umetnostnih galerijah celo iz ust izobražencev. Zategadelj ni mogoče preko njih samo tako, da zamahneš z roko. Zavračamo pa jih tem težje, ker gre za zadevo okusa in lahko vsak ugovarja, da je okus njegova osebna stvar, v čemer ima do neke mere prav, Tu potemtakem nekaj ni v redu. Očitno je, da je vzgoja okusa pomanjkljiva, zakaj okus je mogoče vsaj pri večini ljudi razviti in iztanjšati.
Ljudje pozabljajo, da so bile naloge starega slikarstva v bistvu drugačne, kakor so v današnji umetnosti. Ta sprememba je v zvezi s celotno strukturo življenja, z ogromnimi tehničnimi iznajdbami. Nekoč je imela slika nalogo, da izpodbuja pobož-nost ali domoljubno zavest Naposled pa — in to predvsem — da upodablja resničnost Tako je imelo slikarstvo informativno vlogo. Te in take naloge je v novejšem času prevzela fotografija, za njo pa film in televizija. Potemtakem je ostala slikarstvu njegova umetnostna funkcija.
Vsebina ni bila nikdar bistveno važna plat slikarskega izražanja. Vse slikarstvo preteklosti se je izživljalo zgolj na nekolikih motivih, ki so se stalno ponavljali. N. pr. Madonna, Kristus na križu, nekateri svetopisemski prizori, Suzana v ko-pelji, Samson in Dalila, Leda z labodom, pa ženski akt in portret. Ta zmernost v izbiranju vsebine je slikarstvu samo koristila, ker je dopuščala, da je umetnik tem bolj razvil in izpopolil čisto formalne oblike svoje obdelave znanega motiva. Tudi v sodobnem slikarstvu srečujemo podobno vzdržnost v izbiri motivov: preprosta tihožitja, ženski akt, krajina brez kričavih učinkov in smo domalega pri koncu. Zgodovinski prizori in podobna »pripovedovanja« so že dokaj redek pojav.
Občinstvo je še vedno najhvaležnejše, če lahko občuduje kakšno naslikano dogajanje. Povprečen opazovalec zahteva nadalje, da bodi podoba kar moči podobna naravi, ali da »naj bo kakor živa«. Vzhodno in gotsko slikarstvo ni poznalo perspektive in je bilo zelo skopo v izraževalnih pripomočkih, zato se občinstvu vidi primitivno. Isto velja glede modernega slikarstva, v kolikor se ne oklepa običajnega perspektivnega nazora. Moderno slikanje se za razliko od »realističnega« ne boji deformacij in večkrat samo naznačuje to, kar je star slikar izvedel do kraja; prav to pa povzroča nezadovoljstvo občinstva.
Sodobnemu slikarstvu očitajo, da je zgubilo stik z ljudstvom, zakaj to, kar je res lepo, bi moralo ugajati vsakemu, ne pa zgolj ožjemu krogu izvoljencev. 2e Leo-nardo da Vinci je zapisal: »Jasne barve zagrabijo množico, toda resničen umetnik noče ustreči vsem, marveč samo izvoljencem.« — Za primer navajajo večkrat italijansko renesančno umetnost. To je um-ljivo, saj na pr. Michelangelov »Sodili
si i Sten
Rileči križ je pomagat
Ko so švicarski človekoljubi, prevzeti od mučeništva ranjencev in ujetnikov po vojnah v preteklem stoletju dali pobudo za ustanovitev Rdečega križa, so pač videli pred seboj kopico plemenitih nalog, ki'jih je treba v vsaki vojni reševati v pomoč trpečim. Niso pa mogli slutiti, kako različne bodo oblike teh nalog, ki jih bodo bodoče vojne zastavljale Rdečemu križu po vsem svetu.
Ne, niti prva svetovna vojna pri vsej svoji razsežnosti in pri vseh svojih strahotah še zdaleč ni izčrpala programa človekoljubnih nalog, katerim je namenjen služiti Rdeči križ. Po prvi svetovni vojni so to veliko organizacijo človekoljubov zadele obsežne brige skrbstva za armado naj-bcclnejših in pogostokrat še za žrtve številnih velikih elementarnih nesreč. Toda najširše in najraznoličnejše torišče je dala Rdečemu križu šele sedanja vojna. Mar nismo v prav Slovenci ne samo priče posvečenih prizadevanj Rdečega križa, marveč vsevdilj tudi njegovi mali in veliki dolžniki? Ni še čas, da bi se zaključevala vsaj prva pisana poglavja v našem Rdečem križu. Bodoča zgodovina Slovencev bo čvrsto prižela k sebi znamenje Rdečega križa. V naslednjem naj samo povzamemo iz tujih listov poročilce, ki je čudovito značilno za današnje vsakovrstne usluge Rdečega križa.
Neki mladi mož je zaslovel že davno pred sedanjo vojno kot odličen športni letalec. L. 1931. pa ga je zadela huda nesreča — izgubil je obe nogi. Nato je dobil umetne noge. Ko je prišla sedanja vojna, so mu dali dve specialni protezi, nakar se je uvrstil med pilote-lovce. Njegovo letalo pa je bilo sestreljeno in mož se je rešil po odskoku s padalom. Ko so k n jemu prihiteli, se ni mogel dvigniti, ker mu je pri odskoku s padalom odletela desna umetna noga... Prepeljan je bil v ujetništvo. Preko Rdečega križa je nato bilo sporočeno v sovražno deželo, da potrebuje mož novo umetno nogo in da se zato dovoljuje enemu izmed sovražnih letalcev, da odvrže v bližino nesrečneževega ujetniškega tabora novo protezo zanj...
To se je zgodilo. Prav te dni je prišlo sporočilo, da je neko sovražno letalo odvrglo zavoj in da ima nesrečni letalec spet obe nogi v redu.
★
*	Glasilo slovenskih čebelarjev je spet Izšlo. Prejeli smo 7. in 8. številko »Slovenskega čebelarja«. List je glasilo Slovenskega čebelarskega društva v Ljubljani in izhaja že 44. 1. Ureja ga g. A. Bukovec, mar-kantna osebnost med nestorji in pionirji slovenskega čebelarstva. Je edini čebelarski strokovni list med Slovenci. Med bogato, poučno in pestro vsebino prinaša ra prvem mestu prevod članka »Rojenje in njegov pomen za čebelarja«. Članek je spisal v češčini živinozdravnik Jaroslav Ry-tir. Bil je bratom Čehom velik čebelarski delavec-znanstvenik. G. urednik opisuje »Delo čebele v posameznih starostnih dobah«, Franc Rižnar pa ima članek »Se o prezimovanju čebel v mediščih«. Za začetnike piše Fr. L. poljudna čebelarska navodila za julij in avgust. Med vsebino najdemo dalje članek »O revmatizmu«, ki navaja nekaj resničnih dogodkov o zdravljenju te nevšečne bolezni s čebeljimi piki. V kotičku za radovedneže odgovarja urednik na razna stavljena vprašanja. Droš^o ima po Ljubljanski pokrajini tudi čebelarske opazova'.nice. Voditelji postaj vsaK dan sproti zapisujejo stanje opazovalnega panja, zlasti z ozirom na donos ali na izgubo, vreme, temperaturo itd. Jos. Vole je prevedel članek iz Valvasorja »Kaj pove Valvasor o kranjskem čebelarstvu. Za društvenimi vestmi sledi »Drobiž«, kjer najdejo naročniki mnogo zanimivosti. Med sejnimi zapisniki je važen stavek, da se uvede propaganda za pridobivanje članov med čebelarji na Primorskem, kjer je bila čebelarska organizacija pred prvo svetovno vojno močno razvita.
*	Zborovanje hrvatskih županov. Kakor objavlja list »Danas«, bodo v teku letošnjega jesenskega velesejma v Zagrebu povabljeni k zborovanju vsi hrvatski župani. Namen zborovanja je, določiti smernice za uspešno poslovanje občinskih uprav v vsej hrvatski državi.
*	Hrvatska bo izpolnila svoje dolžnosti.
Poglav mk dr. Pavelič je sprejel posebno odposlanstvo iz Karlovca, kateremu je iz-pregovoril takole; »Hrvati se morajo za-
vedati, da doživljajo veliko, morda celo največjo vojno, ki se ne vodi samo na bojiščih, marveč vsepovsod po Evropi in tudi izven nje. Hrvatska se mora pripraviti, ker jo čakajo politično, gospodarsko in morda tudi vojaško še težki dnevi. Kajti Hrvatska je po duhu in srcu sestavni del novega reda, ki se ustvarja v Evropi. Nasproti zaveznikom bo Hrvatska izpolnila vse dolžnosti, pa naj bodo še tako težke in naj zahtevajo še toliko žrtev.« Nato je poglavnik sprejel še odposlanstvo iz Zemuna. v katerem sta bila dva Hrvata in dva Nemca. Odposlanstvo mu je sporočilo, da je bil izvoljen za zemunskega častnega meščana.
*	Hrvatski umetniki o sodobni Nemčiji. Hrvatski listi objavljajo prva poročila o vtisih 18 hrvatskih umetnikov, ki so bili povabljeni na potovanje po Nemčiji. Dnevnik »Novi list« prinaša izjavo Marka Čo-viča. ki pravi, da ie naravnost nepojmljivo, da se v Nemčiji celotno kulturno življenje in gospodarsko ustvarianje nemoteno nadaljuje v največji .vojni vseh časov. Kar je Nemcev ostalo doma. so podvojili svoje sile, da ne bo nobenega izpadka. Hrvatski umetniki ne vedo, kaj bi bolj občudovali, ali mirno varnost ali vero nemškega naroda v zmago Veselilo se da so Nemci tako dobro poučeni o Hrvatih. Izjava se končuje z besedami: »Naše potovanje po Nemčiji nam bo vedno ostalo nepozabno«
Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska cesta 15, prične 1. septembra. Zahtevajte osebno ali pismeno nove ilustrirane prospekte! (Tel 43-82.) (—)
*	Prve hrvatske znamke. Kakor vedo vsi prejemniki pošte, je neodvisna država Hrvatska uporabljala v poštnem prometu doslej še stare jugoslovanske znamke, ki so pretiskane na svojevrsten način v obliki belih in črnih kvadratov, kakor jih ima šahovska deska. V kratkem pa oridejo v promet nove hrvatske znamke po 5 kun, na katerih bo odtisnjena slika Konjiča v Hercegovini, poglavnikovega rojstnega kraja. Pripravljajo pa se tudi znamke po 6, 8, 30 in 50 kun.
*	Ljudsko in gospodarsko štetje na Hrvatskem. Na pristojnih mestih v Zagrebu izvršujejo priprave, da se še v letošnjem letu izvede splošno ljudsko in gospodarsko štetje. Posamezna štetja so se v Zagrebu že izvršila. Poleg drugih so se morali prijaviti vsi Slovenci. Kakor navaja zagrebška ustaška policija, se je do četrtka opoldne prijavilo 9300 Slovencev, ki imajo v Zagrebu stalno bivališče.
*	Najboljši nemški letalci in mornarji letujejo na Jadranu, že nekaj tednov se na Kvaineru mudi skupina nemških vojakov in oficirjev, cvet nemškega letalstva in pomorstva, da si oddahnejo od naporov, prestanih na raznih bojiščih, in si naberejo novih moči, nakar se povrnejo, da spet prevzamejo svoja mesta. V skupini je 340 letalcev in 70 mornarjev, a sleherni izmed njih nosi najvišje odlikovanje, ki ga nemški vojak lahko dobi iz Fiihrerjevih rok, železni križec. Vodita jih letalski polkovnik Rihard Hofbauer, ki se je udeležil najsilnejših bitk za Nizozemsko, Dansko in Francijo, in korvetni kapitan Viljem Mayer, ki se je odlikoval v bojih na Severnem morju in na Atlantiku. Te dni so ti redki letoviščarji napravili izlet ob kvarnerski in istrski obali, na katerem so obiskali Reko in Pulj. Povsod, kamor so prispeli, so jim vojaška in civilna oblastva priredila svečan sprejem in množica prebivalstva jim je prirejala navdušene ovacije.
*	O nemških filmih, ki bodo zastopali nemško filmsko proizvodnjo na 9. mednarodnem filmskem tekmovanju v Benetkah v dneh od 30. avgusta do 15. septembra, smo delno poročali. Nemčija je prijavila 7 filmov, katerih vsebina je zajeta iz današnjega ali preteklega življenja. To so igralni filmi. Poleg teh bo Nemčija tekmovala še z vrsto kulturnih filmov, ki imajo naslednje naslove: »Miren lov z barvno kamero«, »Splavarji«, »Kristali«, »Vaška muzika«, »Deželni pismonoše«, »Moški v zaledju« itd. Nekaj drugih nemških igralnih in kulturnih filmov kakor tudi vrsta zvočnih tednikov pa bo uprizorjenih pri posebnih predstavah.
*	Beograjsko gledališče pred obnovo. Kakor poroča beograjski dnevnik »Novo Vreme«, se te dni prične obnavljanje Narodnega gledališča, ki je bilo ob bombnem napadu na Beograd prav hudo prizadeto. Kljub vsem poškodbam pa bodo dela že
do konca novembra gotova, nakar se bo
takoj pričela redna sezona. Tudi drugo gledališko poslopje, v katerem so se uprizarjale samo drame in komedije, bo obnovljeno. Srbski gledališki igralci so začeli prirejati začasne predstave na zasilnem odru. Baletna umetnost se takisto poživlja. V veliki dvorani Ljudskega vseučilišča se je zvrstilo že nekaj baletnih večerov.
*	Smrt dveh komunistov v Beogradu.
Uradno so objavili: V soboto, 23. avgusta, proti 17. uri sta bila v Beogradu pri parku pri Dijaškem domu pozvana dva znana komunista, naj se legitimirata. Bila sta to črkoslikar Stevan Gledja in Pravoslav Ma-rinkovič, študent trgovske visoke šole. Oba komunista sta skušala vojaške organe ustreliti s pištolama. Njun namen pa je bil spoznan in so nemški vojaki oba komunista na mestu ustrelili.
*	Toča je tolkla okrog Verone. Spodnjo Veronsko pokrajino je te dni obiskalo neurje s točo, ki je prizadejalo poljem in vrtovom veliko škodo. Toča je zajela kakšnih pet kilometrov širok pas in je padala nad 20 minut, a posamezna zrna so dosegla težo do 200 gramov, da niti najstarejši domačini ne pomnijo podobne. Največ je trpela koruza, ki je stoodstotno uničena, ricinusove kulture so zbite 60 do 80 odstotkov, travniki ponekod po 25 do 30 odstotkov, zele-njadni vrtovi pa so utrpeli 80 do 100 odstotkov škode. Najsilovitejši orkan je besnel nad Negaro, kjer je veter razkrival strehe, tako da bo treba obnoviti okrog poltretji milijon kosov opeke. Bile so pobite domala vse šipe na oknih, trgalo je telefonske, telegrafske m električne žice, več oseb pa je bilo ranjenih, le da na srečo ni bilo hujših poškodb. — Vihar Je razsajal tudi v okolici Brescie, kjer je sredi polja strela udarila v pristavo rodbine Beilini, zanetila požar in v kratkem času upepelila poslopje. Sicer so gasilci takoj prihiteli na pomoč, vendar znaša škoda okrog 150.000 Ur.
*	Ogenj je obkolil družino osmih oseb. Strašna, nenavadna nesreča je zadela Mer-cadantejevo družino v Vomeru pri Napu-lju. Na podstrešju je začelo goreti, od tam pa so plameni udarili v stanovanjske prostore m ogenj je v nekaj trenutkih zavzel takšen obseg, da je obkolil vseh osem ljudi, gospodarja, njegovo ženo ter šest sinov in hčera, ki bivajo v hiši. Panika je bila toliko večja, ker je žena pravkar bolna, ena izmed hčera pa je že v poznem mesecu noseča. Gasilcem, ki so takoj prihiteli, pa je z velikim tveganjem kljub težavam uspelo, da so vso družino rešili, nato pa tudi omejili požar. Vendar znaša škoda okrog 100.000 lir.
*	Poginule kokoši je prodajal. Policijskemu organu, ki je na svojem obhodu stopil v skladišče veletrgovca s perutnino Evkli-da Baldija v Cuneu, se je velika količina zaklanih kokoši in petelinov zdela sumljiva. Poskrbel je, da je uradni veterinar perutnina, pripravljeno za prodajo, preiskal, in izkazalo se je, da kakšna tretjina izmed kokoši ni bila užitna, ker so poginile za infekcijskimi boleznimi. Baldija bo zadela občutna kazen.
*	žrtev prometne nesreče. V nedeljo so pripeljali na kirurški oddelek splošne bolnišnice v Ljubljani S.letnega Ivana Bačni-ka, sina trgovskega pomočnika iz Loškega potoka. Ivana je na cesti podrl neki avto-mobilist in mu prizadejal hude poškodbe po vsem životu. — Franja Derenčinova, 80 letna zasebnica iz Planine pri Rakeku, pa je padla z voza in si je zlomila levo nogo.
*	Vrsta nesreč pri delu. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali Ivana Bartola, 42-letnega cestarja iz Sodražice. Padel je s stavbe in dobil nekaj notranjih poškodb. Cirilu Globokarju, posestnikovemu sinu s Krke, je med delom padlo bruno na nogo in mu jo poškodovalo. Anton Mehle, 30 letni delavec tovarne Motvoz v Grosuplju, je po neprevidnosti vtaknil roko v stroj, da mu je poškodoval prste. Ivan Marcel, posestnikov sin iz Cerknice, je imel opravka z živino v hlevu, pa ga je pritisnil vol ob pregrajo, da je dobil nevarne notranje poškodbe. Slično nezgodo je doživela 53 letna delavčeva žena Neža Krušičeva iz Vevč. ki jo je napadla krava in jo z rogom sunila v obraz.
*t Od doma je šel. Pred dnevi je v okolici Vrhnike odšel od doma 16 leten fant, oblečen v temne hlače z belimi in modrimi tankimi črtami, na glavi pa je imel moder klobuk. Kdor bi ga videl, se proti nagradi naproša, naj javi najbližji orožniški postaji ali pa naj obvesti orožniško postajo na Vrhniki.
dan« ni samo odlična umetniška stvaritev, marveč nudi tudi mogočno »gledališče«. Ljudje so se veselili sleherne nove slike renesančnega velikana ne samo zaradi estetskega užitka, ki ga je obetala, marveč tudi zbog tega. ker je imela mnogo vsebine, obilo paše za oči. Ce bi danes živeli stari italijanski ali holandski slikarji, bi se najbrž ne oklepali tako trdovratno mnogih svojih mc-ivov, razr»ih ženskih prizorov, marveč bi jih bili prepustili fotografom, sami pa bi se lotili čistih oblikovalnih problemov Romantično kraji-narrtvo je videlo lepoto v upodabljanju divjih naravnih pojavov. Drevje v viharju, oblaki, ki jih pretrga blisk, peneči se valovi — to so bile priljubljene teme. Leži na dlani, da takale tematika zapeljuje k praznim efektom, k teatralnosti in pogosto vodi celo v banalnost. Moderno slikarstvo pa se namenoma izogiblje odveč-r učinkovitosti bodisi z vsebino, bodisi s čimer knli drugim. V. Kard:n=ky je dejal: »Gledalec se mira naučiti, da bo gledal nn slike kot na grafične ponazoritve ne-kih razpoloženj, ne pa kot na upodobitve določerih predmetov. Potemtakem bi bilo naravno, da bi gledalec prepustil sliki, ki naj bi učinkovala nanj neposredno s svojimi slikarskimi kvalitetami, ne pa da vprašuje, kakšna je nje vsebina ali v čem je njen smisel. Iskanje literarne vsebine v slikarstvu pomeni zmedo pojmov. V znanstvenem delu je prva zapoved smotrnost, v umetnosti pa hočemo imeti občutje lepote samo po sebi, ne glede na smotrnost vsebine. V najčistejši umetnosti, v glasbi, h kateri streme po znanem mnenju w. Patra vse druge umetnosti, ni prav za prav nobene vsebine v navadnem smislu, nobenega »dogajanja« in tudi ne posnemanja narave; prepuščamo glasbi, da sama učinkuje na nas in prav v tem je njen pomen.
Ce občinstvu ne ugaja marsikaj v moderni umetnosti, je razumljivo; predvsem je tu še mnogo iskanja in eksperimenti-
ranja, mnogo zelenih sadov in nedonoše-nih stvaritev. Na račun subjektivnosti, »poduhovljenosti« in izražanja razpoloženjskih stanj se uganjajo razne neodgovorne reči, podtikajo se umetnosti stvari, ki stoje dejansko onkraj področja okusa in umetniške občutljivosti. Kontrola je tu težja in svoboda izražanja zahteva večjo disciplino in strožjo odgovornost, kakor jo kaže ta ali oni modernističen epigon. Ni pa upravičeno, da bi človek že v naprej z zaničljivim smehljajem odklonil sleherno novotarijo, preden jo je skušal razumeti. Tudi na umetniškem polju se je treba boriti zoper predsodke, zoper »klišeje* v umetnosti in za preprosta in večna načela. Z druge strani pa ni mogoče v umetnosti prestopati vedno na enem in istem mestu ter se zadovoljevati s samim po-' snemanjem starih vzorov. Tudi tu je iskanje novih poti in odniranje novih obzorij končni smoter umeliostnega prizadevanja; brez tega bi umetnost postala zgolj muzealni okras (Po dr. M. K.)
Univ. prof. dr. Milan Vidmar je pravkar izdal v nemškem jeziku ter v predelani in razširjeni obliki svoj spis »Med Evropo in Ameriko*. 418 str. obsegajoča knjiga je izšla z naslovom »Das Ende des Goldzeit-alters (Die Menscheit im Umbruch)« v založbi Fr. Vieweg & Sohn v Braunschweigu. Obsega tudi poseben uvod, ki ga je avtor spisal za to izdajo.
»La Provincia di Lublna« je naslov 5. zvezku zbirke geografsko-gospodarskih monografij »Paesi d'attualita«, ki jo urejuje prof. Elio Migliorini za založbo »Cremo-nese« v Rimu. V seriji osmih zvezkov po 120—150 strani izideta tudi zvezka o Dalmaciji in Črni gori. Ljubljansko pokrajino obravnava prof. Migliorini, Dalmacijo pa prof. Alberto Mori.
Novo Umetnostno gledališče v Benetkah. V beneški palači Ca'Dolfin je začelo delovati novo Umetnostno gledališče (Teatro
d'arte). Vodilni krogi posvečajo temu gledališču posebno pozornost. Te dni je bil v Benetkah sestenek, ki ga je vodil predsednik Konfederacije profesionistov in artistov, nac. sv. Cornelio di Marzio ob navzočnosti člana Italijanske Akademije, pisatelja M. Bontempellija in mojstra Malipiera. Sklenjeno je bilo, da prevzameta vodstvo novega glelališča Bontempelli in Malipiero, s čimer je dano najboljše jamstvo, da bo beneški Teatro d'arte kos visokim umetnostnim smotrom, ki jih je sprejel v svoj program. Z novim gledališčem so pridobile Benetke atraktiven umetnostni zavod.
»Premio Bergamo«. Za letošnjo umetnostno nagrado mesta Bergama, znano pod imenom »Premio Bergamo«, bo tekmovalo okrog devet sto italijanskih slikarjev. Prva nagrada v znesku 20.000 lir bo podeljena najboljši figuralni sliki, druga nagrada v znesku 10.000 lir pa krajinski sliki ali tihožitju. Mimo tega bo razdeljenih še deset drugih nagrad. Bergamske nagrade slikarjem znašajo skupno 90.000 lir.
Podpiranje zasebnih umetnostnih zbirk. Danski državni muzej v Kjovenhagnu bo priredil v oktobru razstavo z naslovom »Moje najboljše delo«. Podob za to razstavo pa ne bodo poslali umetniki, marveč zasebni zbiratelji umetnostnih slik. Pripravljalni odbor je poslal vabilo več kakor 350. zbirateljem. Tako skušajo na Danskem podpirati zasebno zbirateljstvo umetnostnih del. Sicer pa Danci samo posnemajo italijanski vzgled, saj v Italiji že nekaj časa na razne načine podpirajo zasebne umetnostne zbirke. Tako je rimsko Ministrstvo za prosveto razpisalo nedavno tri nagrade za zbiratelje sodobne umetnosti. Nagrade bodo podeljene na razstavi v Cortina d'Am-pezzo. Danski primer kaže, kako so pri malem narodu, kakor je danski, razširjene zasebne umetnostne zbirke. Razstava najboljših del iz teh zbirk gotovo ne bo nezanimiva
Iz Ljubljane
u— Živahen vrvež v nedeljo. Kljub čemernemu, neodločnemu vremenu je Ljubljana v nedeljo doživela prav živahen dan. Od glavne pošte proti Tivoliju je bila ves dopoldan razgibana promenada, a praznično razpoloženje se je še povečalo, ko je ob 11. vojaška godba na konjih na prostoru pred poslopjem Narodne galerije otvori-la svoj promenadni koncert. Godba je umetniško na višini in je za svoj nastop pripravila resnično izbran spored. Čeprav ni bilo sonca, je dovolj toplo vreme vendar zvabilo na tisoče in tisoče Ljubljančanov, da so pohiteli na izlete v okolico, a največ izmed njih je šlo iskat pripravnih prostorčkov na bregove Save, Ljubljanice in Gradaščice za kopanje. Dodobra pa so bili zasedeni tudi vlaki v vse smeri. — V šiški so po starem običaju praznovali svojo komarjevo nedeljo k' tokrat sicer ni bila toliko hrupna in razkošna kakor v starih časih, a je vendar na trgu pred cerkvijo, po gostilnah in po domovih nudila še zmerom vsega dovolj, kakor se spodobi za žegnanje v mirnem, varnem zaledju, daleč od fronte.
u— Jernej se ni odrezal, kar se tiče vremena. Stara prerokba pravi, da je prav dobro znamennje, če o sv. Jerneju dobiš zrel grozd: takrat bo vinska letina odlična in obilna. Letos se sv. Jernej ni izkazal — vinogradniki po Dolenjskem tožijo, da sta jim dež in peronospora pobrala dobršen del pridelka, ki je na pragu poletja toliko obetalo. Tam. kjer so ljudje imeli dovolj galice na razpolago, se je delo preko leta že še izplačalo, drugod pa so vinogradniki v veliki meri opeharjeni za svoj trud. — V nedeljo, na katero je letos padel god sv. Jerneja, je bilo ves dan precej pusto, oblačno vrenje. Le zgodaj nonoldne se .1e nebo odprlo, da je solnce posijalo iz polnega prgišča, a košček vedrine je ostal le nekaj minut. Čenrav je bilo v opoldanskem času skoraj vroče, se ie ozračje proti večeru precej ohladilo. Včeraj zjutraj je nad mestom ležala gosta megla, ki jo je veter trgal na kosme, nato pa se je zjasnilo in bili smo spet deležni nekaj lepega vremena, ki človeku zmerom novih upanj na-lije v srce.
u— Betoniranje Ljubljanice končano. Zadnjo soboto opoldne so bila dovršena zadnja betonska dela v temeljih pri jezu pod zatvornico nad šentpetrskim mostom. S tem je zaključeno betoniranje v strugi Ljubljanice. Dolgotrajna, zamudna in draga betonska dela pri regulaciji so torej srečno končana. Koliko truda, znoja in milijonov so požrla ta ogromna dela! Za danes je razpisana še licitacija za dograditev zatvornice, t. j. njenega zgornjega dela. Po odstranitvi v strugi doslej nabranega peska, kamenja in drugega materiala bo prišla na vrsto še demontaža zatvornice na špici, nakar bo končno zaključena dolgoletna regulacija Ljubljanice, ki se je vlekla v etapah kakor morska kača z uporabo vseh doslej znanih tehničnih prednosti.
Specialist za ženske bolezni in porodništvo
dr. VITO LAVRIČ
zopet redno ordinira od 13.—15. ure LJUBLJANA, TAVČARJEVA ULICA 11
u— Prah bo izginil. V suhih poletnih dnevih tudi večkratno škropljenje ulic in cest ne pomaga dosti, kajti sončni žarki kaj kmalu spet osušijo komaj omočeno cestišče. Seveda, to velja največ le za še netlakovane ceste. Take so zaenkrat še Tržaška, Dolenjska, Tyrševa in Ižanska cesta. Prva brez dvoma prednjači. Škropilni avtomobili na Tržaški cesti pridno škropijo, delavci cestnega nadzorstva pa venomer pometajo cestišča in odvažajo polne vozičke prahu. Na ta način je v veliki meri omejena prašna nadloga. Prah pa bo dokončno odstranjen, ko bodo vse imenovane ceste asfaltirane, kar- je že odločeno.
u— Nove stavbe. Tronadstropni stanovanjski palači na oglu Ciril-Metodove in Zarnikove ulice sta dograjeni in so se stranke že vselile. V zvezi z novima stavbama je bila izpeljana kanalizacija po Ci-ril-Metodovi ulici od Zrinjskega ceste do Zarnikove. Obnovljen bo tudi levi hodnik za pešce. Ob Zarnikovi cesti sta v surovem stanju pod streho dve stanovanjski vili in je zdaj ves razpoložljivi prostor skoraj zazidan. Na tej cesti bo treba še urediti pločnike. Onkraj sv. Jožefa le lepo razvija. V enem letu je dobil kar 7 novih tro-nadstropnih stanovanjskih hiš in več vil. Ceste so vse ravne, široke in se križajo pravokotno. V Strossmayerjevi ulici, pred novimi hišami podirajo stari obcestni zid in urejujejo hodnik za pešce. Cestišča so vsa v dobrem stanju, primerno napeta in imajo stranske jarke za odtok vode v deževnih dnevih. Kanalizacija je izpeljana skoraj že povsod.
u— Cimpermanova ulica na Prulah naj se odpre in zveže z žabjakom. že pred leti je v ljubljanskem občinskem svetu predlagal šentjakobski občinski odbornik, naj se odsvoji neznatna vrtna parcela Koširjevih naslednikov, ki je edina ovira spojitvi Cim-permanove ulice z žabjakom, kar bi za občino ne bilo takšno breme, številni prebivalci prijaznih Prul bi se na mah oddahnili, zlasti pešci, ko bi se razbremenilo prenatrpano Grudnovo nabrežje, kjer drvi avto za avtom in vzdigujejo prah, uporabljajo ga kolesarji kot bližnjico na dolenjsko stran in vozijo tovorni vozovi. Med drugim je na tem nabrežju tudi trg za drva, ld bo prej ali slej šele prišel do prave veljave.
u— Slavka Bonta se je vrnila Starši dijakinje Slavke Bonta z Vodnikove ceste v šiški nas naprošajo za objavo, da so deklico srečno našli in je že doma. Pri tej priliki se zahvaljujejo vsem, ki so jim pri iskanju pomagali.
u— Pevci basisti, ki bi imeli interes sodelovati v opernem pomožnem zboru, naj se zglasijo v opernem gledališču v torek, 26. t. m. ob 11. uri.
u— Roko si je zlomil. Na kirurški oddelek splošne bolnišnice so pripeljali 14 letnega Stojana Pertota, sina krojača iz Ljubljane. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil levo roko.
u— Zobozdravnik specialist dr. L Oblak spet ordinira.	(—)
Rdeči križ poroča 1
Pošto naj dvignejo:
Autrata Drago, dir. drž. žeL, Bergelj
Ivan, Glinska c., Bizjan Marija, Knezoma ul., Bofuilm Anton, električar, Dagarin Petar, žel. carinski uradnik, Jeriček Blažen-ka in Majda. Glavarjeva 13a, Jesih Mim in Jeflena, Javornikova 5, Grašič France, učitelj, Zg Šiška, Globočnik inž. Stojan, Tretenjakova 2-1, Grabelnik Glisti in Marica, Hribar Ivanka, Žerjavo-va 50. Kavčič Edi, brivnica. Celovška c., Kočevar Olga, uradnica, Vis. Komisariat, Kotnik Rajko, Križaj Iva, učiteljica Kučej Fmnjo, policija, Lah Helena. Kobarid&ka 10. Lah Milan, Učiteljski dom Lampič Lado Tyrševa 17, Leder Nada, Zagrebška ul., Logaja Marija, Mestni log 17, Majdič Mira, Dalmatinova 10. Miklavič inž. Marica. Linhartova c. 19, Moderndoirfer Vinko, učiteflj, Mravljak Ivan, profesor, Naglič Zlati, poštni kontrolor, Nairbeshuber Mimi. paš t africa v pok.. Novak Tine žel kontrolor. Pa-ternost Josip i na. Bobenčkova 8, Pečjak Alenčica. Staničeva ul., Pečnik Jožef, železničar, Petrič Marija. Gradišče 2-II. Pipan Tone, Ledina, Pirnat Ema.' posestnica, Preradovičeva ul., Planinšek Frančiška, Stari trg 20, Rajšter Lizika (mogoče pri foto Kune), Rekar dr. Ernest. Tavčarjeva ul, Sedej Stanka Vrtača Štele Janko, Celovška cesita, Verdonik Edo, Dramsko gledališče, Vida Olga. Kodeljevo, Zdcvlšek dr. Josip star., odvetnik. Žnidarič Elza, Tyr-ševa c. 54.
Indeks naj dvigne ZavadUav Dušan, stud. mont.. Turnerjeva 15.
Iz Spodnje štajerske
Sprejem v sadjarsko in vinarsko šolo v Mariboru je razpisan m se sprejmejo v pripravljalni letnik mladeniči, stari lf> let, v strokovni letnik pa mladeniči, staro najmanj 17 let. Pouk bo naslednji: Gospodarsko koristenje, sadjarstvo, vinarstvo in vrtnarstvo, gospodarsko lelo na polju in na vrtu, živinoreja in razne >omožne slrc-ke. Vsak gojenec mora olačati na leto 40 mark šolnine, mesečno pa 35 mark pre-skrbovalnine. Pouk se bo prnel 1 ektebra, prijaviti pa se je treba do 15. septembra. Prosilci morajo po nemško opisati svoje dosedanje življenje.
Pregledovanje dojenčkov. V Zgornji Polskavi je bilo pred mesecem povabljenih vseh 42 mater z dojenčki k zdravstvenemu pregledu. Zdaj je bil ponoven pregled in poročila pravijo, da je polskavska občina na Spodnjem Štajerskem častna izjema, ker vse ondotne matere same dojijo svoje otroke. Uspehi so očitni in so posamezni otroci pridobili v enem samem mesecu po 800 do 100 gramov na teži, eden izmed najkrepkejših dojenčkov pa si je opomogel za 1350 gramov. Matere upoštevajo navodila in privoščijo otrokom kolikor mogoče zraka in solnca. Otroke puščajo kolikor le mogoče nage pri igranju na svežem zraku in uspehi so vidni.
Umrl je v Brežicah za kapjo Franc Osi-mitseh. Bil je davčni uradnik v pokoju in zadnji čas uslužben pri brežiškem političnem komisariatu. Štajerski listi pravijo, da se nikoli ni bal govoriti po nemško in da je bila njegova največja želja, da bi učakal priključek Brežic k Nemčiji. Pogostokrat je prepeval nemške pesmi, da so ga vsi culi. Star je bil 62 let.
Mariborski živilski trg si je zadnje čase opomogel, ker je pač letos v vsej mariborski okolici prav dosti zelenjave in so-čivja. Enako je tudi v drugih spodnješta-jerskih mestih, zlasti v Celju in Ptuju. Meščani pravijo, da je zgodnjega krompirja nekaj več na prodaj, kakor ga sproti pospravijo.
Skrbstvo za mladino. V celjskem okrožju je bilo pretekli mesec 21 posvetovanj z materami in je bilo 1051 otrok zdravstveno preiskanih. V mariborskem okrožju so sestre v teku avgusta obiskale 200 hiš. Kar je bolehnih otrok, se njihova bolehnost največ nanaša na rahitido in pljučne bolezni. Oblastva so sklenila odpreti še več otroških vrtcev in sicer jih pripravljajo samo v mariborskem okrožju še 25.
šolstvo
Staršem toplo priporočamo, da skrbijo tucj/l za gflasbeno izobrazbo mladine. V Ljubljani deluje že 59 let šola Glasbene Matice, ki nudi pouk v vseh instrumentih in teoretičnih predmetih. Vpisovanje v šolo bo v dneh od 1. do 4. septembra, vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 17. Redni pouk se bo začel takoj 5. septembra. Priglase sprejema pisarna Glasbene Matice v Vegovi ulici št. 7.	(—)
Vpisovanje v strokovno nadaljevalno šolo Združenja trgovcev v Ljubljani. Vpisovanje v strokovno nadaljevalno šolo bo za vse tri razrede od 2. do 5. septembra 1941 vsakokrat od 9. do 11. in od 15. do 17. v pisarni Združenja trgovcev, Trgovski dom. Novinci morajo biti stari 14 let in morajo predložiti pri vpisovanju zadnje šolsko spričevalo, učno pogodbo in zdravniški izvid. Za sprejem v šolo mora imeti vsak najmanj tri razrede dovršene srednje ali meščanske šole. Z dovršeno nižjo meščansko ali srednjo šolo imajo prednost. Z manjšo šolsko izobrazbo bodo učenci sprejeti le v primeru razpoložljivega prostera. Novinci, ki so uspešno dovršili nižjo srednjo ali meščansko šolo, bodo pogojno sprejeti v drugi razred. Novinci se prejemajo le do 30. septembra. Vsak učenec vplača pri vpisu 160 lir šolnine, novinci pa poleg tega še 40 lir vpisnine. Učenci III. razredov pa plačajo poleg šolnine še 40 lir oprostnine. Vpisovanje se vrši na podlagi lanskega šolskega spričevala. Popravni m razredni izpiti bodo v sredo dne 27. nvgusta ob 14. Pismeni zaključni izpiti bodo v četrtek, dne 28. avgusta, ob 8. Istega dne popoldne pa se prično ob 14. ustni zaključni izpiti. Podrobnosti bodo razvidne na šolski deski. Redni pouk se prične v ponedeljek, dne 22. septembra, ob 14.
Na I. deški meščanski šoli v Ljubljani — Prule bodo popravni izpiti dne 29. avgusta — pričetek ob 8. Vpisovanje učencev za novo šolsko leto bo 1., 2. in 3. septembra — vsakikrat od 8. do 12. ure. Podrobnejše objavljeno v veži šolskega poslopja.
Obrtno nadaljevalna šola za umetne in moške oblačilne obrti na Prulah sporoča vsem vajencem, ki imajo popravne izpite, da se vrše 1. in 2. septembra 1941 od 14. do 16. Kdor bo zamudil termin, zgubi pravico do popravnega izpita. — Upravitelj.
Obnovite naročnino!
ŠPORT
Dolga in hladna pot
V plavalni tekmi po Ljubljanici sta na Z4 km dolgi progi zmagala žižek med seniorji in Loeser med juniorji
Ljubljana, 25. avgusta.
»Sila kola lomi« in prav za prav nič drugega ni spravilo Hirijanov na misel, da so včeraj svoje plavalce poslali na tekmo v Ljubljanico. Težave so zdaj s športno konkurenco od drugod, najhuje jih občutijo naši plavalci, ki so ob tem času tvorili središče športnega življenja v Ljubljani, zdaj pa so navezani na svoj bazen in na preizkušnjo svojih sposobnosti sami med seboj. S prenosom plavalne tekme na našo reko slavnega imena pa so dosegli prireditelji še več drugih namenov, saj so se z njo oddolžili spominom na prve začetke plavalnega športa pri nas, ki so tesno povezani s tihimi bregovi Ljubljanice tamkaj, kjer se cepi njena pot v mesto in ono za Gradom, posebej pa še počastitvi enega izmed pionirjev našega plavalnega športa, pokojnega Borisa žirovnika, člana SK Ilirije in tekmovalca, ki se je s svojimi uspehi vpisal v zlato knjigo slovenskega plavalnega športa.
Misel plavalne tekme po Ljubljanici je imela torej posebno v sedanjih časih povrh tega, da so podobne prireditve znane in zelo privlačne tudi po drugih »velikih« mestih, mnogo premišljene podlage in je čisto prav, da je kot prvi poizkus tako lepo uspela. Predvsem v propagandnem pogledu saj se je posebno na cilju pri znani »Spici« zbralo na sto in sto gledalcev, ki bo prišli pogledat in pozdravit vrle plavalce, prav tako pa tudi v športnem, ker je kljub manj prijetnemu vremenu in izredno hladni voii — ta naša reka je s te strani skrajno trdovratna in se do znosnih temperatur segreje samo v najbolj vročih poletjih — odšlo s starta v višini znanega Mokarja na Barju 32 plavalcev. Med temi je bila, razen nekaterih »kanonov«, na katerih je slonela vsa izvedba in o katerih se je naprej vedelo, da bodo med prvimi, cela vrsta mladih plavalcev iz Kostnerjeve šole, ki so se korajžno prepustili hladnim valovom za dolgih 45 minut ali še več, in nazadnje tudi neustrašna Draguša Finče-va, ki je v tej moški premoči častno zastopala nežni spol kot edina in prišla v skupni oceni na cilj kot dvanajsta. Organizacijska stran prireditve, ki ni bila lahka — saj je bilo treba vse pripraviti in na vse misliti čisto nanovo — je bila v redu, prihodnjič pa bo treba še posvetiti posebno pozornost nekaterim podrobnostim na progi. Nediscipliniranost publike je tudi tukaj ohranila svojo tradicijo; čolnov je bilo med tekmo na vodi za celo mornarico, mnogo seveda takih, ki tam vsaj takrat niso imeli nobenega opravka.
Na progi
Po prijaznosti voditelja tekmovanja s prof. čerčkom in starterjem Kogovškom na čelu smo mogli potek tekme spremljati v čolnu od starta do cilja. Ob 11.15 je gruča plavalcev z drgetajočimi zobmi zaga-
zila v strugo Ljubljanice, takoj nato pa se začela pomikati proti cilju — oddaljenem 2 km in pol. Preden si omogočimo prehod na čelo tekmovalcev, se že odtrgajo neka teri. Sam pred ostalimi že vleče Žižek ; dolgimi zamahi natančno po sredi reke, kakor bi imel začrtano najkrajšo pot. Samo 10 m za njim se pomika močni Močan, ta pa skoraj v serpentinah, zdaj ob levem, zdaj ob desnem bregu. Se toliko ali nekaj več za njim so tesno drug poleg drugega trije — Mihalek, Pelhan in Loeser; precej zadaj vidimo Hudnika in Herzoga, potem pa večjo skupino s Finčevo in še bolj proti kraju posameznike, ki si utirajo pot po vodi med vrsto čolnov m kajakov. To so pozicije kmalu po startu in tako ostanejo v bistvu vso dolgo pot. Vozimo pred prvima dvema — Žižkom in Močanom. Razlika se po 1.5 km izdatno poveča, kača tekmovalcev je raztrgana na pol kilometra da leč. Toda bolj ko se bliZamo cilju, bolj se manjšajo razdalje na čelu. Žižek vodi brez nevarnosti, Močan se spet približa, skupina z Mihalekom ne plava več v ravni vrsti. Tudi zadaj si posamezniki osigurajo vsaj nekaj naskoka pred najbližjimi. Ob 11.45 smo na Spici. Žižek udari prvi, skoraj minuto za njim Močan, potem drug za drugim — 21 vsega skupaj; ostali so odnehali prej. Bila je predolga pot ali voda prehladna. Eden je bil diskvalificiran, ker je — čujte in strmite — hodil nekaj proge — peš!
Po prihodu zadnjega so prireditelji na prostoru Ljubljanskega športnega kluba — ki je šel organizaciji zelo na roKo in je organizatorjem priskočil na pomoč predvsem s prevoznimi sredstvi — razglasili rezultate in oddali oba prehodna pokala, za se-niorje in juniorje, za katere bo zdaj borba na tej progi vsaj tri leta, lahko pa tudi pet, če si ga včerajšnja zmagovalca ne bosta priborila še obe naslednji leti. »2irov-nikov memorial«, visok kip plavalca na marmornatem podstavku, je prejel Branko žižek, ki je dosegel najboljši čas med seniorji (31:55), lep pokal pa je bil darilo za najboljšega juniorja Loeser ja (33:32). Načelnik plavalne sekcije prof. Cerček je po objavi izidov s kratkim nagovorom razpustil plavalce z obljubo, da bo Ilirija to prireditev obdržala trajno na sporedu ter jo po vseh današnjih izkušnjah še izpopolnila.
Vrstni red
tekmovalcev na cilju je bil naslednji:
Med seniorji: 1. žižek 31:55, 2." Močan 32:49, 3. Mihalek 33:20, 4. Pelhan 33:57, 5. Hudnik 37:10, 6. Herzog 37:29, 7. Petek 40:18, 8. Andoljšek 41:12.
Med juniorji: 1. Loeser 33:32, 2. Smrkolj 37:14, 3. Roter 37:24, 4. Kerševan 37:29, 5. Grašek 38:42, 6. Jovanovič 39:48, 7. Vla-hy 39:56, 8. Žigon I 41:48, 9. Sovrč 42:00, 10. Gorazd 48:07, 11. Dežman 53:38.
Dame: 1. Fine 38:49 (kot edina).
Tri tekme in trinajst golov
to je izkupiček zadnje nogometne nedelje - v znamenju dobrih treningov
2e iz naslova lahko povzamete kratko bilanco nedeljskega nogometnega dela v športnem sporedu. Videli smo tri tekme, dve običajno prijateljski, eno pa tako rekoč reprezentančno, ki jo je Slovenska nogometna zveza določila v zadnjem hipu namesto povratne finalne tekme med Hermesom in Ljubljano — zakaj prav za prav je bila potrebna ta sprememba, ni čisto pojasnjeno, še manj pa v korist večjega zanimanja za to športno panogo — ki pa vse skupaj niso mogle dati več kakor smo že nekaj časa vajeni gledati na naših nogometnih terenih. Je pač tako, da je nogomet borbena igra m jo naši igralci in gledalci vzamejo zares šele takrat, kadar gre za naslove ali za točke ali za prestiž domačega travnika. Tega vsega nedeljske tekme niso imele m so se zato razvijale v obliki boljših treningov, ki bo s te strani prav gotovo tudi dosegle svoj namen. Več pa prav nič!
Dopoldne sta se na Igrišču Marsa za Kolinsko tovarno srečali enajstorici Marsa m Mladike. Čeprav so domači nastopili brez svojih najboljših moči, določenih za popoldansko reprezentanco ljubljanskih klubov proti Ljubljani, so vendar dosegli tesno zmago s 3:2 (2:1). Dogodek je spremljalo nekaj skupin najbolj zvestih prijateljev iz obeh taborov.
Popoldne so se prijatelji žoge — kako majhno je njihovo število, odkar je ta konkurenca vezana na razdalje od Ljubljane do Viča ali do Most — zbrali za znanim plotom ob Tyrševi cesti.
Prvi 3:1
Kot prvi par sta se predstavili moštvi Jadrana m Most, dva redka nasprotnika, ki sta dobro priložnost koristno izrabila. V živahnem treningu so Jadranovci pokazati nekaj več volje in udarnosti in zasluženo zmagah s 3:1 (1:1). Odločitev je prišla čisto po pravici v drugi polovici igre.
SK Ljubljana : „11" iz Ljubljane 3:1
Belo-zeleni so pripeljali na teren nekatere nove pridobitve, v glavnem v napadalni vrsti, pa tudi vrata je zasedla nova moč, enajstorico iz Ljubljane pa je sestavil zvezni kapetan iz znanih imen I. razreda, predvsem iz Marsa, Hermesa m Jadrana. Dve pestri sestavi, o katerih se res ni moglo reči v naprej, kako bosta opravili svoje delo.
2e prvi udarci so pokazali, da Ljubljana ne bo imela lahkega dela, kajti ostali prvorazredni so delali bolj požrtvovalno in
z večjo voljo. Seveda smo čakali skoraj pol ure na prve živahnejše odlomke — ln sicer na strani slabših na papirju. V 28. min. strelja Pepček ostro m nevarno, vratar reši z drzno bravuro, žogo dobi Sandi. ki pa zadene v drog m tako ostane 0 : 0. Takoj nato se ponovi prizor na drugi polovici; 2igon Je pri žogi, toda tudi on zgreši sigurni zgoditek. Minuto kasneje je kot proti boljšim; Kumer od Korotana je na mestu in slabši vodijo 1 : 0. Reprezentanca dobi voljo znova ta malo jih je, ki bi še kaj dali za Ljubljano. Toda v 41. min. dobi usnje Stare I. na desni ta mimo tolikih nog najde žoga pot v mrežo. Stvar je izravnana, še malo potem pa je že 2 :1 za Ljubljano. Stare IL se požene za po-skakujočo žogo, vratar ni spreten dovolj ta polčas se konča z 2 :1 za Ljubljano. Drugi del igre že poteka v premoči belo-zelenih, čeprav se »Izbrani« vztrajno branijo, pa tudi ne pozabijo napadati. V slednjem so belo-zeleni zmerom agilnejši, toda s streli nimajo sreče. Prav do konca pošiljajo vse mogoče stvari mimo drogov ta preko njih, dokler nekaj minut pred koncem Sandi ne izrabi splošnega mrtvila v nasprotni obrambi ta pridene še svoj oboi k rezultatu. 3 : 1 ta prčcej potem je konec.
Toliko o poteku! O novih pridobitvah Ljubljane ni takoj reči končne sodbe; po trenutnem stanju bi jih kazalo poizkusiti še, nikakor pa na mestih, ki so že tako zasedena z dobrimi močmi. Izbrana enaj-storica Ljubljane je samo spet potrdila
znano dejstvo, da šteje mnogoštevilna družina nogometnih klubov v Ljubljani nekaj prav dobrih posameznikov, ki jih bo prej ali slej — če nam čas ta dogodki ne prinesejo kaj drugega — kazalo tako ali tako strniti v močnejšo enoto s kakršnim koli nazivom. Nepobitno je namreč, da v sedanjih razmerah v Ljubljani enajst klubov ne bo moglo živeti, temveč le životariti. Sicer pa to niso vprašanja, ki bi jih bilo treba reševati danes, dajejo pa misliti vselej takrat, kadar SNZ pokliče na igrišče enajst najboljših iz prav toliko nogometnih društev našega mesta.
Publike ni bilo mnogo in razburjenja tudi nobenega; sodniške posle je opravil g. ing. Mrdjen.
Radio Ljubljana
RADIJSKI SPORED ZA SREDO, 27. AVGUSTA.
Ob 7.S0: Vesti v slovenščini, 7.45: Pestra glasba, v odmoru ob 8. napoved časa, 8.15: Vesti v italijanščini, 12.30: Vesti v slovenščini, 12.45: Lahka glasba, 13: Napoved časa in vesti v italijanščini. 13.15: Službeno vojno poročilo v slovenščini, 13.17: Godba na lok pod vodstvom Manna, 13.45: Podeželski zbori, 14: Vesti v italijanščini; 14.15: Slovenske pesmi, kvartet sester Stritarjevih in harmonikar Avgust Stanko, 14.45: Vesti v slovenščini, 17.15: Koncert gojencev chigijanske glasbene akademije, 19: Italijanska ura prof. dr. Stanka
Lebna, 19.80: Vesti v slovenščini, 19.45: Orkestralna glasba, 20: Napoved časa ln vesti v italijanščini, 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.30: Koncert »Glasbene Matice« pod vodstvom prof. Lu-cijana M. škerjanca, 21.20: Koncert basista Toneta Petrovčiča ta Lumbarjevega vokalnega kvarteta, 22: Zanimivosti v slovenščini, 22.10: Koncert pianistke Lete)* Zifarellijeve, 22.45: Vesti v slovenščini
Poziv madžarskim državljanom v Ljubljanski pokrajini
Kr. madžarski konzulat v Trstu, via Do-menico Rossetti 66 poziva vse madžarske državljane moškega spola, rojene v letu 1919 in 1920 in bivajoče v Ljubljanski pokrajini, da mu v 30 dneh po objavi tega poziva pismeno sporoče svoje točne naslove.
Represalije zaradi sabotaže v Rumuniji
Bukarešta, 25. avg. u. Minister za notranje zadeve je izdal naslednji proglas: »Po ukazu generala Antonesca se sporoča, da bo kot odgovor *a vsakršno sabotažno dejanje, ki bi ga povzročili komunisti, oblast dala ustreliti 20 komunistov Zidov in 5 komunistov Nežidov ki so sedaj kot talci v varnostnem zaporu.«
Mali oglasi
Sluibodobi
tlesed* i —.60. utu —.60, daiante naslova tli m lifro l
Prodajalko
pošteno, z večletno prakso, ci zna samostojno voditi trgovino z mei. blagom, takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovina mei. blaga«. 148)0-1
Učiteljski par
'l 35letna, želita instruirati otroke v hiši za brezplačno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pomoč«.	14840-4
Prodaih
tfcaeda i —-60. taksa —.60. d daianje naslov« tli u iifro l
Zobarju dentistu
ki ima pravico samostojno izvrševati obrt, se nudi na Dolenjskem ugodno mesto stanovanjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Den-tist«.	14837-1
Služkinjo
pridno, pošteno, ki bi opravljala vsa hišna dela, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14831-1
Šivilje za konfekcijo
sprejmemo. Stari trg 16, trgovina.	14830-1
Beseda l —.60. taksa —.60. ta daianie naslova tli za lifro t 2.—.
Vlesto zobnega
praktikanta
išče malomaturant z osemmesečno prakso. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zobni praktikant«.
14571-2
Vajenci (ke)
Seseda t -.60. cakaa —.60. daianie naslova ali xa Wro l I.—,
Brivskega vajenca
sprejmem. Kozinc Rozi, Tyrševa e. 92. 14752-44
Beseda l —.66, taksa —.60. *a daianie naslova ali (a lifro 1 2.—.
Strokovna učiteljica
poučuje in inštruira matematiko, geometrijo in nemščino. Pride tudi na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	14664-4
Kauče in otomane
spalne, ugodno prodam. — Gosposka 11. Tapetnik!
14675-6
Krojaški pult
in omaro prodam po nizki ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14823-6
Vsakovrstni predmeti in klobučevina
za modiste na debelo in drobno: L. Bellini — Trieste — Via Battisti 13.
14825-6
Sobo odda
Heseda L -.60. taksa —.60 ca daianie naslovs ali ts lifro l
Pisarniško sobo
v strogem centru mesta oddamo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14848-23
Opremljen kabinet
oddam. Kolezijska ul. 17, pritličje.	14838-23
m
Beseda t —.60. taksa —.60. u daianj« naslova al) za lifro L 2.—.
Prazno sobo
čisto, s posebnim vhodom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončna«.
14833-23a
Zakonski par
išče sobo s souporabo kopalnice, blizu centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa soba«.
14834-23a
INSERIRAJ V nJUTRU"!
Dijaške sobe
Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Stanovanje
za dva dijaka m dijakinjo iščem. Po možnosti dve sobi in v centru mesta. — Eventuelno bi dali tudi pomoč v hrani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kompletna oskrba«. l4828-22a
Stanovanje
Beseda L —.60, taksa —.60. u daianie naslova ali za lifro L 2.—.
Dvosob. stanovanje
z vsem komfortom na Pru-lah oddam za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1050 din«. 14835-21
Stanovanja
Beseda L —.60. taksa —.60 ta daianie naslova tli n lifro l ___
Mirna tričlanska
družina
išče moderno stanovanje dveh sob s pritiklinami, tudi na periferiji. Primernemu posredovalcu dobra nagrada. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moderno«.
14713-21a
Enosob. stanovanje
ali. večjo sobo s štedilnikom iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reden, točen plačnik«.
14665-21a
Enosob. stanovanje
tudi s kabinetom, sončno, išče zakonski par za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj inženjer«. 14610-21a
Enosobno ev. dvosobno stanovanje
v mestu za dve osebi s 1. oktobrom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljančanka«. l4824-21a
Lokali
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za lifro l 2.—.
Lokal
s stranskimi prostori, v centru, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stranski prostori«. 14832-19
r/
beseda L —.30. taksa — .60, a daianie naslova tli ta iifro l
Vseh vrst
dobro ohranjeno pohištvo in druge še uporabne predmete, stalno prodaja in kupuje: ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8, poleg kolodvora šiška. 14845-12
Spalnico in kuhinjo
dobro ohranjeni, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Ju-, tra pod »Spalnica«.
14846-12
Jedilnico
starejšo, zelo dobro ohranjeno, proda: ABC, Ljubljana, Medvedova cesta 8, poleg kolodvora šiška.
14847-12
Istituto »Guglielmo Marconi« Venezia
specializzato corsi recupero anni e abbreviazione — Pro-roga servizio militare — Convitto — Semiconvitto — Pensionato alunni e scuole regie. — Aperte iserizioni. Cbiedere programma.
prireja posebne tečaje, tako da se skrajša redna učna doba — Odlog vojaške službe — Konvikt — Delni konvikt — Pension za gojence in učence državnih šol — Vpisovanje otvorjeno — Zahtevajte prospekte
Spalnico
(črešnja), dobro ohranjeno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14843-12
Stroji
Beseda L —.60. taksa —.60, za daianje naslova ali za lifro l 2.—.
Šivalni stroj
star, doslužen, ali samo stojalo, kupim. Kladnik Jože, trgovec, Sv. Petra cesta 14, tel. 21-41. 14839-29
Stroj za izdelovanje cementne oneke
s 500 modelov po ugodni ceni prodam. Bikabirt, Sta-ražaga 13, p. Črmošnjice.
14827-29
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za iifro t 2.—.
Damsko in
moško kolo
(rabljeni), drap barve, po 380 lir naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče).
14842-11
V petih minutah
pobelimo blatnik in montiramo žarilec. Damsko in moško kolo, novo, poceni naprodaj. Frančiškanska 10, dvorišče.	14844-11
Heseda t —.60. taksa —-6C is daianie naslova tli u iifro l 2—.
Parcela
4200 m2, strnjen sistem, na obroke naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebno 100.000«.
14729-20
Vilo - hišico
z dvema stanovanjema, vrtom, blizu tramvaja ali av-topostaje, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moj dom«. 14829-20
CARBONE DI LEGNA
e legna d'ardere acquistansi grandi quantitativi. Assumia-mo rappresentanze. - Serivere
Ditta FRANCESCO SIGNORINI, Via Vignati 3, MILANO
OGLJE IN DRVA
kupujemo v velikih množinah. Sprejemamo zastopnike. — Ponudbe na
Dragocenosti
Beseda l —.60, taksa —.60. za daianje naslova ali za iifro L 2.—.
Vsakovrstno zlato
Kupuje po najvišjih
cenah CERNE — juvelir, Ljubljana, VVollova ah ca
l-M
Izgubljeno
Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
V nedeljo 17. t. m.
sem izgubil na Miklošičevi cesti 50 mark, a 22. t. m. mi je nekdo vzel z mize listnico z dokumenti in 17 lirami. Prosim dotičnega, da mi dokumente vrne, denar pa zadrži, a najditelju mark dam nagrado. Obvestilo na ogl. odd. Jutra. — Bivši poručnik. 14849-28
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro l 2.—.
Dva težka konja
pinegavska, naprodaj. — Ogled na Celovški cesti 41, gostilna Habjan. 14841-27
Informacije
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za lifro L 2.—.
Interprete giurslo
della lingua italiana, r*pri-seženi tolmač iolijanst: jezi dt. Mikuletič Forte-nat, Kraljs Petra trg 9 — tel. 34-32.	36-31
- ENO
. • vece^VNE
U OO GRAFI K A
mrnmm

FIERA DI VIENNA
AUTUNNO 1941 (21—28 Settembre)
Riduzioni ferroviarie ITALIA 80% GERMANIA 60 %
Informazioni:
Rappresentante Onorario Re-gionale della Fiera di Vienna:
Ing. E. M. FELIX, TRIESTE, Via Fabio Severo N° 11 (TeL 92-03)
DUNAJSKI VELESEJEM
JESEN 1941 (21.—28. septembra)
Pojasnila pri
častnem deželnem zastopniku dunajskega velesejma:
železniški popusti: v ITALIJI 30 % v NEMČIJI 60 %
i. Esteven
38
SKRIVNOSTNA KRČMA
»Ko bi ne bila prišla z namenom, da storim svojo krščansko dolžnost, bi se ta trenutek obrnila,« je rekla. »A prej vam moram nekaj povedati. Tudi potem, ko zaprete gostilno, boste še morali plačevati gostilno, in ne verjamem, da bi jo zmogli. Gospod Gervaise vam ponuja, da vstopi namesto vas v zakupno pogodbo. To je za vas večja sreča, nego zaslužite.. .«
Naj je bila ponudba še tako poniževalna, vendar se mi je zdela edini izhod. Res je bilo, da nisva mogli več nikamor naprej. V okolici je bilo težko dobite nove služkinje in pridržati jih še težje, a plače, ki bi premotile mestna dekleta, da bi šla služit v to podeželsko samoto, so presegale najina sredstva. S sprejetjem Gervaisove ponudbe bi se rešili vsaj najbolj moreče obveznosti.
Mati pa ni bila takšnih misli. Bila je dobra, toda občutljiva, zato je govorila zelo jasno.
»Ako mi želi gospod Gervaise predložiti ponudbo,« je rekla, »naj pride sam, ne pa da mi pošilja gospodinjo. Sporočite mu pa, obenem z mojo zahvalo, da nimam nikakega namena zapreti gostilno. Dokler imava jaz in moja hči roke, nama ni treba biti odvisnima od peščice dekel. In če bi tudi morali zapreti, bi znali zadostiti svojim obveznostim, ne da bi nama bilo treba kogar koli prositi uslug. Razumete?«
Jantarne jagode gospe Bodeyeve so se oglasile, kakor bi nekdo zašklepetal z zobmi. Ko je spet prišla do glasu, je bil skoraj podoben rezgetu.
»Vidim, da ste uboga blaznica in da sem prišla zaman,« je dejala. »V tej hiši je smrt, gospa, čutim jo. Morda boste jutri zvečer manj samozavestni.«
Živahen glas ji je segel v besedo.
»Nekoč sem poznal nekoga, ki je prerokoval bodočnost. Nekatere stvari je uganil tolikanj dobro, da so ga nazadnje linčali. Bil je moj dober prijatelj.«
Gospa Bodeyeva je priprla oči in z ledenim pogledom premerila Claveringa. Nato je krenila mimo njega in proti vratom.
Globok vzdih olajšanja iz materinih prsi jo je pospremil čez prag in končal razgovor. Rage Clavering je ostal s hrbtom naslonjen na vratni podboj.
»Ta vrla gospa je zmerom enaka,« je menil, zvijaje si cigareto.
»Sleparka sleparska!« je rekla mati. »Policijo obvestimo, kaj bi drugega.«
Toda Clavering je zmajal z glavo.
»Kaj bi vam pomagalo? Sloves gostilne bi se še poslabšal, ko bi se raznesel glas, da je morala priti policija preiskovat. Ana vam pove, kaj sem ji svetoval, da storita, a mislim, da mi ne boste hoteli pritrditi.« Nato je mahoma o ponesel besede gospe Bodeyeve: »Nu, gospa, storil sem svojo krščansko dolžnost...«
Mati se je zasmejala, stresla glavo in se vrnila k svojim krožnikom, meni pa priporočila, naj ne izgubljam časa.
Ostala sem sama s Claveringom, in ta mi je pomolil majhen predmet. Bil je ključ.
»Čemu to?« sem vprašala.
»To je ključ Buckove sobe. Ta čas, ko ste ve tu spodaj čenčale, sem zaklenil vrata. Dobro bo, da ostane njegova soba vso noč zaklenjena. Buck mi je močno pri srcu.« Ko nisem nič rekla, je še dodal: »Zdaj pojdem nekoliko venkaj.«
Po vsem, kar se je bilo zgodilo, sem se čutila neznansko zapuščeno, in ta novica me je pahnila v pravi obup. Ura je bila malone enajst.
»A kam mislite iti?« sem vprašala.
»Oh, majhno pot imam,« je izbegljivo odvrnil. »Čez kaki dve uri bom spet doma.«
»Če mi ne marate povedati, potrpim,« sem rekla dokaj ozlovoljno. »Saj ste slišali, kaj sem prejle rekla gospe BodeyevL«
»Slišal sem, Ana, in zelo sem vam hvaležen za tiste besede. Zelo hvaležen,« je ponovil.
»A vendar ni videti, da bi bili z menoj hudo prijazni.«
Zmajal je z glavo kakor človek, ki bi se hotel zdeti raztresen, in ni odgovoril. Nato je segel v žep, rekoč:
»Nate nekaj, da ne boste brez družbe, ko bom zunaj. Spominek name.«
Izvlekel je majhno avtomatsko pištolo.
»Moj konjiček, saj še veste?« je nadaljeval. »Izvrstna je za streljanje na kratko razdaljo. Sam sem jo očistil. Nabita je, in varovalo sem odprl. Od
zdaj naprej jo imejte ponoči in podnevi v dosegu roke. Mi obljubite?... Prav. Pa do svidenja.«
Z izrazom, ki je bil na pol šaljiv, na pol strasten, se je obrnil in odšel. Hrlež njegovega avtomobila, ki se je oglasil nekaj minut potem, je bil naj-sametnejši vseh zvokov, kar sem jih kdaj slišala.
xxn.
KRESNICE.
Dick Sterrit je bil obljubil, da pride k nam takoj, ko bo imel povedati kaj zanesljivega zastran Gracije, toda nestrpnost mi ni dala miru, pa sem telefonirala naravnost bolnišnici v Filadelfijo. Odgovoril mi je ravnodušni glas neke strežnice.
»Operacija je nujno potrebna... Prej ko jutri dopoldne ne bo moči ničesar zvedeti... Da, gospe Oliverjevi povem, da ste telefonirali.«
In ta okrutna negotovost se je brez konca vlekla naprej.
Z materjo sva po poldrugi uri napornega dela vendar že obrisali krožnike. Nato sem pripravila mize za jutrišnji zajtrk, med tem ko je mati pospravljala kuhinjo. Bili sva dobesedno iznemogli, in vpraševala sem se, kako bova mogli sami voditi gostilno naprej. Baš ko sva se hoteli spraviti spat, je zapel zvonec gospoda in gospe Ericsonove. To je pomenilo, da bo treba nekaj pripraviti — najbrže vroče mleko — zakaj gospa Ericsonova je nmerom kaj potrebovala.
»Jaz pojdem,« sem rekla materi in se odpravila po kuhinjskih stopnicah na vrh.
—-j——■	'	mim^^^gm 1 1 m.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani