IX. letnik.
V Gorici, dne 14. marca 1001,
11. številka.
I/linja vsaki četrtek ub II. uri dopoldne. Rokopisi so ne vračajo. Nefr.mkov.ina pisma so ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto -I krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 '50.
Rokopise sprejema ,ur*tbušlvo v Gorici, dvorišče sv. Ililarija štev. 7.
Z uredil ikoni je mogoče govoriti vsak dan od 8	12	dopol-
dne v iipr.ivništveui sobi.
r
a
k
\ii
w
loven
%
reaitoitfflJSiiTMDiatrj?
za vero dom ovsp
r—■v"©^yč^v''—
Naročnino in naznanila s p r e j e m a upravuištvo v Gorici, Semeniška ulica št. y. Posamezne številke se prodajajo v toba-karnah v Šolski ulici, Nunski ulici in na Korenjsketn bregu (Riva Corno) št. 14 po S vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če f. ..skc enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Naročnino iu oglase je plačati v Gorici.
Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan llajt v Gorici.
Tiska „\’arodiia tiskarna11 (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Veselite se!
V	vojski, katero vojuje slovensko katoliško ljudstvo z liberalci - brezverci, so ti kar zbesneli od jeze in sovraštva. In to svoje prav peklensko sovraštvo so obrnili v prvi vrsti proti slovenski duhovščini. Ni je več grde reči ali grde sramotivne besede, katere bi ne bili že izrekli duhovnikom, začenši od papeža do kaplana. »Soča11 jim je zrekla:	»falotje-1, „sleparji“, »pijanci11,
»zapeljivci*1, »zdražbarji11, ,.hudičevi zlobneži'1, „izdajice, ki strežejo le svojemu trebuhu11, „ki imajo Roga in Ijtidij za norca1* itd. itd. »Slovenski Narod'1 obklada duhovnike z enakimi naslovi in je nedavno smel zapisati — z dovoljenjem c. kr. oblasti —■ sledečo obtožbo: »Resnica, da so duhovniki ljudski sleparji in goljufi, mora prodreti na dan11.
Tako pobalinsko zasramovanje si pri drugih narodih, n. pr. pri Nemcih dovoljujejo le besne strančice radikalcev ali demokratov, ne pa druge liberalne stranke, ki zastopajo narod. Slovenci pa imamo stranko inteligence (gospode), ki tako piše. Slovenski liberalci so torej veliko zlobnejši in surovejši ko nemški in slovenska duhovščina je izpostavljena najhujšemu zasramovanju.
Saj so nase slovenske duhovnike napadali tudi nemški iu italijanski liberalci, ko so slovensko ljudstvo dramili k narodni zavednosti od leta 1848 naprej, ali tako grdega iu zlobnega zasramovanja ni bilo. Ural brata bije s kijem, narodni nasprotniki so bili rodoljubne duhovnike le s šibo.
A kar je najbolj bridko je to, da duhovnike ravno t i s I i najbolj preklinjajo, katere so duhovniki se svojim denarjem ali vsaj se svojo agitacijo oteli iz rok Italijanov in Nemcev : namreč inteligenca po trgih in mestih. Kdo ne ve, da je bila naša inteligenca še do
I.ISTKK.
Gabrijel Garcia Moreno.
(Životopis katoliškega politiku.)
Visoko čislam učenjaka, ki nam preganja lemo zmot, a bolj še cenim poštenjaka, ki ve in hoili pravo pot.
t>. Gregorci č.
(Halje.)
Kmalu je Urbina izpodrinil starega Noboa. S tovarišema Robles in Franko si je prizadeval izgnati jezuite. Moreno pa jih je branil z uma svitlim mečem, s časnikom „la Nacion11 t. j. »Narod'1. Našteval je vsiljencu Urbinu njegove pre-greške zoper kazenski zakonik; sklenil je z besedami: »Da ne boste, o general Grbina, krivo sumil, se vam imenujem, ter podpišem s svojo pestjo". Grbina mu sporoči, da ga hoče, če izide še druga številka časnika, pregnati iz dežele ali pa ustreliti. »Povejte vašemu gospodarju*1, rece Moreno odposlancem »da sem do zdaj imel več uzrokov nadaljevati pričeto delo, zdaj imam en uzrok več, namreč, da ne zavrženi svoje časti s lem, da se zbojim njegovega žuganja11. V drugi številki, ker je vedel, da bo zadnja, je še odločnejše našteval Grbi nove grehe.
Da bi dal prezidenlu priložnost očitno izvršiti žuganje, gre Mureno z
nedavno nemškutarska in italijanaška? A kdo jo je budil in največ poslovenil? Duhovniki, ki so si s tem nakopali prav mnogokrat huda očitanja vlade, Nemcev in Italijanov. Zdaj pa ta komaj poslovenjena inteligenca vrača duhovnikom modrase za ribe!
Krivi so tega deloma sami, ker so pri svojem rodoljubnem delu gledali premalo na versko zavest. Nekateri so do zadnjega trdovratno trdili, da na Slovenskem ni liberalcev, da Slovenec je vže po svoji naravi (!) veren katoličan, da ves prepir je napravila vlada, da se gre za osebnosti. Zdaj delajo duhovniki pokoro za to svojo zmoto in Rog daj, da bi od zdaj delali za časno srečo naroda le tako, da bodo delali tudi za njega večno srečo ! Skušnja je draga ali dobra učiteljica.
Kaj je torej duhovnikom storiti? Zasramovanje prenašati, ker nihče n e m o r e h r a n i t i, da bi ji b n e sramotili. Če bi škofje kaj mogli, bi bili gotovo vže kaj storili, saj »Soča'1, »Narod", »Edinost", »Primorec11, »Rodoljub", »Rdeči prapor" ne napadajo le kaplanov, ampak najbolj še kardinala in škofe, da, lahko rečemo, da se vsa jeza in sovraštvo slov. liberalcev obrača najbolj v dve osebi: kardinala iu š k o I a ljubljanske g a.
Varujejo naj se nekateri — bolj lihi — duhovniki krive misli, da preganjajo morda slovenski liberalci duhovnike zato, ker se v politiko vtikajo. Zakaj pa jih niso poprej? Ali ne sovražijo in zasramujejo tudi redovnike in redovnice, ki se v politiko ni od daleč ne vtikajo? Ko ne ho duhovnikov - politikov, bodo tudi redovniki kmalu na cesti. To si vsi dobro zapomnimo !
Sovraštvo proti duhovnikom, ako izvzamemo nekatera nesporazumljonja, ki so lokalnega pomena,
dvema prijateljema na glavni trg, kjer ga obsuje tolpa orožnikov, ki ga oklenejo, ter nemudoma odvedejo v pregnanstvo v Peru. Moreno pa kmalu ubeži ter pride naravnost v — Kito. Ker pa je videl, da se ne more na nikogar zanesti, se je prostovoljno vrnil v pregnanstvo.
Med tem so bile volitve v državni zbor. Mesto Ua jak i I je izbralo pregnanega Morena za svojega poslanca. Grbina se je na vse kriplje prizadeval, da bi preprečil Morenovo izvolitev; pa ni šlo. Ker je postava branila izvoljene poslance med zasedanjem zbornice pred vsakim nasilstvom, se je Moreno vrnil kot zmagovalec v domovino. Samosilniku Grbini pa ni bila nobena postava sveta. Kar v državni zbornici ukaže ljudskega zastopnika ukloniti in zopet odvesti v pregnanstvo. Iu je spisal Moreno knjižico ..Resnica", v kateri je razkril vse zvijače, izdajstvo, zatiranje in nepostaviiosti
I rbinove in njegovih drugov. Da tudi s svojimi močmi pripomore rešiti domo-
svoje učenje nadaljevati
v
naravoslovju, je po 10 ur
vino, sklene Parizu.
Spopolnoval se je v posebno v kemiji, ličil se na dan. Iz prevelike vneme za učenje, je začel nekoliko zanemarjati verska opravila. Ne da bi bila njegova živa vera kaj trpela, začel p* bolj poredkoma prejemali sv. sakramente. S prijatelji se
1. je pravo sovraštvo proti celemu stanu d u h o v s k e m u, ne proti osebam.
2. je zasramovanje njih sv. poklica in opravila.
3. je sovraštvo p r o t i c e r k v i in veri.
4. je sovraštvo proti Jezusu Kristus u, kateremu so nadeli iste grde priimke ko njegovim duhovnikom.
5. je sovraštvo proti Rogu, katerega svet noče poznati.
Gorje njim, ki to sovraštvo v deželi širijo, gorje njim, ki to sovraštvo v deželi podpirajo, gorje njim, ki na to sovraštvo molčijo! Prekletstvo božje jim ne izostane.
Duhovniki pa naj se zasramovanja ne strašijo, saj ne morejo hiti več ko njih mojster Jezus Kristus, ki jim je rekel : »Rlagor vam, ko vam bodo izrekli vsakovrstne grde priimke. Veselite se tedaj, ker vaše plačilo v nebesih ho veliko'1.
Veselite se torej ...!
Politični pregled.
Naš avstrijski državni zbor.
—	Parlamentarni sl roj je zopet začel gibati se. — Vlada se je nekoliko približala Cehom. Storila je to, ker je spoznala, da brez Čehov ni možno parlamentarno delovanje. Da niso Čehi brezpogojno odnehali od svoje dosedanje taktike, o tem so danes vsi jedini. V koliko je pa resnična trditev, da niso Čehi v narodnem oziru dosegli niti najmanje koncesije — pokaže bodočnost. Da so pa Čehi dosegli vidikih materijalnih koncesij, o tem ne dvomi nikdo.
Regulacija rek, naprava kanalov, državno posojilo več milijonov kron praškemu mestu — to so tudi koncesije, katerih pameten zastopnik ljudstva ne more iu ne sme odkloniti kar tje v en
nekega dne pogovarja o brezvercu, ki ni hotel ob zadnji uri prejeti sv. sakra-mentov. Pogovor pride na vero, katero je Moreno živo zagovarjal. Nasprotnik pa mu vrže v obraz: »Prav lepo govoriš, moj dragi, delaš pa narobe. Sploh se vidi. da vi katoličani lepo učite, pa slabo spolnujete. Od kedaj že nisi bil pri spovedi?11 Moreno osramočen molči. Čez nekaj časa pa vzame besedo: »Prijatelj! Tvoj dokaz velja za danes, jutri pa izgubi veljavo: še nocoj pojdem k spovedi'1. Šel je domov, zahvalil se je Rogu za opomin, izprašal si vest, ter poiskal duhovnika v bližnji cerkvi. Od tedaj si ga videl vsaki dan pri sv. maši v cerkvi sv. Sulpicija in vsako nedeljo I>ri mizi Gospodovi. Tega se je držal celo življenje. \' Parizu je bil tri leta.
Nevstrašeni prvohoritclj za svobodo domovine.
Med tem ko se izobraževal, je doma tiral deželo. Jezuite skega škofa odstavil,
je Moreno v Parizu nasilnik Grbina zaje izgnal, uajakil-samostane spreme-
nil v vojašnice, duhovskim semeniščem oblastno postavil liberalne vodje, zapiral je šole itd. Kdor se je drznil ugovarjati, je moral v ječo ali pregnanstvo.
Nevoljno ljudstvo si ni znalo drugače pomagati, kakor da si je privolitvah izbralo za predsednika republiko Roblesa,
dan. Pa tudi vladna predloga glede povišanja davščin na alkoholične pijače bo donašala, za Galicijo, češki deželi največ koristij. Z jedno besedo, Čehi dobro vedo zakaj so odnehali in nam nima biti prtu' nič žal, da je prišlo do tega — če ne druzega, vdobimo tudi mi bohinjsko železnico, ki bo za naše kraje velike koristi in sploh se čutimo tudi na drugem oziru vse bolj varne, ako funkcijonira parlamentarni aparat, nego pa takrat ko vlada § 14. Naša delegacija v državnem zboru ne more sicer preobračati sveta, niti ga spraviti v drug tir — ali naši poslanci so vendarle več ali manj na polu nam sovražni birokraciji, ki mora imeti do nas vsaj nekoliko več ozira, nego ga ima takrat, ko se nahajajo poslanci doma in deluje mesto državnega zbora naši birokraciji toliko priljubljeni § 14.
Nekateri listi so poročali, da je bilo že vse pripravljeno za slučaj, da bi s sedajnim državnim zborom nikakor ne šlo. Namesto sedanje ustave stopila bi druga. Na čelu državne uprave bi stal namreč državni svet, a državni zbor bi se skrčil na 200 članov. Ta državni zbor pa ne bi imel drugega posla nego predloge, katere bi mu stavil državni svet, ali vsprejeti ali pa odkloniti.
Koliko je na takih govoricah resnice, nam pač ni znano. Prvi dokaz, da so se stranke glede dnevnega reda državnega zbora v resnici sporazumele, nam je podala seja 5. t. m. Koj iz začetka je bila sicer celo preživahna, kar je najbolj občutil češki narodni socijalist Fr e s sl s tem, da je dobil od nemških radikalcev nekoliko zaušnic za to, ker je iztrgal podpredsedniku Prade-ju papir iz roke, na katerem so bili zapisani govorniki, ki so se oglasili k prvi točki dnevnega reda, namreč k zakonskemu načrtu glede kontingenta novincev. Ali konečni izid te seje je bil vendar ta, da
ki pa ni bil mnogo bolji. Novi predsednik je Grbino imenoval namestnikom v Gajakilu. Da se ljudstvu prikupi, pozove Morena v domovino. Komaj je Moreno doma, mu glavno mesto Kito poveri županstvo, ter ga izvoli v senat ali gosposko zbornico. Imenovan je bil profesorjem kemije na univerzi v Kito, od profesorjev izbran rektorjem.
Radi žaljivega Roblesovega postopanja je peruvanska vlada napovedala Ekvadorju vojsko. Robles in Urbino sta zdaj še bolj divjala proti nepriljubljenim, državljanom, kakor bi bila vojska proti domačim, ne proti Peruvancem. Zlorabiti
sta hotela tudi oblast poverjeno v sili,
da si sme vlada izposoditi 15. mil. frankov za vojno. Sklenila sta prodati kos dežele Združenim državam. Moreno se je
v senatu ustavljal tej zlorabi. Slednjič se oblastni Robles okliče diktatorja t. j. samovoljnega vladarja brez vsake odgovornosti ljudskim zastopnikom. To je bilo prijateljem reda iu prave slobode že preveč. Odpovedali so Roblesovi vladi pokorščino, ter oklicali novo vlado, kateri je načeloval Moreno. V naglici je Moreno oborožil neznatno četo 8UO mož, ter se predrzni! ustaviti se vladni vojni. Hrabra četa je bila poražena, Moreno je moral bežati. Ko je prišel k svojim, so mu ti-le izraževali sožalje, on pa jim
se je odkazala dotičnemu odseku v posvetovanje in poročevanje. Znamenit je bil v tej seji govor poslanca Miankinija, ki je očital vladi, da premalo skriti za naraščaj vojne mornarice ker zanemarja preveč Dalmacijo. Po njegovem mnenju je najnujniša j)otr(‘l)a, da se v Dalmaciji zgradijo nove železnice ter da se jo tako tesneje zveže z okupiranimi deželami. Načelnik italijanskega kluba, tirolski poslanec baron Mallatti je napovedal vladi, da naj bode pripravljena na najhujšo opozicijo Italijanov. Govoril je tudi o razmerah na Frimorskem in posebno o onih v Istri, pu seveda kakor slepec o barvah, o katerih nima pojma. Krepko ga je zavrnil istrski poslanec prof. Spin-čič, ki je istrskemu italijanskemu poslancu Ben ati-ju, ki se je tudi mešal v ta prepir, v zobe rekel, daje lažnjivec. Poslanska zbornica je v sejah G. 8. in 9. t. m. na dnevnem redu vladno predlogo glede povišanja davščin na alkoholične pijače.
V seji 8. t. m. je bila na dnevnem redu definitivna izvolitev zborničnega predsedstva. Izvoljeno je bilo dosedanje predsedništvo. Med interpelacijami, ki so se slavile te dni v drž. zboru, je bila tudi jedna, katero je stavil isterski ital. poslanec Benati, zadevajoča orožništvo v Istri.
V tej interpelaciji napada Benati orožnike službujoče v Istri v prvi vrsti za to, ker so po večini Slovani.
ll.t.m. popoludne ob 5'/2 je imela poslanska zbornica zopet sejo. Na dnevnem redu je bilo drugo branje zakonskega načrta glede kontingenta novincev. Prvi j* govoril Mladočeh F o f t. Bekel je, da Čehi, ako so tudi privolili v to, da se reši parlamentaričniin polom zakonski načrt, ki je ravnokar na dnevnem redu, niso nikakor še popolnoma opustili svoje dosedanje taktike.
Govornik je mnenja, da sla v Avstriji mogoča le dva načina vladanja, namreč absolutistični, ali pa federalistični. Nemški liberalec Škerl pa trdi, da za-more j edin o le centralizem rešiti in ohraniti Avstrijo. Poljak Pastor zahteva, da se skrči trajna vojaška služba od treh na dve leti. Ko je še nemški nacijonalec Kaiser povedal, da bode glasovala njegova stranka proti tej predlogi, samo zaradi tega, ker hoče izreči nekako nezaupanje nasproti skupnemu vojnemu ministru, se je seja zaključila ter bila nova seja napovedana za 12. t m.
Vojna na Kitajskem. — Glede rusko - kitajske pogodbe po-jašnjuje ruska brzojavna agentura točko
o	Mandžuriji, da Rusija s svojim korakom nikakor ne namerava pokrajine stalno zasesti, marveč jo vrniti Kitajski po doseženi uredbi razmer. V pogodbi se je posebno jemalo ozir na pogoje, pod katerimi je možno pokrajino prevzeti v varstvo. Nemški in angležki krogi so seveda nezadovoljni z rusko-kitajsko pogodbo glede Mandžurije, Mongolije in Turkestana, a tako Nemčija in Anglija, kakor i Japonska in Italija se morajo udati potrebi.
V zadnjem času se nekaj poroča o bojih ruskih vojakov s kitajskimi roparji. Pri Ilsinkingu je prijelo 3000 Busov
reče: ,,Pred vsem vas prosim košček kruha, ker že tri dni nisem jedel'1.
Vsi dobromisleči so obupovali. Pa Bog jih ni zapustil. Samosiiniki so se začeli med seboj zavidno gledati. Tretji
v tej lepi družbi, Franko, se je hotel izneb'ti svojih srečnejših tovarišev. Kakor prej Urbina Noboa, tako je zdaj Franko dal Boblesa zavratno odgnati v pregnanstvo, isto je storil tudi Urbini. Izmed treh samosilnikov je ostal sam Franko.
Bazpisal je volitve, pri katerih ni dobil postavne večine, zato ga ljudstvo ni hotelo priznati, ampak je oklicalo predsednikom njegovega protikandidata Garcia Moreno. Tako je bila zdaj dežela razcepljena v dva tabora. Na eni strani velika večina krščanskega ljudstva, prijatelji reda z Morenom, ki je vladal v Kitu, na drugi strani pospeševatelji nereda, nasprotniki katoliške vere. ki so v Uajakilu podpirali Franka. Od zunaj so pritiskali sovražni Peruvanci, znotraj domača vojska. Za vojsko je treba vojakov in dobrega orožja. Yrse to je preskrbel Moreno. Neko predilnico je spremenil v arsenal. Njegovo znanje matematike in kemije mu je vrlo služilo.
(Dalje pride.j
četo 10.000 boksarjev in unel se je hud boj; Kusi so po izgubi 20 mrtvih in 30 ranjencev morali umaknili si* v mesto Mukden. — Japonci in Francozi so se začeli pripravljati, da zapustijo Peking; vendar pa ostane še tako francozka kakor i japonska posadka v mestu za var-stvo podanikov. Francozka vlada je odredila, tla oddelek topništva straži železnico v Paotingfu, potem pa, da jedna četa stalno ostane v llankau-u zaradi varstva železnice v Lulian. Angležem tudi la operacija ni po volji in že ščuvajo podkralje v pokrajini Vanglse zoper Francoze.
Vojna v južni Afriki. —
Londonski listi, pred vsemi sicer malo zanesljivi „Daily Expresil, vedo poročati, da je Bolha kapituliral, ter da mu je lord Kitchencr v ta namen, da se dogovori s Krugerjem, dovolil začasno premirje. Te vesti pa omenjeni listi zopet preklicujejo, ker je prišla od Krugerja v svet izjava, da o dogovoru z Bolho v tem pogledu ni. niti pojma. Tako se je zopet izkazala lažnjivost angležkih poročil. — Devvet je s predsednikom države Oranje Stejinom dne 3. t. m. s 1500 možmi prekoračil reko Oranje in sicer, kakor govore angležka poročila, mej streljanjem angležkih kolonijalnih čet, pri podrtem mostu pri Golesberg-Lilienfonteiim. Beka je bila deroča, vendar se je posrečilo Burom spraviti seboj 8 voz z živili, 5 so jih morali pustiti na oni strani in nekaj konj.
To pa so le angležka poročila, radi lega je popolnoma neverjetno, da bi se bil Botha sploh udal, kajti Angleži niso tako človekoljubni, da bi Burom dali kake pogoje, marveč zajeli bi jih brez pardona, ko bi mogli. Bode torej vsa ta vesi navadna angležka izmišljotina, s kakoršnimi begajo svojo javnost. Tem večja resnica pa je, da razsaja v Kapu huda bubonska kuga mej anglež-kim vojaštvom, ki zahteva čedalje več žrtev. Vsak dan umrje za kugo do 20 angležkih vojakov.
Novice.
Duhovske vesti. — Č. g. Janez Vidmar, župnik v Breginju, je imenovan župnikom-dekanom v Bovcu. Čestitamo!
Kako liberalci lažejo. „Soča“ št. 2f> in ,.Primorec" št. I) sta prinesla dopis iz Dornberga: Froli ljudski šoli za kardinalove zavode. V tem dopisu pripoveduje dopisnik, da je č. g. župnik Juvančič s prižnice udrihal po ljudski šoli, da ni nič vredna, da se otroci v njej nič prida ne nauče itd.
Obrnili smo se naravnost na gosp. župnika, ki pa o vsej stvari nič ne ve. „Sočin“ dopisnik ni bil niti v cerkvi, kor pravi, daje g. župnik govoril s prižnice, dočim je govoril izpred alta rja.
V	dotičnem govoru ni niti omenjal šole, ampak je rekel le, da je dijak v mestu izpostavljen velikim nevarnostim, ako ni pod nadzorstvom. V zavodih je otrok zavarovan pred spridenimi tovariši. Kakor izkušnja uči, napredujejo dijaki, ki so v zavodih mnogo bolje nego drugi, ki so brez nadzorstva. To je bila vsebina omenjenega govora. Tudi je znano, da ni g. župnik nikakor sovražnik ljudske šole, saj vsako leto toplo priporoča sta-rišem, naj pošiljajo otroke redno v šolo ter učitelje zagovarja in brani o vseh priložnostih. Ali ni vse to res, gosp. Križman?
—	„Sočau in ,.Primorec1* sta tudi pisala, da je nek kapucin v Kobaridu ob času bire popraševal ljudi, kje da je rejen t i s t i pas Gabršček".
Tudi to je laž! Dobri brat Krišpin, ki je imel biro po Kobaridu, o tem nič ne ve! Še nikdar mu ni v glavo palo, da bi poprašal po rojstni hiši Gabrščekovi.
Evangelij v Vipavi in okoli Vipave. Zgodovinska črtica na podlagi deloma še neznanih dokumentov. Spisal V. A. Schmidt, evangeljski (luteranski) župnik v Gorici. (Iz nemškega rokopisa poslovenil J. K—č). „Soča“ je začela objavljati prevod tega rokopisa. Kako je prišla do njega? Ali so gospodje okolu ,.Soče“ res v tesni zvezi z luteranskim pastorjem? Govorite odkrito, da vas bomo poznali! V spisu samem se povzdiguje Lutrova kriva vera :	..N a u k
Lutrov, ustanovljen na sv. pismo, je vžigal čudovito celo Evropo. Povsod so odpravljali v božji službi c e r e m o n i j e I n o s t 11. j. sv. mašo) ter oznanjevali na s t a-roapostolski pri prosti krščanski način presunljivo nazna-
nilo o z v e I i č a n j u I j u d i p o J e-z u s u Kristusu. V polnih vrstah je h Del o ljudstvo k besedi božji in kmalu so nastala gojišča krščanskega duha v šolah, n a n o v o n s I a u o vije n i h p o v s o d i, p o s e b n o v L j u b I j a n i“.
Tako je tedaj „Soča“ srečno prijadrala do luteranslva. Gospodje se v enem članku ogrevajo za unijalstvo, v drugem pa povzdigujejo luteranslvo. Kaj je resnica? Mi smo prepričani, da bo pri „Soči“ v kratkem zavladal isti duh, kakor veje pri Nemcih: Los von Bom! Proč od Bitna! To je geslo, s katerim bodo začeli naši liberalci odkrilo begati ubogo slovensko ljudstvo.
Kdor bere in podpira „Soooil in ,.Primorca“. kakoršna sla sedaj, ni več katoličan. Prosimo tedaj vse razumnike, da slušajo naš glas in se odpovejo ,.Soči“ in „Primorcu“, ker je stvar postala vestna!
—	Take spise plačuje luteranska „Družba za razširjenje evangelija11 zelo bogato. Krivoverski ,.Prirn. List" bi rad vedel, koliko je dobil katoliški mož Gabršček za to novo luteransko propagando .. . Morda nam pove „Edinost‘‘?
Alfonz Vales, odličen slov. vseuči-liščnik na Dunaju, naš rojak iz Gabrij na Vipavskem, je obolel na očeh in bo moral za dolgo časa popustiti učenje. Milo po zanj vsem znancem, ki so stavili vanj veliko upanje.
V	Gorici. — Volilni imenik za bodoče mestne dopolnilne volitve je razpoložen od dne 12. t. m. Ugovori radi izpuščenja se lehko napravijo v osmih dneh po 9. aprilu.
Za podaljšanje vipavske železnice. Poslanec dr. Žitnik je stavil te dni v državnem zboru predlog, vsled katerega naj bi se podaljšala vipavska železnica od Ajdovščine naprej do Postojne oziroma Logatca.
Predlog s« je odkazal železniškemu odseku v posvetovanje.
Državni prispevki za ceste na (■orišken. — Vlada je predložila državnemu zboru proračun, v katerem či-tamo sledeče prispevke za naše ceste: Za preložitev okrajne ceste od Nabrežine do Št. Polaja (>400 K. Za popravo državne cesti* pri Morskem blizu Kanala 10000 K. Za cesto ob Lijaku pri Šempasu 3. obrok 2000 K. Za cesto ob Idriji v kanalskem okraju 3. obrok 30000 K. Za most čez Sočo pri Barki, 4. obrok 170000 K. Za skladovno cesto od Slare-gasela do Breginja in dalje do Logov, za skladovno cesto od kobariškega mosta ob levem bregu Soče ter za baško cesto med Grahovem v lludojužno 10000 K. Za braniško cesto 20000 K. Za preložitev drž. ceste od Kobarida proti Trnovemu od kilom. 1108 do llf>-2 — f). obrok (51 KX) K. Za cesto od LJšnika čez sv. Lucijo in Žel in po Idrijski dolini do Zgornje Idrije na Kranjskem 9. obrok 20000 K. Za baško cesto od llinlcjiižne čez Podbrdo do kranjske meje 12. obrok 60000 K.
Dalje za most čez Idrijo pri Dolenjah prispevek iz I. 1900 — 4000 K. Za most pri Mirniku iz I. 1900 — 4000 K. Za most čez Sušico na cesti od Škofij ega v Bazovico na Krasu 2. obrok iz I. 1900	8.000 K. Za cesto od Kanala
do Vogerščeka na levem bregu Soče f>. obrok 20000 K. Za skladovno cesto od Soče do Baumbachove koče v Trenti 5. obrok iz 1. 1900 — (5000 K. Za občinski; ceste občine Bočinj in za eeslo na Kam-breško 10000 K. Za cesto Bihemberg-Komen 8000 K. Za mosta čez sotesko Tominške in za cesto do Cadraga 8000 K.
Užitnina v deželni upravi. —
Znano je vsem, kaj sta delala dr. Tuma in Gabršček, da bi dežela ne dobila pobiranja užitnim* v svojo upravo. Ali sta s tem škodila goriški deželi, naj pojasnijo sledeče številke:
1. Na Kranjskem ima dežela pobiranje naklad na žganje in sploh opojne žganjine v lastni upravi ter je dobila 1. 1899 ra te naklade 868.801 K, ter se je tam spečalo 16.4 i4 hektolitrov čistega alkohola. Pri nas pa se je razprodalo 3.320 hektolitrov čistega alkohola, a dac na žganje nam je doprinesel le borih 43 610 K, dasi so poprek naše naklade na pijače te vrste višje od kranjskih. Vsakdo vidi, da bi bila dežela morala dobiti najmanj še dvakrat toliko!
2. Kobaridci so hoteli dati povodom zadnje javne dražbe na opojne pijače 8000 K za kobariški okraj, dočim dobiva dežela od privatnega podjetnika le okroglih 1.200 K. Dežela je seveda Kobarid-
cem ponudbo odbila, ker ne oddaja posameznih okrajev v najem, ampak vse skupaj.
3. L. 1898 je sprejela vlada pobiranje užitnine v červinjanskem, gradiščanskem, korminskem in Ir/iškem okraju v svojo upravo in je dobila — ne da bi bili šli krčmarji pod zlo — za naklade na vino in meso okroglih 129.000 K, (ločim je prej dobivala od tvrdke Gorim le 93.000 K.	1
4. Občina Bihemberg ima zdaj, ko je vzela pobiranje občinske užitnine' zasebnikom iz rok, okolu 2600 K več čislih dohodkov.
Te številke jasno govore, kako zavožena je politika dr. Tume in vse na-rodno-poredne stranke!
Županijo Kojsko in Št. Ferjan
v Brdih obiskujejo pogosto nevihte in toča. V vaseh Gonjače, Vrhovlje, Kojsko, Brestje in Figovica so imeli od leta 1892 sedem let zaporedoma točo, ki je povzročila veliko šhodo prebivalcem, katerih dohodek obstoja skoro izključno v vinu in sadju.
Naš državni poslanec dr. Gregorčič je slavil dne 5. t. m. se svojimi tovariši v ,.Slovanskem centru" interpelacijo, v kateri se vlada pozivlje, naj nemudoma preišče bedo, katera vlada v omenjenih krajih in naj ljudstvu pomaga zlasti s tem, da se pričnejo javna dela, posebno poprava in izdelava cest, katera dajo ljudstvu priliko, da si kaj prisluži.
Vojaški nabor. Letos se vrši vojaški nabor na Primorskem in sicer: V Trstu v dneh 25., 26., 27., 29. in 30. aprila ter L, 2. in 3. maja. V Gradišču 23. marca, v Korminu 26. in 27. marca, za goriško okolico L, 2., 3., 9. in 10. aprila; za mesto Gorico 18. in 20. marca.
V	Ajdovščini 29. in 30. marca, v Kanalu
10.	in 11. maja, v Tolminu 8. in 9. maja, v Cerknem I. maja, v Kobaridu 6. maja, v Bovcu 4. maja, v Komnu 1. in 2. aprila, v Sežani 9. in 10. aprila, v Tržiču 23. in 24. aprila in v Červinjanu 19., 20 in 22. aprila.
(J. Alojzij Grbec, krojaški mojster v Nabrežini, je sprejet v nadaljevalni tečaj pri tehnologičnein muzeju na Dunaju. Vdobil je od minislerstva 120 K podpore* in vožnjo brezplačno. Krojaški mojstri, ki znajo nemški in se želijo vdeležiti tečaja, naj se obrnejo do uredništva našega list a.
Iticmaiije. — Povodom praznika sv. Jožefa vršila se bo v romarski cerkvi sv. Jožefa v Bicmanjih slovesna tridnev-nica. Začetek bo v nedeljo dne 17. t. m. ob 3. pon., konec pa v sredo dne 20. marcija ob 3. pop. Cerkvene govore bo imel o. Milan Dovgan, frančiškan iz Pazina.
Vspored službe božje je potrdil škofijski ordinarijat v Trstu.
Tako nam naznanja cerkveno pred-stojništvo v Bicmanjih.
—	Naš dopisnik piše: „Edinost“je zopet enkrat pošteno v kleščah. Nastavili smo ji samo štiri jednoslavna vprašanja, na katera pa ne more odgovoriti. Cel teden se zvija in zvija, pa iz klešč ne more. Na pomoč kliče celo družbo sv. Mohorja in dr. Jos. Pavlico, pa jej vse nič ne pomaga. V prejšnjih časih je imela večkrat dopise iz naše vasi, katerim smo se kar čudili, ker so bili vsi lažnjivi, kar ni nič čudnega, ker so bili skovani v uredništvu. Gospodom okolo „Kdinosli“ kličemo: Dovolj ste nas smešili pred svetom. Zdaj nas pustite pri miru! Mi vedno bolj izpoznavamo, kdo sle in kaj ste z nami nameravali! Milo-stivi škof Julij Drohobeczky obsoja vaše brezvestno počenjanje, ker on je knez miru in želi miru v katoliški cerkvi.
B a d o v e d n e ž.
Iz Kanala. V dopisih iz Kanala proti tukajšnjemu Cerkveniku je bilo brati, da si je zaračunil okvirje za cerkvena gotična okna po 85 gld. Cerkvenik je dal popraviti v „Pr. L/, da mu je oskrbništvo izplačalo po 72 gld. za okno. Isto trdi tudi v „Edinosti“ z dne 9. t. m. Ker ne odgovarja resnici ne eno ne drugo, naj blagovoli velesi, uredništvo sprejeti sledeči popravek:
G. Jernej Bruniat, mizarski mojster iz Gorice cenil je dne 27. avg 1899 dotičue okvirje tako-le: Delo z lesom vred na m 14 5 gld.; ker ima vsako okno visočine 5 m in 15 cm in širine 1 m 5 cm, tedaj znaša površina vsakega okna 5 m2 41 dni4, kar znese po gld. 15-5 gld. 78 44 za vsako okno. Zadnje okno samo za okvir brez pokončnika in rosete na polovico unih oken t. j. gld.
39-22. Cerkvenikov račun z dne 18. sept. 1899 se pa glasi:
0 oken po 78 K M........................'R’8	gld.
1 okno po 42 gld..........................42	„
Toliko mu je cerkev tudi plačala;
•‘za te zneske hrani pobotnice podpisani
Upravi tel j.
Drobne novice iz Kanala. — Ni hujšega pijanstva, kakor pijanstvo od kruha. Lansko leto nas je dobri Bog obdaril s prav bodalo letino, pridelalo se ji; vsega dosti, kakor že več let ne tako. Ljudje pa niso povsem Bogu hvaležni,, začeli so duhovne, božje namestnike, zaničevati; pijani so od kruha, pa ne vsi, vendar so, in se ne bojijo kazni iz nebes. Stari pregovor pravi, da Bog kaznuje zaradi enega samega 99 občin, iu drug pregovor pravi, da Bog čaka dolgo, ali potem udari hudo. Ogibajte se tedaj nevarnih liberalcev.
V Kanalu smo dobili novega redarja, sicer poštenega, pa trdega kmeta, kteri ima ob enem službo poljskega čuvaja. To pa se ne vjema, kajti o svojem času, ko bo moral opravljati službo do polnoči, morda celo noč v trgu. hajdi Marija po grozdje na Pečno.
V Kanalu se napreduje. Imamo vse polno društev, tako da bo s časom
1	.vse od kraja predsednik, podpredsednik načelnik podnačelnik itd. itd. To je vže vse prav in dobro, ali več edinosti bi trebalo. Edinost vzdržuje skupaj ljudstva in dežele. Kdo se ne spominja zlatili besed „Viribus Unitis"?
V Kanalu se potepajo uže tedne dni truma nevarnih ciganov, kteri so uže tako predrzni, da kradejo inošnjice z denarom ljudem iz žepa. Cigani so pravi mojstri v svojih poslih. Kakor hitro gre solnce dol, se zberejo skupaj in hajdi po cesti ven iz trga, kakor bi hoteli vzeli slovo od nas za vedno, ali v tem trenotku se razkropijo in zopet jih najdeš razdeljene po vseh ulicah in hišah.
Sklad ovna cesta med Kana>om in Avčami je res lepa, pa od prvega mostiča pri Kanalu naprej do Log je prav nevarna, ker se udirajo na to cesto od nepodzidanih griv tako veliko grinte in debelo kamenje, da je strah mimo hodili ali vozariti. Dokler se ne bode pripetila velika nesreča na tej cesti, ne bodo dali podzidali te grive. Ondolnim posestnikom je pa po drugi strani velika škoda, ker se jim svet pozguhljuje. Čudimo se, da ne pride nikoli nobena komisija na lice mesta, da hi se prepričala, kakšna velika nevarnost preti človeku in imetju na lej cesti. Podlogami, v Tinini se pa cesta J ovije v lohat, pa nima prepotrebnih „pa-jf rečarjev?" Tam je nad 10 metrov globok ' propad.
Imel bi vam sporočili še marsikatero drobno, pa tudi debelo vest, toda pregovor pravi, da velika riba požre malo. Zato molčim. Le še lo pesmico:
i\ič iti, l>i najrajši tel.
Ha polno klet lii vina imel.
Mošnjico l vrhom ilvajsetii:,
Zavarvan I>iIi vseli krivic,
/.aliraiijrn biti vseli nesreč,
Skrlicli /,a nolieiin reč,
Živeti kakor prav se gre,
Kakor pošteni vsi Jtire,
Nikamor se inefciti ne,
Tak liil Iti nič in liil Iti vse!
Iz Ilrušcvice na Krasu. — Neka revna žena preobložena z otročiči je pustila svojega triletnega fantiča samega pred hišo z malimi otroci. Ona je odšla za nekaj časa po opravilu. Med tem časom je deček odprl vrata, stopil na ognjišče, kjer se mu je vnela obleka tako, da se je nevarno opekel. Vendar je upanje, da okreva. — Pri otrocih ni nikdar zadosti previdnosti.
Dne H. t. m. smo imeli tatu v naši podružnici. Ko je bila cerkev v nedeljo popoldne odprla, si je neznan človek pripravil kelili s pateno, da to zvečer odnese. Cerkovnik je la nered zapazil in trdi, da je bila ključavnična luknja zamašena s peskom in papirjem. Iz previdnosti je vzel kelih s seboj na dom, t«-r zaklenil cerkev. Toda. ko se vrne zvečer zvoniti za verne duše v vicah, zapazi vrata zakristije odprta in v zakristiji vse premetano. To ga je potrdilo o nameravani tatvini. Ko vse pregleda, spozna, da je ukradena ena alba in dve; platneni rutici. — Previdnosti cerkovnikovi se je zahvaliti, da ni bil kelih ukraden.
Nek mož je šel na lužo po vodo. Ko stopi na led, se mu udere in gre do glave v vodo. Z velikim trudom se je izvlekel sam iz vode. Prav tako se je led udrl tudi dvema ženskama, ki sti prali, ljudje so prihiteli ter ju izvlekli iz vode. —
V	Št. Lovrencu. Preteklo nedeljo 10 t. m. ob 9. uri zvečer je v Gabrijah v krčmi zabodel nekdo Nikolaja Toroša iz Boršta (Neblo), 19-letnega mladeniča v desno ledje. K sreči, da je bodalo zadelo v rebro, drugače je bil ostal mrlev na mestu, tako pa je upanje, da okreva. Bana je 3 cm. globoka, malo je manjkalo da ga ni zadel v jetra. Sumi se, da ga jo Janez Sfiligoj iz Brdic pri Št. Lovrencu, mladenič 23 let, sin sicer poštenih sla-rišev, ki so ga s prošnjo vzeli od vojakov domov, da jim pomaga pri delu — in glejte odvedli so ga — ne na delo
—	marveč k počitku v Kormin dne 11. marca. — Vsega lega je krivo le vino.
Dne 5. marca je umrl And. Gasparini v Rutarjih, rojen 22. novem. 1802 v Šlovr. Nebelskem, skoro 100 let star.
Pod plazom. Ivan Leban iz Žabč pri Tolminu je 9. t. m. nesel škopo na strmo senožet, kjer so stavili senik. Kar pridrči plaz, ki ga podsuje. Drugi plaz odnese toliko snega, da se je prikazala glava ponesrečenega. K sreči je prišel za njim njegov brat, da ga je rešil. Poškodovan je hudo, vendar je upanje, da okreva.
Inlliienca — nekateri jej pravijo „llorenca*1 — gospodari po Tolminskem. Po nekaterih vaseh ni prizanesla skoro nobeni hiši. V marsikateri hiši je polna peč bolnikov. Letos se inlluenca posebno rada prcvrže v pljučnico, ali pa vsaj kake nasledke pusti.
Ljudsko Štetje in cigani. Letos so v tolminskem okrajnem glavarstvu našteli dobro 1000 manj ljudij kot pred 10 leti. Prav golovo so pozabili šteti cigane. Teh je letošnjo zimo toliko na Tolminskem, kakor bi bila tukaj njihova domovina.
Tatvina. V noči od sobote na nedeljo ukradli so neznani tatovi na Ider-skem pri Kobaridu dva konja, enega pri „ Valjavcu" in druzega pri „Jošcu“. V snegu poznala se je na nekaterih krajih še sled in zato so nekateri hitro zjutraj sedli na konje in sledili tatovom. Toda sled se je kmalu zgubila, in niso jih dobili. Sedaj jih zasleduje žandannerija. Najbrže so jo tatovi ubrali na Laško in vsako zasledovanje bo zastonj. Sumi se da so morali biti tatovi cigani, ki se letos vedno polikajo okrog Kobarida.
Kako se razširja ..Primorec11. Ker je iz I d e r s k e g a p r i K o h a r i d n več naročnikov poslalo nazaj »Primorca" in ga ukljub vsiljevanju ni hotelo več naročiti, izmislilo si je upravnišlvo le umazane cunje drug način razširjevanja. Poslalo je namreč županu na Iderskem cel kup ..Primorcev41, da jih razširi kakor ve in zna. Znane so nam osebe, ki so sprejele Primorca" za 1 krono. Tako se dela najbrže tudi v drugih županstvih. Zatorej ljudstvo, pozor! Ne sprejmite „Primorca“ tudi če vam še kaj plačajo po vrhu! Taka umazana cunja spada na gnoj, ne pa v hišo poštenega kristjana! Župani glejte kaj delate!
Volarje pri Tolminu. Neki mož je prinesel iz Tolmina v našo vas, ne vede, kaj nese, v papirnati škalljici strupenega gada. Ko ga je spustil, je plazil od hiše do hiše. Liberalci se ga ne boje, ker znajo zagovarjati po Gabrščekovem kalamonu. Za vse druge pa je jako nevaren in se ga je treba zelo ogibati. Varujte se ga!
Naprednjaki v šoli. Pret. soboto poroča „Soča“ svoji inteligenci, da je znani njen prijatelj biljenski kurat Rojec izpraševal krščanski nauk. Vprašal je nekega dečka: „Kdo je prinesel Mariji oznanjenje?11 Deček ni vedel; ker je otrok le molčal, mu je začel pomagati: Gab, Gab, Gab, — deček premišljuje, kar se mu zasveti v glavi in na vprašanje odgovori glasno: Gabršček Nedolžni
otrok naprednjaškega očela oštirja Nemca vidi v hiši „Sočo“, sliši ime ..Gabršček", sliši tudi kako obirajo v krčmi se shajajoči naprednjaki g. kurata, nič čudnega tedaj, ako jo ta šestletni otrok res odgovoril. ,,angel Gabršček". Ko je deček doma to povedal, rekel je nekdo : Gabršček ni dober angel.
Krvav dež. Poročila iz Italije pripovedujejo, da se je pojavil dne 10. t. m. v Palermu, Neapolju, Rimu in po raznih drugih krajih rudeč dež, ki jo pobarval tla in vodo rudeče. Tak prirodni fenomen v onih krajih ni sicer nič nenavadnega in v ljudstvu velja ta pojav kakor .,krvavi dež“. Takrat pa je to prirodno prikazen še spremljala nenavadna toplota in ozračje je bilo več ur rumenkasto rudeče barve. Nekateri so mulili, da pri-
haja vse lo iz ognjenika ter da je prah iz Vezuva, ki je pobarval ozračje in dež. Naravoslovci pa so izpričali, da je stvar prišla naravnost i/, puščave Sahara, katere vroči pesek je prignal v lo kraje močen južen vel* r ciklon.
—	I I. t. m. zjutraj smo tudi v Gorici imeli podobno prirodno prikazen. Okoli sedim' ure je ozračje zabliščalo h kratu v žarečo rumeni luči in vsa okolica je žarela kako pol ure v taki svitlobi; vmes pa je padal žolto umazan dež, ki je skalil vodo in onesnažil celo okna, pa tudi nenavadna toplota je bila v zraku, poleni je hitro vse minulo, ne da bi bilo prineslo — konca sveta.
Poročila, kalera smo dobili iz cele primorske dežele, nam javljajo, da so ljudje povs . J čudom gledali mileči dež, kojega niso še videli v teh krajih.
Listnica	uredništva.	Razne	dopisnike n. pr.	iz Podčavna,	iz	Vel.	Ža-
belj, iz Svetega, Volčjegrada itd. prosimo oproščenja, da	nismo priobčili	njih	dopisov. Stvar, o	kateri pišejo,	je	po vsem
dognana pri vseli, kateri znajo sami misliti, ,,Soče“ in njene inteligence pa itak ni mogoče prepričati. Da nismo priobčili dopisa iz Koprive, je bilo krivo največ pomanjkanje prostora. Tako nam je dopis zastarel, da ga zdaj ne moremo več priobčiti. Prosimo nadaljne podpore!
Socijalne drobtinice.
Država Parana v Braziliji. —
(Konec.) Oglejmo si pa sedaj še prebivalce države Parana. Gospodarji dežele so v Braziliji rojeni Portugalci. Teh je dobrih (’evet desetin, ako ne štejemo divje Indijance, katerih je okoli 50 tisoč. V tej državi kakor sploh v Braziliji velja samo portugalski jezik. Pogodba, ki ni spisana v tem jeziku, je neveljavna. Državne ljudske šole, katerih je nad 300, so v rokah domačinov, ki podučujejo samo v portugalskem jeziku. Prosto je vsaki narodnosti si napravili zasebno šolo, a tudi v tej se morajo vsi predmeti od 3. šolskega leta naprej podučevati v portugalskem jeziku. — Okoli leta 1890 so bili v Braziliji Nemci jako mogočni in so mislili, da bodo skoro oproščeni od „Prusov“ braziljske vlade. A ni šlo. Se silo ni mogla Nemčija na Brazilijo, mirovnim potoni pa ni mogla dobiti niti najmanjše posesti, dasi je ponujala velikanski' svoto. Brazilija je vsled tega začela odtegovali nemškim naselnikom podpore in sedaj jih pride prav malo tja. Glavni živelj med naselniki so sedaj Italijani, katerih je v celi Braziliji nad eden milijon, v državi Parana pa 40 tisoč. Nemcev je v celi Braziliji kakih 200 tisoč a li so še vedno mogočni, ker imajo velik del trgovine v rokah. V državi Parami jih je kakih 8 tisoč. Vseh Avstrijcev pa je polovica v državi Parana namreč 30 tisoč, ki so deloma Rusini, deloma Poljaki, deloma Jugoslovani. Drugih avstrijskih narodnosti je pa tam malo.
H koncu naj omenimo še, da se je v državi Parana v zadnjih letih povzdignila majhna in velika obrt na precej visoko stopinjo. Ne manjka tam rokodelcev in tudi tovarn ne. Za promet pa skrbijo železnice in ceste, katere gradi tamošnja vlada. Nočemo izreči konečno sodbo o po Avstriji razširjeni vesti o pridobitvi te pokrajine. To bi bilo sicer želeti, a bodimo zadovoljni, ako naša vlada obrne c“i na slovanske naselilike v Ameriki. Vlada naj nastavi tam konzule, ki bodo razumeli 'in govorili poljsko, rusinsko in hrvaško! To pričakujemo, to lahko zahtevamo avstrijski Slovani. Sicer pa smo mnenja, da je izseljevanje v Brazilijo nesreča za slovenski narod. Koliko pokrajin naše slovenske domovine bi se dalo z manjšim trudom prenarediti v rodovitne njive. Pa vendar gre veliko Slovanov iz Avstrije čez veliko lužo v Brazilijo, kjer po večini gmotno propadejo, dasi delajo in delajo. Še bolj žalostno za nas pa je dejstvo, da tudi tisti, ki pridejo gmotno do blagostanja. pozabijo domovino in ne vzgojijo svojih otrok v milem materinskem jeziku. — Zato pa kličemo Slovencem: „Ostanile doma, bodite varčni, delajte in imeli bodete tudi tukaj Ameriko!"
Naša društva.
Goriška ženska podr. ,,Družbe s\. Cirila iu >Ietoda“ priredi dne 17. t. m. v dvorani goriške Čitalnice v prid j slovenskemu šolstvu zabaven večer. Upri- ! zori se „S n eg u 1 j č i ca“, kiuca osmih
pevskih prizorov, vezanih mod seboj z deklamacijo z vpletenimi živimi podobami. Pevske točke je prevzel blage voljo v izvrševanje zbor čitalničnih pevk pod vodstvom gospoda J Mercine. Vzpored:
I. prizor: „V velikem gozdu". Ženski zbor in samospev ,.Sneguljčice". Deklamacija s I. živo podobo: »Sneguljčica smrti oteta“
II. prizor: „Sneguljčica v hiši pritlikovcev“. Samospev. Deklamacija z 2. živo podobo: ..Kraljica pred zrcalom". III. prizor: ,.Pril-likovci pridejo domov ter najdejo Sneguljčico11. Troglasno petje sedmih ženskih glasov. Deklamacija s 3. živo podobo: „Prillikovci izprašujejo Sneguljčico-1. IV. prizor: a) ,.Kraljica in nje družice", b) „Odgovor zrcala". Samospev kraljice, zbor druži samospev zrcala. Deklamacija. V. prizor: „Sneguljke radost in zadovoljno.-,t". Samospev. Deklamacija. (Pripoved o drugem napadu kraljice). 4. živa podoba: „Skušanje z glavnikom11. VI. prizor: Sneguljčica in kraljica11. (Tretji napad). Dvospev, zbor pritlikovcev s 5. živo podobo: „Pritlikovci najdejo Sneguljčico mrtvo1'. Deklamacija s 6. živo podobo: „Pritlikovci čuvajo pri mrtvi Sneguljčici", ki preide v VII. prizor: „Pritlikovcev žalovamje“. Troglasno petje sedmih ženskih glasov. Deklamacija s 7. živo podobo: „Sneguljke odrešitev". VIII. prizor: Konečni spev: ,.Čestitanje Sncguljki kol mladi raljici“. Zbor in samospev. Vstopnina l K, za šolsko mladino polovica. Sedi ži: l.—IV. vrsta (na divanih) po 2 rv, V.—IX. vrsta (na stolih) po 1 K, ostali sedeži (na stolih) po 40 v. Listki za sedeže bodo na prodaj zadnje tri dni pri čitalničnem čuvaju in na večer pri blagajnici. Vstopnice se bodo prodajale le pri blagajnici. Listki za sedeže se obdrže, vstopnice se pa oddajo v sobi pred dvorano. Začetek ob 8. uri zvečer. Blagosrčni darežljivosti deležnikov in zadržanih vabljencev se priporoča	načelništvo.
Gospodarstvo ... v „Trgovsko-obrtni zadrugi". — Slavni gospodje okolu te zadruge in „Goriške ljudske posojilnice" so začeli zopet v „Soči" napadati »Centralno Posojilnico", katero zmerjajo s „Centrifugo“. Vidi se. kako jim je ta proti vsemu pričakovanju na^ > napredujoča posojilnica na poti. Mi svetujemo razgretim gospodom, naj ubogajo štajersko „Zadrugo“, kalera priporoča, naj se z denarnimi zavodi ne uganja politika. Ali jim ni še zadosti, da je ljudstvo kar s kraja začelo jemati hranilne vloge iz „Trgovsko-obrtne zadruge" in iz „Goriške ljudske posojilnice"? Pomislijo naj, da če znajo oni napadati naš denarni zavod, znamo tudi mi njih. In kako morejo taki ljudje napadali druge denarne zavode, ko ne znajo pravilno sklicati niti občnega zbora za „Trgovsko-obrtno zadrugo"? V nedeljo dne 11. t. m. ni prišlo niti dovolj udov, pa če bi tudi prišlo, bi bili vsi sklepi nepostavni in neveljavni ... 0 tem prihodnjič kaj !
..Sadjarsko in vinarsko društvo v Xaklem“ imelo bode svoj letošnji glavni občni zbor v nedeljo 17. t. m. ob
1	V, uri popoldne na Misličah h. št. 1 s tem le dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. Predavanje o pravilnem sajenju sadnega drevja, !•. volitev odbora za prihodnja tri leta. — K obilni vde-ležbi vabi odbor.
Zavarova'ne banke na delu! —
Poroča se nam od več strani, da se usiljujejo ljudem poverjeniki in potovalci raznih bank in jim jemljejo zavarovalne knjižice pod pretvezo, da se mora knjižica sedaj prepisati zaradi novega denarja in da se jim v bodoče zavarovalnina zmanjša, vrne pa se jim knjižica z novo zavarovalno pogodbo, ki naj velja za 10 let, če tudi prejšna zavarovalna doba še ni potekla. * li: ije nočejo dajati knjižice iz rok, se jim ponuja kronca za to. Osobito, kadar so saine ženske doma, se jim jemljejo zavarovalne knjižice. Kako se pa začudi potein gospodar, ko dobi knjižico in vidi, da je zavarovan za novo dobo, ne da bi o tem kaj vedel. — Vsa ta zavarovanja so brez veljave, da ne rečemo hujšega in tak zavarovanec naj odločno odklanja v s i 1 j e v a n j e in vrne nepravilno zavarovalno pogodbo. Opozarjamo Slovence, da edina slovenska zavarovalnica je: „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani". (Glej oglas!).
/a „Alojzijcvišče“ : preč. g. Ant. Terpin 20 K, preč. g Jos. Gergolet 0 K. Bog povrni!
Za km tek h\s.
'M !ihm
p
Naprednjak: No, očka, kam boste volil vi?
Kmetič: .Jaz bom volil na katoliško stran, kakor smo sc možje že pomenili.
N a p r e d n j a k: Pa ne veslo, da vam lahko odpovemo posojilo? Ne bodilo neumen! Kaj vam dajo farji?
Kmetič: Če je odpovejo, je odpovejo! Dobim že denar! Inko bi ga ne dobil, ali vidite tistega vola lam? Toga prodam in plačam, svoje vero, svojo vesli in svojega prepričanja pa ne proda m.
Naprednjak odhajajo: l’ro-kleti larji! Da bi jih h.... vzel!
ra	
MM
voščene sveče
Cebelno
pod garancijo 2000 kron
priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrbništvom in slavnemu p. n. občinstvu.
Med garantiran čebel ni pitanec najbolje vrste na drobno Kg. po K 1.20.
Z odličnim spoštovanjem J. Kopač,
sveear, ulica sv. Antona 7, Gorica.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Rašteia hii. itv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovalliie nlrnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše Stranke in šivalne stroje.
Potrebičine
za krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci inaine knjiiiue.
Mn obuvala za vse letne čase.
Poaebnost:
semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalo* po sejmih in trgih ter na deželi.
„Krojaška zadruga",
vpisana zadruga z omejeno zavezo v (jiorici,
Gosposka ulica hiš, štev. 7.
VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženske in moške obleko, za vsak stan in vsak letni čas v naj večji Izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino, Chiffon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo, srajce.
Jilger itd. itd.
Vse po najuižjili cenah.
One so stalne brez pogajanja.
S™*"1
r
Teodor Slabanja, A
V	(irphrar	U
H,	srebrar,	H,
M v Gorici, ulica Moreli 12,
M
Ji priporoča prečast. duhovščini za A la izdelovanje cerkvenih posod in el r!? orodja. Pripravo cerkvenega o- n?
mdja olajšuje revnim cerkvam A 19 s tem, da daje tudi na obroke. (9 Obroke si pa preč. p. n. gospod ^ naročevulec sam lahko določi. A
Izvrstna goriška vina
ima na prodaj .
v Sl Mri
(pri Gorici).
Priporoča ista tudi za maže čč. gg. duhovnikom. Za pristnost se jamči.
9000000001
Krojaški mojster
 	V
Franc Cufer
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v liiii g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdeluje
vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine ali pa priproste.
Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa 6. duhovščini in učencem sredn jih in ljudskih iol za obilna naročila.
60000000000
Anton Obidič,
čevljar
Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica,
priporočil se
za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospodo.
Naročila se izvršujejo hitro.
Karol Draščik,
pekovski mojster im Kornu v Goriui odlikovan z čaitno diplomo najvišjega priznanja Jubilejne razstave na Dunaju I. 1898.
In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
v«
XX)OOOOOOOOOOOOC
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici h. štev. 23,
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istersl.o in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladki ir razne vrste. Moko št. 0, t, 2, .'5, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, nimireč po '/» kila in od I funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družin* sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po o Kg. na vse kraje.
3GGOOOGGGGGOOOOC
v Gorici.	fjj
Prva slovenska zaloga vsako vrst-n i h Šivalnih in ve-žejnih stroj e v (Slickereimasclii- ^ nen), kakor ludi ^ dvokoles ler sa-mokresov v ulici ^ lMunicipijo šl. I. ^ Last na meha- M ična delavnica M n popravljalnica šivalnih strojev, »j v \iin- gg 'u, «. W
M
Šivalne stroje se jamči za pel ^
i
sM
(I VOKOM
SKI II MCI
M Pred konkurencijo nič strahu!!!
*
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dnnajska cesta št. U v Meijatmi iiiši v pritličji
vz|)rejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti |>ožarni škodi, kakor tudi /vonov |»roti poškodbi.
Pojasnila daje in vzprejema jionudhe ravnateljstvo zavarovalnice v i>riiličju Medjatovc hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki.
„Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" je edina slovenska zavarovalnica. Zavaruje po«I tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
19
ROJAKI! Zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu!
MMMM
Iz v r MI n e, priznano najboljše
I
Jeklene pluge, \ ,'eLV" brana za njive in travnike: Sola
Drobilne in gladke jekleno-ploščaste poljske valje, — sejalne stroje „AGRICOLA“.
Stroje za košnjo i;Yifi.<“'"i°Koiijste tratilje in gratitje za žito, stroje za obračanje sena. Patenti« stroje za snšenje saija, zelenjali iti
Stiskalnice za vino in sadje, tudi za druge namene. Sadne in grozdne mline. Stroje za robkanje grozdja,
JUP Samodelujoče patentirane škropilnice proti perono-spori, grintovcu in krvavi uši „SYPHONIA“,
Premakljive štedilne peči s kotli, — stroje za parenje krme.
Mlatilne stroje
s patentiranimi valjastimi podlagami za sklepno mazilo, ročne, na gepel in na paro,
Vsakovrstne gepelne
za vprego od I do 6 konj,
NajnovejSe čistilno mline za žito, trijerje,
stroje aa mrrettje koruae, slaninoreznice, mlini' za drobljenje žita in stroje aa reaanje korenjstva,
Ročne stiskalnice za seno in slamo, nepremakljive in prepeljive,
sploh vso gospodarske stroje
proizvajata in prt)«lajala pa iiajnowjši konstrukciji
PH. MAYFAHRT in drug,
c. in kr. edino priv. tvornice gospodurskih strojev, livarne in fužine na puro i »um. ih72. I>u mi j (Wien) II , Taborniranne 71. 7.v> .i.-iav. «*v
odlikovane i nad 4.V0 zlatimi, srebrnimi in medenimi Kolajnami i/. vi»eh več ih razatav.
Ob^J.ni katalogi in mnoge pri/naoico pošiljajo <«• na /alitrvo brc/plačno. Zastopniki in ra/prodajalei s«* i><***jo.