Leto VII	številka 8	cena 350 SIT	31. avgust 2005
z vsebine
Turistično sezono krojilo tudi vreme..........................str. 8
Damjan Ratajc - novi preboldski župnik.......................str. 25
SLAŠČIČARNA, KAVARNA
Latkovavas 221, PREBOLD Tel.: 03 / 700 21 13
POSLOVNE ENOTE:
•	ŠEMPETER, tel.: 03 / 570 10 80
•	LJUBLJANA, tel.: 01 / 433 11 05
Vabi vas kolektiv VANILIJA
t
MESTNI PLINOVODI
I) I S I R I B U C M A I1 I I N A d . o , » ,
PE ŽALEC, Ul. Ivanke Uranjek 1 Tel.: 713 23 20, faks: 713 23 21
Uradne ure:
Ponedeljek in petek: 11.00 - 12.00 Sreda: 11.00 - 12.00 in 16.00 - 17.00
POSTELJE ZUPAN
ZUPAN MOJCA s.p. Vransko 41
041 623-327 041 668-981
mojca.zupanl@siol.net
MASIVNE BUKOVE POSTELJE, OMARICE IN KOMODE,
VSE VRSTE LATOFLEKSOV IN VZMETNIC
Za »ople domače jesenske pozdrave. Garažna vrata še posebej ugodno. *
•. v y ~

Ustvarjamo pozdrave	«
Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji:	i C .
Matjaž d.o.o. »Tel. 03/712 06 00 •www.matjaz.si •
Poletni nalivi razbesneli hudournike
Na območju Matk je več plazov zaprlo lokalno cesto Matke - Za-bukovica, ki jo je v dolžini skoraj enega kilometra voda skupaj z mostom dobesedno odnesla, prav tako je bila uničena javna pot Matke - Marija Reka, zaradi česar je bilo od doline odrezanih šestnajst kmetij, prekinjena je bila dobava električne energije in pretrgane telefonske povezave, zaradi zasutega zajetja in poškodovanega vodovoda je bila motena oskrba z vodo.
Na območju Marija Reke so plazovi ogrožali tri domačije, zaradi plazov je bila neprevozna javna pot Kranjčev mlin - Otavnik. Tudi v nedeljo so se prožili plazovi in med drugim odnesli del ceste proti planinskem domu pod Reško planino. Zaradi poplav je bila v nedeljo zaprta tudi cesta Prebold - Trbovlje, v Svetem Lovrencu, Preboldu, Šeščah in Kaplji vasi je bilo poplavljenih približno dvajset hiš. Ob tem je treba dodati, da so bile številne kleti tudi drugod po dolini poplavljene zaradi visoke podtalnice, prav tako se je sprožilo nekaj manjših plazov.
Z razmerami v žalski občini se je v torek, 23. avgusta, seznanil minister za okolje in prostor Janez Podobnik skupaj z vodjo uprave RS za zaščito in reševanje Bojanom Žmavcem in predstavniki drugih služb. V žalski občini je po prvih ocenah nastalo za 1,3 milijarde tolarjev škode. V preboldski občini so takoj po nalivih ocenili, da je na cestah in mostovih za okoli 65 milijonov škode, škoda zaradi plazov pri objektih občanov znaša približno 25 milijonov, na vodotokih pa škode še ni mogoče oceniti, je pa struga potoka Kolje nad Matkami povsem uničena.
K. R.
foto: T. T. in D. N.
jo zmožnosti lokalnih skupnosti, zato je vlada za ta namen odobrila sredstva proračunske rezerve do višine 80 milijonov SIT. Izvedbo tega sklepa zagotovi Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje. Sredstva iz prve točke
tega sklepa se zagotovijo občinam preko Ministrstva za obrambo, Uprave RS za zaščito in reševanje po predložitvi ustrezne predpisane dokumentacije in sicer: Občini Krško in Sevnica bosta dobili do 20 milijonov SIT, občina Žalec do 8 milijonov SIT, občina Prebold pa 2. Med prejemnicami pomoči sta tudi občini Braslovče in Tabor, ki imata odobren po milijon SIT. K. R.
Letošnje poletje je bilo deževno kot že dolgo ne. Namočena zemlja ni mogla vpiti močnih nalivov 21. in 22. avgusta, zato so zlasti manjši hudourniški potoki ter podtalnica poplavljali, sprožili pa so se tudi številni plazovi. Nalivi so najbolj prizadeli območje pod
Potok Artišnica je prestopil bregove in zalil stanovanjske ter druge objekte, poplavil in poškodoval pa je tudi pet kilometrov ceste Griže - Zabukovica. Prizadetim ljudem je že ponoči pomagalo kar 191 prostovoljnih gasilcev. Po besedah poveljnika štaba civilne zaščite občine Ža-
mx
K
O
* KOTDIK
21*2*0
Komi*
L
GSM 041/612 283 Telefon/fai 03/710 30 97
GRflDNJ€ m SIIKOPICSKRRSTVO Telefon 03/710 30 96
Igor KOTNIK, s.p.	E-mail i
Nikole Tesla 6. 3310 Žalec	igor.kotnlk@slol.net
SUKOPLESKARSKA IN ZIDARSKA DELA - IZDELAVA VSEH VRST FASAD (TOPLOTNE FASADE, KLASIČNE FASADE)
- ADAPTACIJE. OMETI IN ZUNANJE UREDITVE - DELA NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO
x<? o c/ /e/a 'J.9 6'5
UGODNflPONUDßflTOPlOTNOIZOlflTIVNIHFflSflD
HOMPl€TN€FINflUZnCIJ€OßJ€HTOV
Del ceste v Zabukovici je voda odnesla
Nekaj denarja za stroške
Poplavljala je tudi Bolska.
Gozdnikom in Mrzlico, to je območje Zabukovice, Pongra-ca in Liboj v žalski ter območji Matk in Marija Reke v Občini Prebold.
lec Dušana Pungartnika je voda poplavila 54 stanovanjskih objektov, poškodovala in porušila 11 mostov, neprevoznih je bilo 6 cest v skupni dolžini okoli 40 do 50 km, 4 veliki plazovi so ogrozili stanovanjske hiše, bilo je še 26 plazov in 100 zdrsov zemlje. Zaradi razmočenih tal in težkega, še neobranega hmelja je v nedeljo v Drešinji vasi padla približno sedem hektarov velika žičnica. Zaradi kaljenja vodnih virov v Libojah so bili ti viri izključeni iz omrežja, na območju Šempetra je bila pitna voda nekaj časa kalna, v nedeljo pa so se razmere normalizirale.




«v
oO.	*
Vlada RS je na prvi avgustovski seji po neurjih določila, da se občinam, ki so bile najhuje prizadete, odobrijo sredstva proračunske rezerve do višine 80 milijonov SIT za pokrivanje nujnih stroškov za delo gasilcev in drugih reševalcev pri izvajanju nujnih ukrepov zaščite, reševanja in pomoči ob poplavah in drugih posledicah neurja.
Zaradi potrebnega velikega števila intervencij reševalnih služb, še posebej poklicnih in prostovoljnih gasilskih struktur ter pripadnikov Civilne zaščite, so nastali veliki stroški pri izvajanju nujnih ukrepov, zaščite, reševanja in pomoči, ki presega-
Podrta žičnica v Drešinji vasi
Ste ga prepoznali? Utrip, seveda. In kaj pravite na njegovo podobo? Saj vemo, da videz ni najpomembnejši in da bi morda bila potrebna tudi prenova vsebine, a malo smo ga le osvežili. In naše osnovno poslanstvo ostaja enako. Beležiti dogajanje v Spodnji Savinjski dolini in biti kronist za naše zanamce.
Če je nekdaj poletje skoraj izpraznilo naša mesta in so ljudje množično odhajali na morje in v hribe, doma pa skoraj ni bilo prireditev, je dandanes drugače. Tudi zato, ker si vse več družin ne more privoščiti letovanja. A priložnosti za obisk različnih prireditev je bilo veliko. Res pa to poletje ni bilo preveč prijazno z vremenom in že avgust nam je postregel s poplavami. A kljub temu kaže, da bo jesen obrodila dobre sadove.
Jutri je 1. september. Olajšajmo otrokom prehod iz brezskrbnih dni v delovne in žal vse preveč stresne dni. In pazimo nanje, ko se vozimo po cestah!
Pražama in kavni butik!
1.	Stane Čulibrk,
Babno 4/a, Celje
2.	Jožica Vogrinc,
Dragomerška 34/a, Brezovica
3.	Marinka Počivalšek,
Zg. Gorče 22, Braslovče
mm.
• konkurenčne odkupne cene - izvoz v Avstrijo • plačilo ob odvozu
Informacije na tel. 031 377 943
Srečko Ocepek, s.p., Breg pri Polzeli 22, 3313 Polzela
Branko ZOTTEL, s.p.
Cesta žalskega tabora 19, ŽALEC Tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 Mobitel: 041 635 868 E-pošta: info@zottel.si Domača stran: http://www.zottel.si
PROIZVODNI
PROGRAM:
•
INOX
sodi za vino •
INOX
mlini za grozdje INOX
mlini za jabolka
O dobitnikih priznanj
Pričeli z gradnjo nove glasbene šole
Občinski svet Občine Žalec se v poletnih mesecih ni sestal na redni seji, bila je le ena dopisna seja. Na redni seji ta ponedeljek so obravnavali predloge dobitnikov letošnjih občinskih priznanj, zatem pa so svetniki ročno obrali vzorčno njivico hmelja pred Domom II. slovenskega tabora.
V gradivu za sejo so bili naslednji predlogi za letoš-
nja odlikovanja: za plaketo Prostovoljno gasilsko društvo Dobriša vas - Petrovče, Dragan Bojinovič iz Šempetra, Natalija Zupančič iz Žalca in Nevenka Jelen iz Kal, za grb občine pa Dom Nine Pokorn Grmovje, Gasilska zveza Žalec, Karate klub Žalec in Medobčinsko društvo invalidov Žalec. Tudi dnevni red 5. dopisne seje je bil kratek: predlog sklepa o potrditvi investi-
cijskega programa za regijski center za ravnanje z odpadki Celje, predlog sklepa o pristopu k sofinanciranju tega centra in predlog programa opremljanja stavbnih zemljišč v območju poslovne cone Arnovski gozd. 6. septembra bo slavnostna seja ob občinskem prazniku, v septembru pa naj bi se svetniki sestali še na eni redni seji.
K. R.
Obrambni minister z gasilci
V zadnjem času je bilo v Žalcu kar nekaj ministrov. Prva je Žalec konec junija obiskala ministrica za kmetijstvo Marija Lukačičeva, in sicer v okviru obiska celotne vlade v Savinjsko-ša-leški regiji. Po neurjih se je s posledicami seznanil minister za okolje Janez Podobnik, prejšnjo sredo pa se je posveta z gasilci Savinjsko-šaleške regije udeležil minister za obrambo Karl Erjavec z vodjem republiškega
štaba Civilne zaščite.
Minister je gasilce seznanil z novim zakonom o gasilstvu in s strategijo civilne zaščite. Posvet je bil v žalskem gasilskem domu, kjer se je pozneje Karlom javcem
stal še regijski odbor stranke DeSUS. K. R., foto: T. T.
Ob podpisu pogodbe (manjkala sta župan Občine Vransko Franc Sušnik in župan Občine Prebold Vinko Debelak)
2.	avgust letošnjega leta je bil skoraj zgodovinski dan. Po mnogih letih pričakovanj seje namreč pričela gradnja nove glasbene šole Risto Savin Žalec. Dan pred tem je bila podpisana pogodba o izgradnji. V imenu Občine Žalec je pogodbo podpisal župan Lojze Posedel, v imenu izvajalca, Gradbenega podjetja GIC
Gradnje Rogaška Slatina, pa direktor Ivan Cajnzek.
V novi šoli, ki bo imela kar 920 kvadratnih metrov površine, od tega bo učilnicam namenjenih 564 kvadratnih metrov, si bo glasbeno znanje nabiralo 457 učencev iz občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. Cena pogodbenih del na dan sklenitve znaša nekaj manj kot
260 milijonov tolarjev, gradnjo pa bodo financirali Ministrstvo za šolstvo in šport in občine Spodnje Savinjske doline, soustanoviteljice Glasbene šole Risto Savin Žalec. Šola naj bi bila zgrajena v letu dni. S tem bo izpolnjena dolgoletna želja glasbenih pedagogov in učencev, ki že vrsto let delajo v zelo težkih pogojih. T. Tavčar
V velikem pričakovanju
Energetska zasnova Občine Žalec
Tu bo stala nova glasbena šola.
V skladu z usmeritvami resolucije o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo in zahtevami energetskega zakona ter potrebami po razvojnih projektih se je Občina Žalec odločila, da izdela energetsko zasnovo občine. Za izvajanje projekta je bilo izbrano podjetje Eco Consulting, d. o. o., iz Ljubljane.
Občinska energetska zasnova je pomemben pripomoček pri načrtovanju razvoja občinske energetske politike. V njej so poudarjeni načini in ukrepi, s pomočjo katerih občina zagotavlja svojim občanom in podjetjem učinkovite, gospodarne in okolju prijazne energetske storitve. V okviru energetske zasnove bo najprej analizirano stanje na področju rabe in oskrbe z energijo v celotni občini, nato bodo primerjane možne alternative oskrbe z energijo, na koncu pa se podajo ukrepi za učinkovito izboljšanje stanja na področju rabe in oskrbe z energijo v občini.
Poglavitni cilji izdelave in izvedbe občinske energetske zasnove so:
-	učinkovita raba energije pri vseh porabnikih, predvsem v javnih zavodih in ustanovah, ki lahko služijo kot vzor celotni občini,
-	uvajanje lokalnih virov energije (lesna biomasa, sončna energija, bioplin),
-	uvajanje sistemov daljinskega ogrevanja,
-	uvedba energetskih pregledov javnih in stanovanjskih objektov, kajti obstajajo možnosti visokih prihrankov že z minimalnimi vlaganji,
-	informiranje, svetovanje in izobraževanje javnosti o vlogi in pomenu učinkovite rabe energije.
-	zmanjšanje stroškov za energijo v občinskih javnih stavbah in zmanjšanje rabe energije v industriji, široki porabi.
V začetni analizi sedanjega stanja oskrbe in rabe energije v Občini Žalec je bilo pregledano stanje v gospodinjstvih oziroma ogrevanje stanovanj, ki se ogrevajo individualno. Analiza je pokazala, da se večina gospodinjstev v občini ogreva s kurilnim oljem (50 %), z lesom in lesnimi ostanki (32 %) ali zemeljskim plinom (11 %) (Vir: Statistični urad RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002). Kurilno olje je fosilno gorivo in povzroča velike količine emisij toplogrednih plinov, kot je na primer ogljikov dioksid, ki je glavni krivec za učinek tople grede. Pri sedanji, klasični porabi lesa pa se zaradi starih in tehnološko zastarelih peči proizvede precej emisij plinov, kot sta ogljikov monoksid in prah. Poleg tega je tudi energetski izkoristek teh peči precej nizek. Zato je potrebno spodbujati vgradnjo modernih kotlov za centralno kurjavo na lesno biomaso, ki imajo nizke emisije ter visok energetski izkoristek. Deloma je možno stanje izboljšati tudi z informiranjem uporabnikov o ukrepih učinkovite rabe energije (na primer o učinkih, ki jih ima redno vzdrževanje kurilnih naprav, ustrezna nastavitev regulacije, uvajanje termostatskih
ventilov itd.) ter s prehodom na manjše, tako imenovane mikro daljinske sisteme ogrevanja, ko iz ene kotlovnice ogrevamo še nekaj bližnjih stavb. Potrebno je preučiti tudi porabo energentov in s tem povzročene emisije v večjih podjetjih, javnih stavbah in kotlovnicah v občini.
Po celotni analizi sedanjega stanja na področju rabe energije se prične drugi del energetske zasnove. Pregleda se potencial vseh možnih obnovljivih virov energije v občini, ocenijo se tudi potencialni prihranki pri porabi energije, ki jih lahko dosežemo z učinkovitejšo rabo le-te. Izraba lokalnih virov energije lahko bistveno pripomore k zanesljivosti oskrbe občine tako s toploto kot tudi z električno energijo, učinkovita raba energije pa lahko že z zanemarljivo nizkimi vložki privede do bistvenih prihrankov.
V zaključni fazi se podajo predlogi za izboljšanje stanja na področju energetike, tako na strani porabe kot tudi na strani oskrbe z energijo. Izdelata se akcijski načrt, kjer so projekti tudi ekonomsko ovrednoteni, in terminski načrt izvedbe predlaganih projektov.
V	žalski glasbeni šoli vlada navdušenje nad gradnjo nove šole, ki so jo pričakovali že kar nekaj let. Čeprav je gradbišče tik ob stari šoli, jih ne skrbi, da bi bil pouk zaradi tega moten, je povedala ravnateljica šole Tanja Cehner.
»Gradbišče je zaščiteno, tovornjaki pa bodo verjetno vozili predvsem v dopoldanskem času. Mi pričenjamo s poukom popoldne, tako da nas gradnja najbrž ne bo preveč motila. Smo v velikem pričakovanju prihodnjega leta in odprtja nove šole.«
V	tem šolskem letu bo pouk na Glasbeni šoli Risto Savin Žalec potekal tako kot običajno. Vpisanih je 457 otrok, pouk pa bo na vseh lokacijah kot do sedaj. Tudi po odprtju nove šole bo
Gradnja nove glasbene šole v Žalcu se je pričela takoj po podpisu pogodbe z izvajalcem. Hkrati je Občina Žalec pričela graditi novo oziroma večje parkirišče ob Aškerčevi ulici, ki naj bi odpravilo prometni nered, ki ga povzročajo starši s svojimi avtomobili, ko pripeljejo otroke v vrtec ali glasbeno šolo.
imela glasbena šola svoje lokacije v Braslovčah, na Vranskem, v Preboldu in na Polzeli. V Preboldu, kjer gostujejo v tamkajšnjem vrtcu, so med počitnicami z notranjo preureditvijo pridobili nov kabinet. Tudi število vpisanih učencev se po odprtju nove šole ne bo bistveno spre-
Kot je povedal vodja oddelka za varovanje okolja in urejanje prostora Občine Žalec Aleksander Žolnir, ta investicija ne poteka samo zaradi gradnje glasbene šole (z dovozom na gradbišče je namreč zasedenih nekaj parkirnih mest). »Tu je predvidenih približno 40 parkirnih mest za osebna vozila in pa pločnik na zahodni strani
menilo: »Nič se ne bo spremenilo, samo pogoji dela v Žalcu se nam bodo izboljšali, da bodo na primer orkestri lahko delali v normalnih prostorskih pogojih. Tudi vpis se ne bo povečal, saj število učencev in mrežo glasbnih šol določa država,« je pojasnila Tanja Cehner. K. R.
ceste za varen dostop do vhodov v vrtec in glasbeno šolo. Parkirišče je namenjeno predvsem uporabnikom vrtca in glasbene šole, seveda pa tudi tistim, ki obiskujejo prireditve na tem območju, saj vemo, da je parkirišč premalo. Občina je že v planskih aktih predvidela gradnjo teh parkirišč. Ko bo zgrajena nova in porušena stara glasbena šola, bomo ta parkirišča podaljšali vse do osnovne šole oziroma objekta pred njo.«
Kljub gradbišču ob vrtcu in stari glasbeni šoli bo tako za varnost poskrbljeno že z začetkom novega šolskega leta. Nekoliko manj navdušeni nad novimi parkirišči so v Žalskih vrtcih zato, saj se jim je zaradi ureditve parkirišč kar precej zmanjšalo zunanje igrišče.	K. R.
ZUPAN Lojze Posedel, univ. dipl. ekon.
Dejstvo je, da je proces izdelave dobre energetske zasnove tesno povezan s sodelovanjem občine, strokovnjakov in predvsem občanov. Izvedba energetske zasnove bo namreč najbolj vplivala prav na njihove življenjske razmere. Uresničevanje ukrepov, ki jih energetska zasnova podaja, pomeni izboljšanje delovnih in bivalnih pogojev za vse občane. Hkrati pa pomeni tudi nove razvojne možnosti, poživitev lokalnega gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest. Proces izdelave in izvedbe energetske zasnove je uspešen samo takrat, ko se občani zavedajo, da oskrba in raba energije v občini nista samo stvar občinske uprave, ampak nas vseh, zato vas še posebej pozivamo k sodelovanju. Vsi zainteresirani ste vabljeni, da v zvezi z omenjeno tematiko pošljete svoja mnenja, predloge oziroma pobude na sedež občine ali izvajalcu energetske zasnove na elektronski naslov: info@eco-con.si.
Tudi pločnik in parkirišča
Novo parkirišče pri vrtcu
Nova cesta za praznik
Zgradili bodo novo šolo
Novo cesto so s prerezom traku predali namenu Rudi Breznik, Jože Randl, Lojze Posedel in Peter Skrabar.
Na praznik svetega Petra in Pavla praznujeta župnija in KS Šempeter svoj praznik. V okviru praznovanja so med drugim predali namenu krajši odsek nove asfaltirane ceste
v zaselku Zgornje Grušovlje.
Predsednik vaškega odbora Rudi Brežnik je ob odprtju ceste poudaril, da je 200-metrski odsek nove asfaltirane ceste velika pridobitev za krajane, ki
živijo v tem delu naselja in da so vsa zemeljska dela opravili sami, asfaltno prevleko pa sta financirali Krajevna skupnost Šempeter in Občina Žalec. Predsednik Krajevne skupnosti Šempeter Jože Randl in žalski župan Lojze Posedel sta v pozdravnem nagovoru čestitala krajanom za velik delež pri novi asfaltirani cesti. Blagoslov je opravil šempetrski župnik Mirko Škoflek.
Najzaslužnejšim je ob koncu Silvo Črepinšek, krajan tega zaselka, podelil miniaturne samokolnice in se zahvalil za pomoč pri gradnji in asfaltiranju ceste. Za slovesno vzdušje sta poskrbela mlada harmonikarja Tadej Završnik in Blaž Klančnik.
T. Tavčar
Grižani praznovali
Rudarski park je predstavil Jože Hribar.
Ob letošnjem prazniku Krajevne skupnosti Griže, ki ga praznujejo v spomin na 24. avgust 1941, ko so partizani napadli Rudnik Zabukovico, so pripravili vrsto športnih, kulturnih in gasilskih prireditev ter odprtij novih pridobitev. S prireditvami so letos pričeli športniki s teniškim in šahovskim turnirjem, nadaljevali pa gasilci PGD Griže in Zabukovica s tekmovanjem za pokal krajevne skupnosti. Osrednji prireditvi letošnjega praznika sta bili prejšnji četrtek, ko so pred OŠ Griže odprli rudarski park in Vilinsko pot ter namenu predali javno razsvetljavo. Zbrane je nagovoril predsednik sveta KS Griže Ivi Krašovc, ki
se je najprej zahvalil vsem, ki so kakor koli pomagali ob poplavah oziroma neurju, ki je v tej krajevni skupnosti napravilo veliko škode. V nadaljevanju je poudaril, da letos praznujejo krajevni praznik že 50. leto. Od lanskega pa do letošnjega praznika so uredili javno razsvetljavo, obnovili mrliško vežico, asfaltirali dva krajša odseka krajevnih cest, v Zabukovici uredili odvodnjavanje in asfaltirali parkirišče pri kaplaniji.
O rudarskem muzeju na prostem pred OŠ Griže, kjer so nadgradili rudarski muzej v Domu Svobode Griže, je govoril vodja muzejske dejavnosti pri Turističnem društvu Griže Jože Hribar, ki je dejal, da je rudarski muzej v brezovem
gaju pri šoli nov prispevek rudarske druščine k ohranjanju kulturne dediščine. Osrednja zanimivost je skulptura, ki ponazarja naporno delo rudarjev in katere avtor je Vinko Kovačec. Poimenoval jo je Skrivnost v meglici. Urejen park z rudarskim muzejem med brezami pomeni tudi prijeten prostor za šolo in turiste. Žalski župan Lojze Posedel je v svojem nagovoru čestital k pridobitvam in se zahvalil za uspešno posredovanje ob poplavah. Sledil je ogled Vilinske poti, za katero imajo največ zaslug učenci OŠ Griže. V kulturnem progamu je nastopila Godba Zabukovica in Tanja Turnšek z recitacijami.
V petek so namenu predali obnovljeno krajevno knjižnico, ki ima okoli 9000 enot, že od leta 1996 pa jo vodi Magda Ježov-nik. Nato je bila proslava ob krajevnem prazniku in 60-letnici osvoboditve, govornik na njej pa je bil Jože Jančič. V počastitev praznika so v soboto pripravili še razstavo ročnih del, rokometni turnir generacij, v nedeljo pa so bile v letnem gledališču Limberk vaške igre.
To soboto bodo pripravili kolesarjenje in pohod ob 55-letnici PD Zabukovica, v petek, 9. septembra, pa bo v dvorani Društva upokojencev še srečanje krajanov, starih 70 let in več.
T. Tavčar
ikalo za javno razsvetljavo sta prižgali učenki OŠ Griže Urška Šantelj in Jana Bas-ob prisotnosti župan Lojzeta Posedela, podžupana Fredinanda Halerja in pred-inika sveta KS Griže Ivija Krašovca.
S slavnostne seje (prvi z desne častni krajan Milan Razdevšek)
Osrednji dogodek ob letošnjem prazniku KS Ponikva v žalski občini je bila slavnostna seja sveta krajevne skupnosti s podelitvijo priznanj. Zbrane v dvorani zadružnega doma je najprej nagovoril predsednik KS Ponikva in poslanec v DZ Ivan Jelen. Povedal je, da KS Ponikva praznuje v spomin na 27. julij leta 1941, ko je okupator odpeljal 36 Ponikovljanov, ki se niso nikoli več vrnili.
Med poročanjem o opravljenem delu od lanskega do letošnjega praznika je Ivan Jelen omenil pridobitev projektne dokumentacije za nadomestno gradnjo podružnične osnovne šole Ponikva, vodovod Pod-kraj-Stebovnik in vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti. Plan dela za prihodnje je obširen. Med najvažnejše naloge uvrščajo izgradnjo POŠ Ponikva, rekonstrukcijo lokalne ceste Vodosteč-Ponikva, kamor sodi tudi odkup zemljišč ob tej lokalni cesti. Želja je še
veliko. Radi bi preplastili nekatere lokalne ceste, uredili cesto od gasilskega doma do šole, kanalizacijo in drugo. Pohvalil je tudi delo društev v kraju in se zahvalil Občini Žalec, županu Lojzetu Posedelu in podžupanu Janku Kosu, za korektno delo in dober odnos do KS Ponikva.
Delo v KS Ponikva je pohvalil tudi žalski župan Lojze Posedel ter jim zaželel, da bi kmalu pričeli z gradnjo nadomestne osnovne šole. V nadaljevanju so podelili priznanja krajev-
ne skupnosti, plakete in naziv častni krajan. Priznanja so prejeli Darja Jezernik, Štefka Veler, Aljaž Razdevšek in Maruša Verdev; plakete Ivan Jelen ml. in Janko Sredenšek, naziv častni krajan pa so podelili Milanu Razdevšku za skupno prizadevanje za razvoj kraja in društev. Slavnostno sejo so popestrile ljudske pevke s Ponikve ter harmonikarja Jernej Ži-bret in Domen Kos. V okviru praznika so pripravili tudi več športnih in drugih prireditev.
T. Tavčar
Jubilej petrovskih
upokojencev
S slovesnosti ob jubileju
Društvo upokojencev Petrovče je v svojem rekreacijskem centru v Rušah obeležilo 20-letni-co uspešnega delovanja. Predsednik društva Ivan Glušič je na slovesnosti povedal, da šteje danes društvo 497 članov, v njem pa deluje kar 21 sekcij. Ponosni so na svoj reakcijski center, kjer se vse leto odvijajo športne aktivnosti in pikniki. Na srečanju so podelili tudi pohvale in plakete. Te so prejeli Alojz Posedel, Zoran Raz-boršek, Martin Pevec, Stanko Klinc, Ljudmila Virtič, Matjaž Goršek, Peter Kuder, Iztok Ščurek in Bogdan Ivanc. Program je povezoval Martin Pevec, v kulturnem programu pa so nastopili tercet Našli smo se iz Petrovč in pevski zbor Društva upokojencev Petrovče. Ob jubileju so v prostorih brunarice v rekreacijskem centru pripravili razstavo fotografij in osvojenih pokalov s prikazom delovanja društva. Razstavo sta pripravila zakonca Štefka in Martin Pevec. T. Tavčar
MESTNA SKUPNOST ŽALEC
OB PRAZNIKU MESTNE SKUPNOSTI ŽALEC
VAS VABIM
na slavnostno sejo sveta Mestne skupnosti Žalec s podelitvijo priznanj
v PETEK, 30. 9. 2005,
v dvorano GASILSKEGA DOMA v Žalcu.
-	Ob 18. uri bo promenadni koncert GODBE LIBOJE,
-	ob 19. uri slavnostna seja sveta Mestne skupnosti Žalec (umetniški program Cantemus
- KUD Žalec),
-	prireditev pa bomo zaključili z družabnim srečanjem.
Mestna skupnost Žalec predsednik Ernest Ramšak
Najboljše in najaktivnejše Preboldski vrtec letos sprejel župan	praznuje
Ob zaključku minulega šolskega leta so se vrstili sprejemi za najboljše učence po vseh spodnjesavinjskih občinah, o čemer smo že poročali v prejšnji številki Utripa. Tokrat poročamo še o obisku taborskih učencev in dijakov pri županu Občine Tabor Vilku Jazbinšku.
Na sprejem so bili povabljeni Boštjan Turnšek, Jana Pustos-lemšek, Saša Manček, Samo Natek, ki so bili vseh osem let bili odlični, Alenka Jelen, Anja Pustoslemšek, Meta Podbregar, Anže Weichardt, Sabina Bec in Mojca Novak pa so prejeli zlata, srebrna ali bronasta priznanja ter nagrade oziroma
plakete in medalje. Poleg priznanj in nagrad, ki so jih prejeli osnovnošolci na državnih tekmovanjih iz raznih predmetov, Vesele šole in šolskih aktivnosti, velja izpostaviti nagrade in priznanja, ki so jih prejeli na izvenšolskih področjih. Meta Podbregar je prejela bronasto plaketo na državnem tekmovanju mladih glasbenikov, Anže Weichardt je prejel vrsto nagrad na področju računalništva, Sabina Bec je na evropskem prvenstvu v ta-ekwondoju na Irskem osvojila
2.	mesto, Mojca Novak pa je osvojila 3. mesto na državnem prvenstvu v šov plesih.
Župan je v kratkem nagovoru čestital nagrajencem za lepe in izjemne dosežke in jim podelil knjižne nagrade. Ob zaključku jim je zaželel uspešno nadaljnje šolanje in še veliko uspehov.
D. N.
Letos mineva 25 let, kar je bil slovesno predan namenu nov preboldski vrtec, ki je pred tem dobrih 20 let deloval v prostorih občinske zgradbe. V jubilejnem letu se je in se bo zvrstilo več prireditev, s katerimi bodo obeležili srebrni jubilej izgradnje vrtca. Posebno pozornost zasluži razstava Fotolepljenka iz življenja našega vrtca.
Ta je otrokom in staršem predstavila veliko različnih, a pomembnih dogodkov iz 25-letnega obdobja. Ob odprtju razstave je pomočnica ravnatelja Majda Rajh povedala: »Pravijo, da se vrtec ne postara. Z vsako generacijo otrok se vanj vrača mladost, vedrina ter prešerna razigranost. Naj bo ta skromna obletnica le točka na prelomnici, ki hiti v prihodnost, k novi obletnici. Smo eden manjših slovenskih javnih vrtcev, ki deluje kot organizacijska enota Osnovne šole Prebold. V sedem rednih oddelkov je vključenih 127 otrok. Razporejeni so v dve starostni obdobji. V prvem so otroci, stari do treh let, v drugem pa od treh do šest let. Da delo poteka usklajeno, umirjeno in varno, skrbimo vsi zaposleni, vključno s snažilkami in hišnikom. V vrtcu potekajo številni projekti, obogatitveni programi
za otroke v dopoldanskem času ter interesne in dodatne aktivnosti v popoldanskem času.«
Preboldski vrtec se je začel graditi leta 1979. Izgradnjo je narekovala vse večja potreba po varstvu in vzgoji otrok mladih družin, ki so zaradi potreb po delavcih našle zaposlitev v TT Prebold in si v kraju tudi ustvarile dom in družino. Z odprtjem novega vrtca se je rešil problem številnih družin, saj je vrtec odprl kar 10 oddelkov, med njimi tudi tako imenovane jaslič-ne oddelke za najmlajše.
»Za veliko mero vztrajnosti in po-
trpežljivega dela gre posebna zahvala vodji vrtca Mariji Jager in številnim Preboldčanom, ki so s prostovoljnim delom pripomogli, da je bil problem varstva in vzgoje rešen v zelo kratkem času. Jubilej, ki ga praznujemo letos, je tudi zaradi tega vredno slovesno obeležiti. V tem obdobju smo doživeli veliko različnih, a pomembnih stvari, ki so vplivale na kakovostnejši razvoj vrtca z vsebinskega in organizacijskega vidika,« je dejala Majda Rajh.	D. Naraglav
Zdaj desni, kdaj levi breg?
Konec meseca julija so se pričela vzdrževalna dela na desnem bregu Savinje v Pa-
Kljub počitnicam so se preboldski svetniki na 30. redni seji sestali 21. julija. Seja je bila izjemoma v predavalnici preboldskega hotela, kjer so si pred tem ogledali njihovo novo ponudbo.
Preboldski svetniki so se najprej seznanili s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna občine. V prvi polovici leta je preboldski proračun uspel zbrati 39,24 % predvidenih prihodkov za letošnje leto, v razpravi pa so se dotaknili predvsem dejstva, da v prvi polovici leta ni enakomerne porabe investicijskih sredstev. Problematiko zdravstva so preboldski svetniki obravnavali že večkrat, tokrat pa se zdi, da je rešitev problema stalnosti zdravnikov v Preboldu tu. Svetniki so brez posebne razprave podelili koncesijo za izvajanje zdravstvene službe na
rižljah v občini Braslovče nad mostom na Polzeli. Ta del brega je bil hudo poškodovan v
področju splošne medicine dr. Veri Rupel, ki naj bi se priselila v Prebold, med drugim pa je bila vojaška zdravnica. Za izvajanje zdravstvene dejavnosti na področju pediatrije in šolske medicine je koncesijo dobila dr. Suzana Justinek, ki zdaj kot priznana pediatrinja dela v Žalcu. Kdaj bosta obe zasebnici pričeli z delom, še ni znano, med drugim morata zasebnici skleniti pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje.
V	Preboldu ostaja en splošni zdravnik v okviru žalskega javnega zavoda.
V	nadaljevanju seje so svetniki odločali o nakupu in prodaji zemljišč, dali pa so tudi soglasje za financiranje športnega pedagoga v preboldski šoli in soglasje k oblikovanju novega oddelka v vrtcu Prebold.
K. R.
katastrofalnih poplavah leta
1990.
Dela, ki predstavljajo enega večjih posegov za zavarovanje mostu, brega in prebivalcev Pa-riželj, izvaja podjetje za urejanje hudournikov PUH iz Ljubljane, 30-milijonsko investicijo pa financira in vodi Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Predvidena dela zajemajo obnovo kamnite škarpe na desnem bregu v dolžini 500 metrov.
Prebivalci na levem bregu pa se še vedno sprašujejo, ali jim bo Savinja odnesla hiše, predvsem tisti, katerih hiše so bile poplavljene leta 1990. Od takrat dalje se je struga Savinje premaknila za približno deset metrov in spodkopava breg proti Močnikovi hiši. Ob poplavah je nastal na sredi struge reke otok, ki zaseda več kot polovico struge in je porasel z grmovjem. Voda si utira novo pot v levi breg, kjer je teren mehak, zato ob vsakem nalivu voda spodjeda breg. Tukaj živeči krajani so nemočni. Večkrat so se obrnili s prošnjo na pristojno ministrstvo in na Nivo Celje, a je ostalo samo pri obljubah. Pobudo za obnovo levega brega je pred leti podala tudi Občina Polzela. Pred dnevi pa je 24 krajanov, živečih na tem območju, ponovno poslalo prošnjo s podpisi na Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Prosijo, da se izvede čiščenje struge reke Savinje, to je, da se poseka drevje in grmičevje in odstrani otok, da bo voda lahko nemoteno nadaljevala svojo pot.
Ob njihovi prošnji je ponovno naslovila pobudo in zahtevo na pristojno ministrstvo tudi Občina Polzela.	T. Tavčar
Sanacija desnega brega Savinje v Parižljah
Kar dve zdravnici
Vodä iz Stopnika v Podvrh
Na zadnji, 21. redni seji pred počitnicami so svetniki Občine Braslovče obravnavali kar devetnajst točk dnevnega reda. Med drugim so potrdili pristop k podpisu dogovora o sofinanciranju javnega vodovoda Stopnik v Občini Vransko.
Občina Braslovče bo v naslednjih nekaj letih gradila javni vodovodni sistem v Podvrhu, ki bo s pitno vodo oskrboval približno 390 prebivalcev, 240 glav živine in 150 glav drobnice in zagotavljal dodatno požarno varnost tega dela Podvrha. Ta del sistema se bo oskrboval iz zgornjega rezervoarja javnega vodovodnega sistema Stopnik, ki ga je gradila Občina Vransko izključno z lastnimi sredstvi. Lega rezervoarja v velikosti 50 kubičnih metrov je na takšni točki, da je možno iz njega oskrbovati tudi vodovodni sistem Podvrh. Ker je Občina Vransko gradila vodovodni sistem Stopnik
sama, se je Občina Braslovče obvezala, da bo Občini Vransko plačala odškodnino za vsakega novega uporabnika v višini polovice pri-ključnine, kar znaša 145 tisoč tolarjev in 10 odstotkov revalorizacijske vrednosti investicije, vendar pa ne več kot skupaj 5 milijonov 800 tisoč tolarjev.
Svetniki so sprejeli tudi sklep, da se odobri za dobo petih let sofinanciranje novega gasilskega vozila GVC 16/25 za potrebe požarne varnosti za osrednje gasilsko društvo. Financiranje v skupnem znesku 24,6 milijonov tolarjev se bo pričelo letos. Novo gasilsko vozilo s cisterno z vgrajenim rezervoarjem za vodo in visokotlačno črpalko s pogonom prek avtomobilskega motorja ima eno ali dve napadalni napravi in gasilsko tehnično opremo in je namenjeno večjim gasilskim enotam. Obravnavali so tudi predlog odloka o organizaciji in delovanju podro-
čja občinske uprave Občine Braslovče in ga po krajši razpravi dali v 30-dnevno javno obravnavo. S tem odlokom bodo ustanovili organ občinske uprave ter določili njegovo delovno področje. Svetniki so sprejeli tudi sklep, da s 1. avgustom v Občini Braslovče veljajo nove cene pokopaliških storitev. Le-te so se povečala za 10 odstotkov. Razlog za povečanje cen je predvsem v tem, da se s prihodki od najemnin grobov in prihodki, ki jih zaračunavajo za pogrebne in pokopališke storitve, ne pokrivajo stroški odvoza smeti s pokopališča in stroški vzdrževanja ter čiščenja mrliške vežice. Po novem staneta izkop in zasutje jame s krsto 33.696 tolarjev, za žaro
11.100, uporaba mrliške vežice 2 dni 13.000, organizacija pogreba in govor 8.000, najemnina enojnega groba 3.260, dvojnega 4.780 in trojnega 6.380 tolarjev. T. Tavčar
Sanacija dotrajanih mostov
V Občini Braslovče so v svoj razvojni program zajeli tudi sanacijo dotrajanih mostov. Posebna študija je namreč pokazala, da je več tovrstnih objektov potrebnih obnove, nekatere bo potrebno celo porušiti in jih ponovno zgraditi. Tako so že lani-pripravili dokumentacijo in pridobili ustrezna soglasja za tri mostove. Letos so že uspešno zaključili gradnjo novega mostu čez potok Jelovnik v drevoredu Žovnek, do konca avgusta pa naj bi bila končana tudi izgradnja mostu preko potoka Trebnik v Braslovčah. Naslednji most, ki ga bodo sanirali drugo leto, je most čez potok Konjščica v Grajski vasi, za most čez potok
Strugo v Presarjah pa bodo v letu lovče vsako leto namenijo za sana-2007 pripravili dokumentacijo in cijo mostov od 15 do 20 milijonov ga tudi obnovili. V Občini Bras- tolarjev.	T. Tavčar
Gradnja mostu čez potok Trebnik v Braslovčah
Podjetje NIVO Celje gradi kanalizacijski zbiralnik pred razbremenilnim kanalom.
Gradnja športnorekreacijskega parka
Še tri kilometre plinovoda
V poletnih mesecih so se polzel-ski svetniki na seji sestali enkrat. Na 16. seji občinskega sveta so obravnavali le pet točk dnevnega reda, med drugim so potrdili rebalans proračuna za leto 2005. Z rebalansom so se povečali prihodki proračuna za 30 milijonov tolarjev, tako da sedaj znašajo skupaj 781.722.000 tolarjev, odhodki pa so se povečali za 52 milijonov in znašajo skupaj 841.872.000 tolarjev. Rebalansa je bil potreben zaradi uravnoteženja proračuna zaradi investicij. Na Polzeli je potrebno ob novonastajajočem trgovskem centru najprej zagotoviti komunalno infrastrukturo. Največ sredstev pa je namenjenih za gradnjo športnorekreacijskega centra, za katerega se namerava Občina Polzela zadolžiti v višini
50 milijonov tolarjev.
Prvotni načrti so bili izdelani leta 2004 in niso zajemali parkirišč in komunalne infrastrukture v obsegu, ki jo zahteva takšen center. Športnorekreacijski center bo nadomestil tudi dosedanja šolska igrišča. Župan Ljubo Žnidar želi med drugim z objektom omogočiti mladim na Polzeli kakovostno preživljanje prostega časa,
starejšim pa zagotoviti prostor za rekreacijo.
Svetniki so na seji obravnavali tudi predlog sprememb in dopolnitev odloka o merilih, kriterijih in višini obveznega prispevka za nove priključke in povečanje kapacitet obstoječih priključkov na javno kanalizacijsko omrežje in ga po krajši razpravi tudi potrdili.
T. Tavčar
Veliko denarja za okolje
Občina Polzela vsako leto namenja iz proračunskih sredstev za izgradnjo primarne in sekundarne kanalizacijepribližno40 milijonov tolarjev. V letošnjem letu bodo za
izgradnjo kanalizacijskega zbiralnika, to je primarnega voda, porabili 28 milijonov tolarjev.
Kanalizacijski zbiralnik v občini Polzela gradijo postopoma od leta
2000 dalje. Izgradnja zbiralnika, ki se bo zaključila pri razbremenilnem kanalu, bo omogočila priključevanje centra Polzele na javno kanalizacijsko omrežje, ki ga bodo po načrtih pričeli graditi prihodnje leto, pripravljajo pa že potrebno projektno dokumentacijo. Občina Polzela sodi med tiste občine, ki za izgradnjo kanalizacije namenjajo veliki sredstev, saj se zavedajo, da so fekalije ekološko zelo obremenjujoče za okolje in da je edino prav, da se odvajajo preko kanalizacijskega omrežja do čistilnih naprav.	T. Tavčar
Občina se bo zadolžila
Med podpisom pogodbe od leve proti desni: direktorica občinske uprave Eva Lenko, župan Ljubo Žnidar in Aleksander Kerštajn
V	sejni sobi Občine Polzela je bila krajša slovesnost ob podpisu pogodbe za izvedbo grad-benoobrtniških del pri gradnji športnorekreacijskega parka. Le-ta bo nadomestil sedanje športne površine ob šoli.
V	ureditvenem načrtu je na severozahodnem delu med šolo,
obstoječo športno dvorano in obvoznico predvideno območje za šport in rekreacijo. Na osrednjem prostoru je umeščena velika igralna ploščad za športne igre: rokomet in mali nogomet, košarko, odbojko, met krogle, skok v višino, skok vdaljino in obdajajoče štiristez-
no tekališče v dolžini 200 metrov za dolžinske teke in ravni del, ki omogoča tek na 60 metrov. Predvidena so tudi igrišča za odbojko na mivki, balinišče, hokej na rolkah, namizni tenis in drugo. Na zatravljenem hribu bodo umeščene terasne tribune. Predvidenih je tudi 64 parkirnih mest.
Na javnem razpisu je bilo kot najugodnejši ponudnik za izvedbi izbrano podjetje Ceste mostovi Celje. V imenu investitorja Občine Polzela je pogodbo podpisal župan Ljubo Žnidar, v imenu podjetja, ki bo pogodbena dela izvajalo po načelu ključ v roke, pa namestnik predsednika uprave Ceste mostu Celje Aleksander Keršt-jan. Vrednost pogodbenih del znaša 128,6 milijonov tolarjev, dela pa naj bi bila končana do
10.	oktobra letos, na dan občinskega praznika. T. Tavčar
Primarni plinovod na Polzeli
V občini Polzela so z oplinja-njem pričeli že pred leti, vsako leto je omrežje širše in ima več uporabnikov. Tudi letos bodo primarni vod podaljšali za 3 kilometre in sicer od razdelilne postaje pri Tovarni nogavic do centra Polzele, kjer se bo omrežje razdelilo na sekundarne vode.
Nanje naj bi se letos in spomladi prihodnje leto priključilo okrog 50 novih uporabnikov. Investitor omrežja, ki bo stalo okrog 50 milijonov, so Mestni plinovodi Koper, izvajalec del pa Blisk montaža Murska Sobota. Občina Polzela je s tem vključena v družbo tistih, ki si tudi z uvajanjem ekološkega gretja prizadevajo za bolj čisto okolje.	T. Tavčar
VABIMO VSE, DA SE W NA NASLEDNJIH Pl		iM PRIDRUŽITE UREDITVAH
NEDELJA, 4. 9. 2005, ob 9.00	MEDDRUŠTVENO TEKMOVANJE Z MK PUŠKO na strelišču Polzela	
ob 9.00	KOLESARKI VZPON NA GORO OLJKO start na igrišču Ločica	
SOBOTA, 10. 9. 2005, ob 13.00	KONJENIŠKO TEKMOVANJE V SPRETNOSTNI VOŽNJI DVOVPREG v Novem Kloštru v Založah	
NEDELJA, 11. 9. 2005, ob 10.30	BLAGOSLOV OBNOVLJENEGA OLTARJA NA GORI OLJKI	
1. 9. - 30. 9. 2005 ob 18.00	DNEVI ART ANGELA v mali dvorani kulturnega doma	
SREDA, 14. 9. 2005, ob 19.00	PREDSTAVITEV KNJIGE DARINKE PAVLETIČ-LORENČAK - v knjižnici na Polzeli	
PETEK, 16. 9. 2005, ob 16.00	ODPRTJE CESTE BREG pri gostilni Pevec	
ob 16.00	ODPRTI TURNIR MALEGA NOGOMETA na športnem igrišču v Andražu	
SOBOTA, 17. 9. 2005, ob 8.00	7. POHOD PO POTEH OBČINE POLZELA zbor pred občinsko stavbo	
PETEK, 23. 9. 2005, ob 18.00	SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA v prenovljeni telovadnici Osnovne šole Polzela	
SOBOTA, 24. 9. 2005, ob 8.30	SEJEM DOBROTE S KMETIJ na parkirišču pred občinsko stavbo	
ob 9.00	GOBARSKA RAZSTAVA pri gostišču Cizej	
ob 9.00	ODPRTI ŠAHOVSKI TURNIR v mali dvorani kulturnega doma na Polzeli	
ob 9.00	SREČANJE VETERANSKIH ORGANIZACIJ na parkirišču pred občinsko stavbo	
ob 12.00	PRIKAZ STARIH KMEČKIH OBIČAJEV na parkirnem prostoru pod cerkvijo	
NEDELJA, 25. 9. 2005, ob 9.00	KOLESARJENJE BRASLOVČANOV IN POLZELANOV s štartom pred Občino Braslovče in ciljem pri Turnškovih v Podvrhu	
NEDELJA, 25. 9. 2005, ob 9.00	TEKMA ZA PRVAKA DRUŠTEV V MALOKALIBRSKIPUŠKI	
22. 9. - 29. 9. 2005	8-DNEVNO POTOVANJE NA MALTO informacije župnijski urad Polzela	
23. 9. - 25. 9. 2005	15. LIKOVNA KOLONIJA PRIJATELJSTVA na Gori Oljki	
EM
OBČINA POLZELA Polzela 8, 3313 Polzela TeL/faks.: (03) 703 32 00 / 703 32 23
Na 13. seji občinskega sveta Občine Polzela je bil sprejet proračun Občine Polzela. Za kmetijstvo je v letu 2005 namenjenih 6,000.000,00 SIT.
Upravičenci do finančnih intervencijskih sredstev so fizične in pravne osebe ter društva oziroma njihove zveze, ki opravljajo dejavnost oziroma storitve za kmetijstvo in imajo stalno prebivališče oziroma sedež v občini Polzela.
1.	Dodeljevanje sredstev neposredno na podlagi vlog:	
1.	kmetijsko in gozdarsko izobraževanje	150.000
2.	vzdrževanje gozdnih cest	1.000.000
3.	dotacije društvom	300.000
11.	Dodeljevanje sredstev na osnovi javnega razpisa	
1.	razvoj turizma in dopolnilnih dejavnosti	300.000
2.	agromelioracije in namakalni sistem	850.000
3.	urejanje pašnikov	1.000.000
4.	ohranjanje kmetij	1.700.000
5.	testiranje škropilnic	150.000
6.	analiza zemlje	550.000
Vlagatelji uveljavljajo sredstva po tem razpisu na podlagi pisne vloge. Vlogi mora biti predložen predpisani obrazec, določen za posamezne namene, in predpisana dokumentacija. Obrazce dobite na Občini Polzela.
Sredstva se izplačujejo samo do skupne vrednosti, določene za posamezne namene s tem razpisom.
Vloge sprejema Občina Polzela po objavi v tem časopisu. Rok za oddajo vlog je do 30. septembra 2005.
OBČINA POLZELA ŽUPAN
LJUBO ŽNIDAR, dipl. inž. grad.
OBČINA POLZELA Polzela 8, 3313 Polzela Tel./faks.: (03) 703 32 00 / 703 32 23
OBČINA POLZELA OBVEŠČA VSE ZAINTERESIRANE FIZIČNE IN PRAVNE OSEBE, DA BO V ČASU OD 5. SEPTEMBRA 2005 DO 5. OKTOBRA 2005 JAVNA RAZGRNITEV PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA OBMOČJE POLZELA.
14. SEPTEMBRA 2005 BO OB 17. URI JAVNA RAZPRAVA NA TO TEMO.
VABLJENI!
OBČINA POLZELA
Slovensko je biti gasilec
Ob jubileju dva prapora
PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE, MOTORJE IN KOLESA.
Delovni čas:	od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure,
sobota od 8. do 12. ure.
Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/700 1611
MARJAN MUHOVIČ
Reška cesta 19, Prebold, GSM: 041 350 032
Pomoč vozilom na cesti, vleka motornih vozil, odkup poškodovanih vozil
IVA
d.o.o.
Med nagovorom predsednika GZŽ Francija Skoka
Gasilska zveza Žalec je 1. julija s slavnostno akademijo obeležila 50-letnico svojega delovanja. O njeni uspešnosti priča tudi število članov. Ob ustanovitvi leta 1955 je zveza štela 32 prostovoljnih gasilskih društev in 8 industrijskih skupaj s 1660 člani, po ustanovitvi preboldske gasilske zveze pa ima danes še vedno 32 prostovoljnih in 3 industrijska društva s 3325 člani. Po številu članov je tretja največja zveza v Gasilski zvezi Slovenije.
Slavnostna akademija v počastitev 50-letnice Gasilske zveze Žalec je bila v dvorani Doma II. slovenskega tabora, pričela pa se je s prihodom praporov vseh prostovoljnih gasilskih društev, vključenih v žalsko zvezo. V kulturnem programu so najprej nastopili najmlajši gasilci, ki so porok, da gasilstvo še dolgo ne bo izumrlo. Nastopili so tudi Dobroveljski fantje (vsi so gasilci) in plesalke s I. osnovne šole Žalec. Zbrane gasilce in številne goste je pozdravil
predsednik zveze Franci Skok, slavnostni govornik pa je bil poslanec in župan Lojze Posedel, ki je med drugim poudaril, da je slovensko biti gasilec. Gasilska tradicija na Slovenskem je stara že približno stoletje in pol, čeprav za gasilstvo nikoli ni bilo idealnih časov. Tudi sedanji niso. Tako Lojze Posedel kot poslanec in župan Franc Sušnik sta obljubila, da si bosta prizadevala za čim prejšnje sprejetje novega zakona o gasilstvu. O tem je spregovoril tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Öry. Čestitkam ob 50-letnici žalske gasilske zveze so se pridružili vsi spodnjesavinjski župani in predstavniki sosednjih gasilskih zvez. Ob tej priložnosti so bile podeljene spominske plakete žalske zveze ter odlikovanja in plamenice Gasilske zveze Slovenije.
Ob 50-letnici Gasilske zveze Žalec so izdali bilten in predstavili spletne strani. Praznovanje se je dan kasneje nadaljevalo z dnevom gasilca in 60-letnico Prostovoljnega gasilskega društva Dobriša vas - Petrovče.
K. R.
Poletje prineslo novo motorko
Zmaga tokrat ostala doma
naklonjeno, saj je tekmovanje zmotila nevihta. Kljub temu so tekmovanje na čelu s predsednikom tekmovalnega odbora Jožetom Vebrom, predsednikom komisije B Zvonetom Romihom in vodjem tekmovanja Borisom Golavškom uspešno pripeljali do konca. Pokale najboljšim sta podelila vodja tekmovanja Boris Golavšek in župan Občine Prebold Vinko Debelak. D. Naraglav
V slogi tudi do novega vozila
Novo vozilo za ločiške gasilce
Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Ločica ob Savinji so na prireditvi slovesno predali namenu novo citroenovo vozilo GVM - 1 in pripravili tekmovanje.
Zbrane je najprej pozdravil predsednik PGD Ločica ob Savinji Martin Steiner in med drugim izrazil ponos nad osvojitvijo enega glavnih ciljev, ki so si ga zadali na zadnjem občnem zboru. Novo vozilo je opremljeno po novih predpisih. O pridobitvi in prizadevnosti ločiških gasilcev so govorili tudi polzelski župan Ljubo Žnidar, poveljnik Gasilske zveze Žalec Franci Naraks in podpredsednik Gasilske zveze
Ključe novega vozila je župan Občine Polzela predal poveljniku društva Janku Vašlu.
Žalec Dušan Pungartnik. Sledila je slovesna predaja ključev. Polzelski dekan Jože Kovačec je nato opravil obred blagoslova
vozila. Na tekmovanju je sodelovalo štirinajst moških in ženskih desetin, zmagali pa sta desetini iz Vrbja.	T. Tavčar
Poveljnik PGD Latkova vas izroča ključe motorne brizgalne strojniku Fondu Mehu.
Gasilci iz Latkove vasi vsako leto v začetku avgusta pripravijo tradicionalno hitrostno tekmovanje za memorial Draga Gajška, pokojnega dolgoletnega predsednika in poveljnika društva ter priznanega hmeljarja. Letos je bil že sedmi memorial, ob tej
priložnosti pa so uradno prevzeli novo motorno brizgalno, ki je zamenjala 33 let staro.
Zbrane pred gasilskim domom je pozdravil in novo pridobitev predstavil predsednik PGD Latkova vas Stane Hriberšek, za pridobitev pa sta latkovskim gasilcem in tudi
vaščanom, ki so v veliki meri prispevali denar za novo motorko, čestitala predsednik Gasilske zveze Prebold Jože Veber in župan Vinko Debelak. Povedala sta, da sodi nakup nove brizgalne v Latkovi vasi v okvir akcije za obnovo vse mobilne tehnike v preboldski gasilski zvezi do leta 2010. Župan je tudi omenil, da bodo takoj po koncu obiranja hmelja pričeli z gradnjo kanalizacije na jugu vasi ter gradnjo pločnika proti Dolenji vasi.
Nova motorna brizgalna Rosenba-uer je stala 3,8 milijone tolarjev, od tega je Občina prispevala milijon in pol, ostalo pa so zbrali vaščani in več kot 30 botrov. Brizgalno je blagoslovil novi preboldski župnik Damjan Ratajc. Sledila je podelitev pokalov najboljšim na hitrostnem tekmovanju. Tekmovanja sta se udeležili le dve ženski ekipi, Kaplja vas je bila boljša od Vrbja. Od osmih moških ekip je zmagala desetina iz Šešč pred Zabukovico in Vrbjem.	K. R.
Prostovoljno gasilsko društvo Matke je tudi letos organiziralo tekmovanje veterank in veteranov za pokal Gasilske zveze Slovenije in hkrati tudi za pokal Občine Prebold. Tekmovanja so se udeležile desetine iz različnih krajev Slovenije. Pri ženskih desetinah so si zmago priborile veteranke iz PGD Mengeš, pri moških desetinah pa so zmago slavili domači gasilci - veterani iz Matk.
Pri ženskih desetinah se je za pokal
GZS in pokal Občine Prebold med sabo pomerilo devet desetin. Poleg zmagovalne ekipe iz Mengša sta bili med najboljšimi ekipi iz PGD Polje in Šmartnega ob Paki. Najboljša ekipa iz Savinjske doline je bila ekipa Kasaze-Liboje, ki se je uvrstila na šesto mesto. Pri moških desetinah je tekmovalo kar triindvajset desetin. Za zmagovalno domačo ekipo sta bili najuspešnejši še desetini iz Trnovelj in Teharij.
Organizatorjem tokrat vreme ni bilo
Župan Vinko Debelek med podeljevanjem pokalov najboljšim
Dan po slavnostni akademiji ob 50-letnici Gasilske zveze Žalec je zveza pripravila prireditev ob dnevu gasilca. Letos je bila ta gasilska prireditev pod šotorom pred dvorcem Novo Celje, pripravilo pa jo je Prostovoljno gasilsko društvo Dobriša vas - Petrovče, ki je hkrati praznovalo 60-letnico svojega delovanja.
Dan gasilca se je pričel z veliko parado od gasilskega doma do dvorca Novo Celje, v kateri je sodelovalo 640 uniformiranih gasilcev in gasilska tehnika. Zbrane so nagovorili predsednik GZ Žalec Franci Skok, župan Občine Žalec Lojze Posedel in predsednik domačega gasilskega društva Drago Pintar, ki je na kratko predstavil zgodovino
Od leve proti desni pred novim vozilom poveljnik II. sektorja Janko Grobelnik, šofer vozila Janko Sitar in predsednik društva Miran Grebovšek
Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Velika Pirešica so 2. julija namenu predali sodobno kombinirano gasilsko vozilo GVC 16/25 Mercedes Benz s posadko 1 + 7, ki je namenjeno predvsem gašenju
notranjih požarov oziroma stanovanjskih objektov. Slovesnosti, ki je bila v velikem šotoru, so se udeležili tudi številni gasilci sosednjih društev in krajani. Predsednik društva Miran Gre-
bovšek je na slovesnosti ob prevzemu novega vozila med drugim dejal, da se je gasilcem izpolnila dolgoletna želja po zamenjavi starega vozila s hitrejšim, močnejšim, predvsem pa varnejšim vozilom, ki je bilo zaradi razvejenosti in velikosti terena tudi nuja. K pridobitvi vozila so prispevali prizadevni domači gasilci, Gasilska zveza Žalec, donatorji, 83 botrov, krajani in KS Galicija. Zbrane sta nagovorila podpredsednik Gasilske zveze Žalec Dušan Pungartnik in predsednik Krajevne skupnosti Galicija Vlado Majer. S kulturnim programom, slovesno predajo ključa novega vozila, blagoslovom, ki ga je opravil domači župnik Janko Cigale, zahvalo vsem, ki so pripomogli k tako veliki pridobitvi, so dokazali, da na Veliki Pirešici živijo dobri ljudje in da tam še velja rek: »V slogi je moč!« T. Tavčar
Med govorom predsednika PGD Drešinja vas - Petrovče Draga Pintarja
društva. Po pozdravnih nagovorih in kulturnem programu so razvili nov društveni prapor in mladinski prapor PGD Drešinja vas - Petrovče. Podeljena so bila tudi priznanja
gasilskih zvez Žalec in Slovenije. Olikovanja in plamenice GZ Slovenije so prejeli: Robert Magajne, Drago Pintar in POGD Dobriša vas - Petrovče.	K. R.
Slovenski hmelj je še cenjen
Prvo srečanje slovenskih strojnih krožkov
Ekipa SK Savinjska dolina je zasedla drugo mesto.
Udeleženci 43. seminarja o hmeljarstvu
V začetku avgusta je Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije s sedežem v Žalcu organiziral tradicionalni seminar o hmeljarstvu. Enodnevni seminar je bil letos že 43. zapored, pridelovalci hmelja in drugi strokovnjaki s tega področja pa so se tokrat zbrali v obiralni hali inštituta.
Namen seminarja je seznanitev hmeljarjev z novostmi in izmenjava mnenj o problemih, s katerimi se srečujejo pridelovalci hmelja. Tokrat so izbrali manj tem, da bi lahko bolj poglobljeno razpravljali o njih. Najprej je o celoviti situaciji na hmeljskem trgu spregovoril dr. Martin Pavlovič, ki se
je udeležil hmeljarskega kongresa na Kitajskem. Po njegovih besedah so tržne ocene za aromatične sorte hmelja, kamor sodi tudi slovenski hmelj, spodbudne. S prodajo pridelka bodo lahko pokrili stroške in tudi del investicij, saj je največji problem hmeljarstva ta čas prav neugodna starostna struktura hmeljskih nasadov. Nabava kakovostnih sadik, pa tudi prilagoditev sortne strukture hmeljišč, je velik strošek, hmeljarji pa računajo tudi na sofinanciranje države. Razpravo na temo sadilnega materiala sta vodila dr. Sebastjan Radišek in mag. Nataša Fe-rant, na temo o plemenitenju hmelja pa je spregovorila dr. Andreja Čerenak. Na koncu so si ogledali nasade, kjer poteka program plemenitenja.
K. R.
Zamisel, da bi se člani strojnih krožkov Slovenije enkrat letno srečevali na družabnih srečanjih, je stara že nekaj let. Letos pa je Združenje za med-sosedsko pomoč - Strojni krožek Savinjska dolina prvič povabilo na srečanje člane vseh slovenskih strojnih krožkov. Srečanje, ki je bilo na avtopoli-gonu Združenja šoferjev in av-
tomehanikov Savinjske doline v Ločici ob Savinji, so pričeli s predstavitvijo SIP-ovih strojev za spravilo travinj in traktorjev New Holland. Sledilo je šaljivo tekmovanje petčlanskih ekip v postavljanju in podiranju hmelj e vk, vožnji hmeljskih bal preko ovir, pikadu z vilami, vlačenju hloda in vlečenju vrvi. Tekmovalo je šest ekip, naj-
več uspeha pa je imela ekipa iz Domžal pred ekipama strojnih krožkov iz Savinjske doline in Šmarij pri Jelšah.
Seveda je bilo tekmovanje namenjeno predvsem mlajšemu delu članstva, medtem ko so se starejši ob gledanju tekmovalcev dobro zabavali, ob tem pa izrekli tudi marsikatero modro. Izmenjali so svoje izkušnje z delom strojnih krožkov, prvi med njimi so bili ustanovljeni pred desetimi leti. Takrat še niso slutili, da se bo njihova dejavnost tako razširila. Ob konicah je njihova pomoč še kako nepogrešljiva. Kot sta povedala predsednik strojnega krožka Savinjska dolina Alojz Rojnik in vodja krožka Simon Gajšek, so z odzivom na vabilo na prvo srečanje zadovoljni in pričakujejo, da bodo odslej srečanja tradicionalna.
T. Tavčar
Spet boljši časi za hmeljarje
Turistično društvo Braslovče je tudi letos pripravilo tradicionalno prireditev Dan hmeljarjev. Tokrat je pri njeni izvedbi sodelovalo pred dobrim letom ustanovljeno društvo z imenom Zbor hmeljarskih starešin in princes, ki je šele na dan predaje starešinstva javnosti razkrilo imeni novega starešine in princese. Skupaj z gosti so se v nedeljo, 14. avgusta, že dopoldne zbrali na srečanju v dvorani bras-lovškega zadružnega doma, osrednji del 43. dneva hmeljarjev pa je bila povorka in predaja starešinstva.
Med gosti na dopoldanskem srečanju, kjer so govorili predvsem o trenutnem položaju slovenskega hmeljarstva, sta bila poleg spodnjesavinjskih županov poslanec Alojz Sok
in predsednik Kmetijsko-goz-darske zbornice Peter Vrisk. V povorki, na čelu katere so bile mažoretke in Godba Laško ter konjeniki KD Mustang Gomil-sko, so mladi prikazali stara hmeljarska opravila. Sledila je predaja starešinstva, ki jo je vodila Martina Zupančič. Slavko Leskovšek je simbol starešinstva - hmeljarskega mačka predal Ivanu Marjanu Razbor-šku iz Arje vasi, ki je vse življenje hmeljar in ima trenutno 30 ha hmeljišč in 50 glav pitane živine. Hmeljska prinesa Polona Povše je škafek predala Mojci Serdoner iz Zgornjih Grušovelj, katere mama je bila prav tako princesa.
Ob predaji starešinstva je Slavko Leskovšek ocenil, da je skupaj z zborom hmeljarskih starešin in princes uspešno opravil man-
Dosedanje hmeljarske starešine, spredaj levo novi starešina Ivan Marjan Razboršek in princesa Mojca Serdoner.
Prikaz hmeljarskih opravil
dat. Poleg ohranjanja tradicije in promocije hmeljarstva pa je pogrešal večjo vlogo hmeljarjev v gospodarstvu, zlasti pa njihovo enotno nastopanje na trgu, čeprav se tudi tu razmere izboljšujejo, med drugim se je olastninil Hmezad export import. Lani je bila po dolgem času zelo dobra letina, tudi letošnja naj bi bila vsaj povprečna.
Ivan Razboršek pa je obljubil, da bo skupaj s princeso varoval tradicijo in delal v prid hmeljarstva. »Upam, da so najslabši člani za hmeljarstvo že mimo in da se slabe letine ne bodo ponovile,« je med drugim dejal. Novi starešina je v čuvanje prevzel tudi hmeljarski prapor.
K. R. foto: T. T.
Lesna biomasa za čistejše okolje
Sistemi za ekološko ogrevanje z lesno biomaso postajajo pri nas vse bolj zaželeni in zanje se odloča vse več ljudi tako za individualne hiše kot tudi večje sisteme. Strojni krožek Savinjska dolina je zato v sodelovanju z Zvezo strojnih krožkov Slovenije ob kotlovnici daljinskega ogrevanja na Vranskem pripravil demonstracijo strojev za pridobivanje lesa, rabe in trženja lesne biomase.
Ob tej priložnosti so domača in tuja podjetja postavila na ogled različne stroje, vitle, motorne žage, cepilnike, rezalno-cepilne stroje, sekance in drugo. Dijaki
srednje šole za gozdarstvo so demonstrirali uporabo raznih motornih žag, obiskovalci pa so se lahko oskrbeli tudi s propagandnim materialom.
Še pred tem so si lahko ogledali tudi proizvodnjo kotlov in drobilnikov lesa pri Justinu Sedeljšku v Praprečah. Podjetje Pesed, ki je že pridobilo tudi znak slovenske kakovosti, je razvilo sodobno tehnologijo zgorevanja lesne biomase z visokim energetskim izkoristkom kurilnih naprav in visoko stopnjo avtomatizacije, pri katerih so emisije domih plinov izredno nizke. T. Tavčar
IN MEMORI AM HUBERT SCHUMACHER
Usoda nam je 28. maja 2005 vzela prijatelja Huberta, s katerim smo prijateljevali in strokovno sodelovali v naši Savinjski dolini in tudi v njegovem Rommerskirchnu in okolici.
Pričetek sodelovanja sega v leto 2000, ko smo se z njim srečali po naključju v njegovem društvu, kamor nas je pripeljal naš rojak gospod Maks Korošec. Prvič je v Slovenijo prišel še istega leta na povabilo PGD Braslovče na praznovanje 100-letnice društva. Po petih letih smo sodelovanje z gasilci iz Rommerskirchna poglobili ter postali pravi prijatelji. V tem času smo z njim izmenjali ogromno izkušenj, pa tudi strokovne literature, ki nam je dobrodošla pri našem usposabljanju. Gasilci iz Braslovč gredo enkrat na leto na strokovno usposabljanje v Rommerskirchen, prav tako pa nemški gasilci prihajajo na delovne obiske v Slovenijo.
Hubertova pripravljenost za pomoč našim gasilcem se je že velikokrat pokazala tudi pri dobavi različne opreme za PGD Braslovče, Gasilsko zvezo Žalec in za gasilska društva Dolič Šentflorjan, Gotovlje, Žalec, Iljaševci, Nova Cerkev. Občina Braslovče ga je v letu 2003 za njegov prispevek k razvoju gasilstva imenovala za častnega občana. Leta 2001 je na 50. občnem zboru GZ Žalec prejel priznanje I. stopnje Gasilske zveze Žalec, 1. aprila 2005 pa priznanje Gasilske zveze Slovenije.
S Hubertom in njegovimi gasilci smo bili zadnjič skupaj v mesecu maju na mednarodnem srečanju gasilstva na Bledu. Po celodnevnem druženju ni prav nič kazalo na to, da je to zadnje druženje z njim in da bo njegovo življenje ugasnilo prav v naši deželi, med njegovimi gasilskimi prijatelji iz Nemčije in Slovenije.
Gasilska zveza Žalec in PGD Braslovče
obiščite nas in videli boste bolje
Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
Delovni čas: pon. - pet.: 8. - 18. ure sobota: 8. - 12. ure
PREGLEDI VIDA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE POD STROKOVNIM VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA dr. ARSENA JANJIČA v sredo, 31. 8. 2005.
Naročite se!
ZNIŽANJE SONČNIH OČAL OD 20 DO 50 %! 10 % POPUST NA KOMPLET KOREKCIJSKIH OČAL!
Turistično sezono krojilo tudi vreme
Preboldski Gaj je znova oživel.
Glavna turistična sezona se tudi v naši dolini bliža koncu. Kako uspešna ali neuspešna bo, sedaj še ni mogoče govoriti. Vsekakor pa je zagotovo, daje bila turistična pogača (in bo tudi v prihodnje) odvisna od tega, koliko turistov bomo za dan, dva ali več uspeli zadržati v dolini. V preteklosti se s tem ne moremo pohvaliti, saj turistov, ki potujejo skozi dolino, še ne znamo dovolj pritegniti s svojo ponudbo. Jama Pekel, Rimska nekropola, muzej motociklov, gasilski muzej in še nekatere druge turistične destinacije so pomembne točke za privabljanje gostov. Izjemno veliko vlogo imajo tudi kampi. Če se turisti odločijo ostati v dolini več kot dan ali dva, se odpravijo spoznavat naravne, kulturne in druge znamenitosti.
V Savinjski dolini imamo od letos dalje tri kampe, vse na območju preboldske občine. Pred leti je deloval tudi kamp na Vranskem. Z najdaljšo neprekinjeno tradicijo se lahko pohvali kamp Dolina v Dolenji vasi, ki deluje že 41 let in se ponaša z mnogimi priznanji za najlepše urejen kamp v kategoriji manjših kampov v Sloveniji. Sledi kamp Park v Lat-kovi vasi ob Savinji, ki uradno deluje od maja 2001 in sodi v sklop Gostišča Plavčak, ki pa je odprto le za goste kampa in najavljene skupine.
Zadnji v verigi Savinjskih kampov je kamp Gaj, ki ga ima v upravljanju Toni Remšak iz Gornjega Grada. Ponoven poskus oživitve nekdanjega kampa, ki je deloval že v petdesetih letih prejšnjega stoletja, žal ni tako uspel, kot so si želeli najemnik, Občina Prebold, krajani in sosedje, ki negodujejo zaradi kaljenja nočnega miru. Vendar ne zaradi gostov, ki kampirajo v kampu, ampak zaradi že znanih problematičnih preboldskih mladostnikov, ki si že leta »lastijo« gaj in v nem povzročajo škodo. Njihova dejanja odganjajo turiste in mečejo slabo luč na delovanje kampa.
Pred kratkim smo se pogovarjali z lastniki kampov. Darja Povše je v kampu Park prevzela gostinsko in turistično
dejavnost od mame Marinke, ki se je upokojila.
»Glede na to, da naš kamp deluje šele štiri leta in da še nismo uspeli priti v vse ali vsaj najpomembnejše turistične kataloge, smo z obiskom zadovoljni. Z lanskim odprtjem meje ob vstopu Slovenije v EU se je število gostov v kampu precej povečalo. Zavedamo se, da
Darja Povše
eno leto v tej dejavnosti ne pomeni veliko, vsekakor pa smo zadovoljni s trendom porasta gostov. Računamo, da bomo optimalno zasedenost kampa dosegli v roku štirih, petih let. V tem času bodo gostje že dobro spoznali naš kamp, ki je v tem lepem in prijetnem naravnem okolju ob Savinji, prav tako pa bomo tudi po njihovi zaslugi predstavljeni v kakšnem turističnem katalogu v tujini, saj je več kot 99 odstotkov gostov tujcev. Prav tako želimo bivanje v kampu popestriti še z dodatno ponudbo. V ta namen se pogovarjamo z vsemi, ki lahko kaj ponudijo, pokažejo ... in tako obogatijo dan našim gostom. Sicer pa ti že sedaj s pridom koristijo številne možnosti za izlete in oglede zanimivosti bližnje in daljne okolice.
Z letošnjo sezono smo bili glede na vreme kar zadovoljni. V začetku julija beležimo močno zasedenost kampa, potem pa se je to spreminjalo glede na vremenske razmere. Še zlasti smo v avgustu pogrešali več prehodnih turistov, za kar je zagotovo krivo vreme, saj se zaradi pogostega deževja niso odločali za kampiranje. Med gosti je bilo letos veliko Nizozemcev, Nemcev, nekaj manj je bilo Skadinavcev, so pa zato bili v lepem številu zastopani turisti iz Litve, Latvije in Esto-
nije in vseh drugih držav Evrope ter tudi iz drugih koncev sveta.«
In kako letošnji obisk ocenjuje Tomaž Vozlič iz kampa Dolina, ki nadaljuje delo svojih staršev izpred štirideset in več let. »Letos je bilo manj gostov kot prejšnja leta. V začetku je kazalo zelo dobro, pozneje pa je nadaljevanje dobre sezone pokvarilo vreme. Nenehno deževje je odganjalo goste in jih sililo iskati lepše vreme bliže morju. Svoje pa so naredile tudi izjemno nizke temperature, ki za kampiranje niso prijetne. Ocenjujem, daje letošnja sezona od 30 do 40 odstotkov slabša kot lanska.
Naš kamp je mnogim našim gostom že dobro poznan in se vanj vračajo vsako leto. Takšnih gostov je kar 80 odstotkov. Kot zanimivost naj povem, da nas je letos obiskala gospa z Nizozemske, ki je bila s svojimi starši v našem kampu pred 37 leti. V našem kampu se gostje dobro počutijo, ker je čist, urejen, miren in jim nudi vse možnosti tudi za stacionarni dopust. Kar nekaj je takšnih, ki pri nas ostajajo tudi po štirinajst in več dni. Čas, ki ga preživijo pri nas, izkoristijo za spoznavanje naše doline in obiske zanimivosti, ki jih ponuja naša bližnja in daljna okolica.
Tomaž Vozlič
Na enodnevne izlete hodijo po vsej Sloveniji. Prebold in Savinjska dolina pa sta jim všeč tudi zato, ker ni prevelike gneče in so tako bolj v neposrednem stiku z okoljem in ljudmi, njihovim življenjem in delom. Tudi letos v našem kampu prevladujejo Nizozemci, čeprav se je zgodilo, da teden dni ni bilo niti enega gosta. Sicer pa imamo v kampu goste iz vseh držav Evrope in tudi iz Ame-
rike, Avstralije in ostalih delov sveta.«
Kot zadnjega od kampov smo obiskali kamp Gaj, kjer smo se pogovarjali z najemnikom Petrom Remšakom, ki se sicer že vrsto let uspešno ukvarja z jadralnim padalstvom in poučevanjem zainteresiranih za ta šport.
»Po letu dni priprav mi je prve dni julija uspelo kamp predati svojemu namenu. Ob tej priložnosti smo organizirali glasbeno prireditev z gostom Vilijem Resnikom in tako popestrili dogajanje v Preboldu. S tem dnem je bil kamp formalno odprt za kampiranje in v pričakovanju gostov. Ti so prihajali in odhajali. Eni bolj, drugi manj zadovoljni, tretji tudi nezadovoljni. Nekdanji preboldski kamp je oživel, a
V okviru projekta Phare - čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in pri trajnostnem razvoju je med enajstimi projekti, ki so bili izbrani na javnem razpisu ministrstva za okolje in prostor, tudi projekt Razvojne agencije Savinja Žalec. Skupaj s šestimi partnerji je agencija prijavila projekt Ekološko-turistična obogatitev ribnika Vrbje.
Poleg agencije Savinja v projektu, ki bo potekal eno leto, kot partnerji sodelujejo: Inštitut za geografijo in prostorske raziskave Karl Frances Univerze v Gradcu, Občina Žalec, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Društvo varuhov narave Radoživ Žalec, Celjsko gozdarsko društvo in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. V četrtek dopoldne je bila v dvorani Doma krajanov v Vrbju predstavitev projekta, ki ji je sledil podpis partnerskih pogodb, zatem pa že prvo delovno srečanje vseh partnerjev. Vrednost projekta je nekaj manj kot 300.000 evrov, od tega morajo 10 odstotkov zagotoviti partnerji, ostalo pa so evropska sredstva. To je
Peter Remšak
žal ne tako, kot bi si želel, in ne tako, kot bi bilo treba. Kljub problemom, ki jih ima vsak začetek, sem sebi in tudi drugim dokazal, da lahko kamp ponovno normalno deluje. Vsekakor pa bo potrebno še marsikaj narediti na področju infrastrukture. Zlasti problematične so sanitarije, ki so
eden prvih projektov, financiranih iz evropskega denarja v naši dolini.
Da prebivalcem Vrbja ni vseeno, kakšna bo usoda ribnika in območja ob njem, so ponovno dokazali s številčno udeležbo ob predstavitvi projekta. Značilnost evropskih projektov je prav to, da v čim večji meri vključujejo domače prebivalce in tako imenovano civilno družbo. Kaj vse bo potekalo v okviru projekta Ekološko-turistična obogatitev ribnika Vrbje, je direktorica RA Savinja Žalec
stare in dotrajane, poskrbeti pa bo potrebno še za pomi-valnico posode, tuše in še kaj. V prihodnje se bo potrebno o marsičem dogovoriti z Občino Prebold, ki je lastnik zemljišča. Kamp naj bi bil nekakšna mirna ustanova, ki sprejema goste in kjer naj bi se gost dobro počutil. Žal vedno ni bilo tako in bo zato za naslednjo sezono potrebno stvari temeljito doreči in sprejeti ukrepe, ki bodo gostom omogočili potrebno varnost in dobro počutje. Zaradi motenja miru, ki so ga povzročale Preboldčanom več ali manj znane osebe, se je zgodilo, da so kamp gostje predčasno zapustili. Kako in na kakšen način urediti, da kamp ne bo dostopen vsakomur, pa je zgodba zase.«
D. Naraglav
Danica Jezovšek Korent povedala: »Vsebina je precej široko zastavljena. V okviru projekta bomo pripravili nove in dogradili obstoječe načrte upravljanja celotnega kompleksa, to je kar veliko zahtevnih dokumentov, kar bo osnova za kasnejše varovanje in tudi upravljanje s tem območjem. Zasnovali bomo in skušali pilotno urediti dolgoročno upravljanje s kompleksom. Veliko energije bomo vložili v spreminjanje naše miselnosti glede odnosa do narave. Vrsto delavnic bomo usmerili v oblike dela z mladimi, od otrok do mladine, na promociji odnosa do okolja bomo delali tudi z ljudmi, ki živijo na tem območju. Tem formalnim oblikam ureditve območja bomo skušali dodati tudi to, da bomo lahko ribnik koristili v turistične namene, vendar takšne, ki bodo okolju prijazni. Zato bomo tu skupaj s partnerji uredili tudi turistično informacijski center, določene točke bodo namenjene okolju prijaznemu bivanju in preživljanja prostega časa domačina in turista.«	K. R.
Od desne proti levi: Alenka Dolar iz RA Savinja, Woflgang Fisher iz Inštituta za geografijo in prostorske raziskave Univerze Gradec, Aleksander Žolnir, vodja oddelka za varovanje okolja in urejanje prostora občine Žalec, Danica Jezovšek Korent, direktorica RA Savinja, direktor Urada za varstvo narave Darij Kajtič in direktorica Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Tanja Razboršek Rehar.
Ekologija in turizem -prihodnost ribnika Vrbje
Ribnik Vrbje avgusta
Drugo srečanje rejniških družin
Občina Žalec je v parku pred dvorcem Novo Celje organizirala že drugo srečanje rejniških družin Slovenije. Kljub nekoliko čemernemu vremenu se je srečanja udeležilo skoraj 900 rejnic, rejnikov in rejencev.
Idejo za srečanje je v začetku lanskega leta dal žalski župan Lojze Posedel, ko so se rejnice in rejniki z območja, ki ga pokriva Center za socialno delo Žalec, zbrali na podelitvi rejniških dovoljenj. Sprva naj bi pripravili le piknik za družine z območja CSD Žalec, nato pa so se odločili, da nanj povabijo vse slovenske rejniške družine. Lanskoletno srečanje, ki se ga je udeležilo približno 500 udeležencev, je zelo dobro uspelo in občina seje obvezala, da bo srečanje pripravila tudi v letu 2005. Minuli petek se je to tudi zgodilo in v Novo Celje je kljub slabemu vremenu prišlo blizu 900 rejnikov, rejnic in njihovih otrok. To je gotovo dokaz, da si rejniške družine želijo tovrstnih srečanj in da velja z njimi nadaljevati.
Udeleženci srečanja so se v Novem Celju zbrali že okrog devete ure zjutraj, kjer jim je dobrodošlico zaželel podžupan Občine Žalec Ferdinand Haler. Ves dopoldan so potekale različne ustvarjalne delavnice, organizirana je bila lutkovna predstava na odru pod šotorom, jezditi je bilo mogoče konje, si ogledati Žalec z vlakcem, se predati tišini in lepotam podzemlja v jami Pekel, se spoznati z delčkom zgodovine Rimljanov v Rimski nekropoli ali pa se podati na pohod do ribnika Vrbje. Predvidene so bile tudi športne aktivnosti v Športnem centru Žalec, vendar so zaradi dežja odpadle.
Po končanem programu aktivnosti so se udeleženci zbrali pod velikim šotorom, kjer so se okrepčali s toplim obrokom, ki ga je omogočilo podjetje Novem. Direktor Ivan Podpečan je ob tej priložnosti pozdravil vse udeležence srečanja in jim zaželel prijetno počutje. Zbrane sta nagovorila tudi direktorica Centra za socialno delo Žalec mag. Irena Pražnikar in župan Lojze Posedel. V svojem govoru je izrazil veliko zadovoljstvo nad številno udeležbo: »Današnje vreme je oblačno, deževno, vendar v tem šotoru je sončno. Sonce je v naših srcih, sonce je v naših očeh. Prepričan sem, da bo, ne glede na vreme v Savinjski dolini, pod tem šotorom vedno sijalo sonce...«
Sonce je pod šotor tokrat prinesel tudi Andrej Šifrer, ki je poskrbel za prijetno vzdušje. Udeleženci srečanja so prisluhnili kantavtorju Blažu Pentku, nadvse zanimiv pa je bil tudi nastop skupine Mladi upi, ki jo sestavljajo člani rejniške družine Sue.
vsakdanjem življenju. Mislim, da je to svetel trenutek, ki ga je vredno podariti.«
Rejnica Marija Podlinšek s Ponikve pri Žalcu se z rejništvom ukvarja že štirinajsto leto: »V družini imamo vedno tri do štiri rejniške otroke, nekaj jih je že odšlo, nekaj jih je prišlo na novo. Vsi so bili in ostajajo naši otroci, tako kot lastni hčeri. Z velikim veseljem sem nadomestna mama, čeprav vedno ni lahko. Današnje srečanje je enkratno in le želimo si lahko, da bi bilo tako tudi v prihodnje«.
O srečanju je vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti Občine Žalec Nataša Gaber - Sivka povedala: »Zelo smo veseli, da je na srečanje prišlo toliko rejniških družin. To nas navdaja z zadovoljstvom, saj vidimo, da naš trud ni zaman in da smo storili še kako prav, da smo pristopili k organizaciji tovrstnega srečanja. Vsem, ki so nam pri tem pomagali, gre prisrčna zahvala. Povedati moram, da se je Turi-stičnoinformacijski center zelo izkazal v sodelovanju z nami. Kako v prihodnje? Nekako smo si zamišljali, da bi organizacijo tovrstnega srečanja predali kot štafeto neki drugi občini, vendar, kot vse kaže, bomo organizatorji srečanja rejniških družin Slovenije tudi prihodnje leto. Čeprav je srečanje organizacijsko precej zahtevna stvar, veseli obrazi in zadovoljstvo udeležencev odtehtajo vse napore in sredstva, ki jih je za to potrebno zagotoviti. Srečanje je tudi lep zaključek počitnic za otroke, da jim ponudimo še nekaj več kot v
Podobnega mnenja je Darinka Koren iz Laškega, ki se z rejništvom ukvarja enajst let. Ves čas ima rejenca, ki je sedaj star 17 let, sicer pa je mati 30-letnega sina in tudi babica triletnemu vnuku: »Zelo je lepo, da imamo enkrat na leto tudi mi rejniki svoj dan. Občini Žalec velja čestitati, da se je lani odločila organizirati srečanje in ga letos še v večji širini ponoviti. Lepo se je družiti s sebi enakimi, se spoznavati in izmenjevati izkušnje. Brez srečanja to ne bi bilo mogoče, vsaj ne v vseslovenskem obsegu.«
Jožefa Baša s Primorske je povedala, da je v vlogi rejnice že dvanajst let. Ves čas ima samo eno rejenko, ki je bila precej bolna in je bilo potrebno zanjo še posebno skrbeti, tako da se niso odločili še za kakšnega rejenca ali rejenko.
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko
041/612 731
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od S, do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
»Zelo smo veseli, da se je župan odločil organizirati srečanje rejniških družin Slovenije. To smo v preteklosti pogrešali, kar dokazuje tudi današnja udeležba. Tudi v prihodnje se bomo radi odzvali vabilu na srečanje, saj je res zelo prijetno, zabavno in tudi poučno.«
Izjemno vzdušje je udeležencem pripravil Andrej Šifrer. Vse družine so za spomin na to srečanje prejele zgoščenko z njegovimi najlepšimi pesmimi.
	
in tako kot vsi ostali rejniki in rejnice, dajem vse, kar morem za dobrobit teh otrok, ki imajo za sabo različne življenjske zgodbe. Današnji dan je čudovit, čeprav deževen. Srečanja smo se udeležili že lani in lahko le čestitamo za tovrstno organizacijo in trud, ki ga je
tako tudi v prihodnje.«
V Sloveniji je več kot devetsto rejniških družin in skoraj vse so se udeležile srečanja v Novem Celju, kjer pa so mnogi pogrešali ministra za delo, družino in socialne zadeve ali vsaj njegovega predstavnika.
D. Naraglav
Marta Vrenčur z Raven na Koroškem je rejniška mati pet let. Ima dva rejenca, stara 10 in 16 let. »Sem rejnica, ki je to postala bolj po naključju. Imela sem prijateljico, ki je po hudi bolezni umrla. V varstvo mi je zapustila fanta, ki je še sedaj pri meni. Čez dve leti smo vzeli v hišo naslednjega fanta in tako se je moja rejniška pot tudi začela. Vesela sem, da sem se tako odločila
Primorska bliže Štajerski
12. avgusta je bil odprt še zadnji manjkajoči del 230,9 kilometra dolge avtoceste med Mariborom in Koprom - 8,2 kilometra dolg odsek Trojane - Blagovica. To je tehnično
najzahtevnejši in najdražji odsek na slovenskem avtocestnem križu, ki ima tudi najdaljši dvocevni predor v Sloveniji (2,9 km).
K. R.
Znani dobitniki priznanj Polzele
Svetniki Občine Polzela so se sestali na 17. redni seji občinskega sveta. Po potrditvi sklepov zadnje seje so svetniki razpravljali in sklepali o predlogu podelitve občinskih priznanj za letošnje leto.
Svetnike je o letošnjih dobitnikih priznanj seznanil predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Emil Praznik. Po krajši razpravi so sprejeli sklep, da bodo ob letošnjem občinskem prazniku (2. oktobra) plaketo občine prejeli Jože Krk za prispevek k razvoju kraja in vsestransko delovanje v društvih, Nanika Cvikl za predanost učiteljskemu poklicu
potrebno v to vložiti. Naj bo in Marica Kotnik za ohranjanje kulturne dediščine z dvema knjižnima izdajama Stara hišna imena na Polzeli in Zaloška hišna imena. Komisija se je odločila, da letos grb občine in imenovanja častni občan ne bodo podelili.
O polletnem poročilu o izvajanju proračuna Občine Polzela sta svetnike seznanila župan Ljubo Žnidar in računovodkinja Tanja Mavrič. Prihodki so bili 33,3-od-stotni, odhodki pa za 2 odstotka nižji. Svetniki so se v nadaljevanju seznanili o nakupu zemljišč. V letu 2003 so namreč asfaltirali in razširili lokalno cesto na relaciji Gjerek - igrišče Breg pri Polzeli,
letos pa so po opravljeni parcelaciji pristopili k odkupu štirinajst manjših parcel v skupni izmeri 1.470 kvadratih metrov. Po krajši razpravi so svetniki sprejeli še dva sklepa.
Svetniki so pooblastili župana, da z Regionalno razvojno agencijo Celje vodi vse nadaljnje aktivnosti pri skupnem oblikovanju poslovne cone Ločica ob Savinji.
Ob koncu seje se je župan Ljubo Žnidar zahvalil direktorici občinske uprave Evi Lenko za dosedanje uspešno delo v občinski upravi. S 1. septembrom namreč odhaja na delovno mesto direktorice Doma upokojencev na Polzeli. T. Tavčar
GEODETSKE MERITVE
PAUCI I ACI.il . UHI Ulivi MI J, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV,
I IA/NI MAČUII, /AKIIIICIH OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE,
KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PROJEKTIVO, INŽENIRSKA GEODEZIJA,
GPS MERITVE, NEPREMIČNINE

1 JV i

j
Šlandrov try 20, Žalec, let 03//1 70 700 www ijeo-inzoiiirmg.si
ZEMELJSKI PLIN VAS VEDNO GREJE CENEJEI	❖
Preverite 1	Ml SINI 1*1 INOVOM i » i . i i< ) n i i i j • u i i - « • i ■■ ■■
Razvojna agencija Savinja, &z
JAVNI RAZPISI V TEKU
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
-	Javni razpis za dodeljevanje spodbud na programu Eureka (UL RS št. 58/05) Namen razpisa je spodbujati udeležbo slovenskih podjetij in raziskovalnih institucij na vseh področjih programa Eureka in s subvencijami za raziskovalno delo zagotoviti podjetjem in institucijam znanja iz Slovenije polnopravno vključevanje v projekte iz evropskega programa Eureka. Roki za oddajo vlog so odvisni od uradnih zasedanj Eureke, ta informacija bo na uradni spletni strani programa Eureka (www.eureka.be).
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport
-	Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, ukrep 1.4 gospodarska infrastruktura in javne storitve (UL RS št. 53/05) Razpis bo odprt do konca leta 2006.
-	Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, ukrep 1.1 spodbujanje razvoja inovacijskega okolja (UL RS, št. 39-42/05) Razpis bo odprt do konca leta 2006.
-	Javni razpis kadrovskih štipendij za delovanje na področju športa (UL RS, št. 69/05) Rok prijave petek, 30.9.2005. Informacije na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, Direktorat za šport, Kotnikova 38,1000 Ljubljana, tel.: 01/478 42 53 ali e-naslov: igor.kogoj@gov.si.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
-	Javni natečaj za podelitev koncesije za opravljanje storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše (UL RS, št. 64/05) Ponudniki morajo svojo ponudbo predložiti osebno ali priporočeno po pošti do 27.9. 2005 do 12. ure. Dodatne informacije med 9. in 10. uro Tomaž Čebulj, tel.: 01/478 34 16 in Aleš Kenda, tel.: 01/478 32 43.
-	Javni razpis za izboljšanje računalniške pismenosti brezposelnih (UL RS, št. 69/05) Program je financiran s finančno pomočjo nacionalnega programa PHARE 2003 - Ekonomska in socialna kohezija. Navodila so na voljo na spletni strani: http://www.gov.si/mddsz/zaposlovanje/ESS. Rok za oddajo predlogov je do četrtka, 22.9. 2005.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo
-	Podaljšanje javnega razpisa za dodeljevanje sredstev za spodbujanje naložb v sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v obdobju 2003-2005 (projekt GEF) Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 28. 10. 2005 (UL RS, št. 53-54/05).
-	Javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom, posameznikom upraviteljem in lastnikom poslovnih in večstanovanjskih stavb za spodbujanje izdelave energetskih pregledov podjetij, poslovnih in večstanovanjskih stavb in priprave investicijske dokumentacije za projekte učinkovite rabe energije, izrabe obnovljivih virov energije in soproizvodnje toplotne in električne energije (UL RS, št. 50/05) Predmet predvidene naložbe je projekt učinkovite rabe energije, soproizvodnje toplotne in električne energije iz fosilnih goriv ali iz obnovljivih virov energije in izrabe obnovljivih virov energije. Za vsakokratno odpiranje vlog bodo upoštevane vloge, ki bodo prispele en delovni dan pred odpiranjem do 15. ure na naslov: Ministrstvo za okolje in prostor. Informacije na e-naslovu: dragotin.zivkovic@gov.si.
Javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev občinam za spodbujanje izdelave energetskih zasnov občin, lastnikom in upravljavcem javnih stavb za spodbujanje izvajanja energetskih pregledov javnih stavb in ustanov in priprave investicijske dokumentacije za projekte učinkovite rabe energije, izrabe obnovljivih virov energije in soproizvodnje toplotne in električne energije (UL RS, št. 54/05)
-	Javni razpis za zbiranje in sofinanciranje projektov s programskega področja »Ohranjanje narave, LIFE III - Narava projekti« (UL RS, št. 71-72/05) Rok za oddajo vlog je 20. 9. 2005 do 10. ure, v treh kopijah in elektronski obliki na obrazcih »Life-Nature 2006 Application file« v angleškem jeziku, na naslov: Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, 1000 Ljubljana. Dokumentacija je dosegljiva na spletnih straneh: http://europa.eu.int/comm/environment/life/funding/index.htm. ali v vložišču ministrstva. Kontaktna oseba je Julijana Lebez Lozej, tel.: 01/30 94 550, e-naslov: julijana.lebez-lozej@gov.si.
Ministrstvo za gospodarstvo
-	Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letu 2005 (UL RS, št. 50/05) Javni razpis je odprt do 20. septembra 2005 oziroma do porabe predvidenih proračunskih sredstev. Dodatne informacije: Mateja Humar, tel.: 01/478 35 57, in Ana Mlinar, tel.: 01/478 32 93.
-Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj-Ukrep 1.1 spodbujanje razvoja inovacijskega okolja (UL RS, št. 71-72/05) Obrazec za najavo je objavljen na spletnih straneh ministrstva (http://www.mg-rs.si). Najava mora biti posredovana na naslov: Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana. Dodatne informacije na e-naslovu: infoerdfl .mg@gov.si.
Ministrstvo za kulturo
-	Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju romske skupnosti ter različnih drugih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v RS, ki jih bo v letu 2005 financirala RS iz proračuna, namenjenega za kulturo (UL RS, št. 65-67/05) Razpis se zaključi 6.9.2005. Dokumentacija je dosegljiva na ministrstvu in na spletni strani: http://www.gov.si/mk.
Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije
-	Javni razpis za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih stanovanjskih stavb (UL RS, št. 26-28/05) Vloga se odda na pošti najkasneje do 5. 9. 2005 in 3.10. 2005. Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani Agencije:www.gov.si/aure.
-	Javni razpis za finančne spodbude investicijskim ukrepom za energetsko izrabo lesne biomase v gospodinjstvih za leto 2005 (UL RS, št. 26-28/05) Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni stani: www.gov.si/aure, tel.01/300 69 90, vsak ponedeljek in sredo od 9. do 12. ure.
Zavod RS za zaposlovanje
-	Javni razpis štipendij za šolsko leto 2005/2006 (UL RS, št. 58/05)
I.	Republiške štipendije: za vajence in dijake, študente višjih strokovnih šol in študente visokošolskih zavodov, ki se izobražujejo po dodiplomskih ali podiplomskih študijskih programih z javno veljavnostjo.
II.	Zoisove štipendije: za nadarjene učence zaključnih razredov osnovnih šol, vajence in dijake, študente višjih strokovnih šol ter študente visokošolskih zavodov.
Rok za oddajo prijave:
Republiške štipendije: zadnji rok za oddajo vlog je za vajence in dijake 7. 9. 2005, za študente pa 5. 10. 2005. Roki veljajo tudi za stare štipendiste.
Zoisove štipendije: za učence, vajence in dijake najkasneje do vključno 7. 9. 2005 in za študente najkasneje do vključno 5.10.2005 na obrazcu “Vloga za uveljavitev republiške štipendije”.
-	Javni razpis za pomoč za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih žensk (UL RS, št. 78/05)
Namen razpisa je povečanje zaposlitvenih možnosti s subvencijo za zaposlitev dolgotrajno brezposelnih žensk, za najmanj eno leto s polnim delovnim časom ali za krajši delovni čas pri neprofitnih delodajalcih. Popolne vloge se oddajo v zaprti ovojnici osebno ali po pošti na naslov: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Glinška 12,1000 Ljubljana.
-	Javni razpis za spodbujanje novega zaposlovanja starejših (UL RS, št. 78/05)
Namen javnega razpisa je ustvarjanje novih delovnih mest za posebej ranljive skupine brezposelnih oseb s spodbujanjem subvencioniranega zaposlovanja težje zaposljivih oseb, ki so starejše od 50 let, za najmanj eno leto s polnim delovnim časom. Popolne vloge se oddajo v zaprti ovojnici osebno ali po pošti na naslov Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v Ljubljani.
-	Javni razpis za projekte netržnih zaposlitvenih programov (UL RS, št. 78/05)
Namen javnega razpisa je povečanje zaposlitvenih možnosti s subvencijo za zaposlitev brezposelnih oseb iz ciljnih skupin, ki se soočajo z ovirami pri vstopu na trg dela, za najmanj eno leto s polnim delovnim časom pri neprofitnih delodajalcih, z možnostjo podaljšanja njihove zaposlitve do največ pet let. Popolne vloge se oddajo v zaprti ovojnici osebno ali po pošti. Vloge morajo biti poslane priporočeno s povratnico na naslov Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
-	Javni razpis za izbor izvajalcev delavnic »Informacijski centri iskalcev zaposlitve« (UL RS, št. 78/05)
Namen javnega razpisa je seznanjanje brezposelnih z elementi učinkovitega nastopanja na trgu dela, pridobitev temeljnih veščin za aktivno in učinkovito iskanje zaposlitve, spodbujanje in usposobitev za aktivnejši pristop k reševanju lastne brezposelnosti in pridobitev informacij o možnostih izobraževanja ter zaposlovanja. Vloge se oddajo osebno ali po pošti na naslov Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
Ekološki razvojni sklad
-	Javni razpis za kreditiranje okoljskih nalož 34PO05A (UL RS, št. 15-16/05) Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 30. 12. 2005. Dodatne informacije na Ekološkem skladu RS, tel.: 01/241 48 20, in na spletni strani www.ekosklad.si.
-	Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb občanov 330BO5A (UL RS, št. 71-72/05) Razpis velja do porabe razpisanih sredstev, vendar najkasneje do 31. 1. 2006. Kandidat vloži vlogo z vsemi dokazili osebno ali po pošti na naslov: Eko sklad, j. s., Trg republike 3, 1000 Ljubljana. Ob vložitvi vloge je dolžan plačati upravno takso v višini 200 točk oz. na dan objave razpisa 3.400 sit.
Slovenski podjetniški sklad
-Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu 2005 (UL RS, št. 26-28/05) Predmet razpisa so neposredni dolgoročni investicijski krediti za nova podjetja, ki jih razpisuje Slovenski podjetniški sklad v letu 2005. Razpisna dokumentacija je dosegljiva v pisni obliki na sedežu Slovenskega podjetniškega sklada, Trubarjeva 11, Maribor, in na spletni strani www.podjetniskisklad.si. Rok za prijavo je odprt do objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 25.10.2005. Dodatne informacije na tel. 02/234 12 72 in 02/234 12 64 ali na e-naslovu:bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
-Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja v letu 2005 (UL RS, št. 26-28/05) Razpisna dokumentacija je dosegljiva na sedežu Slovenskega podjetniškega sklada in na spletni strani www.podjetniskisklad.si. Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 25. 10. 2005. Informacije (enako kot zgoraj).
-Javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih investicijskih kreditov s subvencijami v letu 2005 (UL RS, št. 30-31/05) Razpisna dokumentacija je dosegljiva na sedežu Slovenskega podjetniškega sklada in na spletni strani www.podjetniskisklad.si. Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 10. 11. 2005.
-	Javni razpis za izdajanje zagotovil za dolgoročne kredite, najete pri bankah v Republiki Sloveniji, s subvencijami v letu 2005 (UL RS, št. 30-31/05) Razpisna dokumentacija je dosegljiva v pisni obliki na sedežu Slovenskega podjetniškega sklada in na spletni strani www.podjetni-skisklad.si.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
-	Javni razpis za dodelitev koncesij za izvajanje veterinarske dejavnosti dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (UL RS, št. 4/05). Rok za prijavo je odprt do 31.12.2005. Podrobnejše informacije so na voljo na VURS, tel. 300 13 09 (mag. Eva Lavrenčič).
-	Javni razpis za sofinanciranje pospeševanja prodaje kmetijskih pridelkov oziroma živil v RS (UL RS, št. 71-72/05) Rok prijave: 45 dni po objavi v UL RS (velja poštni žig) za točko 1 poglavja III, 30 dni po objavi v UL RS (velja poštni žig) za točko 2 poglavja III. Razpisna dokumentacija je na voljo vsak delavnik med 9. in 12. uro, vsako sredo pa tudi med 14. in 16. uro na ARSKTRP, na spletni strani http://www.arsktrp.gov.si in na tel.: 01/478 92 10.
Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj
-	Javni razpis Donacijska shema za pripravo projektnih predlogov na slovensko-hrvaškem obmejnem območju - Program Phare 2003 Ekonomska in socialna kohezija - SNP 2003 (UL RS, št. 60/05) Rok oddaje vlog: 16. 9. 2005 do 14. ure. Več informacij in razpisna dokumentacija na: http://www.bbj.si/index.php?option=content&task=view8dd=18cItemid=l in na sedežu Agencije RS za regionalni razvoj.
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
-	Javni razpis za sofinanciranje projektov v okviru programa »Partnerships in Science« v obdobju od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2006 (UL RS, št. 74/05) Vloga za sofinanciranje mora biti izpolnjena na prijavnem obrazcu British Council-a v angleškem in slovenskem jeziku. Rok za oddajo vlog je 24. 10.2005 do 14. ure na naslov: Javna agencija za raziskovalno dejavnost, Trg OG 13,1000 Ljubljana in British Council, Tivoli Center, Tivolska 30,1000 Ljubljana. Razpisna dokumentacija: http://www.arrs.gov.si in http://www.britishcouncU.si/, lahko jo dvignete tudi na sedežu agencije. Podrobnejše informacije Petja Stanovnik, tel.: 01/478 47 32.
Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja
-	Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja v regijah iz seznama A in B ter na območjih s posebnimi razvojnimi problemi v regijah s seznama C in D
(UL RS, št. 10/05) Rok za vložitev prijav je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do vključno 30.9. 2005. Kontaktni osebi: Franc Florjančič, tel.: 01 836 19 53, Katja Zgonc, teL: 01 836 19 53.
TUJI RAZPISI
-	Razpisi v okviru programa PHARE, CARDS in ISPA. Več informacij na spletni strani: www.pcmg.si.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si.
Letina jabolk bo dobra
Vlado Korber v sadovnjaku, kjer so že napeljane mreže proti toči.
Sadjarstvo Mirosan, d. d., razpolaga po nakupu sadjarskega obrata v Kamniku od družbe Tuš, bivše Sadne drevesnice Kočna Kamnik, s 112 ha neto površin sadovnjakov. Po besedah tehničnega direktorja Vlada Korberja bo letošnja letina dobra, razen v sadovnjakih v Kamniku, kjer je pridelek uničila toča.
Pričakujejo skupno okoli 3700 ton jabolk, vendar bo zaradi toče le 3200 ton kakovostnih. Okoli 2000 do 2500 ton bo Mirosan odkupil še od svojih kooperantov po Sloveniji. »Konec julija smo že pričeli z obiranjem
zgodnjih sort jabolk julyred in jerseymack, v avgustu pa nadaljevali s sortami summerred, jams grives, gaio in elstarom. Kakovost je zelo dobra, k čemur je poleg vremena pripomoglo tudi ročno redčenje plodov v juniju in juliju. Pridelke teh sort ocenjujemo na okoli 650 ton. Sorte, ki jih bomo obirali v septembru in oktobru, so carjevič, jonagold, zlati delišes, idared, braeburn in fuji. Novost je sorta fuji pod blagovno znamko Kiku, katere bo v tem letu že okrog 130 ton. Zanjo sta značilni sočnost in hrustljavost, ki ju ohranja tudi dalj časa po
obiranju,« je povedal Vlado Korber.
V tem letu so že uspeli zaščititi prvih pet hektarjev sadovnjakov z mrežo proti toči in zasnovati oporo, primerno za mrežo, na naslednjih devetih hektarjih. Z zaščito sadovnjakov bodo nadaljevali, če bo le mogoče, saj za obstoječe investicije že dve leti niso prejeli nobenih sredstev. Sicer pa je bila pred časom tudi skupščina delniške družbe Sadjarstvo Mirosan, na kateri so bili delničarji seznanjeni z letnim poročilom o poslovanju družbe v lanskem letu. Družba je lani poslovala pozitivno in ustvarila za 657.512 tolarjev dobička, delničarji pa so odločili, da ostane bilančni dobiček na dan 31. decembra 2004 v znesku 102.414.316 tolarjev nerazporejen in bo o uporabi odločeno v naslednjih poslovnih letih. Prav tako so izvolili nova člana nadzornega sveta za obdobje štirih let, to sta Vid Korber in Marjan Vengust. Seznanili so se z odločitvijo sveta delavcev, da se za predstavnika delavcev v nadzornem svetu imenuje Evelin Urankar.
T. Tavčar
grafično oblikovanje tisk
multiprojekt d.o.o. • ulica heroja nandeta 37 • 2000 maribor • info@multiprojekt.si
STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO
JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P.
Z vami že
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA.	20 let
POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN.
/m GflR/iNr
T
GARANT d.d. Polzela
Industrijska prodajalna Polzela
Polzela
Tel.: 03 703 71 30, 703 71 31
Delovni cas prodajalne: pon-pet: od 8. do 18. ure sob: od 8. do 12. ure Informacije na telefon: 03/70 37 130, 70 37 131 E-mail: info@garant.si
Qnlotno ctrorv \m\m\ai no rant ei
NOVO
program za opremo otrofklh in mladinskih sob ROSA
Ugodna
promocijska
ponudba
»
POLZELA« lani uspešna
Iz Prebolda za BMW
Iz proizvodnje ženskih hlačnih nogavic
Tudi letos je družba Polzela, tovarna nogavic, pripravila srečanje svojih delničarjev. Namen srečanja je bil seznaniti delničarje družbe Polzela tovarne nogavic in povezane družbe Polzela - Delnica, družbe poobla-ščenke, o lanskoletnem poslovanju in o sklepih za 10. skupščino delniške družbe.
Predsednik uprave Alojz Dosier je povedal, da so uspeli do konca lanskega leta nuditi delo 655 delavcem, dosegali so pozitivne rezultate, vzpostavili močno prodajno mrežo na domačem
in tujem trgu, ustvarili so lastno blagovno znamko Polzela, vse bolj se prilagajajo tržnemu načinu poslovanja, vsako sezono pripravijo nove kolekcije nogavic in več vlagajo v tržne in kadrovske projekte. Poleg tega je bilo preteklo leto namenjeno prilagajanju ob vstopu na skupni evropski trg. Ker spada proizvodnja nogavic med močno konkurenčne panoge, so se učinki globalizacije izrazili tako na proizvodni kot na prodajni strani. V letu 2004 so zabeležili 4,8-odstotno rast donosa od poslovanja glede na leto poprej in
čisti poslovni izid v višini 30,4 milijona tolarjev, kar predstavlja precejšnjo rast glede na leto 2003. Naložbene aktivnosti so potekale v skladu s cilji in možnostmi in so bile v preteklem letu nekoliko manj intenzivne kakor v preteklih letih. Obnovili in odprli so nekaj maloprodajnih mest. Z dodatnimi prijemi so intenzivirali dejavnosti na trgih jugovzhodne Evrope. Delničarji tovarne nogavic Polzela so na 10. seji skupščine sklenili, da tudi letos bilančnega dobička ne bodo razporedili, ampak bodo o njem odločali v prihodnjih letih. Bilančni dobiček je ob koncu minulega leta znašal 117,6 milijona tolarjev, sestavljalo pa ga je 87,2 milijona prenesenega dobička in 30,4 milijona tolarjev lanskega čistega dobička.
Predsednik uprave Alojz Došler je prepričan da bo Polzela s svojim odličnim kolektivom tako kot v preteklosti tudi v prihodnjem letu uspešno premagovala izzive vse težjega gospodarskega okolja ter s povečanjem ključnih konkurenčnih sposobnostih utrdila svoje položaje na vseh trgih delovanja in še izboljšala raven svoje poslovne sposobnosti. T. Tavčar
Med obnovo hale.
Letošnji 1. september v občini Prebold ni pomemben le zaradi pričetka novega šolskega leta. S tem dnem se začenja tudi proizvodnja avtomobilskih žarometov koncerna Schefenacker, ki ga v Sloveniji zastopa podjetje SAPS. Tako se uresničujejo optimistične napovedi o oživljanju gospodarstva v Preboldu po prodaji premoženja Tekstilne tovarne v stečaju.
Proizvodno in trgovsko podjetje za zunanji vodovod in kanalizacijo
Cesta ob železnici 3, 3310 Žalec, SLOVENIJA Tel.:03/713 14 20, Fax: 03/713 14 22 e-mail, zagozen@siol.net, http: www.zagozen.si
Takoj zaposlimo ŠOFERJA TOVORNEGA VOZILA za prevoze v Sloveniji. Pogoji: - izpit B, C in D kategorije - poklicna izobrazba najmanj IV. Stopnje - opravljena nacionalna poklicna kvalifikacija voznika v cestnem prometu - nekadilec.
Prošnje s kratkim življenjepisom in dokazili pošljite najkasneje do 7. 9. 2005 na naslov: ZAGOŽEN, d. o. o., Cesta ob železnici 3, 3310 ŽALEC.
Regija tudi štipendira
Regionalna razvojna agencija Celje je na podlagi pravilnika o izvajanju štipendijske sheme savinjske regije v sodelovanju z nekaterimi podjetji v avgustu objavila razpis za pridobitev štipendij za študijsko leto 20-05/2006. Štipendije štipendij-
Razdojna agencija Savinja, «r
(Ö
ODBOR ZA RAZVOJ OBRTI IN PODJETNIŠTVA ŽALEC obvešča
podjetnike in kmete iz občin Braslovče in Žalec, da ima po razpisu 20. natečaja
za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva za projekte po kriterijih pravilnika ter za projekte, ki se izvajajo v okviru sprejetega Razvojnega programa podeželja Spodnje Savinjske doline
- RPP v občinah Braslovče in Žalec,
še prosta sredstva!
Posojila se bodo dodelila za najdaljšo dobo vračila pet let, po nominalni obrestni meri največ 6-mesečni EURIBOR+I, kar trenutno znaša 3,165 %. Najnižji znesek posojila je 1 mio SIT, najvišji znesek 10 mio SIT, izjemoma pa bomo za večje razvojne projekte dodelili tudi znesek 15 mio SIT.
Kandidati za posojila naj svojo vlogo skupaj z zahtevano dokumentacijo oddajo do vključno 15. septembra 2005.
Dodatne informacije: Danica Jezovšek - Korent, Razvojna agencija Savinja, Odbor za razvoj obrti in podjetništva, Ulica heroja Staneta 3, Žalec, tel 03/713 68 60, faks 03/713 68 70, elektronski naslov: ra.savinja@zalec.si.
Razvojna agencija Sarin ja, an
Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.$avinja(?zalec.si
Razvojna agencija Savinja -informacijska točka EUROPE DIRECT savinjske regije
Razvojna agencija Savinja je spomladi skupaj z Regionalno razvojno agencijo Celje uspešno sodelovala na razpisu Evropske komisije in Urada vlade za informiranje in postala del evropske informacijske mreže EUROPE DIRECT. Regionalna razvojna agencija Celje je postala informacijska točka savinjske regije, Razvojna agencija Savinja pa vstopno komunikacijsko mesto Spodnje Savinjske doline.
EUROPE DIRECT vsem občanom oz. različnim ciljnim skupinam omogoča enostavnejše in učinkovito pridobivanje informacij ter svetovalno pomoč glede vseh vprašanj, povezanih z Evropsko skupnostjo. To pomeni, da lahko občani na RRA v Celju in na Razvojni agenciji Savinja v Žalcu pridobijo odgo-
vore na vprašanja s področij, povezanih z EU in njenimi institucijami, informacije o pravicah in možnostih, ki jih imajo kot državljani EU, o politiki in programih EU ipd. Občani lahko vprašanja zastavljajo neposredno na naš naslov, telefonsko številko ali pa po elektronski pošti. Lahko nas tudi obiščejo v naših prostorih, kjer bodo dobili brezplačne publikacije Evropske unije, namenjene splošni javnosti, koristili neposredno telefonsko linijo za pomoč uporabnikom in elektronsko linijo do klicnega centra EUROPE DIRECT.
VLJUDNO VABLJENI!
Danica Jezovšek - Korent, RA Savinja
Kot je povedal direktor podjetja SAPS Robert Grah, bodo najprej pričeli z dobavo žarometov za avtomobile BMW, v proizvodnji pa je
zaposlenih 75 ljudi. Število delavcev bodo povečevali, v dveh letih naj bi jih bilo že 200. V obnovo objekta so vložili približno 4 milijone evrov oziroma milijardo tolarjev, v opremo pa še enkrat toliko. Ker bi radi pred uradnim odprtjem uredili tudi zunanjost in okolico proizvodne hale, bodo začetek nove proizvodnje v Preboldu proslavili predvidoma v drugi polovici oktobra letos.
Brez posebne medijske pozornosti pa poteka tudi proizvodnja nogavic v nekdanjem obratu Tekstilne tovarne Prebold. Prav tako poteka gradnja novega obrata Pekarne Postojna s Savinjskim kruhkom, ki pa bo odprta nekoliko kasneje, kot je bilo napovedano ob nakupu nekdanje tovarniške jedilnice. K. R.
ske sheme savinjske regije so namenjene dodiplomskim in podiplomskim študentov deficitarnih študijskih smeri in tistih smeri za pridobitev poklicev, ki so ključni za razvoj regije.
Podeljenih bo 60 štipendij, največ s področja strojništva, elektrotehnike, gradbeništva, računalništva in informatike ter turizma, ekonomije, prava in ekotehnologije. Za štipendijo lahko prosijo redni in izredni študentje. Ob vpisu v prvi letnik morajo biti redni študentje stari največ 19, izredni pa 25 let, ob vpisu na podiplomski študij pa ne smejo presegati starosti 30 let. Stalno prebivališče morajo imeti v eni od občin savinjske statistične regije in morajo biti slovenski državljani. Obrazec za vlogo za pridobitev štipendije dobijo zainteresirani na sedežu Regionalne razvojne agencije na Kidričevi ulici v Celju ali na spletni strani agencije, rok za oddajo vloge je 14. oktober 2005.	K. R.
Na podlagi sklepa seje skupščine ZZG Žalec z dne 13.4. 2005 za potrebe štipendiranja deficitarnih poklicev po dualni organizaciji izobraževanja objavlja Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec
RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 2005/2006
ZAR ŠT.	NAZIV POKLICNE OZ. STROK. IZOBRAZBE	ŠT. ŠTIPENDIJ
1	pek	1
2	slaščičar - konditor	1
3	kuhar	1
4	natakar	1
5	avtoklepar	1
6	avtoličar	1
7	orodjar	1
8	inst. strojnih instalacij	1
9	mizar	1
10	zidar	1
Vloge dobite na Zbornici zasebnega gospodarstva Žalec, Levstikova 2, 3310 Žalec.
Prijave z zahtevano dokumentacijo morajo biti posredovane do 10. 9. 2005 na naslov: ZZG ŽALEC, Levstikova ulica 2, 3310 Žalec, s pripisom »Za razpis kadrovskih štipendij«.
Vloge z nepopolno dokumentacijo in vloge, poslane po razpisnem roku, NE bodo upoštevane pri obravnavi za dodelitev kadrovskih štipendij.
O izbiri bomo kandidate obvestili z osebno pošto do
25. 9. 2005.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki 712 05 08 (ga. Nataša Naraks Koprivc) oz. na elektronskem naslovu: zzg.zalec@ozs.si.
Stanovanjska zadruga Atrij z.o.o.
Lava 7, p.p. 1045 3001 Celje tel.: 03 42 63 110 faks: 03 42 63 136 e-mail: sz-atrij@siol.net
PRODAMO
ŽALEC
•	posl. prostor, velik. ca. 200 m2, na čelni strani ulice, starost ca. 70 let, ogrev., voda, elektr., potrebna ureditve glede na bodočo dejavnost, cena 600 EUR/m2, koda 872;
CELJE
•	Dečkovo naselje, 3-sobno stanovanje, novogradnja, 2. nad./ 3., velikost 104 m2, dva lastna pokrita parkirna prostora, funkcionalna razporeditev prostorov, cena 31,7 mio SIT, popust za nakup v mesecu avgustu 8 %, koda 969;
SLATINA
•	Šmartno v Rožni dolini, manjša stanovanjska hiša, samostojna garaža, 1. 1985, obnovljena 1. 1995, ca. 100 m2 biv. površine, parcela 700 m2, cena 15,5 mio SIT, koda 987;
GOTOVLJE
•	zazidljiva parcela, skupna velikost 1700 m2, sončna lega, asfaltiran dostop, z manjšim montažnim objektom, cena 4,6 mio SIT;
BRASLOVČE
•	stanovanjska hiša z delavnico, 1.1998, vel. ca. 240 m2 stan. dela in ca. 500 m2 delavnica, dobra dostopnost, bližina avtoceste, cena 90 mio SIT, koda 955.
Več o pestri ponudbi nepremičnin na naši spletni strani www.sz-atrij.si.
•TURISTIČNI KOTIČEK •
Rudarski muzej v Grižah
Ob prazniku Krajevne skupnosti Griže - 24. avgustu smo letos odkrili Rudarski muzej na prostem pred Osnovno šolo Griže. S tem smo nadgradili muzej v Domu svobode Griže, ki smo ga lani prav tako odkrili ob krajevnem prazniku.
Rudarski muzej na prostem v brezovem gaju pred Osnovno šolo Griže je nov prispevek rudarske druščine k ohranjanju kulturne dediščine. Osrednja zanimivost je skulptura, ki ponazarja naporno delo rudarjev. Avtor Vinko Kovačec
jo je poimenoval Skrivnost v meglici. Urejen park z rudarskim muzejem med brezami pa pomeni tudi prijeten prostor za šolo in turiste. Skoraj dvestoletno rudarjenje v rudarskem premogovnem revirju Zabukovica-Liboje je pustilo pečat tudi na našem področju, zato je vseskozi prisotna težnja po ohranjanju rudarske dediščine in izročil. Naslednje leto se bodo iztekla štiri desetletja od zaprtja premogovnika v Zabukovici, šest let zatem pa premogovnika v Libojah. Pred časom je bila sicer urejena zbirka rudarskih eksponatov v Osnovni šoli Griže, vendar je z odhodom takratnih entuziastov zamisel o muzeju zamrla, precej eksponatov pa se je porazgubilo.
Marca 2004 je pri rudarski druščini v naši krajevni skupnosti vznikla ideja in trdna odločenost o ustanovitvi pravega rudarskega muzeja. Osnovni, dolgoročni cilj muzeja je varovanje kulturne in industrijske
dediščine našega rudarskega revirja, ohranjanje in negovanje rudarskih izročil ter razvijanje dejavnosti, povezanih s tem ciljem. Preko Rudarskega muzeja bomo ohranjali rudarska izročila, s tem pa tudi etnološke posebnosti teh krajev. Prav je, da omenimo pomembnost ohranjanja naše identitete doma in izven naših meja; zato pri snovanju in delovanju muzeja upoštevamo načela Mednarodne organizacije za varovanje industrijske dediščine - rudarske sekcije. Pri izvajanju poslanstva rudarskega muzeja je poudarek na tem, da bo muzej ‘živa stvaritev’, ki se bo odlikovala s privlačnimi obiski, turistično ponudbo, sodelovanjem s kulturo, s šolo itd.
Z odkritjem Rudarskega muzeja Zabukovica-Liboje 20. avgusta 2004 smo končno zagotovili osnovne pogoje in začeli izvajati poslanstvo muzeja.
Sedež Rudarskega muzeja je Dom
svobode Griže v Migojnicah. V tej stavbi je tudi sedež Krajevne skupnosti Griže, Kulturnega društva Griže, Turističnega društva Griže, pošta, knjižnica, dvorana za večje prireditve in razstave.
razstavljeni zgodovinski dokumenti. Ta soba je namenjena predstavitvam, za kar je (beri: moderno) opremljena z računalniškimi in audio-video napravami. Že pogled na vhod v naslednji prostor, v obliki jamskega rova s skrivnostno globino, bo zamikal obiskovalca, da bi takoj vstopil v ‘jamo’, kjer je ustvarjen ambient, ki ponazarja podzemni rudniški prostor in delo rudarjev v njem.
Rudarji
Rudarski muzej ima na razpolago prostore v prvem nadstropju stavbe, kjer je stalna razstava zgodovinskih dokumentov in starin iz rudarskega revirja Zabukovica-Liboje. Obiskovalec dobi že v preddverju vtis, da vstopa v rudarski muzej. Pot ga vodi skozi prvo sobo, kjer so
Razstava v ‘jamskem’ prostoru
TURISTIČNI INFORMACIJSKI CENTER
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Telefon: 03 710 04 34, faks: 03 712 12 62 E-pošta: zkst.tic@siol.net
V t. i. ‘jamskem’ prostoru je razstavljeno rudarjevo delovno orodje in oprema, jamska reševalna oprema, svetilke, jamomerski ter varnostni merilni inštrumenti in še kaj. Sledijo prostori, kjer so prikazani utrinki iz življenja rudarjav ‘po šihtu’ in niša s sv. Barbaro, zavetnico rudarjev. Vseskozi pa obiskovalca spremlja okolju primerna glasba. Rudarski muzej oz. stalna rudarska razstava v Domu svobode Griže, Migojnice 6, je za obiskovalce odprta vsako nedeljo od 9. do 12. ure in vsak torek od 16. do 19. ure. Za organizirane skupine seje potrebno predhodno dogovoriti.
Jože Hribar
Kmečka tržnica v Preboldu praznovala
Preboldska tržnica deluje že pet let. Jubilej so slovesno obeležili v soboto, 20. avgusta. Poleg stojnic z vsemogočimi pridelki in izdelki je bil sobotni dopoldan tudi etnografsko in ustvarjalno obarvan.
Predlo se je na kolovratu, klekljale so se idrijske čipke, pletle nogavice iz ovčje volne, izdelovale so se rože iz krep papirja, cvetnone-deljske butare, barvali so se okraski, izdelovale ogrlice.
priložnostno razstavo, ki je s fotografijami predstavila utrip življenja tržnice in prireditev, ki se preko leta odvijajo na tem prostoru. Dogajanje so popestrili ansambel Planinski odmev in besede voditeljice Milene Dolinar, ki je ob pomoči prodajalcev predstavila ponudbo tržnice in s predsednico Društva podeželskih žena Danico Uplaznik popestrila jubilej z nagradnimi vprašanji.
Za delovanje in obstoj tržni-
Tržnicaje tudi tokrat ponujala veliko dobrot.
Prav tako ni manjkalo po-kušinj suhomesnih in drugih kulinaričnih dobrot ter vina. K vsemu temu gre dodati še
SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. I 3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186
POPRAVILA
•	PRALNIH STROJEV,
•	ŠTEDILNIKOV
- plin, elektrika,
•	GRELNIKOV VODE,
•	SUŠILNIKOV,
•	MALIH GOSP. APARATOV,
•	OSTALA ELEKT. POPRAVILA
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILNIKOV
ce so v veliki meri zaslužne prav članice Društva podeželskih žena, kar rad pove tudi župan Vinko Debelak, ki je s takratnimi svetniki občinskega sveta Občine Prebold predlagal in podprl obstoj in delovanje tržnice. Njihova odločitev je bila pravilna. S tržnico so zadovoljni tako prodajalci kot kupci, predvsem pa je prijetna popestritev in pomembna promocija kraja in občine, ki si prizadeva za razvoj turizma in turistične ponudbe.
O pomenu tržnice smo se v času jubilejne prireditve pogovarjali z županom Vinkom Debelakom, predsednico DPŽ Občine Prebold Danico Uplaznik in letošnjo dobitnico znaka kakovosti na Ptuju Jano Praprotnik.
Župan Vinko Debelak
Vinko Debelak: »Vesel sem, da smo se pred petimi leti tako odločili in da je danes tržnica prostor, kjer lahko naši kmetje in drugi prodajalci ponudijo svoje pridelke in izdelke in predstavijo svojo ponudbo. Kot kupci imamo možnost nakupa pristnih domačih in zdravih proizvodov. V času petih let so se stkale prijateljske in poslovne vezi in zadovoljni kupci vedo, kje lahko tudi v času zaprtja tržnice kupijo, kar potrebujejo. Sicer pa je tržnica, kar velja še posebej poudariti, vsako prvo in tretjo soboto prijeten prostor, kjer ljudje med sabo poklepetajo, kaj dobrega kupijo in si tako polepšajo dan. Tudi v prihodnje bomo dajali vso podporo obstoju tržnice, saj menimo, da je povsem upravičila svoj namen in lepo promovira tako kraj Prebold kot celotno občino.«
Danica Uplaznik
Danica Uplaznik: »Za vse
nas, ki smo tako ali drugače povezani s tržnico, je danes lep in vesel dan. Vsak jubilej, četudi majhen, daje priložnost za pogled nazaj in v prihodnost. Veseli smo, da smo vztrajali in da lahko danes praznujemo že pet let delovanja. Srčno upamo, da bo tako tudi v prihodnje. Tržnica nam omogoča prodati del naših pridelkov, izdelkov in drugega blaga, kupcem pa daje možnost nakupa domačih dobrot in proizvodov. Gre za nekakšno soodvisnost, povezanost, za kupoprodajni odnos, ki temelji na zaupanju in spoštovanju. Ob tem bi se v imenu vseh, ki prodajamo na tržnici, rada zahvalila občini in županu za posluh in podporo. Naj bo tako tudi v prihodnje.«
Jana Praprotnik: »Na tržnici sem začela prodajati šele letos.
Jana Praprotnik
Pravzaprav mi je kar malo žal, da tega nisem storila že prej, saj je tu vedno prijetno. Zamisel o kmečki tržnici je prava stvar.
Prodajalcem prinaša dodaten zaslužek. Časi za kmetijstvo niso rožnati in vsak tolar pride še kako prav za do-
polnitev družinskega proračuna. Naša kmetija je poznana predvsem po suhih jabolčnih krogcih. Že tri leta zapovrstjo smo na Ptuju zanje prejeli zlato priznanje, letos tudi zlati znak kakovosti. Tega smo zelo veseli, saj potrjuje naša prizadevanja na tem področju in je dobra promocija naše kmetije. Z našimi proizvodi smo vsako leto prisotni tudi na adventnem sejmu v Novem Celju, na različnih prireditvah na Go-milskem, v Braslovčah in še kje.«	D. Naraglav
Barvanje okraskov, izdelovanje ogrlic, rož iz papirja ...
Za varnost obiskovalcev
V času najvišje turistične sezone člani Turističnega društva Šempeter ne skrbijo samo za vodenje obiskovalcev po Rimski nekropoli in jami Pekel, temveč skrbijo tudi za njihovo varnost, predvsem pri izstopu iz jame Pekel. Pred kratkim so namestili novo varno ograjo iz globinsko impregniranega lesa.
Glede na za društvo visok finančni zalogaj so uredili le del poti, in sicer na odseku, ki je bil za obiskovalce najbolj nevaren, to je od izhoda iz jame do brunarice pred vhodom.
Jama Pekel z dolino Peklenšči-ce je po odloku o razglasitvi naravnih znamenitosti v Občini Žalec prišla v last države, jama Pekel pa se po Zakonu o ohranjanju narave uvršča v širše zavarovano območje, za katerega
velja poseben režim in je za vsak poseg potrebno prehodno pridobiti naravovarstveno soglasje. Od leta 1998 je ozemlje zavarovano kot krajinski park, znotraj katerega se nahajajo posamezni naravni spomeniki, kot so Bezgačeva jama ali
Kamnita hiša, Tajna jama ter območje naravnega spomenika potok Ponikvica s kraško jamo Pekel. Na novo urejene varne poti pa se ob tem, da zagotavljajo varnost obiskovalcev, estetsko zelo lepo vključujejo v gozdno okolje. T. Tavčar
Del nove ograje pri izstopu iz jame Pekel
Referendum o zakonu RTV
Referendumske pobude so same po sebi dostikrat lahko tudi izjemno nehvaležne, zlasti kadar jih državljani davkoplačevalci gledamo v luči sredstev, ki so ne glede na rezultat tega početja potrebna in nepovratno izgubljena.
Predlagatelj pobude se je v tem primeru, zavedajoč tveganja, vseeno odločil za širše preverjanje volje volivcev izključno zato, ker predlagatelj ni pokazal prav nobene pripravljenosti za iskanje neke skupne rešitve, kar pa samo po sebi dovolj jasno kaže na generalno usmeritev delovanja aktualne oblasti.
Vsa dejanja novosestavljenih oblastnikov v preteklih mesecih izkazujejo izjemno veliko stopnjo ošabnosti, ki je v diametralnem nasprotju s kakršno koli obliko demokracije. Javni nastopi protagonistov so tako polni nestrpnosti, samozadostnosti in netolerantnosti, da že sami po sebi kažejo neomajno pripravljenost na obračun z zadnjim branikom šibke demokracije v naši državi.
Lagali bi in zavajali volivce, če bi trdili, da težnje po podrejanju javnih medijev in RTV v pretekli kratki zgodovini naše države niso bile permanentno prisotne, toda ostaja dejstvo, da se jim je pluralno oblikovan organ vodenja uspešno zoprstavljal in zagotavljal zavodu tisto avtonomnost, ki jo je za izvajanje poslanstva leta potreboval. Kar je tudi edini razlog, da ga z zakonom ukinjajo.
Kot član sveta RTV imam zelo veliko izkušenj na tem področju in z vso odgovornostjo zagotavljam, da so bile razprave v tem organu, ne glede na to, da ga je vodil Janez Kocjančič, ki pripada levosredinski opciji, vedno zelo odprte in demokratične, odločitve pa temu primerno usklajene. Zakon je dajal enake možnosti prav vsem skupinam civilne družbe, ki so sestavljale organ upravljanja javnega zavoda.
Zakaj je treba iti na referendum in glasovati PROTI
Beseda bo tekla seveda o novem zakonu o RTV Slovenija, katerega bodo volivci potrdili ali pa zavrnili. Televizija je javna tako dolgo, dokler so novinarji in uredniki ter vodstvo RTV, ki predstavljajo bistvo te ustanove, za vsebino svojega dela odgovorni javnosti. To je vsem nam.
Tebi, meni, nam, vam. Kajti javna televizija je tudi financirana s strani nas (javnosti). Ali direktno (preko ne malega prispevka), ali pa iz proračuna, ki pa ga spet polnimo vsi prebivalci Slovenije. Zdaj pa mi naj nekdo odgovori: kako bo nov imenovan nadzorni svet pošteno zastopal javnost? V ta organ, ki bo praktično odločal o vsem na RTV, bo vlada (preko vladne večine v parlamentu) imenovala 9 od 11 članov sveta. Lahko verjamete, da ne bodo v ta organ prišli neodvisni novinarji ali kakšni strankarsko neopredeljeni medijski strokovnjaki in drugi predstavniki javnosti. Torej gre za neke vrste prevzem nad ustanovo, ki v demokratičnem svetu pomeni teptanje ene od temeljnih prvin demokracije: teptanje neodvisnosti medijev in pluralizma v družbi.
Zakon se ni uskladil z novinarji, s strokovnjaki na področju komunikologije z nobeno javnostjo. Zakon ukinja avtonomijo hiše, ki jo danes poznamo pod RTV Slovenija. Govoriti o tem, da je ta zakon potreben zato, da bomo »zrihtali« boljši program je metanje peska v oči. Javna televizija mora biti informativna, vzgojna, obveščevalna, pluralna, dovzetna za vse politike, multikulturna, evropska in na koncu tudi razvedrilna. Komercialne televizije so v 99% razvedrilne, če že iščejo napeta politična soočenja to ne delajo zaradi obveščanja javnosti, ampak s pomočjo tem, ki jih obravnavajo povečujejo gledanost.
SOCIALNI
n
Koalicijske obljube se uresničujejo!
DeSUS
Žal novi zakon, kot je sprejet, vsega tega ne omogoča in jasno izraža hotenje prevzema absolutne upravljavske vloge v javnem zavodu.
Vlada in v njej zastopane politične stranke se, zavedajoč pomembnosti institucije, kot je RTV, želijo polastiti pravice do neomejenega kreiranja dogajanj v tem zavodu. Na ta način se uzakonja politična cenzura v javnem zavodu.
V tisku, ki kaj velja, je oblasti to že uspelo s pomočjo ekonomskih instrumentov, ki jih upravljajo pozicijski ljudje, preko plačanih oglasov zamenjati odgovorne urednike in vzpostaviti legitimno enoumje po lastni podobi. RTV je torej zadnji mejnik, ki brez zlagane panike še nekako zagotavlja veliki večini novinarjev, ki so pošteni in demokratični, možnost povzemanja dogodkov in dogajanj. Na ta način se odpravlja neposredni vpliv odgovornih urednikov v pomembnih časopisih, ki v skrbi za preživetje, cenzurirajo vse tisto, kar bi lahko zatemnilo svetel lik vladajoče skupine somišljenikov. Člani nadzornih svetov in direktorji, ki so bili postavljeni v zadnjih desetih mesecih, preko sredstev, ki jih namenjajo oglaševanju, odločajo tudi o vsebini in uredniški politiki največjih časopisov.
Na referendumu o zakonu o RTV se bomo torej odločali o izredno pomembni zadevi.
Zmaga predlagatelja zakona pomeni zmago enoumja in posredno ukinitev še tisto malo demokracije, ki smo jo do danes uspeli v sredstvih javnega obveščanja izboriti. In ravno neodvisno novinarstvo je v naši pravno neučinkoviti državi bilo, še je in, če mu bomo omogočili, tudi bo edino sredstvo za zagotavljanje evropsko primerljive kakovosti življenja na vseh ravneh.
Na referendumu se torej odločamo ZA ali PROTI demokraciji.
SOCIALNI DEMOKRATI Srečko Čater
Ob sprejetju sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju tudi letos DeSUS kot najmanjša stranka v parlamentu uresničuje svoj program, zapisan v koalicijski pogodbi, zaradi česar smo tudi kot stranka upokojencev podpisali načelne dogovore v zavezi s koalicijsko pogodbo. Poslanci DZ so glasovanje opravili v petek, 15. julija 2005. Od 67 poslank in poslancev jih je za zakon oddalo svoj glas kar 62. To je dokaz, kako resno sta koalicija in del opozicije vzela to dejanje za zaščito svojih interesov glasov tudi za prihajajoče državnozborske volitve prihodnjega leta. Dvom o sprejetju ali pritisk na tipko kvorum pa so opravili Stanislav Brenčič SLS, Pavel Ganter LDS, Majda Širca LDS in Anton Rop LDS. Mislim, da je po sprejetju tega za upokojence pomembnega zakona zadovoljstvo med upokojenci večje. Če bi veljal prejšnji zakon, upokojenci čez nekaj let ne bi prejemali več pokojnin, ampak socialno podporo. Danes lahko ugotovimo, da je sprejetje spremembe zakona prineslo kar nekaj novosti. Pokojnine se bodo usklajevale glede na rast povprečnih mesečnih plač pri pravnih osebah, in sicer 2-krat letno. Prvo uskladitev lahko pričakujemo v februarju, kar pomeni, da morajo upokojenci poleg usklajene pokojnine za februar dobiti tudi poračun uskladitve za januar. Drugo uskladitev pa lahko pričakujemo v mesecu novembru, po njej pa bodo lahko upokojenci poleg usklajene pokojnine za november dobili še poračun uskladitve za preostalih deset mesecev. Ta poračun je predviden v času, ko delavci dobivajo božičnice in druge dodatke ob koncu leta. Ravno takrat, ko pride denar najbolj prav.
Če zakona ne bi popravili, bi čez dvajset let povprečna pokojnina znašala
le še okoli 30 odstotkov povprečne plače. Tudi regres (po novi primerjani zakonodaji letni dodatek upokojencev) je sprejeta temeljna pravica, ki prinaša vsem upokojencem svoj delež k pokojnini; največ do 75 % regresa za letni dopust, ki ga v posameznem letu lahko prejmejo zaposleni v javnem sektorju. Izplačal naj bi se v dveh višinah: do višjega naj bi bili upravičeni vsi tisti, ki prejemajo enako ali nižjo pokojnino od najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, nižjega pa tisti, katerih pokojnina je višja od najnižje pokojnine za polno delovno dobo. Bolj sprejemljiv bo tudi dodatek na vdovstvo, saj se približujemo evropsko zastavljenim standardom. Ko se ob sprejetju spremembe zakona, pomembne za upokojence, vprašamo po finančnih posledicah, je ugotovljeno naslednje: za letošnje leto bo tako večja ali dodatna uporaba v pokojninski blagajni 5,4 milijard tolarjev, prihodnje leto 14,3 milijard, leta 2007 17,4 milijard, leta 2008 25,5 milijard, v letu 2009 pa 28 milijard tolarjev. Ugotovitev v finančnem ministrstvu je pokazala, da to pomeni kar precejšnji izdatek, po drugi strani je pa res, da je vlada morala pristati na predlagano spremembo, ki jo je v vladno proceduro poslala poslanska skupina DeSUS. To je tudi dokaz, kako pomembno je biti zraven. To je tudi edini način čim večjega vpliva na sprejem zakonodaj. V demokratični stranki upokojencev DeSUS smo ugotovili, da so pokojnine glede na plače v zadnjih letih precej upadle. Če bi se ta trend nadaljeval, bi upokojenke in upokojenci čez nekaj let namesto pokojnin prejemali le še del, ki bi se imenoval socialna podpora. To pa zagotovo ne bi bilo pravično, saj so bili vplačani prispevki v blagajno SPIZ-a.
Ivan Jelen
Še eno poletje je za nami in upamo, da so ga vsi mladi preživeli čim bolj pestro in prijetno. Pred nami je jesen in začetek pouka za osnovnošolce in dijake, študentje pa še imajo mesec dni do novih obveznosti. Naj bo začetek pouka čim bolj prijeten.
Tudi v naši dolini je konec poletnega zatišja. Med drugim bodo v septembru in začetku oktobra praznovale občine Žalec, Braslovče in Polzela, zato vsem občankam in občanom teh občin čestitamo za praznik.
Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu.
*LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
14. tabor SLS -11. septembra v Mozirju
Slovenska ljudska stranka
SDS
Zakaj! Da so bolj zanimive za tiste, ki na televiziji oglašujejo. Od tega pač živijo. Zdaj pa mi povejte kateri otroški programi so najbolj primerni za naše otroke? Ne, ne! Program se ne bo nič spremenil. Televizija bo še v svojih pluralnih vsebinah postala dolgočasna in enoznačna. Npr. tv dnevnik bo pristranski. Svinje bodo izgledale zajčki in miške bodo prikazane kot podgane. In na svet in slovensko politiko bomo gledali skozi rožnata očala. Razen onih butcev v opoziciji. Najbrž. In kdo bo na koncu kriv? Spet nek član politične stranke, na čelu nadzornega sveta. Če bi vlada bila v biti poštena, bi predlagala ukinitev prispevka RTV, potem si naj naredi RTV kakršno hoče, saj itak volivci nimamo vpliva (razen na volitvah) na porabo proračunskega denarja.
Nam bi pa še vedno preostala možnost premakniti prst po daljincu in gledati neko nadaljevanko na A kanalu, kjer na minuto pobijejo toliko negativcev, kot je mravelj v gozdu.
Lažje zaspimo ob pokanju pokalic, kot ob nekem nakladanju, mar ne!
Da končam: šel bom na referendum in glasoval PROTI vladnemu discipliniranju novinarjev in urednikov. Pa politika gor ali dol.
Gregor Vovk Petrovski
Počitnice, tiste načrtovane, se počasi bližajo h koncu, čeprav pravega poletja letos nismo imeli prilike dodobra poizkusiti. Vsakdo si je po svojih željah in zmožnostih uredil in privoščil vsaj tistih nekaj uric brezskrbnosti zase in za svoje najbližnje. Življenje in čas pa neizmerno hitro tečeta naprej in že smo pred tistim velikim delom na poljih po naši prelepi Savinjski dolini, ko je potrebno pospraviti pridelek, nekoč tako opevanega, zelenega zlata - hmelja, kakor tudi drugih poljščin. V podjetjih se začenjajo analize polletnih bilanc in s polno paro nadaljevanje proizvodnje. Tako otroci kot tudi starši pa se že pripravljamo na skorajšnji začetek novega šolskega leta.
Počivala pa ni narava in njene hitre hidrometeorološke spremembe. Neurje, plazovi, hudourniki, toča pa so zadali poleg že napetega političnega dela na vodstvu naše stranke, še dodatno angažiranje našega predsednika in ministra za okolje in prostor JANEZA PODOBNIKA.
Prav tako kot predsednik pa niso počivali naši poslanci in ostali organi SLS, ki so vključeni kot zveze oziroma združenja pri SLS. Nova generacija je uspešno opravila tabor v Portorožu in proslavila 5 obletnico obstoja. Na področju pridobivanja sredstev EU za regionalni razvoj,je uspelo ministrstvu, ki ga vodi naš minister dr. Ivan Žagar, pridobiti več kot 150 mio SIT za regionalni razvoj.Naši poslanci v državnem zboru so posredovali predloge sprememb in dopolnitev zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, spremembe in dopolnitve zakona o lokalni samoupravi,predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah, kjer spremembe večajo možnost ženskam za vstop v politiko, ponovno odločanje o zakonu o RTV. Slovenska narodna zveza in Slovenska kmečka zveza pri SLS pa sta organizirala posvet z
naslovom : »Kam pljujeta Slovensko kmetijstvo in podeželje s sedanjo davčno zakonodajo«
O vsem tem in še o marsičem drugem pa se bomo lahko pogovorili na taboru SLS v Mozirju, ker stisk roke in odkrita beseda pove veliko več resnice, kot napihnjeni vsakodnevni mediji.
14. TABOR SLS 14. TABOR SLS
VABLJENI VSI ČLANI IN SIMPATIZERJI NAŠE SLS MOZIRSKI GAJ -11. SEPTEMBER 2005
PROGRAM :
•	10.00 Sv. Maša v Mozirskem gaju in v katedrali v Gornjem Gradu
•	12.30 Osrednja prireditev z nagovorom JANEZA PODOBNIKA predsednika Slovenske ljudske stranke
•	13.30 Družabno srečanje z ansamblom ALPSKI KVINTET, Ireno VRČKOVNIK, GODBO Zgornje Savinjske doline, Ljudskimi pevkami PUŠELJC, ansamblom SPEV in drugimi.
VZPOREDNI PROGRAM:
Športne in družabne igre
Za jedačo (brezplačen obrok), pijačo
in sproščeno vzdušje bo poskrbljeno !
LEPO VABLJENI ! Prireditev bo ob vsakem vremenu.
Za ogled Mozirskega gaja bo prost vstop ves čas prireditve!
Vabijo:
SLS O O Žalec, O O Prebold,
OO Polzela, OO Braslovče, OO Tabor, OO Vransko
Janez Jager
Terorizem, ki pronicljivo zajeda v zavest človeštva, že ustvarja neko vrsto obsednega stanja. London, 7. julij: 56 mrtvih, več kot 700 ranjenih. Šarm el Šejk, 23. julij: 88 mrtvih, več kot 200 ranjenih. Na desetine mrtvih vsak dan v Iraku, grožnje Italiji, Nizozemski, Angliji; vse to je besnilo islamskega fundamentalizma, ki ga le počasi dojemamo z vso resnostjo. Žal smo ogroženi vsi, kljub temu da bomo prebrali in slišali v medijih, da v Sloveniji zaenkrat nevarnosti ni. Neumnost! Grožnje so univerzalne in k boju proti zlu terorizma smo pozvani vsi. 11. september 2001 je sinonim groze, ki v filozofskem smislu odpira popolnoma nov diskurz o dostojanstvu človeštva, o uzurpaciji pravice odločati o tem, kdo sme živeti in komu to ni dovoljeno. Še več, gre za ego skupin ljudi (žal praviloma iz jutrovega), obremenjenih z ekstremnim religioznim nabojem skrajnega islamizma, ki v samomorilskih akcijah uničujejo življenja drugih. Znanstvena fantastika se iz TV-ekranov seli v realnost človeške družbe.
Realnost protagonistov slovenske leve politike bo referendum o Zakonu o RTV, ki bo 25. septembra. Silovit odpor tranzicijsko-fosilih moralizatorjev kljub visoki ceni (620 mio. SIT) vztraja pri svoji vnaprej izgubljeni tekmi. Žal, nekateri še vedno niso dojeli, da Slovenija
ne sodi več za železno zaveso.
Kljub vsemu pa počitniške aktivnosti našega članstva zaslužijo mesto v tem zapisu. Letnega tabora SDS v Lepeni se je udeležilo 22 članic in članov žalskega odbora, ki so v čarih alpskega sveta preživeli štiri čudovite dneve. Prvi dan so se udeleženci srečah s predsednikom Janezom Janšo, žalski tabor so obiskali tudi ministra dr. Milan Zver in dr. Andrej Bručan ter poslanec Dimitrij Kovačič. Ekipa Žalca je bila zmagovalka iger brez meja, pohodniška aktivnost pa je bil obisk Krnskega jezera.
Drugi del letnega tabora je zaznamoval ženski odbor celjske regije, ki je v petek, 5. avgusta, v Lepeni pripravil srečanje z ministrico Marijo Lukačič, srečanje podeželskih žena iz Bovca in Prebolda, vse skupaj pa je bilo združeno z lepim izletom. Na koncu so se vse udeleženke (nekaj je bilo tudi udeležencev) srečale s predsednikom Janezom Janšo. Za brezhibno organizacijo je zaslužna predvsem predsednica ŽO SDS celjske regije Jožica Sovine, ki se je izkazala še v sobotnem vzponu na Triglav, kjer je z Janjo Stojnšek iz Celja in Aleksandro Forte iz Trbovelj dostojno ubranila čast ženske vzdržljivosti: vzpon in povratek iz Vrat v enem dnevu. Iskrene čestitke!
Za OO SDS Žalec Januš Rasiewicz
Gasilski posnetek ob obisku ministrov dr. Bručana in dr. Zvera ter poslanca Kovačiča
Jutri v novo šolo	Tudi letos pester program
Udeleženci planinske šole Kozorog na poti proti vrhu Pece
Učenci podružnične osnovne šole Tabor bodo jutri sedli v šolske klopi v novi šoli. Osrednja
slovesnost ob odprtju prizidka šole bo 16. septembra, že v začetku minulega meseca pa so v
Občini Tabor pripravili dan odprtih vrat nove šole, ki je bila v zaključni fazi izgradnje.
Ob dnevu odprtih vrat je župan Vilko Jazbinšek popeljal obiskovalce po novozgrajeni šoli, ki je s hodnikom povezana z Domom krajanov, v katerem je tudi telovadnica in kjer bodo po novem tudi občinska knjižnica in drugi prostori za delovanje raznih društev in organizacij. Ob tem ni skrival veselja nad doseženim. Vsi, ki so se ta dan sprehodili skozi prostore novozgrajene šole, so bili navdušeni nad izgradnjo in pogoji, ki jih bodo imeli učenci v novem hramu učenosti. Kot je ob tej priložnosti dejal župan Jazbinšek, si želijo, da bi novo šolo in vrtec obiskovali tudi tisti otroci, ki so doslej hodili v vrtec ali šolo izven Občine Tabor. D. N.
V okviru PD Prebold že dve leti deluje planinska šola Kozorog, ki vključuje učence od tretjega do petega razreda preboldske osnovne šole. Planinsko šolo vodita Adi Vidmajer in Janja Klančnik. Planinska šola Kozorog je nastala na pobudo Adija Vidmajerja. Vanjo so vključeni najbolj planinsko zagreti učenci tretjega, četrtega in petega razreda OŠ Prebold. Osnovni namen šole je v prvi vrsti navdušiti otroke za planine in jih navajati na lepo obnašanje, na medsebojno druženje in spoštovanje do narave. Letos so pripravili zimska pohoda v Marija Reko in na Goro Oljko. Kmalu zatem so se spoprijeli s savinjsko planinsko potjo, pred zaključkom šolskega leta pa se podali tudi v Alpe. Pripravili so že tudi
nekaj večdnevnih taborov v planinskih kočah na Reški planini, na Peci in Travniku. Tudi v počitniškem
času ni manjkalo aktivnosti. Pester program pa j ih čaka tudi v jesenskih in zimskih mesecih. D. Naraglav
Malteška poroka drugič
Župnijski dnevi
Mercator
PRAZNUJMO IN VESELIMO SE ZDRAVI OB OBLETNICI TC LEVEC
OBDARILI VAS BOMO 16., 17. in 18. septembra 2005
- brezplačne pokušine -prireditve
-darilo ob vsakem nakupu
Pri nakupu nad 5.000,00sa Vam podarimo kupon za 5 masaž za pomoč pri hujšanju.
Pri nakupu nad 10.000,00sa Vam podarimo kupon za 5 masaž akupresumih točk.
V soboto, 17. 9. 2005, Vas od 8. do 13■ ure vabimo na brezplačno merjenje krvnega tlaka in holesterola.
Dobrodošli v Trgovski center Levec zdravi in veseli - darila čakajo!
Mercator Pika
nevera. Posebno darilo pa je mladoporočencema izročila predsednica Turističnega društva Polzela Alenka Žnidar.
Ob graščini pod lipo je bila stojnica, na kateri je bilo možno poskusiti dobrote srednjeveške kuhinje, ki so jo pripravili učenci Srednje gostinske šole iz Celja. Cerkveni obred poroke je sledil v polzel-ski župnijski cerkvi, ki je pripadla malteškemu viteškemu redu, opravil pa ga je dekan Jože Kova-čec. V parku Senek na posebnem prireditvenem prostoru je bila tradicionalna družabna prireditev Polzelani Polzelanom, kjer je bilo
Mladi o svojem kraju
tekalo na ranču Konjeniškega društva Gomilsko. Presenečenje je otrokom pripravil predsednik KD Mustang Gomilsko Milan Košenina, ki je s kočijo po ranču vozil otroke.
Pohvale in nagrade, ki jih je otrokom podelila predsednica TD Gomilsko Božena Kosu, so prejeli Breda Polak 1. razred devetletke za risbico, Megi Lazar 2. razred devetletke za spis, Leja Kugler 2. razred osemletke za spis, Katja Kunst 3. razred za spis in David Bukovec 4. razred prav tako za spis.
V TD Gomilsko so sklenili, da bodo s tovrstno obliko delovanja nadaljevali tudi v prihodnje in z novim šolskim letom. Kakšna bo tema v tem šolskem letu, pa se bodo odločili na eni od prihodnjih sej TD.
D. Naraglav
Plaketa za Antona Privo šnika
Ob 50-letnici Ribiške družine Šempeter so bila njenim članom podeljena številna društvena priznanja, najvišje ribiško priznanje, plaketo Ivana Franketa pa je prejel Anton Privošnik, ki je že peto desetletje član šempe-trske ribiške družine.
V teh letih je opravljal več funkcij, med drugim je bil njen predsednik in sicer v letih 1973-78, ko so
odprli prvi ribiški dom v Preserjah. Kljub letom še vedno opravlja naloge pri Zvezi ribiških družin Celje in Ribiški zvezi Slovenije v komisiji za varstvo voda in okolja. Vsekakor so bila vsa njegova prizadevanja v teh dolgih letih članstva varstvo voda in njenega življa ter varstvo okolja.
T. Tavčar
Anton Privošnik
Malteški viteški red je na Polzeli deloval več kot 500 let. Na gradu Komenda, ki stoji v središču kraja, je bila njihova postojanka. Pri obujanju zgodovinskih dejstev iz davne preteklosti so zelo aktivni člani Turističnega društva in Društva malteške konjenice Polzela, ki že nekaj let zapovrstjo organizirajo prireditve v okviru malteških dni na Polzeli. Prva prireditev ob letošnjih malteških dnevih je bila malteška poroka. Nevesto Petro Šuster, ženina Vin-
konjenica. V pozdrav jim je zaplesala skupina plesalk in plesalcev Keranzzana iz Socke v oblačilih iz tedanjega obdobja, poroko, ki je bila v Kristalni dvorani dvorca Šenek, pa sta opravila župan Ljubo Žnidar in matičarka Milena Lukač. Malteški vitez Stanko Novak je prebral in nato izročil posebno listino, ki potrjuje njuno obljubo, da bosta odslej v zakonski skupnosti složno premagovala stiske in slabosti, ki jih simbolično predstavlja osem krakov malteškega
Župan Ljubo Žnidar izroča mladoporočencema po opravljenem poročnem obredu darilo - sliko.
ka Štiglica in ostale svate so v dvorec Šenek pripeljali s štirimi kočijami, spremljala pa jih je malteška
križa, kot so bolezen, zapuščenost, brezdomstvo, lakota, pomanjkanje ljubezni, krivica, ravnodušnost in
Turistično društvo Gomilsko, ki je eno izmed mlajših TD v Spodnji Savinjski dolini, že nekaj let organizira natečaj za najboljše spise in risbice za učence Podružnične osnovne šole Gomilsko. V šolskem letu 2004/05 so razpisali natečaj
na temo Zakaj imam rad svojo vas in kaj v njej pogrešam.
Ob zaključku šole so pripravili srečanje vseh sodelujočih na natečaju in njihovih staršev in ob prijetnem druženju razglasili rezultate in najboljšim podelili nagrade. Srečanje je tokrat po-
Predsednica TD Gomilsko Božena Kosu podeljuje priznanje Davidu Bukovcu.
Stojnica z dobrotami iz srednjeveške kuhinje
veliko glasbe, petja in humorja. Za najmlajše pa so v popoldanskem času pripravili različne delavnice.
T. Tavčar
V treh letih od zaključka sinode slovenske cerkve, ki je potekala pod geslom Izberi življenje, so v Župniji Polzela na več načinov sledili danim smernicam. Pastoralna prizadevanja sklepov plenarnega zbora so potekala v luči treh temeljnih odločitev Za človeka, Za občestvo in Za dialog. Letos pa so se odločili pripravili župnijski dan.
Glede na to, da živeti krščansko ne nalaga zgolj obveznosti biti redno pri nedeljskih mašah in obredih, temveč se tudi drugače družiti in izkazovati svojo pripadnost, so župnijski dan na Polzeli raztegnili na tri dni. Petek in sobota sta predstavljala pripravo na nedeljo kot osrednji dan, na dan sv. Marjete, ki je župnijska zavetnica.
V treh dneh so pripravili razstavo starih molitvenikov. Na ogled je bilo več kot sedemdeset molitvenikov, stari pa so bili sto in več let. Najstarejši molitvenik je bil iz leta 1732, najstarejša mašna knjiga iz leta 1666. Predstavili so spletne strani polzelske župnije, pripravili oratorij z delavnicami in igrami za otroke, orgelski koncert Andreje Goleš ter turnirje v malem nogometu, košarki, odbojki na mivki in namiznem tenisu. Zaključili so s slovesno sv mašo s somaševanjem celjskega opata Marjana Jezernika in dekana Jožeta Kovačeca. Sledilo je družabno srečanje z zabavnimi igrami, razglasitvijo rezultatov športnih tekmovanj in pogostitvijo.	T. Tavčar
Pogostili naj starejše
Med nagovorom predsednika KS Ponikva Ivana Jelena
Preboldski svetniki na pohodu
Udeleženci pohoda pred brunarico preboldskih jamarjev po ogledu Snežne jame
Ob prazniku Krajevne skupnosti Ponikva so pripravili vrsto kulturnih, športnih in drugih prireditev, med njimi
tudi srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let.
Najprej je bila v domači cerkvi sveta maša, ki sta jo darovala
domači župnik Anton Krašovec in monsinjor dr. Maksimiljan Jezernik, krajan Ponikve, ki že vrsto let živi in dela v Rimu. Po maši so se zbrali v dvorani Slomškovega doma. Od 76 povabljenih se je srečanja udeležilo 50 krajanov.
V	pozdravnem nagovoru se je predsednik sveta Krajevne skupnosti Ivan Jelen med drugim vsem zahvalil za delo, ki so ga opravili še kot aktivni krajani v društvih in organizacijah.
V	imenu udeležencev srečanja se je organizatorjem zahvalil Franc Kos, moški pevski zbor Ponikva pa je poskrbel za popestritev srečanja. T. Tavčar
Društvo svetnikov Občine Prebold, ki mu predseduje Marjan Golavšek, je v času počitnic tudi letos organiziralo pohod po visokogorju. Tokrat so se podali na 2062 m visoko Raduho in na ogled Snežne jame, s katero upravljajo preboldski jamarji. Svoj pohod so svetniki in ostala druščina, na čelu s planinskim vodnikom in podpredsednikom Planinske zveze Slovenije Adijem Vidmajerjem, pričeli pri najvišji slovenski kmetiji Bukovnik, ki leži na 1327 m nadmorske višine. Kmetija se ponaša z lepim razgledom na Raduho, Olševo in Kam-niško-Savinjske Alpe in je hkrati tudi izhodišče za kočo na Grohotu in Raduho s koroške strani. Po tej poti so se na Raduho podali tudi preboldski svetniki, ki so se najprej ustavili na koči na Grohotu in nato preko prelaza Durce šli na
vrh Raduhe, ki je z 2062 m zadnji dvatisočak v verigi slovenskih gora.
Z vrha Raduhe so se udeleženci pohoda, med katerimi je bil tudi župan Vinko Debelak, podali do
koče na Loki in preko planine Arte do Snežne jame. V družbi izkušenega vodnika so si ogledali jamo, se v njej primerno ohladili, nato pa svoj pohod zaključili na kmetiji Pečovnik.	D. N.
Srečanje ZDU Občine Žalec
cem srečanja čim lepše počutje. Množico v Limberku so nagovorili tudi Vinko Gobec, podpredsednica DeSUS-a Marija Gjerkeš - Dugonik, poslanec DZ Ivan Jelen in župan Občine Žalec Lojze Posedel. Vsi govorniki so, sicer vsak po svoje in v luči sedanjega družbenega in političnega trenutka, dali srečanju tudi politični prizvok, v katerem je bilo zaznati tudi drugačno pozicijo stranke DeSUS, ki je po volitvah stopila v koalicijo z nekdanjo opozicijo.
Uradni del srečanja, ki ga je vodila Lidija Koceli, je bil obogaten s kulturnim programom, ki so mu dali vsebino člani kvarteta Grmada iz Celja. Ob tej priložnosti so razglasili tudi rezultate letošnjih športnih tekmovanj ZDUOŽ. Tako pri moških kot pri ženskah so bili tudi letos najuspešnejši športniki DU Ponikva in tako že drugo leto zapovrstjo prejeli oba prehodna pokala. Družabno srečanje se je po uradnem delu nadaljevalo ob zvokih in humorju Mira Klinca. Tudi tokrat so izpeljali tekmovanje v pripovedovanju šal.
D. Naraglav
V	letnem gledališču Limberk v Grižah so se na tradicionalnem srečanju tudi letos zbrali upokojenci vseh desetih upokojenskih društev Občine Žalec ter člani Univerze za tretjo življensko obdobje, ki so organizacijsko povezani v Zvezo društev upokojencev Občine Žalec.
V	lepem in toplem vremenu, kakršnega smo to poletje kar pogrešali, se je v letnem gledališču
zbralo nekaj sto članov ZDU Občine Žalec in drugih gostov, med njimi predsednik ZDU Slovenije Vinko Gobec in župan Občine Žalec Lojze Posedel. Zbrani množici je zaželel dobrodošlico novi predsednik ZDU Občine Žalec Jože Glinšek, ki je bil na to funkcijo izvoljen na letošnji skupščini ZDUOŽ v Šempetru. V nadaljevanju je spregovoril o vlogi in pomenu zveze in zaželel vsem udeležen-
Predsednik ZDUOŽ Jože Glinšek in športni referent DU Petrovče Ivan Vidmajer med podelitvijo prehodnega pokala predstavnicama ženske ekipe DU Ponikva
Valvazorjeva konjenica
Valvazorjeva konjenica je veniji, ustanovljena leta najstarejša konjenica v Slo- 1993 ob 300-letnici smr-
		P«HI			
		r ffm			
Zupan Marko Balant se rokuje s stotnikom konjenice Andrejem Repino.
ti barona Janeza Vajkarda Valvazorja.
Vsako leto pripravijo večdnevni pohod, letošnji petdnevni pa je potekal iz gradu Bogenšperk do Črne na Koroškem in nazaj.
Po besedah stotnika konjenice Andreja Repine je na letošnjem pohodu sodelovalo 50 konjenikov. Jahali so skozi 15 občin in se med drugim ustavili tudi v bras-lovški občini. Ob braslovškem jezeru jih je pozdravil župan Občine Braslovče Marko Balant, nato pa so pot nadaljevali do ranča Konjeniškega društva Mustang na Gomilskem, kjer so prenočili, naslednji dan pa pot nadaljevali do gradu Bogenšperk.
T. Tavčar
Upokojenci tekmovali
Borci kritični do oblasti
Občinska organizacija zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Žalec je pripravila tovariško srečanje pri Lovski koči na Rinki nad Go-tovljami. Srečanja se je v lepem sončnem vremenu udeležilo približno sto še živečih borcev z družinami.
Zbrane je najprej nagovoril predsednik žalske borčevske organizacije Stanko Zupanc in med drugim dejal, da žalski borci vsakoletna srečanja pripravljajo že vrsto let. Z izvolitvijo nove oblasti se, kot je dejal Zupanc, niso preveč proslavili in se bojijo, da bodo borci to tudi občutili. Pomoč države borčevski organizaciji je na najnižjem nivoju doslej. Kaže, da bodo morali letno članarino s tisoč tolarjev povišati na dva tisoč. V nagovoru se je predsednik dotaknil tudi zamenjav v dobro stoječih podjetjih, kjer
morajo dobri poslovneži oditi, če niso člani koalicijskih strank. Vlada se preveč meša v gospodarstvo, ki ni ruleta, ampak je proizvodnja in upravljanje s sredstvi, ki izhajajo iz dela, ki ga opravljajo delavci. Dotaknil se je tudi korupcij in referenduma o Zakonu o Radio televiziji, za časopise pa
se še pripravlja. Temu se bodo žalski borci uprli in glasovali proti. Stanko Zupanc se je zahvalil vsem, ki spoštujejo tisto, kar so borci priborili pred šestdesetimi leti. Borce sta pozdravila tudi žalski župan Lojze Posedel in predsednik Mestne skupnosti Žalec Ernest Ramšak.	T. Tavčar
Del udeležencev srečanja
V	okviru praznika KS Ponikva je domače društvo upokojencev pripravilo športne igre za pokal krajevne skupnosti. Iger se je udeležilo 150 upokojenk in upokojencev iz 11 društev Spodnje Savinjske doline. Pomerili so se v streljanju z zračno puško, ruskem kegljanju, metanju krogov in metanju pikada.
V	streljanju z zračno puško je pri moških zmagal Leon Perdon iz DU Vrbje, ki je zmagalo v ekipni konkurenci, pri ženskah je bila najuspešnejša Berta Povše iz DU Šempeter, ki je osvojilo prvo mesto med ekipami. V ruskem kegljanju je bil najuspešnejši Rudi Knez iz prvouvrščene ekipe DU Griže, ki je zmagalo tudi v ženski konkurenci skupaj s prvouvršče-no Sonjo Zgonjenin. V metanju krogov je prvo mesto slavil Slavko Germ iz zmagovalne ekipe DU Griže, pri ženskah pa Berta Povše iz DU Šempeter. V metanju pikada je prvo mesto osvojil Jože Kodrič iz DU Ponikva, ekipno pa je prvo mesto zasedlo DU Griže, v ženski konkurenci je zmagala Andreja Fužir iz DU Šempeter, ekipno pa DU Vrbje.
T. Tavčar
Del udeležencev športnih iger upokojencev na Ponikvi
Ob razvijanju filma in Izdelavi vsaj 20 fotografij, vam nudimo:
brezplačno razvijanje filma, brezplačni album za 40 fotografij
brezplačen filmte (36 brezplačno povečavo
V znamenju jubilejev, glasbe, piva in srebrne maše
Dori s folklorno skupino iz Berlina
Prvi vikend v avgustu so na Vranskem potekale prireditve tradicionalnih Vranskih poletnih večerov. Vranski poletni večeri so se nadaljevali 13. avgusta s prireditvijo za mlade Vransko summer night in dan zatem s 6. tekmovanjem harmonikarjev, ki je potekalo v organizaciji PGD Ločica
in pod vodstvom glasbenika Mira Klinca.
V prvem delu Vranskih poletnih večerov se je pod velikim šotorom zbralo več kot deset tisoč ljudi. Na prvem večeru, ki je že vsa leta namenjen narodno-zabavni glasbi, so nastopili izbrani ansambli, ki praznujejo letos okrogli jubilej.
Nastopili so Veseli planšarji, Celjski instrumentalni kvintet, Alpski kvintet, ansambel Braneta Klavžarja, ansambel Dan in noč, ansambel Mira Klinca , ansambel Roberta Zupana, Kvintet Dori, ansambel Gregorji in njihov gost Gregor Avsenik, ansambel Slovenski zvoki, ansambel Modrijani,
Občina Braslovče praznuje
Občina Braslovče praznuje občinski praznik na dan prvega pisnega vira, ki omenja območje sedanje braslovške občine. Dokument izhaja iz leta 1140. Poleg tega je upoštevan obseg prafare Braslovče, ki skoraj v celoti vključuje celotno sedanje ozemlje občine. Prireditve ob letošnjem prazniku bodo potekale od 16.
do 25. septembra. Slavnostna seja s podelitvijo občinskih priznanj bo 23. septembra na Gomilskem. V tednu dni se bo zvrstilo več športnih, kulturnih in drugih prireditev. Pripravili bodo tudi literarni večer z Nežo Maurer, odprtje razstave likovnih in kiparskih del, praznovanje 30-letnice Kulturnega društva Gomilsko, dan odprtih
vrat na gradu Žovnek, razstavo Planinskega društva Braslovče, organizirali pohod ob dveh jezerih, ki ga pripravlja društvo prijateljev mladine Letuš, gasilsko prireditev gasilcev Trnava, vsa društva v občini pa bodo zadnji dan praznovanja pripravila trški sejem in kolesarjenje.	T. Tavčar
Kinološko društvo Pluton Žalec
Tako kot vsako leto bo tudi letos Kinološko društvo Pluton organiziralo osnovni tečaj šolanja psov. Tečaj se bo pričel 1. septembra 2005 ob 17. uri na vadbišču kluba na Ložnici pri Žalcu. Na vseh tečajih, ki so bili organizirani do sedaj, je bila udeležba zelo visoka, kar je dokaz, da so tečaji vodeni na visoki strokovni ravni. Tečaj vodi priznani kinolog g. Ivo Polesnik.
V klubu deluje tudi skupina, ki se ukvarja s šolanjem agilityja. To skupino vodi g. Milan Koren. Tudi tiste, ki ste osnovno šolanje psov že opravili, vabimo, da pričnete z vadbo na višji ravni, ki omogoča udeležbo na raznih tekmovanjih. Člani društva se redno udeležujejo raznih tekmovanj, kot so regijska, državna in tudi mednarodna. Član Kinološkega kluba Pluton Ivo Polesnik se je s svojim psom Backom udeležil svetovnega prvenstva belgijskih ovčarjev, ki je potekalo v vzhodnonemškem mestu Aue in med 150 udeleženci dosegel 35. mesto na kar smo v klubu posebej ponosni. V potrditev, da člani kinološkega društva Plutona dosegajo na tekmovanjih lepe rezultate so prejeti pokali z raznih tekmovanj doma in v tujini.
Če želite s svojimi ljubljenci preživeti prijetne trenutke, se pridružite Kinološkemu društvu Pluton v Žalcu.
Ivo Teržan
Člani Kinološkega društva Pluton s svojimi ljubljenci. Stane Pinter in Bil Bojan Klančnik z Zvezdo-državni prvak leta 2003 - BBH, Ivo Teržan s Salom- IPO 1, Miran Gorenc in Dik- državni prvak leta 2003 - IPO 2, Ivo Polesnik s Buckom - IPO 3, član državne reprezentance.
ansambel Bratov Dobrovnik, Okrogli muzikantje in Klo-basekov Bik Band. Vsi skupaj imajo za sabo že 254 let igranja. Prireditev so vodili Kloba-sekov Pepi, Podhomski Joža in igralec Kondrad Pižorn - Kon-či.
Drugi večer VPV je bil v znamenju vsakoletne prireditve podjetja Brglez Zvestoba se nagrajuje. Na prireditvi so za ples in zabavo skrbeli ansambel Mira Klinca, ansambel Franca Miheliča in Klobasekov Pepi s svojim Bik Bandom. Svoje pa so dodali še folklorna skupina Koleda iz Velenja in Roman Brglez, ki je podelil izžrebancem vrsto nagrad, med drugim tudi 20 potovanj v Berlin na obisk k župniku Doriju.
Pravi prometni infarkt pa je Vransko doživelo v nedeljo, ki jo je zaznamovala srebrna
Prostovoljno gasilsko društvo Ločica pri Vranskem je v okviru Vranskih poletnih večerov organiziralo že šesto tekmovanje harmonikarjev. Udeležilo se ga je 34 harmonikarjev vseh starostnih kategorij. Prireditev je vodil Miro Klinc, ocenjevalno komisijo pa so sestavljali glasbeniki Mirko Polutnik, Jože Škorjanc in Vinko Frece. Harmonikarji so se občinstvu in komisiji predstavili z dvema skladbama. Najmlajša tekmovalka je bila 6-letna Teja Poljanšek, ki je ob zaključku tekmovanja prejela posebno nagrado. Boj za zmago je tokrat potekal med tremi že znanimi mladimi harmonikarji, ki se ponašajo z laskavimi naslovi in zmagami. To so Uroš Točaj, Jernej Zupan in Aleš Stropnik. Komisija je prvo mesto dodelila 14-letnemu Alešu Stropniku iz Mislinje, drugo mesto Urošu Točaju iz Mozirja, tretje pa Jerneju Zupanu z Vranskega. Pokale in priznanja sta podelila podpredsednik PGD Ločica Anton Urankar in Roman Brglez. Poleg pokalov so prejeli tudi praktične nagrade. Aleš je prejel masivno posteljo Zupan, Uroš se bo odslej lahko vozil z novim kolesom, Jernej pa je prejel sod za vino, ki mu bo prišel prav (seveda poln) ob kakšnem jubileju. Posebno nagrado občinstva, ki jo je prispevala pekarna Brglez, so namenili 12-letnemu Matiji Veninšku.
Zmagovalec Aleš Stropnik je izrazil veselje nad zmago in povedal, da igra že devet let in da je deležen velike spodbude staršev. Želja igrati na harmoniko je dozorevala ob gledanju in poslušanju nastopov raznih narodno-zabavnih ansamblov na televiziji. Starša sta mu že-
maša župnika Izidorja Pečovnika - Dorija, s katero je počastil 25-letnico mašniškega posvečenja pa tudi 50-letnico življenja in 10-letnico opravljanja pastoralnega poslanstva v Berlinu. Jubileje so na srebrni sveti maši z glasbo in petjem popestrili Doriji, sopranistka Andreja Zakonjšek, organistka Marjeta Kozmos, pevec Alfi Nipič, pevka Nuša Derenda in pritrkovalci na zvonove iz Mengša. Svoje so z govorjeno besedo dodali še povezovalec - ceremonier Miro Klinc, duhovniki somaševalci: prof. Srečko Rehar, župnik Župnije Vransko Jože Turinek in župnik iz Svetinj Janko Gergner. Doriju so ob jubilejih spregovorili njegova sestra Marjanca, sošolka iz osnovne šole Marinka Mošnik, župan Vranskega Franc Sušnik, župan Žalca Loj-
ljo z veseljem uresničila. Pod mentorstvom Braneta Klavžarja se je razvil v izvrstnega harmonikarja, ki se ponaša z več kot tridesetimi zmagami na različnih tekmovanjih.
D. Naraglav
ze Posedel, Dorijev sošolec in župan Šentjurja dr. Štefan Tiselj in državni sekretar za Slovence po svetu Franc Pukšič, ki je Doriju izročil tudi državno priznanje. Velikemu dogodku je prisostvovalo približno 4000 ljudi.
Sledila je prireditev Vranski Oktoberfest, na kateri so za ples in zabavo skrbeli Okrogli muzikantje in godbe na pihala iz Liboj, Zabukovice in Laškega. Nastop slednjih so polepšale mažoretke. Kljub vremenu, ki organizatorjem tokrat ni bilo naklonjeno, se je znova pokazalo, da so Vranski poletni večeri nekaj izjemnega. Vse prireditve so bile uspešno izpeljane in polnoštevilno obiskane, kar pa daje organizatorjem, na čelu z Romanom Brglezom, novih moči za naslednje leto.
D. Naraglav
Aleš Stropnik
Roman Brglez
Pekarna-slaščičarna-trgovina _ Vransko 17, 3305 Vransko
rrremR
Pekarna in trgovina Vransko, •& 703 30 30; trgovina Žalec ® 713 30 82; slaščičarna Žalec ® 713 30 83; trgovina Griže ® 713 30 80; slaščičarna Petrovče s 713 30 84; trgovina Ostrožno •s 428 20 60; trgovina Vrbje ® 713 30 86; bar Vrbje s 713 30 87; slaščičarna Šempeter s 703 30 46; slaščičarna Polzela -a 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi 566 02 80, trgovina Kamnik •b (01) 830 82 70; trgovina Laze ® (01) 834 70 12.
Spoštovani kupci!
Za nami so Vranski poletni večeri in z njimi tudi naša in vaša vsakoletna prireditev Zvestoba se nagrajuje.
Zelo smo veseli, da ste se tudi letos v tako velikem številu udeležili skupnega praznovanja in s tem potrdili svojo zvestobo našemu kolektivu. Upamo, da vam je bilo prijetno ob glasbi in humorju Mira Klinca, ob izvrstnih glasbenikih, ob ansamblu Franca Miheliča in vsem, ki so dali večeru svoj prispevek.
Ponosni in veseli smo, da smo s svojo prireditvijo za zvestobo, s katero smo pričeli že pred enajstimi leti, omogočili rojstvo Vranskih poletnih večerov, ki so postali ena izmed največjih zabavnih prireditev v Sloveniji. Tudi tokrat se je to vsestransko potrdilo. Vrhunec pa sta tudi letos predstavljala Dorijeva maša in vranski Oktoberfest. Tudi v prihodnje se bomo v našem kolektivu trudili, da bo vaša in naša prireditev na Vranskem nadvse pestra in prijetna. Takšna pa naj bi bila tudi ostala dva dneva VPV-jev. Že sedaj vas vabimo, da se prihodnje leto znova snidemo in skupno obeležimo naš praznik ZVESTOBE. Do takrat pa naj vam bodo nakupi v naših lokalih v čim večje zadovoljstvo.
Kolektiv prijaznih ljudi Brglez
Matjaž Lesjak, dr. med.
Šlandrov trg 40, 3310 Žalec Tel.; 041 / 736 252
Od tradicionalnih zdravilnih metod do vrhunske tehnologije
• akupunktura, svetovanje, sprostitev • MGWß: računalniško vodeni pregledi zdravstvenega stanja • 5. 10. 2005: 2-mesečni tečaj meditacije in ozaveščenja
Šesto tekmovanje harmonikarjev
OBČINA ŽALEC
Četrtek, 1. september, ob 9. uri
meddruštveno tekmovanje društev
upokojencev Občine Žalec; Športni center Žalec (DU Žalec, 041 281 708).
Petek, 2. september, ob 20. uri
Poletni večeri v atriju Savinove hiše;
koncert zasedbe Bossa NoGa (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 3. september, ob 8. uri
bolšji sejem;
Tržnica Žalec.
Sobota, 3. september, ob 11. uri
pohod ob 55-letnici PD Zabukovica,
proslava s kulturnim programom in podelitev priznanj PZS in društva;
proslavljanje se začne s pohodom izpred spomenika žrtvam NOB v Migojnicah
(PD Zabukovica, 041 200 196).
Nedelja, 4. september, ob 8. uri
teniški turnir za pokal KS Galicija;
POŠ Trje
(Tenis klub Trje 2000 -041 691 507).
Nedelja, 4. september, ob 10.45
promenadni koncert Godbe Hramše;
Mestni park Žalec.
Ponedeljek, 5. september, ob
10.	uri
tekmovanje Zveze društev upokojencev Občine Žalec; park Novo Celje (Zveza društev upokojencev Občine Žalec).
Ponedeljek, 5. september, ob 17. uri
šahovski turnir ob prazniku Občine Žalec; klubski prostori Šempeter (Šahovsko društvo »Savinjčan«, 031 719 123).
Torek, 6. september, ob 18. uri
odprtje razstave Karla Zeliča; Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 6. september, ob 19.30
slavnostna seja občinskega sveta ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 8. september, ob 11. uri
tradicionalno srečanje nepokretnih in pokretnih invalidov;
Hotel Žalec
(prijave zbirajo poverjeniki in v društveni pisarni do 1. septembra, kontaktna oseba: Janez Meglič).
Sobota, 10. september, ob 7. uri
planinska tura po Pohorju, odhod izpred tovarne Kili, Kasaze (PD Liboje, 714 04 53).
Sobota, 10. september, ob 11. uri
državno prvenstvo v pospešenem šahu;
Dom Svobode Griže (Šahovski klub Griže,
041 966 613).
Sobota, 10. september, ob 20. uri
Večer domačih pesmi: pele so nekoč, pojemo danes;
Zadružni dom na Ponikvi (DKŽ, sekcija Ljudske pevke,
031 442 317).
Nedelja, 11. september, ob 10.45
promenadni koncert: Mladinski pihalni orkester GŠ Žalec;
Mestni park Žalec.
Nedelja, 11. september, ob 11. uri
državno prvenstvo v pospešenem šahu;
Dom Svobode Griže (Šahovski klub Griže,
041 966 613).
Nedelja, 11. september, ob 18. uri
»Jukeboxov« meh za zabavo in smeh, javna radijska oddaja Radia Tempo;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 15. september, ob 4. uri
pohod na Triglav; odhod izpred OŠ, Liboje (PD Liboje, 714 04 53).
Petek, 16. september, ob 9. uri
srečanje upokojencev DU Žalec in prijateljev;
Športni center Žalec (DU Žalec, 041 281 708).
Sobota, 17. september, ob 18. uri
1. mednarodni festival folklornih skupin;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (KUD Grifon Šempeter,
031 431 816).
Nedelja, 18. september, ob 8.30
turnir v pospešenem šahu; Šahovski klub Žalec (Šahovski klub Žalec,
041 667 288).
Nedelja, 18. september, ob 10.45
promenadni koncert Godbe Liboje;
Mestni park Žalec.
Petek, 23. september, ob 20. uri
koncert skupine Terrafolk;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 24. september, ob 7. uri
pohod na Kotečnik; odhod izpred OŠ Liboje (PD Liboje, 570 75 92).
Sobota, 24. september, ob 7. uri
Strojina;
odhod izpred restavracije Nekropolis, Šempeter (PD Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 24. september, ob 10. uri
tek po ulicah Žalca; start in cilj: Šlandrov trg - Savinova hiša (ZKŠT Žalec, 712 12 67).
Sobota, 24. september, ob 18. uri
turinir trojk v košarki;
POŠ Trje
(ŠD Hofrein, 070 720 464).
Sobota, 24. september, ob 19. uri
srečanje folklornih skupin KUD Grifon Šempeter in KD Ponikva; Zadružni dom na Ponikvi (KD Ponikva, 041 911 531).
Nedelja, 25. september, ob 8. uri
zaključni tenis turnir;
POŠ Trje
(Tenis klub Trje 2000, 041 691 507).
Nedelja, 25. september, ob 10.45
promenadni koncert Godbe Liboje;
Mestni park Žalec.
Torek, 27. september, ob 9. uri
tekmovanje upokojencev in invalidov za pokal MS Žalec; Športni center Žalec (DU Žalec, 041 281 708).
Četrtek, 29. september, ob 19. uri
razgovor z dobitniki priznanj Mestne skupnosti Žalec; Medobčinska matična knjižnica Žalec
(MMK Žalec, 712 12 52).
Petek, 30. september, ob 18. uri
promenadni koncert Godbe Liboje
pred gasilskim domom v Žalcu.
Petek, 30. september, ob 19. uri
slavnostna seja Mestne skupnosti Žalec;
gasilski dom Žalec.
OBČINA PREBOLD
Sobota, 3. september, ob 8. uri
kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 3. september,
GASPARIČEV pohod na KRIM (pohod vodi Ivo Dežnikar);
PD Prebold
(Špela Breznikar, 703 64 00,
Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Sobota, 3. september, od 9. do 11. ure
BOLŠJI SEJEM; atrij Knjižnice Prebold;
Knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Petek, 9. september, ob 15. uri
Dan odbojkarskega kluba Prebold;
telovadnica OŠ Prebold;
OK Prebold
(Marjan Plavčak, 041 766 494).
Sobota, 10. september
Dan slovenskih planincev;
PD Prebold
(Špela Breznikar, 703 64 00,
Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Sobota, 10. september, ob 18.30
odprtje razstave kiparskih del Cirila Hočevarja »Ciklus GOZDNE VILE«; delo kiparja bo predstavil prof. Mirko Juteršek;
Knjižnica Prebold (Kaplja vas 17)
(Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Petek, 16. september, ob 19. uri, sobota, 17. september, ob 16. in 19. uri, nedelja, 18. september, ob 19. uri
otroška gledališka predstava »KEKEC«;
dvorišče graščine Prebold;
DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 031 458 136).
Sobota, 17. september, ob 8. uri
kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold;
Sobota, 17. september, od 9. do 11. ure
BOLŠJI SEJEM; atrij Knjižnice Prebold;
Knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Sreda, 21. september, ob 18. uri
SPOMIN NA PISATELJA JANKA KAČA;
Dvorec Prebold - graščinska knjižnica (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Petek, 23. september, ob 19. uri, sobota, 24. september, ob 16. uri in 19. uri, nedelja, 25. september, ob 19. uri
otroška gledališka predstava »KEKEC«;
dvorišče graščine Prebold;
DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 031 458 136).
Sobota, 24. september, ob 7. uri
društvena tekma v lovu rib; veliki ribnik Preserje; društvo ljubiteljev ribolova (Milomir Radeljič, 031 531 947).
OBČINA POLZELA
Sobota, 10. september, ob 6. uri
dan slovenskih planincev
odprtje Orožnove koče na Planini za Liscem; odhod izpred občinske stavbe (Zoran Štok, 031 611 879).
Sobota, 10. september, ob 6. uri
pohod na dom na Vogarju; odhod izpred občinske stavbe (Erna Drofenik, 572 01 20).
Torek, 20. september, ob 18. uri
87.	lunohod na Goro Oljko; odhod izpred bifeja društva (Erna Drofenik, 572 01 20).
Od sobote, 24., do nedelje, 25. septembra, ob 7. uri
pohod na Pršivec, Malo Tičarico in
Veliko Zelnarico;
odhod izpred občinske stavbe
(Zoran Štok, 031 611 879).
OBČINA BRASLOVČE
Sobota, 10. september, ob 9. uri
gasilsko tekmovanje za pionirje in pionirke;
Gasilski dom Braslovče;
PGD Braslovče
(Damijan Sorčan, 041 783 718).
Sobota, 10. september, ob 16. uri
gasilsko tekmovanje članic in članov
za memorial Žiga Rožiča;
Gasilski dom Braslovče;
PGD Braslovče
(Danijel Pantner, 041 783 709).
ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC
vabi k vpisu ABONMAJEV v sezoni 2005/2006.
Vpišete lahko:
. PONEDELJKOV ali TORKOV GLEDALIŠKI ABONMA . ABONMA KLASIČNE GLASBE . ABONMA NARODNO ZABAVNE GLASBE • MLADINSKI GLEDALIŠKI ABONMA . CICIBANOV GLEDALIŠKI ABONMA
Vsebino ABONMAJEV lahko preberete v programski knjižici, ki jo dobite v TIC-u Žalec, Šlandrov trg 25, v kolikor je že niste prejeli po pošti. V knjižici je tudi naročilnica s pogoji vpisa, ki za »stare« abonente že poteka od ponedeljka, 29.avgusta do vključno sobote, 3. septembra 2005.
NOVI ABONENTI boste abonmaje lahko vpisali od ponedeljka, 5. septembra, do sobote, 10. septembra, oziroma do zapolnitve mest.
Ne odlašajte, da ne boste ostali brez stalnega sedeža in ugodnosti, ki jih nudi vpis abonmajev.
VPIS ABONMAJEV POTEKA V TIC-u ŽALEC, vsak dan od 11. dol8.ure in ob sobotah od 9. do 13.ure.
Več informacij na www.zkst-zavod.si ali po telefonu TIC Žalec: 03/710 04 34 - Milojka ali Katja.
Veselimo se, da se boste odločili in se nam pridružili tudi v novi sezoni.

SPOŠTOVANI POSLOVNI PARTNERJI IN NAŠI DRAGI OBISKOVALCI KULTURNIH PRIREDITEV
Kot ste verjetno že opazili, je v neposredni bližini Doma II. slovenskega tabora veliko gradbišče, zato vse poslovne stranke obveščamo, da ne morejo uporabljati JUŽNEGA VHODA v naše poslovne prostore.
Začasni vhod v poslovne prostore ZAVODA ZA KULTURO, ŠPORT in TURIZEM je s SEVERNE STRANI (isti vhod kot za UTRIP in JSKD). Tam, prosim, pozvonite na tipko UTRIP (ali v primeru neodziva na tipko JSKD) in odprli vam bodo vrata. Potem pot nadaljujete prek AVLE v poslovne prostore OE Kultura, OE Šport in OE Turizem ali uprave v I. nadstropju.
OBISKOVALCI KULTURNIH PRIREDITEV UPORABLJAJTE ŠE NAPREJ GLAVNI VHOD V DOM II. SLOVENSKEGA TABORA (vhod z ZAHODNE strani).
Prosimo za razumevanje.
Literarni vikend v NOVEM KLOŠTRU ob 90-letnici rojstva PAULA PARINA
Sobota, 24. september, ob 15. uri
koncert slovenskega pevskega zbora s Koroške z branjem odlomkov iz del. P. Parina.
Nedelja, 25. september, ob 14. uri
Literarno popoldne s švicarsko pesnico Leto Semadeni.
MEDOBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC
vas vabi v
-	četrtek, 1. septembra., ob 19. uri
v Medobčinsko matično knjižnico Žalec na odprtje prodajne razstave likovnih del članov Društva za pomoč in samopomoč Želva
-	Eureka;
-	sredo, 14. septembra, ob 19.uri
v Občinsko knjižnico Polzela na predstavitev monografije Darinke Pavletič Lorenčak, avtorico in knjigo bo predstavil Drago Medved;
-	petek, 16. septembra, ob 19. uri
v Občinsko knjižnico Braslovče na literarni večer z Nežo Maurer;
-	četrtek, 29. septembra, ob 19. uri
(ob prazniku Mestne skupnosti Žalec) v Medobčinsko matično knjižnico Žalec na predstavitev nekaterih letošnjih dobitnikov odličij Mestne skupnosti Žalec.
Nadaljevanje predstav o Kekcu
Otroci s Podružnične osnovne šole Trnava so se na ogled predstave pripeljali s kočijami.
Veselo popoldne harmonikar j ev
Vesela druščina harmonikarjev in ostalih udeležencev srečanja
Gledališka predstava o Kekcu in ostalih likih iz Vandotove zgodbe, ki so jo preboldski gledališčniki nadvse uspešno igrali v mesecu juniju na dvorišču preboldske graščine, bo
znova zaživela v petek, 16. septembra, ob 19. uri.
Predstavi bosta v tem večernem terminu tudi v soboto, 17., in nedeljo, 18. septembra . Od 19. do 23. septembra
dopoldan si bodo predstavo lahko prišli ogledat otroci iz vrtcev in šol. Če bo zanimanje veliko, bodo v tem času oziroma do 25. septembra organizirali še kakšno popoldansko oziroma večerno predstavo. Predstava Kekec je prijetno popestrila kulturno dogajanje na pragu poletja v preboldski občini. Prav gotovo bo tako tudi ob zaključku poletja. Otroci, ki nastopajo v gledališki predstavi Kekec, bodo spočiti in polni moči znova poprijeli za učenje, z veseljem pa tudi obnovili gledališke tekste in sredi septembra stopili na gledališki oder ter skupaj z odraslimi oživeli priljubljeno povest o neustrašnem fantiču Kekcu.	D. N.
Prva sobota v avgustu je bila prijetna za prebivalce Sončne ulice in druge krajane KS Šempeter. Na prostoru rekreacij sko-družabnega parka šempetrskih upokojencev, z imenom Pri Mici, je potekala prireditev Veselo popoldne šempetrskih harmonikarjev. Prireditev, ki je bila predvsem namenjena druženju prebivalcev Sončne ulice in njihovih prijateljev, je bila organizirana na pobudo nekaterih krajanov soseske na čelu z glavnim organizatorjem Egonom Vočkom
st.	Na srečanju se je predstavilo veliko število harmonikarjev - skritih talentov Šempetra. S
tovrstno popestritvijo življenja krajanov neke ulice, zaselka se ohranjajo in krepijo medseboj-
ni odnosi, ki so temelj dobrega sodelovanja in prijateljstva.
D. N.
Neminljiva žlahtnost lesa Lončarska delavnica
Žganjekuho sta predstavila Jože Kodrič in Franc Jelen.
Društvo kmečkih žena Ponikva pri Žalcu je v sodelovanju z Moškim pevskim zborom Ponikva pripravilo deveto tradicionalno prireditev Kmečko popoldne pod lipo. Tokrat so prizadevni organizatorji več sto obiskovalcem pred Slomškovim domom na Ponikvi prikazali postavitev kope, apnence, uporabo smreke (od korenin do vrha), kuhanje žganja in manjša mizarska opravila, ki so jih včasih opravljali skoraj na vsaki kmetiji. Na prireditvi je bilo poskrbljeno tudi za najmlajše. V posebnem kotičku so otroci pod budnim očesom mentorja izdelovali igrače
Mlada dramska skupina Kulturnega društva Andraž nad
iz lesa, punčke iz cunj, barvali in slikali. Vse predstavitve so podkrepili s pogovorom s tistimi, ki so opravljali določeno delo, vmes pa so donele domače pesmi. Rdeča nit vsega dogajanja je bila v slovenski zgodovini prisotna globoka povezanost predvsem kmečkega življa z gozdom in lesom. Kot so povedali, je bilo kar pravilo, da so z gozdnim bogastvom ravnali zelo preudarno in varčno in da je za trdno kmetijo veljala tista, ki je imela dovolj z lesom bogatega gozda. Vsa predstavljena opravila so bila na nek način povezana z lesom, ki je predstavljal gradbeni
Polzelo je v soboto v dvorani zadružnega doma v Andražu
material in vir energije. Les so potrebovali za postavljanje kope, kjer so kuhali oglje, za žganje apna, za gradnjo gospodarskih poslopij, veje so oklestili in razsekali za kurjavo, smrekove okleščke so sesekljali na drobno za steljo, sušice so bile namenjene za fižolovke, vitke mlade smreke so sekali za hmeljevke in še bi lahko naštevali. Kmečki možje so pozimi opravljali drobna mizarska in kolarska dela, skoraj vsak je znal popraviti ali na novo izdelati kmečko orodje.
Vsi, ki so tradicionalno prireditev pripravljali, so se zelo potrudili in pokazali dobršno mero izvirnosti, zato so bili tudi številni gledalci, med katerimi je bil minister za obrambo Karel Erjevec v družbi predsednika KS Ponikva in poslanca Ivana Jelena, zelo zadovoljni in odločeni, da prihodnje leto ponovno pridejo. Kot je povedala nova predsednica Društva kmečkih žena Ponikva Zdenka Žager, že sedaj razmišljajo, s čim bi popestrili naslednjo prireditev. Vsekakor zahteva dobro pripravljena prireditev sodelovanje vseh krajanov, je pa res najtrši oreh pri tem najti temo, ki ustreza naslovu prireditve in je obenem dovolj bogata in izvirna za prikaz etnološkega blaga na zanimiv način. T. Tavčar
premierno uprizorilo komedijo Vinka Möderndorferja Na kmetih. V komediji nastopajo sami mladi igralci in večina je začetnikov.
Kot je povedal režiser Anton Satler, so za vaje porabili štiri mesece, da so dobro odigrali, pa dokazuje dolgo in burno ploskanje na premieri. V komedijo nastopajo Mateja Borovnik, Marko Verdev, Ana Jevšnik, Nina Helb, Leon Pižorn, Franci Kumer, Lea Brinovšek, David Zabukovnik. Dejan Drobež, Tadej Verdev, Blaž Brezovnik, Anija, Mija Satler. Ponovitev predstave bo v nedeljo, 4. septembra, ob 15. uri.
T. Tavčar
Na kmetiji Uplaznik vMatkah, ki postaja vse bolj prepoznavna tudi na področju turizma, so v začetku tega meseca orga-
Likovna sekcija KUD Žalec, ki jo vodi Janko Me-lanšek, je letos ustvarjala v antičnem parku v Šempetru. Njihovi motivi so bili nagrobni rimski spomeniki oziroma njihovi detajli. Ustvarjena dela so bila na ogled v času tradicionalne prireditve TD Šempeter z naslovom Večera petja, plesa in cvetja na pragu poletja.
Poleg predsednika sekcije Janka Melanška so svoje stvaritve postavili na ogled v antičnem parku Viki Lešnik, Stella Muzlovič, Barbara Dimeč, Dušan Kovač in Marta Vošnjak. Slednja je pripravila lastno razstavo v galerijskem prostoru pred antičnim parkom. Likovna dela z motiviko nagrobnih spomenikov in detajli so pomemben doprinos k promociji in spoštovanju rimske dediščine ter antičnega
nizirali dvodnevno lončarsko delavnico. Vodila jo je Andreja Izgoršek, ki je tudi uspešna lokostrelka LK Žalec. Po vsem
parka, ki je pomembna turistična točka Šempetra in Savinjske doline.
Kot je povedal Janko Me-lanšek, je v njihovo sekcijo vključenih sedemnajst likovnikov. Njihov mentor je Božidar Ščurek. V letošnjem letu so razstavljali v Mercatorjevem trgovskem centru v Celju in v Domu II.
posestvu Uplaznikove domačije so nameščene lokostrelske tarče. Tu je bilo letos v organizaciji LK Žalec organizirano tudi lokostrelsko državno tekmovanje.
Tokrat mladi niso streljali z loki, ampak ustvarjali z glino. Pod vodstvom Andreje so nastajali glineni izdelki, od obeskov, skodelic do košaric in kipcev. Izdelke, ki sodijo v uporabno in okrasno keramiko, je bilo mogoče tudi opeči. Otrokom je šlo delo dobro od rok in kot rezultat njihovih prizadevanj je nastalo lepo število izdelkov, ki so jih lahko po zaključku delavnice odnesli domov.	D. N.
slovenskega tabora v Žalcu, kjer razstavljajo tudi v teh dneh. To je že njihova četrta razstava v tem objektu, odkar deluje njihova likovna sekcija. Letos in tudi v prihodnje nameravajo organizirati likovne delavnice, saj je zanimanje za delo v likovni sekciji vedno večje.
D. Naraglav
Stella Muzlovič, Janko Melanšek, Viki Lešnik in Marta Vošnjak (manjkata Barbara Dimeč in Dušan Kovač)
V Andražu Na kmetih
Mlada igralska skupine z režiserjem Antonom Satlerjem
Utrinek z dvodnevne lončarske delavnice pri Uplaznikovih v Matkah
Likovniki ustvarjali v antičnem parku
Obnova cerkve sv. Martina
Savinjski zvon prepeval
Cerkev sv. Mihaela v Šmartnem ob zaključku gradbenih del
Obnova cerkve svetega Martina v Šmartnem pod Dobrovljami, ki spada pod okrilje Župnije Vransko, je v zaključni fazi. Gradbeno podjetje Remont Celje, ki je z deli pričelo v začetku letošnjega leta, je dela po pogodbi že opravilo. V teh dneh bodo namestili tudi okna in vrata in opravili ostala dela. Prvo mašo naj bi v še ne posvečeni in ne povsem opremljeni cerkvi daroval župnik Župnije Vransko Jože Tu-rinek. Osrednja slovesnost z uradnim odprtjem cerkve pa bo 8. maja prihodnje leto. Do takrat naj bi s prostovoljnim delom obnovili tudi obzidje in kapelico ter dokončno opremili cerkev in uredili okolico.
Cerkvica sv. Martina je edinstven primer v Savinjski dolini, saj stoji na lesenih pilotih, zabitih v močvirnata tla. Prvič se omenja leta 1461 s svojo srednjeveško podobo in bo tako prihodnje leto, ko bo dokončno urejena, praznovala že 545-letni jubilej. Na južni strani sta freska sv. Martina in sončna ura iz leta 1721. Cerkev je skozi zgodovino doživela več prenov. Kasneje je bila dozidana zakristija, zvonik pa je bil prestavljen. Predvideva se, da so bila ta dela potrebna zaradi pogrezanja. Okoli cerkve je bilo kužno pokopališče. Cerkev je nekoč slovela kot božja pot, ki so jo obiskovali romarji, oddaljeni tudi tri dni hoda. Cerkev naj
bi bila pomembna tudi v času žov-neške gospode. Razvaline njihovega gradu, ki ga že več let obnavljajo, so nedaleč stran.
Obnova cerkve bo veljala več kot 30 milijonov tolarjev. Od tega je Ministrstvo za kulturo RS na osnovi razpisa dodelilo za obnovo 13,4 milijona tolarjev. V Župniji Vransko že več let namensko zbirajo finančna sredstva, za pokritje investicije pa bo potrebno zbrati še kar nekaj milijonov. Odbor za obnovo podružnične cerkve sv. Martina upa, da jim bo s pomočjo sponzorjev ter številnih individualnih darovalcev, ki cenijo tovrstni cerkveni in kulturni spomenik, uspelo zbrati manjkajoča sredstva. V imenu odbora zbirata denar Meta Roter iz Prekope in Damjana Lukman. Prav tako je denar mogoče nakazati preko posebnega računa, odprtega pri Raiffeisen Krekovi banki Maribor. Številka računa: 24300-900447862.
Vsem, ki so ali še bodo darovali finančna sredstva ali na kakršen koli drug način pomagali pri obnovi cerkve sv. Martina v Šmartnem, se Župnija Vransko in odbor za obnovo iskreno zahvaljujeta. D. Naraglav
Abonmaji ponovno vabijo
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je tudi za sezono 2005/2006 pripravil več abonmajev. Poleg dveh gledaliških, otroškega in mladinskega abonmaja vpisuje abonmaja klasične in narodno-zabavne glasbe, čeprav se v pretekli sezoni še nista »prijela« tako, kot bi si želeli, je povedala direktorica zavoda Tanja Razboršek Rehar.
O programu abonmaju in drugih podrobnostih je zavod obiskovalce prireditev obvestil v posebni knjižici. Gledališki abonma ima v Žalcu najdaljšo tradicijo, novost pa je posebna ponudba z dvema dodatnima predstavama. V rednem programu je 5 komedij, kot nagrado pa bodo dodali še eno predstavo domačega amaterskega gledališča. Ponedeljkov in torkov gledališki abonma ponujata naslednje predstave: Naključna smrt nekega terorista - Gledališče Koper (3. in 4. oktober), Nekaj drugega in popolnoma neuporabnega - Prešernovo gledališče Kranj (december), Državni lopov - Moje gledališče (januar 2006), Scapinove zvijače - SNG Drama Ljubljana (februar), Ti nori tenorji - SNG Drama Maribor (marec) in v maju predstava domačega gledališča. Posebna ponudba dodaja predvidoma v novembru predstavo Bolje tič v roki kakor tat na strehi Mestnega gledališča ljubljanskega in v aprilu sodobno dramo Nora Nora Prešernovega gledališča Kranj. Mladinski abonma prinaša predstavo Dvojčici Slovenskega ljudskega gledališča Celje (11. oktober), izpo-
ved štirinajstletne odvisnice Katarine - KUD teater za vse Jesenice (9. november), sledili bodo Kekec Slovenskega mladinskega gledališča (6. december), prestava Blazno resno zadeti avtorice Dese Muck - Prešernovo gledališče Kranj (predvidoma 17. januarja) in plesno-igralska drama Horoskop Plesnega foruma Celje (7. marec).
Tudi Cicibanov abonma bo zanimiv. Na sporedu so: lutkovna predstava O kuri, ki je izmaknila pesem Lutkovnega gledališča Maribor (13. oktober), otroški mjuzikl Najboljši par društva Muzikalček (10. november), glasbeno-gledališka predstava Cingu-li Renguli društva Bontonček (8. december), igrana predstava Princeska na zrnu graha Gledališča za otroke in mlade Ljubljana (12. januar), igra-no-Iutkovna predstava Gromtespeku KUD teater za vse Jesenice in plesna humoreska za otroke Krava v cirkusu Plesnega foruma Celje (9. marec). Program klasičnega abonmaja je pripravila pianistka Magdalena Navodnik in vključuje pet koncertov. Nastopili bodo: Slovenski sekstet klarinetov (25. november), orkester Musica camerata (23. december), Slovenski kvintet trobil (27. januar), kitarist Neno Munitič (24. februar) in sopranistka Vera Danilova ob klavirski spremljavi Gianluca Marciana (24. marec).
In še program abonmaja narodnozabavne glasbe, ki ga je pripravil poznavalec Andrej Hofer. Igrali in peli bodo: Vesele Štajerke in ansam-
bel Spev (24. november), ansambla Franca Miheliča in Slapovi (15. december), ansambel Korenine in Mladi Dolenjci (19. januar), ansambel Braneta Klavžarja in Zamejski kvintet iz Zgonika pri Trstu (16. februar) in ansambel Gašperji ter Igor in Zlati zvoki s posebno gostjo zadnjega koncerta Ano Lizo (16. marec).
Cena Mladinskega in Cicibanovega abonmaja je po 4.000 tolarjev, obeh glasbenih abonmajev pa po 10.000 tolarjev. Cena gledališkega abonmaja je odvisna od sedeža. Večina sedežev je v tako imenovani modri coni, cena za pet predstav je 11.500, za sedem pa 14.500 tolarjev. Učenci, dijaki in študentje imajo 20 % popusta, upokojenci pa 10 %. Pri plačilu z gotovino ob vpisu abonmaja je 3 % popusta, možno pa je plačilo tudi na dva obroka.
Dosedanji abonenti lahko višejo abonma še do 3. septembra, novi abonenti pa od 5. do 10. septembra v TIC-u (telefon: 710 04 34) od ponedeljka do petka med 11. in 18. uro, ob sobotah pa med 9. in 13. uro.
Ob tem še povejmo, da je vhod na upravo zavoda zaradi gradnje nove glasbene šole s severne strani Doma
II.	slovenskega tabora, dostop skozi glavni vhod za obiskovalce prireditev pa je nemoten.
In kot so zapisali v abonmajski knjižnici: »Pustite se zapeljati naši pestri ponudbi in zapolniti hladne in dolge jesensko-zimske večere z abonmaji.«
K.R.

C3-center
iz Gotovelj pri Žalcu
VPISUJE NOVE ČLANE
v programe:
"NTETIZATOR - KLAVIR KITARA - POPULARNO PETJE PLESNA ŠOLA *Shov dance* - LIKOVNE DELAVNICE - GLASBENI VRTEC
Informacije na tel.: 040 506 636
Ob prazniku svetnika sv. Petra je bila župnijska cerkev sv. Petra v Šempetru prizorišče lepega kulturnega večera. Zanj sta poskrbela Pevsko društvo Šempeter z Moškim pevskim zborom Savinjski zvon in zborovodkinjo Metko Jagodič - Pogačar ter Ženski pevski zbor Pevskega društva Tabor z zborovodkinjo Sonjo Kasesnik.
Pevci MoPZ Savinjski zvon že nekaj let počastijo praznik farnega patrona sv. Petra s svojim letnim koncertom. Letos so v goste povabili pevke iz Tabora. Pevska sezona 2004/05 je bila za Savinjski zvon zelo pestra in tudi naporna. Pevci so imeli veliko nastopov in hkrati dosegli tudi najvišji kakovostni nivo. Že lani je zbor na območni reviji pevskih zborov dokazal, da je najboljši moški pevski zbor na savinjskem območju, v letošnjem letu pa se je uvrstil v najvišjo kategorijo pevskih zborov in tako stopa v jubilejno - 15. leto svojega delovanja s toliko večjim zado-
Moški pevski zbor Savinjski zvon voljstvom.
Začetki MoPZ Savinjski zvon segajo v leto 1928, ko je bilo ustanovljeno pevsko društvo Savinjski zvon. Od takrat dalje so zbori delovali v različnih oblikah. Po nekajletnem zatišju je leta 1991 Moški pevski zbor Savinjski zvon ponovno oživel. Danes šteje 21 pevcev, ki se s petjem ukvarjajo
ljubiteljsko. Leta 2001 so posneli prvi album slovenskih ljudskih in umetnih pesmi. Za svoje delo so v tem letu prejeli tudi častno Savinovo priznanje Občine Žalec. Do leta 1995 je zbor vodila Nives Haložan, danes pa je v vlogi zborovodje Metka Jagodič - Pogačar.
D. Naraglav
Poletna slikarska šola Chuaroscuro
Udeleženci 2. poletne šole z Rudijem Španzlom in ostalimi, ki so pri tem pomagali.
V idiličnem okolju dvorca Novo Celje se je v petek končala druga poletna šola akademskega slikarja in grafika Rudija Spanzla. Dvorec je odprl svoja vrata 34 mladim nadarjenim slikarjem iz osnovnih in srednjih šol, ki so se od ponedeljka do petka, ko je bila odprta tudi razstava, učili prvih velikih korakov v svet slikarstva. Šola, ki je lani s prvimi koraki pričela svojo pot, prerašča v obliko
stalnega dodatnega izobraževanja in se poizkuša v tehniki risbe, pastela, akvarela in olja. Mladi so ustvarjali pod vodstvom in budnim očesom mojstra Rudija Španzla in njegovih pomočnikov, slikarke Barbare Zupanc, likovnih pedagoginj Regine Mratinkovič in Brede Bračko ter študentov slikarstva Doriana Španzla in Roka Slane.
Dvorec pa je živel tudi ob večernih
urah, ko je viteško dvorano zasedla skupina dvajsetih odraslih, ki se v svojem prostem času ukvarjajo s slikarstvom. Ti so se spopadali z najtežjimi vzponi slikarstva, z oblikovanjem človeške figure v naravni velikosti, in sicer v tehniki oglja ali pastela, olje pa jih čaka naslednje leto. Organizacija poletne šole je bila v rokah Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec.
T. Tavčar
Počitnice v preboldski knjižnici
Plesno delavnico je vodila Jasna Mladenovič.
V Knjižnici Prebold, ki jo vodi Nuša Dvoršek, so tudi letos izpeljali pester počitniški program za otroke. Otroci so lahko ustvarjali v različnih delavnicah, poleg tega so pripravili še več drugih zanimi-
vih aktivnosti. Delavnice je vodila Jasna Mladenovič, pomagale pa so ji Simona Privošnik, Sabina Lah in Mojca Siter.
12.	julija so pričeli z likovno delavnico, prijetno je bilo tudi v plesni
delavnici, ki se je je udeležilo sedemnajst otrok. Otroci so se pod vodstvom Jasne Mladenovič naučili novih plesnih korakov. Zaradi slabega vremena je delavnica potekala pod teraso preboldskega hotela (na sliki). V teh počitniških dneh so pripravili tudi tombolo, dobitke pa je prispevala knjižnica. Poleg tega so pod vodstvom Sabine Lah izdelovali zapestnice. Delavnice se je udeležilo kar sedemindvajset otrok. Zelo zanimive so bile igre brez meja. Otroci so se pomerili v prenašanju vode, sezuvanju in zbiranju čevljev, skakanju s kolebnico, podajanju vodnih balonov in vodenju žoge z zavezanimi nogami. Pester seznam aktivnosti dopolnjuje reševanje ugank in lov za zakladom, ki so ga izpeljali v Gaju Prebold, zaključili pa v preboldski slaščičarni. Počitniške aktivnosti sta podprli Pekarna Peternel in Odis iz Latkove vasi.
D. Naraglav
Slovenija v svetu na Gomilskem
Žalski lokostrelci tudi poleti aktivni
V začetku minulega meseca je na Gomilskem potekal I. nogometni turnir izseljenskega društva Slovenija v svetu. Tokrat so na njem sodelovali desetletni in štirinajstletni dečki iz Slovenije in tujine. Ideja za turnir se je porodila pred letom dni na I. nogometnem turnirju Slovenija v svetu za odrasle v Ljubljani in okolici. Ker na počitnice v Slovenijo prihajajo z odraslimi tudi otroci, so se odločili, da organizirajo turnir tudi zanje. Sestavljen je bil organizacijski odbor, katerega predsednik je Boštjan Kocmur, predsednik izseljenskega društva Slovenija v svetu.
»Za Gomilsko smo se odločili zato, ker je tamkajšnje Športno društvo Gomilsko izredno aktivno in prizadevno. Vrsto športnih objektov so zgradili udarniško. Na njihovem nogometnem igrišču so igrali znani slovenski nogometaši in vsi se strinjajo, da njihovo igrišče spada med boljše v Sloveniji. Poleg tega imajo tudi župana, ki ima posluh za šport,« je povedala članica organizacijskega odbora Marija Satler. Turnirja so se v obeh kategorijah udeležile štiri ekipe in sicer: ekipa Združenja slovenskih športnih
društev Italije, ekipa Slovenskega atletskega kluba iz Avstrije, ekipa Slovenija v svetu (v njej so igrali otroci iz Argentine, domačini z Go-milskega, iz Prebolda in Braslovč) in ekipa Mali šampion. Skupno je na turnirju sodelovalo 160 mladih nogometašev.
Dopoldan so si udeleženci turnirja ogledali Rimsko nekropolo in jamo Pekel, ob 14. uri pa se je pričel turnir. O namenu turnirja je spregovoril predsednik Izseljenskega društva Slovenija v svetu Boštjan Kocmur: »Tokrat že tretjič povezujemo slovenske izseljence z matično domovino na malo drugačen način. Prepričan sem, da je tudi šport panoga, ki lahko povezuje vse Slovence doma in po svetu. V ta namen in s pomočjo nogometnega kluba Mali šampion ter prijateljev in organizatorjev iz Spodnje Savinjske doline smo letos organizirali turnir. Z njim je dana priložnost, da se dečki slovenskih korenin z različnih koncev sveta med seboj spoznajo in povežejo. Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, nogometni klub Mali Šampion, gostitelja Športno društvo Gomil-
sko in Nogometna zveza Slovenije ter donatorji dajejo letošnjemu turnirju vseslovenski pomen, kar nas še dodatno navdušuje. Slovenija nezadržno gre naprej, ko združi vse svoje pozitivne sile.«
V	nadaljevanju je zbrane nagovoril župan občine gostiteljice Marko Balant, ki je tudi uradno odprl turnir.
Najuspešnejši sta bili v obeh starostnih kategorijah ekipi Malega šampiona, saj sta premagali vse nasprotne ekipe. Na drugo mesto se je v kategoriji U 10 uvrstila ekipa Slovenskega atletskega kluba iz Avstrije (SAK), tretje mesto je osvojila ekipa Slovenija v svetu (SVS), zadnje pa ekipa Zveza slovenskih športnih društev Italije (ZSŠDI).
V	kategoriji U 14 je drugo mesto osvojila ekipa ZSŠDI, na tretje mesto se je uvrstila ekipa SVK in na zadnje SAK.
Ob zaključku turnirja so ekipe prejele pokale in priznanja, pa tudi priznanje za ferplej ter nagrade za najboljšega strelca na vsaki tekmi. Turnir sije ogledalo tudi več gostov med njimi tudi člana MNZ Celje prof. Janko Križnik in Franc Nežmah.	D. Naraglav
Tekli skozi pet vasi
Športno društvo Matke je letos ponovno pripravili tradicionalni Tek skozi pet vasi, ki je vključen v akcijo Olimpijskega komiteja Slovenija teče in v Koroški pokal. Kljub slabemu
vremenu se je teka udeležilo več kot sto tekačev, ki so lahko tekli na 10,8 km ali 4.4 km dolgi progi.
Na daljši progi so v posameznih starostnih kategorijah so
zmagali: Uroš Tomec (Kamnik), Primož Vednik (Velenje), Matej Kreps (Gornji Grad), Jože Mori (Muta), Branko Gornjak (Ruše) in Janez Zakrajšek (Jezersko) pred Žalčanom Venom Satlerjem; Katja Tomec, Božidarka Vivat, Marta Gričar, Anka Pogelj. Najhitrejši je bil Matej Kreps s časom 37,38 minute. K. R.
Tudi letos atletska šola v Žalcu
Udeleženci letošnje atletske šole mladih v Žalcu
Atletski klub Žalec tudi v letošnjem letu uspešno zastopa barve svojega kluba na različnih tekmovanjih mladih atletov. Domov se vračajo z medaljami in osebnimi rekordi. Tako je bilo na medobčinskem prvenstvu malega atletskega
pokala in velikega atletskega pokala, na osmem Cometo-vem teku v Zrečah, na mitingu mladih v mnogoboju v Žalcu, na mednarodnem atletskem mitingu mladih v Kranju, na uličnem teku v Celju, na državnem prvenstvu za mladince
v Velenju in na raznih drugih tekmovanjih.
V juliju in v avgustu je v organizaciji AK Žalec tudi letos potekala atletska šola za mlade atlete. Udeležilo se je je 34 mladih, ki kažejo veliko mero volje in sposobnosti za uspešne dosežke v atletiki - kraljici športa. Več kot 120 mladih atletov dokazuje, da je AK Žalec klub mladih, ki dela zelo uspešno. Kot je dejal predsednik AK Žalec Adi Vidmajer, stadion tako še zdaleč ne sameva, kot pravi eden izmed svetnikov občinskega sveta Občine Žalec, ampak zelo dobro služi svojemu namenu. Prav tako je tudi prepričan, daje delo z mladimi v Žalcu strokovno, kar se kaže tako v atletiki, kakor tudi v drugih športih.	D. N.
Mali nogomet na Polzeli
Prvo- in drugouvrščena ekipa in organizatorji turnirja
Klub malega nogometa Frendi Polzela in trgovina Frendi sta s pomočjo številnih sponzorjev na Polzeli pripravila turnir v malem nogometu. Nastopilo je kar osemnajst ekip. V finalni tekmi je ekipa Avtsajderjev iz Celja premagala polzelsko ekipo Unitet z 2 : 1 in osvojila prvo mesto. Tretje mesto je osvojila ekipa Žalec starejši. Največkrat (14-krat) je vratarjevo mrežo zatresel član celjske ekipe Avtsajderji Nikola Kesedžič, najboljši vratar pa je bil član polzelske ekipe Matic Hrašar. T. Tavčar
Članice in člani Lokostrelskega kluba Žalec tudi med počitnicami aktivno sodelujejo na vseh tekmah, tako v Sloveniji, kot tudi v tujini.
V juliju so se udeležili treh tekem v Logarski dolini, Celju in v Italiji, ter zasedli naslednja mesta: Andreja Izgoršek članica FITA gozdni krog, Šk. Loka, 9. julij, 1. mesto, CAMO pokal, Logarska dolina, 23. julij, 1. mesto; Zlatko Ulaga Veterani FITA gozdni krog, Šk. Loka, 9. julij, 1. mesto CAMO pokal, Logarska dolina, 23. julij, 1. mesto FITA 2 x 70 m, Celje, 2. julij, 1. mesto; Grega Jerin Mladinci FITA 2 X 70 m, Celje, 2. julij,
2. mesto EMPOK, Cles, Italija, 13. do 16. julij, 16. mesto; Peter Jerin Veterani FITA 2 x 70 m, Celje, 2. julij, 1. mesto.
Vse informacije o delovanju kluba in vpisu dobite pri trenerki kluba Andreji Izgoršek na tel. 041 970 036.
Tekaški forum Spodnje Savinjske
Najuspešnejše članice in člani Tekaškega foruma Spodnje Savinjske doline
V Savinjski dolini že dobro leto deluje skupina tekačev. Nastopajo pod imenom Tekaški forum Spodnje Savinjske doline in se enkrat tedensko dobivajo na treningih v Šempetru. Skupina tekmuje na raznih rekreativnih tekaških prireditvah povsod po
Sloveniji in se domov vrača z najvidnejšimi uvrstitvami in pokali ter medaljami.
V začetku minulega meseca so se udeležili tudi tradicionalnega 24-urnega teka sreče v Grosupljem, posvečenega atletu Alojziju Miš-mašu. Trud, ki so ga vložili v tekmo, je bil poplačan, saj so vsi presegli svoja pričakovanja. Rezultati 24-urnega teka so bili kljub močni konkurenci, visoki temperaturi, bolečinam in žuljem odlični. Prvo mesto v skupini članic je dosegla Mateja Oblak iz Griž, ki je bila hkrati tudi absolutna zmagovalka v ženski konkurenci. Skupno je v času 24 ur pretekla 105,4 km. Prvo mesto v kategoriji mlajših članic in absolutno drugo mesto pri ženskah je osvojila Patricija Pečar iz Dolenje vasi pri Preboldu, ki je v odmerjenem času pretekla 93,5 km. Uspeh je z drugim mestom pri mlajših članicah dopol-
nila Maja Šuster iz Zabukovice, ki je v 24 urah zmogla 79,9 km. Pri mlajših članih je bil najuspešnejši Polde Oblak iz Griž, ki je bil v tej kategoriji s 142,8 km drugi v absolutni kategoriji moških. Uspeh sta pri moških s četrtim oziroma sedmim mestom dopolnila Marjan Krašovec iz Celja in Jure Pečovnik iz Šempetra. Potrebno je pohvaliti vse udeležence 24-ur-nega teka, saj je zmagovalec vsak, ne glede na pretečeno razdaljo in dosežen čas.
Na spletni strani www.sportos-plet.net najdete Tekaški forum, ki je namenjen seznanjanju in izmenjavi izkušenj z rekreativnimi tekači najrazličnejših sposobnosti. Že od junija lani je na tej spletni strani odprta posebna tema za tekače iz Spodnje savinjske doline.
D. N.
Največja gorska dirka
Gorska hitrostna dirka Petrol Ferrari 2005, ki je potekala zadnji vikend v juliju, je tudi letos potrdila sloves največje tovrstne dirke v Evropi. Med več kot 130 prijavljenimi vozniki različnih formul, prototipov ter zmogljivih reli avtomobilov je bil tudi Preboldčan Tomi Cilenšek z avtomobilom Subaru Imprezo
WRX Turbo.
Svoj nastop na dirki je namenil preizkusu vozila, saj so imeli v ekipi na začetku sezone nemalo težav s tehniko. Težave so odpravljene in avto po Tomijevih besedah deluje odlično. Na največji tovrstni dirki v Evropi je Tomi s svojo vožnjo ponovno pokazal, da je še vedno eden boljših voznikov v reliju. Z
doseženimi časi je presenetil tako tekmece kot tudi samega sebe, saj je v svoji skupini suvereno zmagal.
Tomi s sovoznikom Gregorjem Brešarjem nestrpno pričakuje domačo dirko Rally Velenje, ki se bo odvijala prvi septembrski vikend v okolici Velenjskega jezera, Vinske Gore in Zavodenj.	D. N.
Velika torta za Bena Udriha
Odličen košarkar Beno Udrih iz Šempetra se je poleg Radoslava Nesteroviča kot prvi Slovenec okitil s prstanom lige NBA. Ob tem uspehu so mu rojaki ob vrnitvi iz ZDA v domačem Šempetru pripravili sprejem, ki ga ni mogel preprečiti niti močan naliv.
Beno Udrih in Rašo Nesterovič sta državna reprezentanta, ki sicer igrata za košarkarsko moštvo San Antonio Spurs. To moštvo je letos postalo prvak lige NBA, njegovi igralci pa nosilci prstanov NBA. Ta uspeh, katerega del sta tudi Rašo in Beno, seveda ni ostal neopažen med slovenskimi ljubitelji košarke. Sprejema na košarkarskem igrišču v Šempetru, kjer si je Beno nabiral prvih košarkarskih veščin, se je kljub dežju udeležilo več sto ljubiteljev tovrstnega športa, pripravilo pa ga je društvo TVD Partizan Šempeter pod vodstvom Roberta Smodiša s pomočjo Društva glas-
benikov Polzela, Zavoda za šport in kulturo Žalec in vseh spodnje-savinjskih občin.
Zbrane je najprej nagovoril Robert Smodiš, nato pa žalski župan Lojze Posedel, ki je zaželel Benu še veliko uspehov in mu v imenu vseh šestih županov spodnjesavinjskih
občini podaril torto velikanko v obliki košarkarskega igrišča, ki jo je nato Beno razdelil med množico svojih oboževalcev. Za prijetno razpoloženje so poskrbele Navihanke. Že dopoldne so pripravili sprejem tudi na letališču Brnik.
T. Tavčar
Ob veliki torti Lojze Posedel, Jože Randl, Beno Udrih in Robert Smodiš
Gorski tek na Goro Oljko
Zmaga Luke Založnika
Veno Satler
V	okviru akcij Slovenija teče, Olimpijski tek in tek za štajersko-koroški pokal je Planinsko društvo Polzela pripravilo gorski tek iz Andraža nad Polzelo na Goro Oljko. Proga je bila dolga 7,5 kilometrov s 340 metrov višinske razlike.
V	šestih moških in petih ženskih kategorijah je nastopilo 54 udele-
žencev. Absolutni zmagovalec pri moških je bil s časom 31.57 minut Jože Mori iz Velenja, pri ženskah pa s časom 43.52 Katja Tomec iz Slovenskih Konjic.
V posameznih kategorijah so pri moških zmagali: do 19 let Uroš Tomec (Sl. Konjice), od 20 do 29 let Martin Ločnikar (Žalec), od 30 do 39 let Igor Alpner (Godič),
od 40 do 49 let Jože Mori (Velenje), od 50 do 59 let Štefan Lešnik (Ljubljana), nad 60 let Veno Satler (Žalec); pri ženskah do 29 let Katja Tomec (Sl. Konjice), od 30 do 39 let Rebeka Rudolf, od 40 do 49 let Bernarda Habit (obe Janževski Vrh), od 50 do 59 let Urška Bizjak (Škofja Loka), nad 60 let Lojzka Felicijan (Velenje). T. Tavčar
Del udeležencev teka takoj po startu
Iztekla se je odbojkarska sezona 2004/05
Šempetrski odbojkarji so znova dokazali, da se vsa vložena energija, trud in mnoga odrekanja na koncu zasluženo obrestujejo. Tako članski ekipi kot mlajšim dečkom (starim do 11 let) gre zahvala, da lahko konec sezone v Šempetru tudi letos označimo kot zelo uspešen, saj so znova dosegli odlične rezultate. 28. 5. 2005 je v Šempetru potekal finale državnega prvenstva v mini odbojki, kjer so nastopile ekipa OK Šempeter, ekipa OK Šoštanj-Topolšica ter ekipi iz Žirovnice in Žužemberka. Pod taktirko trenerja Gorana Arsoviča so se pred domačim občinstvom Šempetrani najprej pomerili z ekipo iz Šoštanja in zmagali z 1 : 2. V drugi tekmi so z istim rezultatom premagali ekipo iz Žirovnice,
v tretji pa z nekaj smole izgubili proti ekipi iz Žužemberka (3 : 0). Tako so mlajši dečki OK Šempeter zasedli odlično 2. mesto in s tem uresničili svoje in seveda tudi naše želje ter
pričakovanja. Še enkrat lahko čestitamo vsem igralcem za lepo in pogumno igro, zahvala pa gre seveda tudi njihovim staršem, ki so jih vseskozi spodbujali, ter vsem navijačem, ki so se finala udeležili v zelo pohvalnem številu in s tem prav gotovo pripomogli k večji in boljši motiviranosti mladih igralcev. Zahvala velja tudi kuharicam OŠ Šempeter, ki so poskrbele, da nikomur ni zmanjkalo potrebne energije za borbenost na igrišču. Ob vsem tem veselju in evforiji pa marsikoga moti le ena
ODLIČNI ŠEMPETRANI
Ekipa OK SIP ŠEMPETER se je od 1. 7 do 3. 7. 2005 udeležila močnega mednarodnega turnirja na Hrvaškem. V konkurenci samih prvoligaških ekip iz Hrvaške in Bosne in Hercegovine so osvojili odlič-
no 3. mesto in tako zelo dobro predstavili slovensko odbojko. Poleg velikega pokala pa je v Šempeter odšlo še eno priznanje; Goran Arsovič je bil izbran za najboljšega libera na turnirju.
stvar - škoda in morda tudi malce sramotno je, da si tekme kljub vljudnemu povabilu nista ogledala ravnateljica OŠ Šempeter ter župan Občine Žalec. Menim, da si vsakdo ob takšnem uspehu poleg aplavza iz (sicer zelo obljudene) telovadnice zasluzi pohvalno, spodbudno besedo tudi s strani krajevnih in občinskih uradnikov, saj vendar vsi vemo, da imajo odmevni športni dosežki velik pomen pri promoviranju domačega okoliša v širšem slovenskem prostoru.
Kljub temu smo lahko prepričani, da bodo šempetrski odbojkarji še naprej uspešno razvijali svoj potencial in tako s svojimi uspehi upravičevali dolgoletni sloves šempetrske odbojke.
Metka Dobravc
Luka Novak na državnem prvenstvu
Gorski kolesar Luka Novak iz Žalca (Suunto Scott Novice Extreme) je na državnem prvenstvu v spusti z gorskimi kolesi v Črnem vrhu nad Idrijo zmagal in si prisvojil drugič naslov državnega elitnega prvaka v spustu.
Prvak Luka	N. L.
Jahač leta v preskakovanju ovir 2004/2005 in član državne reprezentance Luka Založnik, star 21 let, doma iz Gotovelj, se je tudi letos udeležil turnirja za svetovni pokal v Bratislavi. Na tekmi v kategoriji moč skoka, kjer skače preko širinske zapreke iz zidu, je preskočil višino 205 centimetrov, kar je zadostovalo za zmago. Na tekmovanju so poleg Luke Založnika v slovenski ekipi nastopili še Tomaž Läufer, Hana Travner in Primož Rifelj, član kluba Ganymed iz Žalca.
Najboljši je bil prav Rifelj, ki si je prislužil le štiri kazenske točke in s tem nastopom izpolnil nor-
Luka Založnik na eni izmed zadnjih tekem v preskakovanju ovir
mo za svetovno prvenstvo, ki bo naslednje leto v nemškem mestu Aachnu. Kot ekipa so se v pokalu narodov uvrstili na 11 mesto, za
njo so zaostale tudi tako močne ekipe, kot sta na primer italijanska in avstrijska.
T. T.
Pomlajena ekipa RK Celeia Žalec
17 igralk RK Celeia Žalec s trenerjema Alešem Filipčičem in Milanom Ramšakom v Športnem centru Žalec
Prvi avgust je bil v koledarju rokometašic kluba Celeia Žalec posebej označen. Počitnic je bilo tega dne konec in z zborom v Športnem centru Žalec so se začele pripravne na novo rokometno sezono.
V naslednjem dobrem mesecu dni bo pod vodstvom trenerskega para Aleš Filipčič in Milan Ramšek sicer precej pomlajena ekipa postavljala temelje uspešne sezone. Dekleta, ki so, kot so pokazali testi, tudi v času počitnic skrbela za svojo telesno zdržljivost, bodo v prvem delu priprav veliko čas posvečala fizični pripravi, enega od dveh terminov pa bosta trenerja izkoristila tudi za uigravanje ekipe in tehnično izpo-
K
um	m mm m
*CICI TEK NA 200m - do 6. leta starost) I * REKREATIVNI TEK NA “ŽALSKO MILJO”
Prijav« na dan tekmovanja do 9.40!
OSNOVNOŠOLSKI ŠTAFETNI TEKI TEKI ZA ŠTAJERSKO KOROŠKI POKAL
Za OS obvezno predprijave, ostali po željah!
polnjevanje posameznic.
Igralke bodo v glavnem trenirale v domačem okolju, kmalu pa jih čakajo prve pripravljalne tekme. Konec meseca so zeleno-rumene povabljene na močan mednarodni turnir v sosednjo Avstrijo. Po odhodu kar osmih igralk (Irman, Sotler, Pavlič, Čulibrk (vse Krim), Gorski, Novak, Kikanovič (Celjske Mesnine) in Strmšek (Tenzor Ptuj) bodo vrzel poskušale zapolniti novinke: vartarka Biljana Lakič, Ana Čurko ter Petra Skočir, sezona pa bo zagotovo velik izziv za nekatere mlade, zelo obetavne igralke, vzgojene v žalski rokometni šoli. Trener Aleš Filipčič bo še kako pogrešal Ano Petrinjo, toda tolaži ga dejstvo, da po operaciji proces rehabilitacije dobro napreduje in vsaj v drugem delu prvenstva bo lahko ponovno računal na eno najboljših mladih igralk Slovenije.
Cilj, kljub dejstvu, da so se nekatere ekipe močno okrepile, ni nič skromnejši kot v preteklosti. Uvrstitev v končnico (torej med pet klubov po rednem delu) bi zadovoljila apetite. Rokometašice Celeie Žalec ostajajo zveste tradiciji nastopov vevropskih pokalih. Tokrat se bodo kosale s tekmicami v pokalu pokalnih zmagovalk. Žreb jim sicer ni bil najbolj naklonjen, saj so za nasprotnice uvodoma dobile igralke ruskega Kubana iz Krasnodarja. Petouvr-ščena ekipa ruskega državnega prvenstva bo bržkone prehud zalogaj, toda hkrati tudi odlična priložnost za pridobivanje novih izkušenj in promocijo osrednjega savinjskega mesta, mesta hmelja, a tudi mesta ženskega rokometa.
T. Tavčar
Zlatorog ponovno prvak
Ekipa Zlatoroga (stojijo z levesproti desni): Franc Tratnik, Franc Pristavec, Tondi Učakar, Marjan Kos, Robi Vrbovšek, Anej Kos, Bernard Tratnik in Viki Stergar (trener), (čepijo z leve proti desni): Aleš Tratnik, Toni Cestnik, Mirsad Suljanovič, Branko Pusovnik, Andrej Pintar, Dejan Hribar in Vojko Slemenšek.
Športno društvo Matke je leta 1987 pričelo z medkrajevno ligo v malem nogometu. Ves ta čas tekmuje v tej ligi tudi ekipa iz Marija Reke, ki si je nadela ime Zlatorog. V šestnajstih sezonah je Zlatorog kar osemkrat osvojil naslov prvaka.
Prvo mesto so Marijarečani osvojili tudi v sezoni 2004/2005.
Letos je v omenjeni ligi tekmovalo enajst ekip, zaradi izenačenosti ekip pa je šele zadnja tekma v Latkovi vasi odločila o zmagovalcu. Ekipa Zlatoroga je ugnala domačo ekipo
BAM Latkova vas 2 z rezultatom 2 : 0. Sicer pa je Zlatorog v dvajsetih odigranih tekmah dosegel štirinajst zmag, štiri tekme so se končale z neodločenim izidom, dvakrat pa so doživeli poraz.
Lestvica ob koncu lige: 1. Zlatorog Marija Reka (46 točk), 2. BAM Latkova vas 2 (44), 3. Omega Šešče (40), 4. Ropotar team Roje (38), 5. ŠD Partizan Prebold (38), 6. Kaplja vas (34), 7. Risi Zabukovica (22), 8. Ropotar Šempeter (14), 9. Matke (12), 10. Balinarji Dolenja vas (11),
11.	BAM Latkova vas 1 (8). Najboljši strelci so bili: 1. Branko Pusovnik (Zlatorog, 37 golov), 2. Davor Napotnik (ŠD Partizan Prebold, 35 golov) in 3. Simon Korun (Kaplja vas, 21 golov).
Za nemoten potek tekmovanja skrbi ŠD Latkova vas, še posebej prizadevna sta Sašo Plevčak in Boštjan Golič.	Viki Stergar
Pisma bralcev
Zadnje slovo -dvojna bolečina?
Po več tednih pogovorov in medsebojnih izmenjav smo se odločili, da javno izrazimo mnenje in hkrati ogorčenje vsi, ki smo v teh mesecih utrpeli izgubo bližnjega soseda, sodelavca ali prijatelja.
Vsi vemo, da smrt ne izbira in vsaj ob tem smo ljudje po vsem svetu enakovredni, ne glede na spol, barvo ali družbeno lestvico, čeprav si trpljenje bližnjih ob boleči izgubi lahko predstavlja le tisti, ki je to vsaj enkrat v življenju že doživel. Vendar pa se v zadnjih nekaj mesecih v Savinjski dolini - konkretno tam, kjer prižigamo svečke v spomin našim dragim - dogajajo nedopustne in nesprejemljive stvari, zaradi katerih ostajamo občani in posamezni krajani osupli in izjemno ogorčeni.
Naša pokopališča. Naše vežice, ki so bile zgrajene večinoma s samoprispevki krajanov in urami prostovoljnega dela, naši grobovi in naši dragi, ki v njih počivajo. Naši grobovi zato, ker zanje - razen redkih izjem - lepo skrbimo, zalivamo z ljubeznijo posajene rožice, prižigamo svečke, tja radi zahajamo po spomine in kjer bomo konec koncev zadnji počitek našli tudi mi. Naši tudi zato, ker za tisti odmerjeni in spoštovani košček zemlje letno odvajamo najemnino, določeno pač na podlagi velikosti groba. Vse lepo in prav. O teh svetih prostorih v naših tihih parkih spominov želi kar naenkrat odločati nekdo drug. Dejstvo, v katerem so nas združili žalost, jeza in ogorčenje, je, da nam Občina Žalec na že tako boleči zadnji poti dobesedno vsiljuje svojo voljo, ne upošteva želja tistih, ki bi želeli poskrbeti za spoštljiv pogreb, želja, ki so v takih trenutkih najpomembnejše. In potem nas to spet napelje k novim spoznanjem. V medijih smo bili obveščeni, da s pokopališči po novem upravlja Javno komunalno podjetje Žalec. Kaj ni prav Občina Žalec v medijih pred dvema ali tremi leti objavila razpis za izvajalce pokopališke in pogrebne dejavnosti, na katerega so se po informacijah prijavili ponudniki oz. pogrebne službe, registrirane in usposobljene za tovrstne storitve? Vendar je Občina Žalec pozneje iz neznanega vzroka razpis umaknila in si razpis podelila »sama sebi« in
Javnemu komunalnemu podjetju Žalec. Občina se je naenkrat kadrovsko »odprla« in širokosrčno zaposlila veliko ljudi, večinoma delavce brez poklica. Ob tem nam misel preskoči na močno sporne dogodke v primeru javnega razpisa Pošte Slovenije za sistem talk track (sistem za sledenje, komunikacijo in upravljanje vozil), kjer so na prvem razpisu sodelovala tri podjetja, vendar je bil razpis razveljavljen. Na ponovnem razpisu se je pojavila le Golobičeva Ultra in bila seveda izbrana kot edini ponudnik (v tem primeru JKP Žalec). Taki in podobni dogodki bežijo mimo nas, vse dokler se nas ne dotaknejo.
Smrt slej ko prej doleti vsako družino, v vsakem mestu, v vsaki vasici. Če naj bi bilo zadnje slovo kar se da spoštljivega značaja, potem je ob dogodkih, ki pretresajo Žalec in okolico, daleč od tega. Izjeme so le podjetja, ki se trudijo svojcem ponuditi najboljšo in najdostojnejšo storitev. V Sloveniji jih ni malo in dobro vemo, da imamo pred »nosom« in na voljo tudi taka podjetja, ki jim resnično zaupamo. Nedopustno pa je, da te na pogrebu bližnjega »zmrazi« ob pogledu na delavca komunale, ki se z opaznim in neokusnim »pier-cingom« (uhančkom) v ušesu in na obrveh z državnim praporjem poslavlja v imenu Občine, ki nam tudi to »čast«, ki naj bi pripadala pokojnemu, pošteno zaračuna!
Ali pa to, da je izvajalec JKP (konkretno v nekaj naših primerih) svojcem le dovolil, da so pokojnega v grob lahko položili njegovi sosedje, prijatelji ali drugo pogrebno podjetje, vendar še to »izjemoma« in na zahtevo razburjenih sorodnikov, ki bi prav v takih trenutkih potrebovali notranji mir.
Kaj ni dovolj težav na različnih področjih, od infrastrukture do okolja in prostora, finančnih stisk družin, nezaposlenosti mladih, šolanih, perspektivnih ljudi? Občina naj najprej poskrbi za vse to, nam pa naj ne krati osnovnih človekovih pravic, vsaj ne tistih, ki so povezane z bolečino srca.
Prizadeti in ogorčeni krajani posameznih KS (Podpisi so v uredništvu časopisa.)
Planinski tabor Bistra
Čas poletnih počitnic preživlja vsak drugače. Nekateri pa smo del počitnic preživeli skupaj, v 22. planinskem taboru, ki je bil letos v dolini Bistre na Koroškem. Mladi planinci Planinskega društva Žalec in planinski vodniki MOPD Žalec smo od 23.7. do 30.7. preživeli čudovit teden v objemu koroških gora. Ker je bil starostni razpon udeležencev tabora zelo velik (od predšolskih otrok do srednjeletnikov), smo tudi letos izvajali planinske ture v različnih skupinah. Tako se je najstarejša skupina podala na Sleme in nato na Smrekovec, v naslednjih dneh sta sledili Raduha in Peca. Poleg slednjih dveh je skupina osnovnošolcev osvojila še Uršljo goro, najmlajši pa so pohajali po dolini Bistre, šli do Smrekovca ter do doma pod Peco.
Poleg tega, da smo osvajali vrhove, smo izvedli tudi plezanje na naravni plezalni steni, se z vlakom odpeljali v rudnik Mežica ter utrujene noge namakali na bazenu v Ravnah. Izvedli pa smo tudi orientacijo, ki se je končala s
piknikom v dolini Koprivne.
Spet lahko rečemo, da je za nami uspešen tabor, k temu pa so pripomogli številni dejavniki. Poleg nesebičnega in prostovoljnega dela vseh vodnikov in ostalega osebja (medicinsko osebje, vozniki kombijev, kuharica), se moramo zahvaliti vsem donatorjem, zaradi katerih smo lažje izpeljali tabor, in sicer: Osnovna šola Žalec, Novem car interior design d.o.o., Hmezad Računalniški Center, Lekarne Žalec, Feniks, Občina Žalec, NKBM in Mlekarna Celeia.
Ob tem bi radi povabili vse tiste, ki vas življenje v taboru zanima in bi se nam radi pridružili naslednje leto, da nas obiščete v pisarni Planinskega društva Žalec, ki je na Aškerčevi 13 (zraven odbojkarskih igrišč). Uradne ure so ob petkih od 20.00 do 21.00.
Se enkrat hvala vsem, ki ste pripomogli, da smo se imeli tako lepo in da smo naša življenja obogatili z novimi, nepozabnimi izkušnjami.
Za MOPD Žalec, N.M.
Javna zahvala
Medobčinsko društvo invalidov Žalec se zahvaljuje županom občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec kot pokroviteljem obeležitve 35-letnice društva in razvitju novih praporov in mnogim dobrotnikom za prispevke pri izdaji Zbornika in za srečolov.
Hvala tudi I. osnovni šoli Žalec za gostoljubje, Gasilskemu društvu
Gotovlje, Žalec, Ložnica in Dobri-ša vas - Petrovče za mize in klopi, JKP Žalec in Sigmanovi za prevoze, poverjenikom in sodelavcem za nesebično pomoč pri pripravi in izvedbi prireditve, MS Žalec ter zvestim članom in prijateljem za številno udeležbo.
Predsednik Janez Meglič
ALKOHOLIZEM
Zgodba žene alkoholika
Sem mati dveh mladoletnih hčera. Moje težave v zakonu so se pričele kazati že na začetku najine skupne poti. Takrat mi še na misel ni prišlo, da bo v tej zvezi zelo malo lepega. Prepiri so se pričeli že v času moje nosečnosti. Mož je vse pogosteje pil. Njegov alkoholizem se je stopnjeval iz leta v leto, jaz pa nisem našla nobenega izhoda. Pogrezala sem se v depresijo ter bolezen. Upala sem, da se bo vse spremenilo, če se bo naša družina preselila na »svoje«. Odselili smo se od njegovih staršev. Mož je še vedno pil in to vse bolj. Prepiri so postajali vedno hujši, od zmerjanja do pretepanja mene in otrok. Leta so tekla, jaz pa nisem vedela, kaj naj naredim. Vedela sem le to, da se moram odločiti: ostati ali oditi. Nastal je problem, saj nisem imela kam, zato sem ostala in upala na boljše. Poskušala sem spremeniti sebe, kajti prepričana sem bila, da sem sama kriva za vse. Toda tudi to ni pomagalo. Kar koli sem naredila ali rekla, ni bilo prav. Spet sem bila na začetku.
Po nekaj letih življenja na »svojem« sva se vrnila na možev dom. Njegova
starša sta naju prepričala, da bo bolje, če prideva nazaj. Nekaj mesecev je bilo res lepo, potem pa spet vse po starih navadah. Prepiri so bili vsakdanjik. Takrat sem se dokončno odločila, da poiščem pomoč na Centru za socialno delo.
Po dvanajstih letih sem poiskala pomoč pri strokovni delavki, ki je dobro poznala alkoholizem, zdravljenje, pot, ki vodi v rešitev. Na meni je bilo, za katero pot se bom odločila. Že po prvem razgovoru sem vedela, kaj moram in kaj bom storila. Doma sem dobro premislila in se odločila za prvi korak. Pomembno mi je bilo, da izberem pot, ki bo dobra za vse nas, predvsem pa za otroke.
Možu sem povedala, da je rešitev za nas, vendar je pomembno tudi njegovo sodelovanje. Na lep način sem mu povedala za možne načine rešitve: vključitev v skupino, v kateri sem bila tudi sama, in abstinenca ali zdravljenje alkoholizma v prvi fazi v bolnišnici in nato vključitev v ustrezno skupino, klub. Če se ne bo odločil in izbral ene od ponujenih možnosti, se bom od njega z otrokoma odselila. Skupi-
na, ki sem jo obiskovala, je vključevala poleg zdravljenih alkoholikov tudi druge zakonce, ki so imeli težave v partnerstvu, starševstvu in ni bila le skupina zdravljenih alkoholikov.
To je bilo zanj preveč. Zdravljenja sem bila po njegovem mnenju potrebna samo jaz.
Od takrat naprej sem vedela, kaj narediti. Ni bilo dolgo, ko me je postavil čez prag. »Spakirala« sem in odšla v varno hišo. Prve tri dni me ni niti pogrešal, saj je mislil, da bom prišla nazaj kot že nekajkrat prej. Tokrat je bilo dokončno. Imela sem strokovno pomoč, oporo pri strokovni delavki Centra za socialno delo. Pri moji odločitvi me je podpirala tudi moja dobra znanka.
Za abstinenco, vključitev v ustrezno skupino, zdravljenje se mož ni odločil tudi po tem, ko sem se odselila. Hotel je le, da se z otrokoma vrnem. Vztrajala sem. V varni hiši smo bili skoraj leto dni. Nič nam ni manjkalo. Imeli smo svoj mir, ki smo ga doma tako pogrešali. Kasneje sem dobila svoje stanovanje in upam, da bo tako tudi ostalo. Srečna sem, da sem ukrepala. Da sem storila korake za reševanje stiske in uspela.
Na življenje gledam s prepričanjem, da je rešitev mogoča. Stare rane se počasi celijo. Redno sodelujem v
skupini, kjer se učim živeti zdravo v boljšem sožitju s soljudmi. Z njihovo pomočjo postajam trdna in samozavestna mati in uspešno premagujem stiske in težave, ki so še prisotne in so del življenja.
Vsem mamicam, ki se soočajo z nasiljem, alkoholizmom, želim, da čim prej premislijo ter rešijo sebe in otroke, kajti samo tako lahko začnejo znova. Pa veliko volje in poguma.
To je zgodba neke žene in podobno živi mnogo slovenskih žena. Rešitev je vedno mogoča. Njej je uspelo. Vsakemu sicer drugače in na drug način, pa vendar je jasno: če ne poiščeš prave pomoči in ne ukrepaš, ostajaš v začaranem krogu.
Alkoholizem je ozdravljiva bolezen
Bistveno je naslednje: alkoholik ne gre nikoli prostovoljno na zdravljenje, temveč izključno zaradi pritiska okolja in zdravstvenih okvar, praviloma pa se sploh ne zgane, dokler družina, posebno žena, ne ukrepa. Žena možu ne sme verjeti, da ne bo več pil. Ob tem je hkrati potrebno alkoholiku dobrohotno ponuditi roko na ta način, da se oba vključita v zdravljenje. Nujna je vključitev v primeren program zdravljenja obeh zakoncev, saj gre za hude stiske vse družine. V alkoholikovi družini je bolna tudi žena. Če
ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO
Z otrokom na počitnice
Potovanje z majhnim otrokom je včasih lahko vse prej kot prijetno. V zadušljivi vročini se pri majhnem otroku poruši celotno ravnotežje v organizmu, zato za pot izberite predvsem jutranje in večerne ure, ko se ozračje nekoliko ohladi.Če je otroku med vožnjo slabo in bruha, je bolje, da gre na vožnjo tešč (morda poje par maslenih piškotov ali košček prepečenca) - starejši od enega leta lahko pol ure pred vožnjo zaužije tableto proti slabosti. Otrok je v vročini žejen, zato imejte s seboj ne preveč sladkan in z limono okisan čaj. Ne priporočamo gaziranih in močno sladkanih pijač, ker otroci po njih radi bruhajo. Če potujete z avtomobilom, priporočamo, da vsaki dve uri naredite kratek postanek. Majhen otrok še ni sposoben uravnavati svoje telesne toplote, zato lahko v poletni vročini pride do pregretja in s tem do izrazitega padca odpornosti. Če do pregretja pride, otroka ohlajamo (položimo ga v mlačno vodo ali ovijemo v hladne ovitke), prenesemo ga v hladen prostor in nadomestimo izgubljeno tekočino.
Na soncu smo z majhnim otrokom do desete ure dopoldan in po šestnajsti uri popoldan. Otrok naj bo prve dni le nekaj minut na neposrednem soncu, nato pa ta čas podaljšujemo do največ 15 minut. Na glavi naj ima klobuček. Po šestem mesecu starosti lahko otroke zaščitite z uporabo izdelka za zaščito pred soncem z najvišjim zaščitnim faktorjem. Sredstva za zaščito pred soncem nanašajte na kožo 30 minut preden gre otrok na sonce - da se na koži ustvari zaščitna plast, vsakič ko pride iz vode ali vsaj na vsaki dve uri. UV-žarki prodirajo tudi skozi oblake, zato je zaščita potrebna tudi ko je vreme oblačno. Pogosto izpostavljanje soncu in pojav opeklin v otroštvu močno povečuje možnost pojava kožnega raka kasneje v življenju. Če že pride do opeklin zaradi sončenja, otroka oprhajte s hladno vodo, na opečena mesta pa namažite hladilno kremo.
Ena od neprijetnosti za otroke na počitnicah je potovalna driska. Glavni izvor okužbe je uživanje onesnažene oz. pokvarjene hrane ali pitje onesnažene vode. Živila, ki so pogosto izvor okužbe, so: živila postrežena pri sobni temperaturi, razne omake v odprtih posodah, solate in solatni prelivi, slabo oprano sadje in zelenjava, premalo kuhano ali pečeno meso in morska hrana, jajca in vse jedi ki so pripravljene iz surovih jajc (npr.majoneza, kreme in razne slaščice), sladoledi, smetana, mleko. Bistvo zdravljenja potovalne driske je nadomeščanje izgubljene tekočine. Če otrok bruha mu dajte tekočino le po žličkah, 5-15 žličk vsakih 10 minut, odvisno od njegove starosti. Najbolje je, da nadomestite tekočinski in elektrolitski primanjkljaj s praškom Nelit, ki vsebuje glukozo in potrebne elektrolite (1-2 del
na vsako odvajanje tekočega blata). Danes številni pediatri menijo, da stroge diete (banane, razkuhan riž, jabolčna čežana, prepečenec) bolezen le še podaljšujejo. Malemu bolniku priporočajo škrobna živila (žitne jedi, pretlačen krompir, testenine, krekerje, prestice ...), ki so lažje prebavljiva. Otroku ponudite toliko hrane kot mu prija, v prehrani pa omejite uživanje sladkorja, surovega sadja in zelenjave, stročnic, začinjene in mastne hrane. Normalno ravnovesje črevesne flore vzpostavite z mlečnokislinskimi bakterijami (kapsule Linex).
Piki žuželk so drobne neprijetnosti, ki poleti lahko pokvarijo počitnice še posebno majhnim otrokom. Pred piki komarjev zaščitite otroke s sredstvi, ki odganjajo komarje in so namenjena otrokom. Le-te ne pršite na otrokovo kožo ampak raje na oblačila. Če otroka vseeno piči komar, vbodeno mesto namažite z mazilom, ki blaži alergično reakcijo.
Na vsakem sprehodu skozi gozd-predvsem listnati, na obsežnih travnatih površinah in v nižji podrasti lahko pride do vboda klopa. Pred klopi otroka zaščitite tako, da ga primerno oblečete (svetla in gladka oblačila, visoko zaprti čevlji...), po obleki pa razpršite sredstvo za odganjanje klopov. Po izletu je najbolje, da otroka čimprej oprhate in pregledate (tudi lasišče), obleko stresete in prezračite, najbolje pa jo je oprati. V Evropi je prvih 12 ur, ko je klop prisesan, možnost za okužbo razmeroma majhna. Klopa najlažje odstranite s pinceto. Nekateri na klopa kanejo kapljico olja. To odsvetujemo, ker obstaja bojazen, da olje lajša prehod borelij iz klopa v gostitelja. Na mestu vboda razkužite kožo. Po vbodu okuženega klopa se lahko 2 do nekaj tednov kasneje pojavi rdečina, ki se postopoma širi, od znotraj pa začne bledeti in dobi obliko obroča, ki se še naprej širi navzven. Včasih izpuščaj srbi ali peče, nekateri bolniki so tudi utrujeni. To so prvi znaki lajmske borelioze, zato čimprej obiščite zdravnika.
Torbica prve .pomoči naj vsebuje: tablete proti slabosti, termometer, tablete proti vročini in bolečinam, sredstvo za zaščito pred soncem, antihistaminik za ublažitev alergijske reakcije na pike žuželk, ožige meduz, morebitne alergijske reakcije na sonce in hrano, sredstvo za odganjanje komarjev in klopov; pinceto za odstranitev klopov, mazilo za blažitev pikov žuželk, tablete medicinskega oglja, Linex kapsule in prašek Nelit ob morebitnih prebavnih težavah; nežno razkužilno sredstvo za kožo; mazilo za manjše ranice, praske in opekline ter nekaj povojev, obližev, sterilnih gaz iz netkanega materiala, ki se z rano ne sprijemajo.
Prijetne počitnice vam želim!
Tanja Ramšak, mag. farm.
se alkoholik ne vključi v zdravljenje, pomeni, da se ni odločil za ženo in družino, temveč za alkoholizem, zato je njena dolžnost, da reši iz tega okolja otroke in sebe, saj bo sicer propadla vsa družina. Podobno velja, če pije žena.
Partnerji se ne bi smeli raziti, preden so se resno potrudili za rešitev partnerstva. Sami lahko odločamo, kako bomo to krizo obvladali in kdaj, na kakšen način bomo poiskali izhod iz nje. Za njeno pozitivno rešitev je treba ubrati pravo pot, ki je bila za našo ženo prav vključitev v program Šole zdravega življenja, ki ni namenjen le zdravljenju alkoholizma, ampak tudi zakoncem, izvenzakonskim partnerjem, ki želijo izboljšati partnerske odnese, staršem, ki želijo kakovostnejše starševstvo, osebam v duševni stiski.
Kam po pomoč?
Svetujem vam, da se v stiski, ki je povezana z alkoholizmom, obrnete predvsem na:
-	zdravnika,
-	strokovnega delavca Centra za socialno delo, ki ima znanje o alkoholizmu in njegovem zdravljenju,
-	društvo Anonimnih alkoholikov,
-	rehabilitirane nekdanje alkoholike. Podrobnejše informacije lahko dobite, če pokličete ali pišete na: CSD, Gregorčičeva 5, Celje, mag. Irena Potočnik, tel. 03 425 63 17, ali na Društvo za osebnostno zorenje in pomoč ljudem v stiski, Ulica Savinjske čete 4, Žalec, kontaktni osebi Bojan Jereb, tel. 051 342 646, in Jože Lenart, tel. 02 885 82 89.
mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del.
Prijetno, koristno pa še zastonj
I. savinjski rokometni tabor
Zvone Zupanc med razlaga o osnovah jahanja
Društvo malteške konjenice Polzela tudi v teh počitniško-dopust-niških dnevih ni mirovalo. S svojo aktivnostjo navdušujejo mlade za
konjeniški šport. Pripravili so dva tečaja, ki se jih je udeležilo šestnajst bodočih jahačev. Brezplačna tečaja sta trajala po pet dni, in si-
cer tri ure na dan.
Predsednik malteške konjenice Zvone Zupanc, ki je učence učil jahalnih veščin, je povedal, da je bila udeležba pogojena tudi z drugimi opravili. Mladi so morali najprej urediti konjski hlev, očistiti konja in ga osedlati. Branko Razgoršek jih je seznanil tudi z vso konjsko in osebno opremo, ki je potrebna za varno ježo.
Jahalni tečaji za šolarje so vsekakor odlična zaposlitev mladih med počitnicami, ko marsikdo ne ve, kaj početi. Na tečaju prosti čas koristno in zabavno izrabi, pridobi si delavne navade in najde stik z živaljo in naravo. T. Tavčar
Gasilec, to je cool!
Tako se je gotovo zdelo naj-mlajšim iz polzelskega vrtca, ki so si v gasilskem domu ogledali orodje in priprave polzelskih gasilcev. Z velikim zanimanjem so si ogledovali pripomočke in oblačila, ki jih gasilci uporabljajo pri svojem delu, najbolj pa sta jim bila všeč avtomobila z nujno opremo, še posebej svetlobne in zvočne naprave. Sami so smeli škropiti z vodo iz črpalke - brentače, ki je namenjena prav najmlajšim gasilcem - začetnikom. Na koncu so jih pogostili še z gasilsko
Vse je bilo silno zanimivo.
malico, da so zmogli pot nazaj vicah sprejeti trdni sklepi, ko v vrtec. Bili so tako navdušeni, bodo veliki, bodo gasilci, da so bili v njihovih malih gla-	T. Tavčar
Dobrotniki za 9-letnega Bojana Turnška
Bojanu Turnšku (na posnetku) iz Ojstriške vasi pri Taboru je polepšalo in olajšalo življenje posebno kolo za rehabilitacijsko vadbo.
Za pomoč in prispevke pri nabavi kolesa se hvaležna starša Darja in Bogdan Turnšek ter
Medobčinsko društvo invalidov Žalec zahvaljujejo naslednjim dobrotnikom: Podjetjem Matjaž, d. o. o., Petrovče, ODIS - računalniški inženiring, Paloma, d. d., Ojstriški vrh in Občini Tabor.	M. C.
Počitniški izlet mladih gasilcev v Maribor
V preteklih letih smo v času počitnic organizirali poletno gasilsko šolo. Žal pa je bilo zanimanja zanjo vedno manj. Zato smo se v tem letu odločili, da izvedemo enodnevni izlet, na katerem bi bilo nekaj iz strokovnega področja in nekaj iz zabavnega.
Ob sprejemanju prijav smo bili kar malo presenečeni, saj je bil avtobus hitro zaseden.
In končno je bila sobota.
Naša prva postaja je bila v Mariboru. Ogledali smo si Javni zavod za zaščito in požarno reševanje Maribor. Pozdravila sta nas Bojan Turčin ter Oskar Neuvirt. Seznanjeni smo bili z mnogimi podatki. Med drugim tudi z delovnim časom, ki je malo drugačen od ostalih, 12 ur dnevna službe, 24 ur prosto, 12 ur nočne službe in 48 ur prosto. Prikazali so nam tudi specialno vozilo za gašenje in
reševanje iz višin. Doseg je 42 metrov. Imeli smo željo, da bi si tudi mi ogledali Maribor iz te višine, a nam je ponagajal veter in kasneje še dež. Mogoče pa kdaj drugič. Za zaključek so nam pripravili maščobno eksplozijo, katero smo si ogledali kar z avtobusa, saj ni in ni hotelo prenehati deževati.
Pot smo nadaljevali v Terme Ptuj. Tukaj ti pa nikakor na more biti dolgčas.Na razpolago smo imeli ogromno stvari, zato smo hoteli vse preizkusiti. Hiteli smo iz enega na drug tobogan. Preizkusili smo se v waterpoolu. Tudi na skakalnici smo uživali, saj je le redko kje dovoljeno skakati v vodo. Vmes smo se malo okrepčali s sendviči, potem, pa hitro še igrati odbojko. In kar prehitro je bila je bila ura 18, ko smo imeli predviden odhod.
Rahlo utrujeni smo se vrnili domov, kjer nas je zopet pričakal dež, pa nič zato. Mladi gasilci so bili zadovoljni z izletom, zato bomo tudi v prihodnje organizirali podobne aktivnosti.
Natalija Dernač, MK GZ Žalec
Lanska slovenska rokometna pravljica, kronana z izjemnimi rezultati celjskih rokometašev in slovenske reprezentance na domačem evropskem prvenstvu, je navdušila za to športno igro ogromno novih nadobudnežev. V skoraj vseh rokometnih sredinah se je povečal obisk rokometnih šol in zanimanje je še v porastu.
Dokaz je bilo moč najti tudi v prvem savinjskem rokometnem taboru v Podčetrtku. Več kot 130
udeležencev, ki so na tabor prišli iz mnogih šol in klubov celjske regije, je tako del svojih počitnic preživelo z rokometno žogo v roki. V ospredju je bila seveda igra, časa pa več kot dovolj za ostale sprostitvene dejavnosti, ki jih omogoča turistično in razgibano okolje. Tabor so vodili trije priznani strokovnjaki Aleš Filipčič, Milan Ramšak in Bojan Vogler ob pomoči nekaterih prvoligaških igralk.
Mladim rokometašicam in roko-
metašem so v spomin na prijetne trenutke ostali diplome, spominske majice, skupinska slika in poseben DVD. Izbrali so tudi najboljše posameznike in podelili priznanja najboljšim ekipam na priložnostno odigranem turnirju. Tako množičen odziv otrok, za katere je bilo od prvega trenutka dalje odlično poskrbljeno, je presenetil vse in organizatorje opogumil tudi za pripravo tabora prihodnje poletje.	T. Tavčar
Slikanica o polžku Jožku
V vrtcu v Andražu so otroci in vzgojiteljice pripravili prisrčno srečanje. Med šolskim letom se je porodila ideja, da tudi starši pripravijo presenečenje otrokom v vrtcu in jim tako na svojevrsten način izkažejo pozornost. Po nekaj začetnih nerodnostih je nastala kot plod skupnega dela prikupna slikanica o nadobudnem polžku Jožku. Snovalci so se odločili, da slikanico predstavijo na zaključni prireditvi.
Starši so nastopali z lastno koreografijo in tako preizkusili svoje igralske sposobnosti. Pri snovanju slikanice so z ilustracijami sodelovali otroci iz vrtca Andraž, tekst sta lektorirali Mojca Cestnik in Marija Kronovšek, oblikovanje sta prevzela Regina Mratinkovič in Marjan Kogelnik, ki je prispeval tudi tekst.
Največ zaslug za slikanico pa imajo poleg otrok ravnateljica Osnovne šole Polzela Valerija Pukl, ki je pripomogla k uresničitvi ideje o slikanici, ter prizadevne vzgo-
Otroci iz andraikega vrtca in vzgojiteljice
jiteljice iz Andraža in Polzele, še posebej Zdenka Rovšnik in Natalija Skornšek, ki sta znali zvabiti iz otrok takšne risarske mojstrovine.
T. Tavčar
Poletni tabor na Rogli
V kletnih prostorih Centra za socialno delo Žalec se že deseto leto potaplja Podmornica - dnevni center za otroke in mladostnike. Splošni cilj našega programa je, da otrokom omogočimo čimbolj aktivne in prijetnejše počitnice. Letos smo se za popestritev počitnic odločili za poletni tabor na Rogli, ki je potekal od 28.6. do 1.7. 2005.
Sončnega jutra smo se z udobnim avtobusom, Avtobusnega prevozništva Koštomaj iz Škofje vasi, odpeljali iz Žalca proti Rogli. Vsi smo bili
dobre volje in nestrpni novih dogodivščin. Ob prihodu nas je pričakala prijazna oskrbnica koče turistične agencije Dober dan. Hitro smo se razvrstili po sobah ter postavili šotora. Po počitku smo se odpravili na krajši pohod do Rogle. Dneve smo pričeli z jutranjo telovadbo, nadaljevali pa z raznimi športnimi igrami. Po kosilu smo se odpravili na Roglo, kjer smo preizkusili adrenalinske sani, se odpravili do razglednega stolpa, Črnega jezera itd. V popoldanskem času so se izvajale ustvar-
jalne delavnice (izdelovanje vetrnic, barvanje brošk, keramičnih izdelkov ...). Večere pa smo preživljali ob igranju družabnih iger, poslušanju kitare in petju. Predzadnji dan so nas obiskali taborniki in nam predstavili taborniško življenje. Zakurili smo ogenj in pekli piškote.
S tabora smo se vrnili srečni, zadovoljni ter z obilico lepih spominov in z novimi izkušnjami.
Tabor na Rogli so nam omogočili: Avtobusno prevozništvo Koštomaj, turistična agencija Dober dan, Petrol, Marant, Vodotehnik. Vsem donatorjem se lepo zahvaljujemo.
Podmorničarji
Počitnice drugače
li na prav poseben način. S svojo mentorico Veroniko Tavčar so pripravili (zdaj že tradicionalno) drugo angleško čajanko. Tokrat sta jim družbo delala mladoporočenca princ Charles in Camilla, v zanimivi urici petja in plesa pa niso manjkali niti Rdeča kapica, volk in babica. Seveda je v potokih spet tekel pravi angleški čaj, ob katerem so se tudi obiskovalci sladkali s slastnimi mafini, za tokratno presenečenje pa je poskrbela trgovina Košarica, ki je vse nastopajoče pogostila s sladoledom, za kar se jim ob tej priložnosti prav lepo zahvaljujejo.
V. T.
Šolsko leto se je počasi izteklo,	razredov Podružnične osnovne
učenci drugih, tretjih in četrtih	šole Trje pa so počitnice pričaka-
Ta veseli dan Smrečnikovih
Skupinska slika večine udeležencev srečanja s še živečimi sinovi velike Štormanove družine
V zaselku Loke nad jamo Pekel je na domačiji Starmanovih oziroma Jelenovih potekalo prvo srečanje sorodnikov, katerih korenine so povezane z nekdanjo veliko Starmanovo, po domače Smrečnikovo družino v Lokah, kjer se je očetu Francu Štormanu in mami Ani, rojeni Rebernik, rodilo dvanajst otrok. Danes živijo le še štirje, Franc, Ivan, Martin in Jernej Štorman.
Na srečanju, ki sta ga ob pomoči sorodnikov pripravila sedanja gospodarja domačije Nevenka in Marjan Jelen, so bili velike pozornosti deležni očetje in strici, ki jim je toplo družinsko gnezdo dajala rojstna hiša, ki tudi danes izžareva veliko topline in domačnosti. Še zlasti v zimskih dneh, ob zakurjeni krušni peči, in tudi ob drugih priložnostih, ko se v veliki izbi zberejo in veselo zapojejo Ne-
venkini in Marjanovi sorodniki, sosedje in mnogi drugi.
Tudi na tokratnem srečanju ni manjkalo pesmi.
Pobuda za tovrstno srečanje je med 27 sestričnami in bratranci zorela kar nekaj časa. Letos so jo uresničili in glede na veliko zadovoljstvo vseh udeležencev naj bi se v prihodnje srečevali vsako leto.
D. Naraglav
Srečanje Turnškovih -Lavričevih
Matevž in Antonija Turnšek, po domače Lavričeva s Polzele, sta imela dvanajst otrok. Danes živita le še Štefka in Mila, ostali pa so številni otroci, bratranci in sestrične, ki so si želeli, da bi se enkrat
vendarle sestali vsi skupaj, saj niso več rosno mladi.
V tem poletju se jim je želja uresničila. Zbrali so se na Lovski koči v Založah. Seveda tudi tokrat niso uspeli priti prav vsi. Srečanja se
jih je udeležilo približno petdeset, tudi njihovi zakonci in otroci. Ker so se imeli na srečanju lepo in so se dobro zabavali, so sklenili, da se bodo kmalu spet dobili.
T. Tavčar
105 let Ane Križnik
KS Liboje z najstarejšo krajanko
Marija Vajncerl iz Krajevne skupnosti Liboje je v mesecu juniju dopolnila 93 let. Je še polna moči kar dokazuje tudi to, da si kuha sama in opravlja še določena opravila. Na
pomoč pa ji priskoči hčerka Marija. Člani sveta KS Liboje so jo obiskali in ji s skromnim darilom polepšali tako visoki življenjski jubilej. Želimo ji še veliko zdravja in mirnih let.
95 let Justine Plave
Justina Plave z Markom Balantom, Rudijem Žoharjem in Antonom Repnikom
Tudi v občini Braslovče imajo lepo navado, da predstavniki občine in krajevnih odborov obiščejo svoje najstarejše občane ob rojstnih dnevih. Justina Plave iz Pariželj je te dni dopolnila 95 let in ob tej pri-
ložnosti so jo obiskali in obdarili braslovški župan Marko Balant in predsednik ter podpredsednik krajevnega odbora Parižlje Rudi Žohar in Anton Repnik.
Ob prijetnem klepetu je Justina raz-
krila, da seje na Plavčevo, po domače Krančevo domačijo primožila, ko ji je bilo 42 let. Z možem Ivanom sta imela dve hčerki, žal pa je Anica umrla stara komaj eno leto. Tudi zakonska sreča Justine ni trajala dolgo, saj je mož po 6 letih zakona umrl in tako je ne kmetiji ostala sama s hčerko Hedviko. Zanju so bili to težki časi, veliko lažje pa je bilo potem, ko se je Hedvika poročila. Novega veselja do življenja so Justini prinesli trije vnuki. Kljub vsemu, kar je prestala, je Justina še dokaj dobrega zdravja, marsikaj postori, pri hoji pa ji je v oporo palica.
Za njen praznik so si domači, kljub temu, daje čas obiranja hmelja, vzeli čas, se skupaj z njo poveselili, obiskovalce pa lepo pogostili.
T. Tavčar
Ana Križnik z udeleženci praznovanja 105. rojstnega dne
Konec julija je 105. rojstni dan praznovala Ana Križnik. Ob tem visokem življenjskem jubileju so ji v jedilnici Doma upokojencev na Polzeli pripravili krajšo slovesnost. Ana Križnik je najstarejša občanka Občine Vransko, najstarejša Savinjčanka in med sedmimi najstarejšimi Slovenkami.
Ob rojstnem dnevu so je obiskali vranski župan Franc Sušnik, načelnik upravne enote Žalec Marjan Žohar, člani občinskega sveta, sorodniki, prijatelji, znanci in predstavniki društev in organizacij z Vranskega.
Ana se je rodila na Tešovi. Po kon-
čani osnovni šoli je pomagala doma na kmetiji, pozneje pa pri Majdičih v Podgradu. Ko ji je bilo 20 let, se je zaposlila kot natakarica v znani Križnikovi gostilni na Vranskem, kjer je preživela večino svojega življenja. Čeprav se ni nikoli poročila, je pri Križnikovih, s katerimi ni v sorodstvu, imela ob sebi ljudi, ki jim je izkazovala prijaznost in ljubezen in obojega bila deležna tudi sama. V dolgih letih službovanja, delala je več kot 60 let, si je prihranila toliko, da si je kupila hišico, v kateri je preživljala jesen svojega življenja vse do leta 2002, ko je nesrečno padla in si zlomila kolk. Ob
negi sorodnikov in izvajalk storitev pomoči na domu je dokaj hitro okrevala, vendar pa se je kasneje prepustila negi osebja Doma upokojencev na Polzeli, kjer zanjo lepo skrbijo tudi danes. Kratek priložnostni program so pripravili pevci seksteta svetega Mihaela z Vranskega ter harmonikar Nejc Zupanc. In njen recept za dolgo življenje: »Vseskozi moraš delati, biti vesel in dobre volje, se nič jeziti, pa sebe in druge moraš rad imeti!«
V polzelskem domu živi tudi Marija Hramec iz Šmartnega ob Paki, ki bo novembra letos prav tako praznovala 105. rojstni dan. T. Tavčar
Kobila Beba za življenjski jubilej
V Ojstriški vasi v Občini Tabor so minuli mesec pripravili nevsakdanjo slovesnost. Zanjo so poskrbeli Milan Blatnik, ki je nedavno tega praznoval 60-let-ni jubilej, oziroma njegovi prijatelji in sorodniki, ki so mu za rojstni dan podarili dve leti staro kobilo Bebo pasme Norik.
Za Milana Blatnika to darilo pomeni uresničitev nekdanje od-
ločitve in hkrati tudi želje, saj je večkrat dejal, da bo imel v času upokojitve v hlevu ponovno konja. Po tridesetih letih, kar na njihovi kmetiji ni več konj, se je to tudi res zgodilo.
Ker ob praznovanju rojstnega dne še ni imel pripravljenega hleva za konja, je kobila Beba preživela nekaj časa v hlevu Ropretovih v Lokah. Milanovi prijatelji so v
času sprejema kobile Bebe v Milanov hlev poskrbeli za slovesno obeležje ob tem dogodku. Milana so prepričali, da se je s svojo kobilo Bebo in kobilo Milana Košenine (predsednika KD Mustang Gomilsko) najprej s kočijo popeljal po Občini Tabor. Potovanje iz Lok do Ojstriške vasi je bilo ob zvokih harmonike Gašperja Jaz-binška zelo prijetno. Ob prihodu
na domače dvorišče ga je čakal transparent z napisom Dobrodošla doma Beba, ki so ga med njegovo odsotnostjo na pročelje hleva namestili prijatelji.
Svoj delež je k veselemu dogodku pridal tudi župan Občine Tabor Vili Jazbinšek, ki tokrat ni bil v vlogi župana, ampak, tako kot vsi ostali, v vlogi dobrega Milanovega prijatelja in človeka, ki ceni Milanov prispevek na področju kulture, gasilstva in na drugih področjih delovanja Občine Tabor.
D. Naraglav
HTTV' n
Skupinski posnetek udeležencev prijetnega dne z Milanom in njegovo kobilico Bebo
Damjan Ratajc - novi preboldski župnik
Župnik Damjan Ratajc
Vsako leto 1. avgusta v slovenski Rimskokatoliški cerkvi premeščajo župnike oziroma kaplane in redovnike. Letos so jih od približno tisoč duhovnikov, kolikor jih je v Sloveniji, premestili kar 141, kar je nekoliko več kot v prejšnjih letih. Pogosteje v škofijah premeščajo predvsem kaplane, na dve ali tri leta, nato ponavadi dobijo svojo župnijo. Pri izbiri se do določene mere upoštevajo tudi želje duhovnikov, končna odločitev pa je povsem v rokah škofov. Novega župnika sta dobili tudi Župniji sv. Pavel in Marija Reka v Občini Prebold, ki sta bili po smrti Franca Sereca spomladi letos brez župnika.
Damjan Ratajc je bil pet let tajnik škofa Franca Krambergarja v Mariboru, še prej tri leta kaplan v Župniji Videm Krško. Župniji sv. Pavel in Marija Reka sta zanj velik izziv za delo
v lastni župniji. Damjan Ratajc izhaja iz verne petčlanske kozjanske družine, iz okolja sredi kozjanskih vinogradov in vasice Dolga Gora. Slednja sodi v Župnijo Sladka Gora, kjer je bil tudi krščen. Rodil se je 7. decembra 1972 v adventnem času, katerega vrhunec predstavlja praznovanje božiča. Morda so mu vile rojenice in sojenice tudi zaradi tega zaznamovale pot, ki ga je privedla do duhovniškega poklica.
»Odkar pomnim, sem govoril, da bom duhovnik. Ko sem končal osnovno šolo in se je bilo potrebno odločiti za nadaljnje šolanje, sem veliko razmišljal, kam se podati. Končno sem se odločil za klasično gimnazijo v Mariboru. Takrat še nisem bil povsem prepričan, kaj bom študiral po končani gimnaziji. Vsekakor pa je bila v meni močno prisotna misel na študij teologije. Ves čas gimnazije sem stanoval v malem semenišču in bil tesno povezan z vero. Odločitev za duhovnika je bila tako le posledica otroške želje. K temu sta svoje prispevala tudi družinska vzgoja in versko okolje. V bogoslužje sem kot študent teologije vstopil leta 1991. Prvi dve leti sem študiral v Ljubljani, ostala štiri leta pa v Mariboru. Po končanem študiju sem bil 22. marca 1996 posvečen za diakona, 29. junija 1997 pa za duhovnika. Novo mašo sem imel prvo ne-
deljo v juliju istega leta v župnijski cerkvi na Sladki Gori. Kot kaplan sem nato tri leta služboval v Župniji Videm Krško, nato pa sem postal škofov tajnik in bil na tem mestu vse do prihoda v Prebold,« je v pogovoru za naš časopis povedal župnik Damjan Ratajc in nam zaupal, da ima del svojih korenin tudi v Savinjski dolini.
»Ko sem izvedel, da bom žup-nikoval v Preboldu v Savinjski dolini, sem se tega zelo razveselil. Moja mama je namreč doma iz Andraža nad Polzelo in nanj me zato veže veliko lepih spominov. Kot otrok sem tja hodil na počitnice in tako spoznaval Savinjsko dolino, njene zanimivosti in ljudi, ki so bili vedno prijazni in veseli. V Andražu imam tudi birmanskega botra, kar je še razlog več, da imam rad te kraje in da se v Savinjski dolini počutim zelo domače. V Preboldu sem šele mesec dni. Počutim se prijetno in korak za korakom spoznavam župnijo in župlja-ne, ki so mi ob prihodu v Prebold izkazali prisrčno dobrodošlico in toplino. Zelo sem bil presenečen nad sprejemom, ki so mi ga pripravili na Anino nedeljo. Lepo je občutiti, da si zaželen. Imam dober občutek, zato mislim, da bomo skupaj lahko uspešno nadaljevali delo mojega predhodnika Franca Serca in naredili župniji še bolj prepoznavni, ustvarjalni in po
meri župljanov,« je povedal župnik Damjan Ratajc, ki se je kot škofov tajnik večkrat srečal tudi s papežem Janezom Pavlom II.
»Spomini na papeža Janeza Pavla II. so izjemno lepi. Prvič sem se z njim srečal 15. maja 1996, ko sem kot diakon sodeloval na njegovi maši v Mariboru. Zame in vse druge duhovnike je bila to velika čast in milost. Kot tajnik škofa Krambergerja sem se s papežem še večkrat srečal, bodisi v Rimu ali kje drugje v Evropi. Ob vsakem srečanju z njim sem dobil vase neko novo energijo in potrditev odločitve, da opravljam pastoralno poslanstvo. Papeža Janeza Pavla II. žal ni več med nami, nasledil ga je papež Benedikt XVI., ki bo, kot kaže, nadaljeval pot svojega predhodnika, o čemer priča tudi nedavni obisk sinagoge na svetovnem srečanju mladih v Nemčiji. Časi, ki sem jih preživel kot škofov tajnik, so bili lepi in zanimivi, vendar pa nisem imel toliko neposrednega stika z verniki. To sem pogrešal in zato sem zdaj srečen in pripravljen po najboljših močeh dati župnijama v Preboldu in Mariji Reki vse, kar zmorem in znam. Upam na veliko pomoč in sodelovanje vseh žup ljanov,« je še dejal naš sogovornik - župnik Damjan Ratajc.
D. Naraglav
Drevo in učitelj se izkažeta s plodovi
Mladi umetniki z mojstrom
Ko se združijo otroška vedoželjnost in izkušnje zrelih let, zagotovo nastane veliko lepega in zanimivega. Drevo in učitelj se namreč izkažeta s plodovi, kar pa se naučiš v mladosti, ti v starosti preide v kri, pravi likovni pedagog Vlado Korošec, ki kljub upokojitvi vodi likovni krožek na osnovni šoli Vransko - Tabor. Njegovi učenci z veseljem pri-
čakujejo začetek novega šolskega leta.
Vlado Korošec je pričel svojo pot likovnega pedagoga na Hudinji v Celju, nadaljeval v Ljubljani na Zavodu za slepo in slabovidno mladino, upokojitev pa je pričakal na OŠ Dravlje v Ljubljani. Zdaj živi na Ločici pri Vranskem. Kot pravijo njegovi kolegi, je bil mojster svojega poklica, dober pedagog in
metodik. Tudi iz slepih in slabovidnih učencev je znal izvabiti prave likovne mojstrovine, verjetno pa je bolj kot vse pomembno to, da so učenci radi prihajali k pouku in likovnemu krožku. Kot pravi sam, je imel težko mladost in morda je prav zato vedno znal delati z vsemi učenci, tudi tistimi, ki jim radi rečemo, da so »manj pridni«. Še zdaj je mnenja, da so vsi
otroci čudoviti in če zaidejo na stranpoti, smo zato krivi predvsem starši, družba, ulica. Vlado nikoli ni dal opomina ali ukora. »Najpomembnejši je pogovor, pogovor in še enkrat pogovor z učencem, da te spoštuje. Tudi pedagog mora dati učencu vedeti, da ga spoštuje, in ustvariti medsebojen iskren odnos, predvsem zaupanje. Pa gre!«
Za svoje delo je Vlado Korošec pred upokojitvijo prejel državno priznanje s srebrnim vencem, da drugih priznanj ne naštevamo. Njegov likovni kabinet je postal pravi atelje, poln starinskih predmetov in bogate knjižne zbirke o likovni umetnosti. Sodeloval je s priznanim psihologom Antonom Trstenjakom, ki se je veliko ukvarjal s psihologijo barv. Bil je tudi predsednik izpitne komisije za strokovne izpite.
Umetnik po srcu in z likovno akademijo poudarja:	»Aka-
demijo mi je dalo življenje in delo z učenci, ti so prava knjiga neverjetnih zakladov. Otrok rad slika, ustvarja, je srečen, če dobi v roke barve, čopič in nam naredi nekaj, kar je videl ali slišal, doživel, kar pogreša, želi oblikovati junaka, ki bo samo njegov. Likovna umetnost otroka prebuja, ga vzgaja
Zajčeva koča ob jubileju
25 let Zajčeve koče
Zajčeva koča, priljubljen cilj planincev v taborskih hribih, je 30. julija praznovala svoj
25.	rojstni dan. Koča je zanimiva planinska postojanka, ker je nastala iz nekdanje stare Zajčeve domačije in je ohranila njeno ime. Ob tej priložnosti smo taborski planinci organizirali pohod na Zajčevo kočo in krajšo proslavo s kulturnim programom.
Ob tej jubileju je vse navzoče najprej pozdravila predsednica Planinskega društva Tabor Milena Lenko in se zahvalila vsem, ki so kakor koli pomagali, da smo še pred slovesno obletnico na koči uredili odvodnjavanje meteornih voda in greznico, postavili otroška igrala, napravili nove škarpe, obnovili mize in uredili okolico. Kulturni program so
pripravili člani Kulturnega društva Ivan Cankar Tabor: Moški pevski zbor, Savinjski rogisti, recitatorji, k sodelovanju pa so povabili tudi otroke, ki obiskujejo planinski krožek na šoli v Taboru pod mentorstvom Darje Savinek. Zbranim planincem in prijateljem Zajčeve koče so spregovorili tudi župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek, Adi Vidmajer in Božo Jordan.
Planinci smo poskrbeli za jedi z žara in pijačo, za dobro voljo pa ansambel Prijatelji z Vranskega. Zajčeva koča torej ostaja prijetna oaza sredi gozda, ki ob koncih tedna gostoljubno sprejme vsakega planinca in popotnika.
M. Leskovšek foto: P. Lukman
v lepem in dobrem. Tako vzgaja tudi nas, starejše ljudi. Zato mora biti likovni pedagog odličen metodik in psiholog, da zna pravilno ovrednotiti vsako delo otroka, vživeti se mora tako, kot da je on sam otrok. Iz nespretnih otroških rok se porajajo osupljivi izdelki, pravi sanjski prividi. Otroško delo nam tudi omogoča prodreti v njegovo domače življenje, njegov odnos do sveta. Vse te radosti otroci združujejo v celoto, ki se ji pravi življenje, iskrenost, izvirnost.«
Vlado Korošec kljub upokojitvi seveda ni mogel reči ne na povabilo OŠ Vransko - Tabor k sodelovanju. V šolskem letu 2003/04 je pričel v popoldanskem času delovati likovni krožek. Število učencev se je v tem šolskem letu potrojilo. Ker je nujno potrebno, da bi si zagotovili material za delo vsi učenci, se je likovni pedagog odločil za prispevke donatorjev. Sam nasprotuje ločevanju otrok na bogate in revne, zato poudarja, naj likovni krožek obiskujejo vsi, ki to želijo, ali pa naj ga ne bo. Nekaj donatorjev je že prispevalo sredstva, njim se zahvaljuje tudi v. d. ravnateljice Majda Piki. Vlado Korošec dodaja: »Veste, rad bi v mladih ustvaril željo,
ljubezen do slovenske kulture, naše dediščine. Zato slikamo panjske končnice, ornamente, skrinje, rišemo na steklo ... Pa veste, da imajo otroci radi to zvrst dela. Največje darilo v življenju človek prejme, ko se te spomni učenec ali učenka izpred tridesetih let.« Tako je bilo nedavno ob srečanju z njegovo nekdanjo učenko Sašo Gerdej, ki pravi, da ji je gospod Vlado izmed vseh ostal najbolj pri srcu, ker je bilo pri njem veliko ŽIVLJENJA.
In kaj pravijo otroci?
Tia Grobelnik, 8 let: »Rada imam krožek, rada bi spoznala še več novih tehnik. Veliko sem imela prijateljev in veliko smo se smejali. Slikali smo panjske končnice, na steklo, majice ... Bilo je lepo.«
Thys Grobelnik, 10 let: »Rad ustvarjam, takrat sanjam in pozabim na vse. Dobra se mi je zdela pomoč gospoda Vlada.« Anja Jerman: »Počeli smo veliko različnih in zanimivih stvari. Slikali smo kozarce, poljubne slike, naredili panjske končnice in risali tihožitje. Tudi če sem bila bolna, nisem hotela zamuditi krožka. Pri krožku mi je bilo všeč, zato sem se odločila, da bom hodila tudi naslednje leto.«
K. R.
Dve leti za monografijo
Za
ljubitelje
starin
Večer spomina na svetovno vojno (II
Knjige ohranjajo spomin tudi na mesta in življenje v njih. Žalec svoje monografije še nima, ob 820-letnici mesta je izšla le fotomonografija. Čez dve leti, ko bo mesto praznovalo 825 let, pa naj bi izšla celovita monografija in priprave na izid so se že pričele. Na prvem sestanku, na katerega je vodstvo žalske občine povabilo vse, ki se ukvarjajo z domoznanstvom, je bila za glavno urednico monografije izbrana Tatjana Kač, ki je zaposlena v domoznanskem oddelku Osrednje knjižnice Celje, je regionalna koordinatorka za domoznanstvo, živi pa v Žalcu.
Monografija bo predstavila Žalec od prve omembe kraja do danes. Pisana bo poljudno, torej razumljivo tudi nestrokovni javnosti, vendar z znanstvenim aparatom, tako da bodo vsi podatki v knjigi res točni. Veliko bo slikovnega in drugega gradiva, ki bo popestrilo branje. Tatjana Kač je povedala: »Naše delo ima pravzaprav dva namena. Prvi je zbrati gradivo za monografijo, drugi pa, da zberemo vse, kar je možno zbrati
o Žalcu in da v žalski knjižnici uredimo domoznansko zbirko. Da vemo, kaj imamo in tudi kje vse se kaj hrani ter da je to dostopno javnosti.«
Dve leti se zdi veliko, pa vendar je za tako obsežno delo časa zelo malo, poudarja urednica monografije. Res je, da so v Žalcu izhajali zborniki, ki so zelo pomemben vir in ki so posamezna področja že zelo dobro obdelali, ostaja pa še veliko tem, o katerih je potrebno zbrati gradivo in jih obdelati. Zato bodo tudi raziskovalne naloge, ki jih za osnovne šole razpiše občina, letos na temo zgodovine Žalca.
»Vem, da je gradiva o Žalcu veliko. Veliko je že dostopnega javnosti, veliko pa je še v zasebni lasti. Zato bi prosila vse, ki še hranijo stare fotografije, vabila, kakršno koli neknjižno gradivo, ki karkoli zanimivega vedo o Žalcu, da to prinesejo v žalsko knjižnico. Gradivo jim lahko tudi takoj preslikamo in vrnemo, si zapišemo podatke, tako da jih lahko obdelamo. Pomembno je, da se gradivo ohrani in da ostane v kraju.«
K. R.
V začetku julija je bila v Žalcu odprta nova galerija, ki jo je uredilo Društvo ljubiteljev starin s sedežem v Štorah pri Celju. Kot je povedal predsednik društva Drago Bobnič, ima društvo že dalj časa galerijo v Termah Zreče, v Žalcu pa gre za inovativni projekt, ki so ga poimenovali mednarodna turistična stojnica in katerega poudarek je na ohranjanju kulturne dediščine, zlasti obrti, ki izumirajo. Za delovanje galerije bodo zato poleg donatorskih sredstev kandidirali tudi za evropska sredstva. Galerija ima ime po znanemu Žalčanu in hmeljarju Janezu Hausenbichlerju, njeni prostori pa so na Šlandrovem trgu, poleg A banke. V galeriji bodo razstavljali domači in tuji umetniki, predstavljale se bodo razne obrti, na ogled pa so tudi starine, s katerimi lahko trgujejo člani društva. K. R.
V	majski številki Utripa smo objavili prvi del gradiva, ki ga je za Večer spomina na II. svetovno vojno pripravil predsednik Zgodovinsko narodopisnega društva Prebold Vlado Skok. Tokrat objavljamo nadaljevanje.
»24. marca 1942 je urad ŠDZ za matičarstvo in demografske zadeve za spodnjo Štajersko objavil odredbo o razširitvi nemškega prava na zasedene pokrajine spodnje Štajerske. To je v bistvu pomenilo uvedbo vojaške obveznosti, obvezno udeležbo v državni delovni službi (Reic-harbaitdienst), uporabo rasnih zakonov (poroka na osnovi rasnega in zdravstvenega potrdila). Ena izmed ugotovitev urada je bila velika umrljivost otrok - novorojenčkov na spodnjem Štajerskem, kar je bilo pripisano pretiranemu uživanju jabolčnika in samorodnice.
Gestapo je skušal zajeziti odporniško gibanje in preko dobro razvejane mreže ovaduhov prodreti v organizacijo odpora, kar mu je naposled uspelo s plačanci ali pa z mučenjem ovadenih članov odpora. Plačanci so imeli nalogo priti v stik z aktivnimi-nodporniškimi skupinami in jih kasneje izdati. Dva takih sta bila Ernest Divjak iz Žalca in Ivan Rus iz Maribora. Ovaduhi so odporniškemu gibanju in ujetim domoljubom ter pogosto tudi njihovim družinam povzročili veliko škode in gorja. Prve aretacije pri nas so bile izvršene spomladi leta 1942. leta, ko so zaprli Zagožnove iz Latkove vasi, sina Antona so ustrelili v Celju leta 1942, sin Jože, hči Lojzka, Marija in Ana ter vnukinja Anči so umrli v Auschwitzu. Trezi je bila izgnana na Hrvaško. Leta 1945 je v taborišču umrl tudi oče, vrnila pa sta se le mati in sin Adolf. Vojno sta preživeli kot ilegalki Jožica in Hermina.
V	času najhujšega preganjanja je bil ujet Franc Gril in je potem sam ovadil mnogo članov odporniškega gibanja iz Prebolda in okolice. V tem času so bili ujeti in ubiti člani odpora: Ivan Kotnik, Vinko Kupec, Mici Zagožnova in mnogi drugi, poleg njih pa so trpele tudi njihove družine, ki so bile povečini iz-
seljene. V začetku leta 1942 je bilo v okolici Celja aretiranih približno 230 ljudi, večinoma aktivistov in njihovih zaupnikov. Organizacija OF je bila razbita, vendar okupatorju, pod vodstvom poveljnika varnostne policije Lurkerja, vseeno ni uspelo uničiti odporniških skupin, ki so delovale v ilegali in se skrivale po gozdovih. Množične aretacije so v okolici Celja in Maribora zahtevale skupno 886 žrtev.
V	času poletja 1942. leta je okupacijska oblast izvedla prvi nabor za nemško vojsko, in sicer mladeniče letnika 1923. Do konca vojne je bilo vpoklicanih v več naborih mnogo mladih mož letnikov 1914 do 1923. V zadnjih letih vojne je bil odziv bistveno slabši, saj je marsikdo raje odšel v partizane ali pa se umaknil drugam. Okupacijska oblast je mnoge pod grožnjo izselitve družin in zaplembe premoženja prisilila k vstopu v vojsko in nemalo slovenskih fantov je padlo na raznih koncih sveta v nemški uniformi.
V	jeseni leta 1942 so se dejavnosti partizanskih skupin nadaljevale, sabotažne akcije, trošenje letakov in zlasti zbiranje oblačil in hrane ter orožja za večje enote. Letaki, ki so jih aktivisti trosili, so imeli različno vsebino, največkrat pa so pozivali k uporu in k neposlušnosti do okupacijske oblasti. Ljudje so velikokrat želeli delovati v skladu s temi pozivi, vendar je dokaj represivna politika okupatorja zelo omejila obseg neposlušnosti prebivalstva. Partizanske enote so poslej postopale bolj previdno, vendar so odpor opogumljale vesti iz velikih bojišč, kjer je nemški vojaški stroj leta 1943 doživel nekaj strahovitih porazov, kot je bila bitka za Stalingrad. Dogajanje na svetovnih bojiščih je okrepilo voljo in upanje v uspeh uporništva. V naši okolici je tedaj delovala skupina pod vodstvom Marjana Rota, upornika, ki so ga oblasti zelo dobro poznale. Pri poskusu aretacije leta 1942 je pobegnil policistoma, kasneje pa je okupacijske oblasti vznemirjal z drznimi akcijami, skupaj s tovarišem Ivanom Šlandrom pa je bil 5. januarja leta 1943 ustreljen v Matkah.
Okupacijske oblasti so pri iskanju partizanov bolj ali manj uspešno uporabljale taktiko t. i. enot »raztrgancev«, kar so bili v bistvu ovaduhi, ki so se predstavljali za partizane in lovili odpornike in njihove simpatizerje. Zaradi izdaje je bil ujet Edi Lubej, ki je bil izdan februarja 1943 in kasneje ustreljen kot talec v Grižah, njegov prijatelj Tine Škorjanc pa je pri iskanju stika s partizani 24. avgusta 1943 padel v zasedo in ranjen sam sebi vzel življenje.
26.	avgusta 1943 je bila ustanovljena partizanska brigada Slavka Šlandra, sestavljena iz več bivših štajerskih bataljonov, med drugim tudi iz delov bivšega
I.	Štajerskega bataljona Slavka Šlandra. Večina borcev je bila iz naših krajev, komandant III.
Kmetijski svetovalci z ogorčenjem zavračajo očitke
Na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje so ogorčeni nad izjavami nekaterih predstavnikov sindikata kmetov, ki so jih po novinarski konferenci sindikata povzeli mediji. Kot so sporočili s celjskega kmetijsko-gozdar-skega zavoda, kamor sodijo tudi kmetijski svetovalci v Žalcu, so svetovalci v letošnjo kampanijo za pripravo zbirnih vlog za neposredna plačila vložili maksimalne napore. V kratkem času trajanja kampanije so pomagali več kot 9.400 kmetom ter 8.222 vlog vnesli tudi v elektronsko aplikacijo, ki so jo pripravili na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.
“Od začetka avgusta 2005 svetovalci kmetom pomagajo pri pripravi dopolnitev zbirnih vlog za neposredna plačila. Po njihovih podatkih je več kot 90 % dopolnitev povezanih s potrebnimi obrazložitvami odstopanja de-
janske površine od površine, izračunane iz grafičnih podlag. Na območjih, kjer kmetje obdelujejo površine Sklada kmetijskih zemljišč, je precej dopolnitev povezanih tudi s potrebno uskladitvijo površin najemnikov iste parcele. Seveda je bistveno več potrebnih dopolnitev pri vlogah, ki so si jih kmetje izpolnili sami. To potrjujejo tudi podatki ARSKTRP, ki kažejo, da večina dopolnitev (36.124 od 44.848) ni posledica nestrokovnega dela kmetijskih svetovalcev, temveč zastarelega katastra, ki ne odraža stanja v naravi.
Zaradi večine dopolnitev, ki nimajo nobene povezave z elektronskim vnosom letošnjih vlog, so popolnoma neutemeljene tudi negativne ocene elektronskega vnosa vlog, saj je prav elektronski vnos preprečil številne napake, ki bi se pri ročnem izpolnjevanju zaradi prehoda na nov
sistem zajemanja podatkov gotovo pojavile.
Izjave Petra Kranvogla iz sindikata kmetov, da so bili kmetje z območja Šmarja zaradi napake svetovalcev pri izpolnjevanju vlog za premijo za mleko oškodovani za več milijonov tolarjev, so popolnoma neresnične. V Šmarju je približno 20 kmetov, ki so vlogo izpolnili sami in niso upoštevali navodil kmetijskih svetovalcev, dobilo negativne odločbe za vse zahtevane živalske premije za leto 2004. Kmetje so namreč nepravilno uporabili obrazec za krave dojilje. Vsi kmetje z območja Šmarja, ki so jim vlogo za leto 2004 pripravili svetovalci, so mlečno premijo dobili izplačano,” poudarjajo svetovalci in dodajajo: “Ob na žalost že tako negativnem javnem mnenju o kmetijstvu so neutemeljena razburjanja javnosti za kmetijstvo res škodljiva.”	K. R.
«r
UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
9
Marnavo la Sou ivo m itoti
Projekt delno financira Evropska unija in Ministrstvo RS za šolstvo in šport.
MALA IN SREDNJE VELIKA PODJETJA -PRIDRUŽITE SE NAM PRI PROJEKTU »ZNANJE - KLJUČ DO USPEŠNEGA PODJETJA!«
V okviru razpisa Phare 2003 Vseživljenjsko učenje bomo s pomočjo partnerjev AZ-Ljudsko univerzo Velenje, Ljudsko univerzo Celje, Ljudsko univerzo Rogaška Slatina, Razvojno agencijo Savinja, Savinjsko-šaleško območno razvojno agencijo in Razvojno agencijo Sotla izvedli projekt »ZNANJE - KLJUČ DO USPEŠNEGA PODJETJA.«
Namen projekta je v procesu vseživljenjskega učenja izboljšati kakovost človeških virov, natančneje srednjega in vodstvenega kadra v malih in srednje velikih podjetjih v Savinjski regiji. V projektu bomo raziskali trenutno povpraševanje podjetij po formalnem in funkcionalnem znanju in se nanj odzvali s pripravo in izvedbo programa poklicnega svetovanja in izobraževalnih modulov (jezikovno izobraževanje, računalništvo in e-poslovanje, komunikacija in obvladovanje socialnih veščin, znanja za osebnostno rast) za 160 zaposlenih.
Z VAMI TUDI V ŠOLSKEM LETU 2005/2006
SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE ZA ODRASLE (trgovec, ekonomski tehnik, strojništvo, strojni tehnik, elektrikar, elektrotehnik, gostinski tehnik, ekonomska gimnazija, maturitetni tečaj)
VISOKOŠOLSKI PROGRAMI
•	Organizacija in management - FAO Kranj in Uprava - FU Ljubljana ŠE SO PROSTA MESTA!
•	Predšolska vzgoja - PF Maribor
SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE (računalniško izobraževanje in ecdl izpiti, tečaj za voditelja čolna, tečaj za vhf gmdss postajo, retorika, tečaji nebesedne komunikacije, glasbena šola za odrasle, delavnice za osebnostno rast, aerobika, joga, vadba za starejše in ženske zrelih let, plesna šola za otroke, mladino in odrasle)
NOVOST: BREAKDANCE, HIP HOP IN ELECTRIC BOOGIE za šolarje
Z VPISI SMO ŽE PRIČELI! POKLIČITE!
Info: 03/713 35 50; www.upi.si; lu-zalec@upi.si.
II.
.del)
bataljona pa je bil Alojz Čede iz Kaple vasi. V začetku leta 1944 je bila na Pohorju ustanovljena Zidanškova brigada.
Februarja 1944 je na območje spodnje Štajerske prispela XIV. divizija. Osvobodilno gibanje je s tem dobilo nov razmah. Veliko mobilizirancev v nemško vojsko je z dopusta pobegnilo k partizanom, vedno več pa je bilo tudi prostovoljcev. V bližini naselij so se zadrževale skupine partizanov, imenovanih »terenci«. Ti so imeli za nalogo vznemirjati oblast, vršiti mobilizacijo, zbirati hrano in druge potrebščine ter z njimi oskrbovati brigade. Taka skupina je bila na področju Prebolda skupina na območju Matk. Sam kraj Prebold je bil zaradi stalne vojaške posadke izvzet iz teh dogajanj. V juniju in juliju 1944 so bile uničene nemške postojanke v Lučah, na Ljubnem in v Gornjem Gradu, nastalo je osvobojeno ozemlje v Zadrečki in Zgornji Savinjski dolini, malo kasneje pa je bilo osvobojeno še Mozirje.
Prebold so partizani napadli v noči na 10. avgust 1944 in se založili s hrano in drugim materialom iz trgovin. V tem napadu je padel domačin Franc Vrečar, ki je kot poznavalec razmer vodil enoto Šlandrove brigade. Zaradi vpada se je posadka žandarmerije preselila v graščino,« je povedal Vlado Skok in nadaljeval z dejavnostjo rojaka Nestla Žganka, ki je v tem času organiziral in vodil oskrbovalni center za zbiranje vseh vrst papirja in opreme za partizanske tiskarne. »Njegov« zbirni center pod Šmohorjem je deloval do konca vojne.
V nadaljevanju je spregovoril o miniranju mostu čez Savinjo, o nemški hajki na področju Matk in Zahoma, ki je imel namen uničiti zaledno enoto terencev, o napadu nemških sil na osvobojeno ozemlje Zg. Savinjske doline in ponovno okupacijo, ki je prinesla nove represalije nad prebivalstvom, požig Solčave, veliko število žrtev, a hkrati tudi neomajno odločnost za dokončno osvoboditev izpod okupatorskih okov. Ob zaključku pa je Vlado Skok dejal: »Po vsej Sloveniji, Evropi in Afriki so ostali grobovi naših rojakov. Koliko naših domačinov je sodelovalo v odporu, koliko je bilo mobiliziranih v nemško vojsko in se niso vrnili, ni mogoče natančno reči. Župnijska kronika Sv. Pavel navaja 224 žrtev, na spominskem obeležju v Preboldu je zapisanih 173 imen, a noben od teh dveh virov najbrž ni popoln. Prav tako ni natančnih podatkov, koliko ljudi je bilo ustreljenih po vojni. Vsaka ocena bi bila verjetno netočna. Zato je treba storiti vse, da se kaj takega ne bi več ponovilo, pa tudi ne dopustiti, da bi ta čas grozečega uničenja utonil v pozabo ali da bi ga skušali izničiti.«	D. N.
Letovali na Debelem rtiču
Nedeljsko popoldne ob igri in zabavi z otroki in njihovimi starši v Libojah
Skupina Bambi iz Liboj
V organizaciji Društva za šport otrok in mladine Braslovče je
Nastop Omerja Naberja in Pera Lovšina
Tudi letos so imeli mladi iz naše doline in od drugod kar nekaj priložnosti za prave zabave ob popu, roku in ob drugih zvrsteh glasbe. Klub mladih Vransko vsako leto v okviru Vranskih poletnih večerov organizira prireditev Sammer night na Vranskem. Letos je bila že osma.
Pod velikim šotorom seje zbra-
na Debelem rtiču letovalo 50 otrok iz občin Braslovče, Pre-
lo približno 3000 obiskovalcev, ki so bili še posebej navdušeni nad nastopoma Omarja Naberja in Pera Lovšina. Vzdušje je bilo res vroče. Svoj delež sta k temu dodali tudi skupini Legalo kriminalo, ki je spremljala oba pevca, in Pop’n deki.
Pred nastopom Naberja sta mladim spregovorila župan in poslanec DZ Franc Sušnik
bold in Tabor. Pedagoški vodja Franc Kralj je povedal, da so otroci preživeli pestre počitnice pod njegovim budnim vodstvom in varstvom vzgojiteljic in plavalne učiteljice. Otroci so počitnice preživeli ob počitniškem programu ter plavalnem tečaju za neplavalce in plavalce. Kljub vremenskim težavam je tečaj uspel, saj je splavalo vseh šestnajst neplavalcev. Stroške letovanja so poleg staršev pomagali pokriti tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in občine, iz katerih so letovali otroci. T. Tavčar
in evropski poslanec Lojze Peterle, ki je ob tej priložnosti zaigral na orglice. Klubu mladih Vransko in predsedniku Aleksandru Rebršku sta izrekla čestitke za organizacijo tovrstne prireditve. Tudi udeleženci tokratnega večera niso skoparili s pohvalami.	D. N.
Klub mladih Vransko se zahvaljuje naslednjim sponzorjem:
Roman Brglez s.p.,
Občina Vransko,
Navitas d.o.o.,
Mlada Slovenija,
Nova Slovenija,
Stranka mladih Slovenije, Sedmica,
Fleck d.o.o.,
Izletnik Celje,
Osnovna šola Vransko, Tehnos d.o.o.,
VOC Celje,
Kulturno društvo Vransko, Mitja Farčnik s.p.,
PC Servis Žalec,
Študentski servis Celje, Dolinšek-S d.o.o.,
Kargo Trade d.o.o.,
HELIJ d.o.o.,
Holc d.o.o.,
Kafetarca Šempeter, Kolesarski center Novak Žalec,
Barcaffe,
Coca Cola,
Avtoprevozništvo Novak Franc s.p.,
Jože Turinek,
Gomark,
Razboršek Mirko s.p.,
Gradex,
Mitnica - Oblačila Viktor,
Tris Grabner Alojz s.p., Gostišča Štorman,
Marn s.p.,
Sadika Vransko,
Blaž Leskovšek s.p.
Elektro Leskovšek,
Dolar Martin s.p.
Dnevni bar Ančka Vransko, Foto Rizmal,
Maček Marjan s.p.
Radio Bakla,
Radio Tempo,
Radio Velenje.
V Libojah že nekaj mesecev deluje neformalna skupina za popestritev življenja najmlajših in njihovih staršev. Skupino sestavljajo Alenka Polšak, njen mož Blaž, Matej Založnik in njegova partnerica Mateja.
Alenka Polšak nam je zaupala, da je prišlo do tovrstne neformalne organiziranosti skupine predvsem zaradi tega, ker kot priseljenec ni poznala kraja in krajanov in je ob tovrstnih srečanjih videla možnost
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v sodelovanju z Zvezo turističnih društev Občine Žalec tudi letos pripravil 14 kilometrov dolg pohod po hmeljski poti. Kljub nič kaj prijaznemu vremenu se je pohoda udeležilo 240 pohodnikov. Začetek in cilj pohoda sta bila
večje vključitve v novo življenjsko okolje. Hkrati je v tem videla možnost in priložnost, da starši, vključno z njo, naredijo še kaj več za druženje otrok in staršev. Pripravili so že več srečanj in poskrbeli za različne aktivnosti. Sadili so rožice, uredili lastno gredico, organizirali čistilno akcijo, se odpravili kolesarit, se srečali z motoristi...
Na dan našega obiska so se na športnem igrišču pri gasilskem
pri Novem Celju, kjer so pohodnike na začetku pozdravili hmeljarski starešina Ivan Razboršek, princesa Mojca Ser-doner, predsednica Zveze TD Občine Žalec Ivica Čretnik in župan Lojze Posedel. Pohod je bil posvečen tudi 140-letnici prve zasaditve hmelja v Savinj-
domu ukvarjali z najrazličnejšimi aktivnostmi. Najprej so se jim predstavile mažoretke Turistično kulturnega društva Levec, ki delujejo pod vodstvom Suzane Divjak, nato so s kredo risali po asfaltu, se zabavali ob čarovniku, ki jim je iz balonov izdeloval kužke, in se zabavali ob različnih igrah. Ob vsem tem tudi ni manjkalo dobrot, pijače in glasbe. Otroci in starši so bili zelo navdušeni nad dogajanjem.
D. Naraglav
ski dolini, kar se je zgodilo prav v Novem Celju. Člani Filatelističnega društva Žalec so v dvorcu ob tej priložnosti predstavili priložnostno ovojnico z žigom, izdano ob 140-letnici začetka hmeljarstva v Savinjski dolini.	K. R.
Teniško družabno srečanje bo potekalo
v Športnem centru Žalec,
v soboto, 17. septembra 2005 ob 9. uri !
Pomerili se boste lahko v tekmovanju naključno žrebanih dvojic (kategoriji: do 45 in nad 45 let).
Nežnejši spol pa v posamičnem tekmovanju. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno! ________________________ Organizacijski odbor
sam
SAM d.o.o.
Preserska cesta 1,1235 Radomlje Tel.: 01 7298 800, Faks: 01 7298 814 email: info@sam.si, www.sam.si
Poiščite najnovejši akcijski katalog na prodajnih mestih in izberite nekaj za vaš dom.
Dtopdom
skupina
Za male in velike mojstre.
cikcijci
7 o ozi o onnc
27.8. do 24.9.2005
PRODAJNA MESTA:
Prodajalna SAM LATKOVA VAS, tel.: 03 7032 700 Prodajalna SAM NAZARJE, tel.: 03 8392 760 Prodajalna SAM TRBOVLJE, tel.: 03 5614 782
Velika zabava z Naberjem in Lovšinom
Pohodniki kljubovali vremenu
V spomin sodelavki Mariji Hrovat
Ni jutrišnjega dne -je le današnji.
Ni čudeža - sta le upanje in pogum.
In ni življenja brez dobrega in milega.
Vse to je naša sodelavka Marija Hrovat zmogla in tako tudi čutila. Polna upanja in poguma je bila tudi v trenutkih, ko je bila bolezen močnejša od njene volje in poguma. V dneh, ko je bila že hudo bolna, se je razveselila vsakega obiska, z besedami poguma in volje je izkazovala svojo željo, da premaga hudo in zahrbtno bolezen. Kako tudi ne, če pa je še večji del letošnjega šolskega leta preživela med nami, sodelavci OŠ Šempeter, v svoji učilnici, med
svojimi otroki in otroškim smehom. Še dobra dva meseca pred zaključkom šolskega leta je prišla v službo, takrat je bila zadnjič na svoji šoli. Potem so se pričele počitnice. Poletno vznemirjanje pa je vseskozi spremljala misel na Marijo. Zaskrbljujoči pogledi med nami sodelavci in tihe, otožne besede. Besede o težki in kruti bolezni. Besede, ki so obmolknile 21. julija v deževnem, četrtkovem dopoldnevu. Takrat marsikdo med nami ni mogel niti spregovoriti. Dovolj je bolelo. Marija je bila učiteljica razrednega pouka. Iz rodnega Zasavja je prišla v Savinjsko dolino leta
Kogar imaš rad nikoli ne umre, le daleč je...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
LUDVIKA POLAVDERJA
iz Pongraca 87, Griže (5. 8. 1926 - 5. 7. 2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za tolažbo in pomoč, izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče.
Zahvaljujemo se zdravnikom in osebju Bolnišnice Topolšica, rudarjem, praporščakom, trobentaču, pogrebni službi Ropotar, govorniku za poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen obred, godbi na pihala Zabukovica, Minervi Žalec, JKP Žalec, pevcem Savinjskega okteta in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Milka, sinova Milan in Luka z družinama ter ostalo sorodstvo
Pošteno, delovno in skromno si živela, pomagala vsem in dobro nam želela.
Kje zdaj tvoj milije obraz, kje je tvoja pridna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in orne
KLEMENTINE KRAJNC
iz Pariželj (1919-2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Zahvala tudi gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, trobentaču, gospodu Debelaku in pogrebni službi Morana. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob prerani izgubi brata
FRANCA TURNŠKA
z Brega 14, Polzela
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem drugim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Zahvala tudi dekanu g. Kovačecu za opravljen pogrebni obred.
1978. Sledila je srcu, ljubezni, svojemu Justinu, ki je istega leta postal tudi njen mož. Z malim Matičkom je ob možu v Zgornjih Grušovljah našla novo srečo in skupaj so si ustvarili nov dom. Dve leti kasneje, leta 1980, je Marija drugič postala mama. Rodil se je Jernej, mlada mamica in žena je bila ponosna na svojo družino, prava življenjska sopotnica in prijateljica svojemu možu. A usoda je zopet izbirala in izbrala. Mariji je sredi največje življenjske vneme, ko sta bila oba polna upov in načrtov, leta 1987 umrl mož. Niti deset let ni trajala njena sreča, tu v naši dolini, ob-
dani s hmeljem. Bila je to huda preizkušnja za Marijo in njena fantička. A zmogli so. Postali triperesna deteljica, zelo navezani drug na drugega. Tako mogočno ljubezen, kot jo je dajala Marija svojima sinovoma, zmore le mama z veliko začetnico. Marija ju je sama lepo vzgajala, oba sta uspešno zaključila šolanje. Kako ponosna je bila nanju in le mislimo si lahko, s koliko ljubezni in topline bi nekoč pela pesmice svojim vnučkom, pripovedovala pravljice o rodnem Zasavju in o čudežnem izviru vode, o svojih prekrasnih Lokah ...
Marija se je na OŠ Šempeter za-
Pride čas, ko oko zaman išče tvoj obraz.
Le solze, ki tiho polzijo, spomin na tebe nam budijo...
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je za vedno zapustil
ANTON GACNER
iz Latkove vasi pri Preboldu (2. 6.1949-11.8. 2005)
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato smo iz srca hvaležni vsem, ki so nam tako ali drugače pomagali, darovali prelepo cvetje, sveče, nas tolažili z izrazi sožalja, sodelovali ob slovesu in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: brat in sestri z družinami ter ostalo sorodstvo
Na revnih tleh požene hrast, odkrije strast, vizije, odtlej se širi, bogati -v zemljo in nebo hiti.
Kljubuje vsem nevihtam!
A nekega dne: sred načrtov, kraj poti, vizionarjeva pesem izveni, se v neizpeti ljubezni poslovi...
ZAHVALA
BRANKO VEBER
iz Ločice ob Savinji (25. 1. 1949- 11.8. 2005)
Iskrena hvala sorodnikom, sodelavcem, poslovnim partnerjem, prijateljem, sosedom in znancem za iskreno tolažbo in pomoč ob dneh slovesa, za darovano cvetje, sveče, ustna in pisna sožalja in maše.
Zahvaljujemo se župniku za obred, pevcem, solistu in pogrebni službi.
Žalujoči: žena Julijana, sin Boštjan z ženo Karolin, hči Glorja-na in ostali sorodniki
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše, ob njih so brez pomena razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
Ob izgubi očeta, tasta in dedija
VINKA KRIŽANA
iz Migojnic
(30. 1.1930-10. 8. 2005)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč ob najtežjih trenutkih, za izrečena sožalja; darovano cvetje in sveče.
Iskrena hvala tudi pevcem, trobentaču za odigrano Tišino, govorniku za vse lepe besede slovesa, gospodu župniku za opravljen obred in pogrebni službi Ropotar.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot in se ga boste spominjali.
poslila leta 1985, pred tem je sedem let delala na Gomilskem. Postala je naša Marija, Marička, kot smo jo vsi radi klicali. Postala je del kolektiva, ki jo je sprejel in jo spoštoval. S sodelavci se je lepo razumela - njeni klepeti, življenjske modrosti in izkazovanje pozornosti so postali del našega šolskega vsakdana.
Rada se je učila in poučevala svoje otroke. Razdajala se je, vseskozi iskala novo znanje, tudi z univerzitetnim študijem, ki ji je vzel veliko energije. A Marija je zmogla dokončati vse izpite. Za diplomo ji je zmanjkalo čisto malo. A ni zmanjkalo volje, temveč zdravja. Na šoli je vodila podmladek RK in vsako leto s svojimi učenci izpeljala akcijo Drobtinica kruha.
Tudi v letošnjem šolskem letu. Pred očmi imam trenutke, ko sem se ji zahvalila za organizirano in izpeljano akcijo. Takrat so njene globoke, modre oči dobile drugačen sijaj. Sijaj hvaležnosti, da opazimo njeno dobro delo. Na šoli in v Krajevni skupnosti Šempeter smo ga opazili. Tudi Marija je bila vesela vsake pohvale, izraza hvaležnosti. Tudi ona je za vsakega od nas našla dobro besedo. Zato je prav, da smo ji to vračali. In dobroto sta ji vseskozi, tudi v najtežjih trenutkih, vračala njena sinova Matiček in Jernej. S koliko ljubezni ju je omenjala, nam povedala za vsak obisk, ko je odhajala k svojemu Jerneju na Primorsko. Nekoč, v pisarni, ko sva kramljali o otrocih, mi je
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost, bolečina te zbudila ni - ostala je praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
V 70. letu je odšel naš dragi mož, ati, ata, brat, stric in svak
MARTIN PONGRAČIČ
iz Čopove 4 v Žalcu,
nazadnje stanujoč v Košnici pri Prevorju
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sočutja in darovano cvetje, sveče in svete maše.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi
»Naj pove mi kdo, kam oblaki plujejo, kam ptice lete, kam vode teko, kam človek gre...«
(O. Župančič)
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
JOŽICE FARČNIK
iz Pondorja 22 (15.1.1945-1.8. 2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izraze sožalja. Hvala g. župniku, pevcem, trobentaču, govorniku ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Pavli Rode - Zalokar za njen trud in nesebično pomoč v času bolezni ter pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev. Vsem in vsakemu posebej hvala.
Žalujoči: mož Ivan, hčeri Darja in Božena družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedija in brata
VINKA KOTNIKA
iz Žalca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem, zeliščarskemu društvu Prebold za vso podporo, denarno pomoč, darovano cvetje in sveče, tople stiske rok in besede tolažbe.
Vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, in tistim, ki ga boste ohranili v lepem spominu, iskrena hvala.
dejala: »Veš Petra, mama biti je umetnost.« Res Marija, na te tvoje besede se velikokrat spomnim. Kajti ti si bila prava mama, prava učiteljica in prava sodelavka. Sodelavka s srcem in človečnostjo. Pogrešali bomo tvoje tihe in lahne korake po našem dolgem šolskem hodniku. Tvoja učilnica ostaja prazna. A otroci, ki so te imeli radi in so te vedno obkrožali, bodo jeseni, ko bo zrak napolnil vonj po pravkar obranem hmelju, prišli ... Marija, tebe ne bo, novo šolsko leto bomo začeli brez tebe. In veš, bilo bi to dvajseto šolsko leto pri nas, na naši šoli v Šempetru.
Življenja ne moremo izbirati, ker življenje izbira namesto nas. Ti si svoje življenje napolnila z aktivnostjo, s skrbjo za dom, ki je bila še večja, ko ti je umrl mož in si skrbela tudi za bolno taščo, s skrbjo za svoja sinova, Matička in Jerneja, s skrbjo za šolo. In ob tem si našla čas za branje. Nešteto knjig na tvojih knjižnih policah priča o tem, kako rada si brala. In delala v kraju, pri Rdečem križu in turističnem društvu. Obiskovala si starejše in bolne, skrbela za pakete pomoči, imela čut za otroke, ki prihajajo iz socialno šibkejših družin, jim pomagala s hrano,
Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene, mame, stare mame, tašče in sestre
MARIJE HREN
iz Šmatevža 21
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče.
Posebna zahvala doktorici Ljubi Centrih, patronažni sestri Zdravstvene postaje Vransko in Darinki Čuk za dolgoletno pomoč.
Lepa hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred. Hvala govorniku, pevcem, izvajalcu Tišine, pogrebni službi Ropotar in nosilcem prapora.
Za pomoč se zahvaljujemo tudi Polonci Borštner.
Žalujoči: vsi njeni
Naš dom ostal je prazen, ko nehote smo šli narazen.
Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazremo se s solznimi očmi.
Le kdo pozabil tvoje dobro bi srce, ki neskončno nas ljubilo vse do zadnjega je dne.
Z bolečino v srcih sporočamo žalostno vest, da nas je v 69. letu prehitro zapustil naš dragi mož, oče, dedi, stric in svak
ŠTEFAN PEČNIK
iz Pariželj 40
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala Ribiški družini Šempeter za tako lepe besede, hvala govorniku za poslovilne besede, gospodu župniku iz Braslovč za opravljen obred.
Posebej se zahvaljujemo članom PGD Parižlje, ki so ga položili k zadnjemu počitku.
V globoki žalosti: žena Marija, hči Irena z družino, bratje in sestre z družinami, Mojca in Damjan z družinama, Mitja z družino in Franci Medenjak
»Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine...«
(Dante)
ZAHVALA
Ob boleči, nenadni in nenadomestljivi izgubi naše drage mamike, mame in stare mame
IVANKE REZAR -Jožefove Ivanke, roj. GOLIČ,
iz Dolenje vasi pri Preboldu (27. 8. 1915-1.8. 2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, z nami sočustvovali, darovali cvetje in sveče ter za svete maše in cerkev.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, občanom, prijateljem in znancem, ki ste se priklonili v njen spomin ter jo pospremili k večnemu počitku. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali pri opravljeni pogrebni slovesnosti in sveti maši. Za vse hvaležni ostajamo v žalosti, vendar ponosni na drago in vzorno mamo, ki nam je poklonila, da smo lahko bili tako dolgo otroci.
obleko. Vse to si zmogla, ker si imela veliko srce. In žal nam je, da za trenutke, ko bi tvoje oči lahko dobile drugačen sijaj, ne bo več priložnosti. Ostajajo le spomini. Na naša druženja, tudi na tisto zadnje, 24. junija letos. Takrat smo zaključili šolsko leto in ti si nas poklicala in nam zaželela lepe počitnice. Da, takšna si bila - preprosto dobra, zmogla si, česar mnogi ne zmorejo. Zmogla stkati življenje takšno, da si kljub hudim preizkušnjam, ki si jih doživljala, ostajala trdna in pogumna.
Ne, še zdaleč ni preprosto. Naš složen in med seboj močno po-
vezan kolektiv je ostal brez sodelavke in prijateljice, Jernej in Matiček brez mame in naši otroci brez učiteljice Marije.
Marija, mirno počivaj ob svojem možu Justinu in sanjaj... o svojem Zagorju, svojih fantičih in svojih Lokah. Sanjaj o tistem izviru vode, ki ima celo leto enako temperaturo, o tistih neizpolnjenih željah, ki jih je premagala kruta in huda bolezen. Če ti ni bilo dano izbrati življenja, naj ostanejo s teboj sanje... tihe, spokojne in mogočne. Takšne, kot je bilo tvoje srce.
Mag. Petra Stepišnik, ravnateljica OŠ Šempeter
Ne, ni umrla!
Oči le časne je zaprla, da se po trudu in boju oddahne v blaženem pokoju.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Tiho nas je zapustila naša draga
ANICA MIRKAC
iz Žalca
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste si prizadevali, da bi jo iztrgali bolezni, ji lajšali bolečine in jo med boleznijo nadvse skrbno negovali. Posebna zahvala gre dr. Mateji Grat, vodji odseka za hematologijo, in drugim zdravnikom Oddelka za sistemske in presnovne bolezni bolnice Celje ter ostalemu medicinskemu osebju tega oddelka, dr. Ljubanu Vladkoviču za dolgoletno skrb in patronažni sestri Cvetki Grm. Vsi so ji s svojim znanjem in človeško toplino pomagali in jo bodrili v težkem času. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste ji izkazali spoštovanje ob njenem slovesu s tolažilno besedo, petjem, molitvijo, cvetjem in svečkami, ter številnemu spremstvu na zadnji poti.
Žalujoči: mama, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo
Kako sta prazna dom, dvorišče, naše oko zaman te išče.
Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame, babice in prababice
KATARINE RAMŠAK
iz Žalca
se iskreno zahvaljujemo vsem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste z nami sočustvovali in jo pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala tudi govorniku, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: mož Jože, sinova in hči z družinami
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče.
Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Nenadoma nas je za vedno zapustil dragi mož in oče
ALOJZ TRATENŠEK
iz Pariželj 74, Braslovče (19. 6. 1942- 15. 6. 2005)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, cvetje, vence, sveče, za darovane svete maše in denarne prispevke za potrebe cerkve ter spremstvo na njegovi zadnji poti na braslovško pokopališče. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, govornici za poslovilne besede ter za odigrano Tišino in pogrebni službi Ropotar iz Šempetra. Iskrena hvala celotnemu osebju Bolnišnice Maribor, ki so se borili za njegovo življenje.
Žalujoči: žena Anica, hči Suzana in sin Mitja ter ostalo sorodstvo
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, v srcu pa ostaja tiha bolečina...
ZAHVALA
V 53. letu starosti nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil
ANTON BASLE
iz Braslovč 31/a
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, še posebno Petru Vodovniku, za vso pomoč, tolažilne besede, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala tudi kolektivu OŠ Braslovče, Občini Braslovče, g. župniku, pogrebcem, Dobroveljskim fantom, trobentaču za odigrano žalostinko in pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sinova z mamo in brat z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
ANTONA SMRKOLJA
z Vranskega 95
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem ter vsem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za cerkev.
Hvala gospodu župniku, pevcem, govornici gospe Mariji Završnik, pogrebni službi Ropotar, dr. Rode Zalokarjevi ter sestram ZD Vransko.
Zahvaljujemo se tudi vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil naš dragi mož in oče
BRUNO JEZERNIK
iz Braslovč
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, njegovim poslovnim partnerjem, društvom ter vsem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi vsem neimenovanim, ki ste z nami sočustvovali, nam pomagali in ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
K nebeškemu Očetu je odšla
IVANKA ZUPANC
iz Dobriše vasi 48 (1913-2005)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom za darovano cvetje, sveče in svete maše.
Lepa hvala zdravnici in medicinskemu osebju Zdravstvenega doma Žalec. Zahvala velja gospodu patru Jožetu za tako bogat obred slovesa. Hvala tudi moškemu pevskemu zboru iz Petrovč in pogrebni službi Ropotar ter Javnemu komunalnemu podjetju Žalec.
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, zdaj v grobu mirno spiš, vsaj več ne trpiš, vedi, da z nami še naprej živiš...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očka in dedka
LUDVIKA DRČARJA
(25. 6. 1925 - 17. 7. 2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter nam izrazili ustna in pisna sožalja.
Prisrčna hvala duhovniku za cerkveni obred, govorniku gospodu Hermanu za besede slovesa, članom pevskega društva Prebold za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino ter pogrebni službi Ropotar.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iz srca hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, zdaj v grobu spiš, vsaj več ne trpiš, vedi, da z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
Nenadoma in boleče nas je zapustil dragi sin, brat in stric
MARJAN ŽNIDARŠIČ
iz Kaplje vasi 79, Prebold (1960-2005)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam stali ob strani, izrazili ustno in pisno sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena zahvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, govorniku gospodu Hermanu, PGD Kaplja vas, Godbi Prebold in pogrebni službi Ropotar.
Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi in z nami sočustvovali. Žalujoči: vsi njegovi
Kako je prazen dom, dvorišče, oko zdaj naše zaman te išče.
Nikjer ni tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
DRAGO VOVK
z Gomilskega (8. 8. 1937- 1.7. 2005)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti, mu v slovo poklonili cvetje, sveče, darovali za svete maše in cerkev ter nam izrazili sožalje.
Posebna zahvala gospodu župniku Martinu Cirarju za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebcem, govornikoma, moškemu pevskemu oktetu, gasilskim društvom in Konjeniškemu društvu Mustang Gomilsko.
Hvala dr. Martini Horvat, patronažni službi ZD Prebold, dr. Mariji Šoštarič ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: vsi njegovi
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
V. d. odgovorne urednice Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasiewicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 12.900 izvodov, cena časopisa je 350 tolarjev.
MALI OGLAS
V Savinjski dolini kupujemo STAREJŠO HIŠ, MANJŠO KMETIJO ali PARCELO. Informacije: 041 455 999.
POGREBNA SLUŽBA in CUETLICARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče
TEL. 03 700 06 40
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, mamice in sestre
MARTE GOLAVŠEK, roj. CVENK,
iz Šempetra v Savinjski dolini (14.11.1944-10. 7. 2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in sočutje v težkih trenutkih.
Hvala za cvetje, vence, sveče, sv. maše in cerkvene potrebe, za izrečena ustna in pisna sožalja.
Lepa hvala zdravnikom in medicinskemu osebju Zdravstvenega doma Žalec in Splošne bolnišnice Celje, ki so se na vso moč trudili, da bi jo ohranili pri življenju. Posebna zahvala velja gospodu župniku Mirku Škofleku za tako spoštljiv in duhovno bogat obred slovesa. Zahvaljujemo se pevcem Savinjski zvon in cerkvenemu zboru z organistko, gospe Ivanki Ropotar za ganljiv in čustven govor, kolektivu OŠ Šempeter in Petki Žalec, Planinskemu društvu Šempeter, sekciji upokojenih obrtnikov ZZG Žalec, prostovoljnemu gasilskemu društvu Šempeter, društvu upokojencev Šempeter, gospodu Petru Skrabarju in KS Šempeter, gospodu Viliju Ograjenšku za tako lepo odigrano Tišino, pogrebni službi Ropotar, vsem krajanom Šempetra in drugim, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, iskrena in najlepša zahvala.
V globoki žalosti: vsi njeni
Ne stojte ob mojem grobu in ne jokajte. Nisem tukaj. Ne spim.
Sem tisoč vetrov, ki bučijo.
Sem diamantni lesk snega.
Sem sončni žarek na zrelem klasju.
Sem jesenski dež.
Sem veseli ščebet ptic.
Sem zvezda, ki sveti v noči.
Ne stojte ob mojem grobu in ne jokajte. Nisem tukaj. Ne spim.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi ljubljenega moža, očeta, sina in brata
VLASTA GROBELNIKA - ROMANA
iz Zabukovice (20. 3.1959 - 7. 7. 2005)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za darovano cvetje, sveče, ustna in pisna sožalja, denarne prispevke ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala Minervi Žalec, pogrebni službi Tišina, župniku, pevcem, solistu na trobenti ter govornikoma. Posebej pa se zahvaljujemo Borutu Šmigocu in ostalim sodelavcem za nesebično pomoč.
Žalujoči: žena Cvetka, hči Sara, sin Erik, mama, brata z družinama in ostali sorodniki
MALI OGLAS
Ženitna posredovalnica ZAUPANJE posreduje trajne in poštene zveze za vse starosti.
Informacije: 031 505 495,572 63 19,031 836 378.
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V svojem 65. letu je tiho odšel od nas dragi mož, ata, dedi in tast
VALENTIN DOBROVNIK,
Brezovnikov ata iz Dobrovelj 31
Premalo so besede, s katerimi bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam v težkih trenutkih spoznanja resnice stali ob strani. Posebna zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano sočutje in pomoč.
Iskrena hvala vsem za izraze sožalj, sveče, cvetje in darove za sv. maše.
Hvala gospodu župniku, pevcem in podjetju Morana za lepo opravljen pogrebni obred.
Iskrena hvala gospe dr. Ljubi Centrih - Četina, ki nam je ob težki bolezni pomagala in nam stala ob strani. Vsem, ki ste imeli našega ata radi in ste ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Rozalija, sinovi Marjan, Roman, Bojan in Zdravko z družinami
Bolezen je bila močnejša od njene trdne volje do življenja.
ZAHVALA
K večnemu počitku je tiho odšla teta
KRISTINA SLIWINSKI, roj. LOBNIKAR,
iz Grajske vasi 30
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in za cerkvene potrebe. Posebna zahvala dr. Ljubi Centrih Četina ih patronažni sestri ZD Vransko ter dermatološkemu oddelku bolnišnice Celje za lajšanje bolečin in nego v času bolezni.
Lepa hvala gospodu župniku Martinu Cerarju za opravljen cerkveni obred, govorniku Vinku Topovšku za besede slovesa, pevcem za petje med sv. mašo in odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Ropotar iz Šempetra. Vsem, ki ste ji kakor koli pomagali in jo v času njene bolezni obiskovali, še enkrat iskreno hvala.
Vsi njeni
Če imaš nekoga rad, nikoli ne umre, samo nekje daleč, daleč je!
ZAHVALA
V osemdesetem letu je odšel naš dragi mož, ate, brat in stric
IVAN VIDENŠEK
iz Galicije
a njegov nasmeh, njegov korak, njegove pripovedi, nam bodo ostale.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami.
Iskrena hvala gospodu župniku Janku Cigali za opravljen cerkveni obred, Cerkvenemu pevskemu zboru Galicija in gospodu Jožetu Krulcu za poslovilne besede.
Šele sedaj vemo, koliko nam je pomenil, kako smo ga imeli radi in kako je vse prazno brez njega.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
POGREBNE STORITVE
Idan Ropotat, s.p.
tet.: 700 16 85 GSM: 041 613 269 GSM: 061 768 906
Starodaška ut. 12, Šempeter Detodni čas: od 00. do 26. ure
Zahvale za septembrsko številko Utripa sprejemamo do 20. septembra v uredništvu, Aškerčeva 9a (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03 / 712 12 80.
■ Bolezen Vas objela je,
poslednjo moč Vam vzela je.
Odšli ste tja, kjer ni gorja in ne solza, zdaj med mani več Vas ni, a v naših srcih nosili bomo Vas do konca dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage in ljubljene mame, babice in prababice
PAVLIKE ŠTADLER
iz Liboj
(13. 6. 1913-23. 6. 2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče, svete maše in za cerkvene namene.
Posebna hvala gospodu župniku Planincu za lepo opravljene cerkvene obrede, godbi na pihala iz Liboj in kvartetu Idila. Hvala tudi doktorju Djuriču in patronažni sestri Cvetki za pomoč. Hvala pogrebni službi Ropotar za prijaznost in opravljene storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njeni najdražji, ki jo bomo močno pogrešali
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža
FRANCA ČEBINA
iz Ločice pri Polzeli (18.12. 1929-20. 07. 2005)
Iskreno se zahvaljujem vsem dobrim sosedom in sorodnikom, ki ste ga obiskovali in nudili pomoč v času njegovega bivanja v bolnici in ob zadnjem slovesu.
Hvala za izražena sožalja, poklonjeno cvetje, številne svečke, svete maše, darove za potrebe cerkve in prispevke v dobre namene. Hvala osebnemu zdravniku dr. Cukjatiju, gospodu dekanu Kova-čecu za lep pogrebni obred, gospe Dorici za poslovilni govor, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču, praporščakom, pogrebni službi Morana, gasilcem in organizaciji Zveze borcev za udeležbo pri pogrebu.
Prisrčna hvala zdravnikom in strežnemu osebju Bolnišnice Topolšica za vso pomoč in nego v času njegovega zdravljenja in bolniškemu duhovniku za njegove obiske in duhovno tolažbo. Hvala tudi njegovim prijateljem in bivšim sodelavcem ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot.
Žalujoča: žena Marija
Kogar spoštuješ in imaš rad, nikoli ne umre, le neskončno daleč je.
ZAHVALA
V 93. letu starosti naju je zapustila mama
MARIJA RUPAR
z Brega pri Polzeli (prej iz Žalca)
Iskreno se zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, da ste se poklonili njenemu spominu, se udeležili njenega pogreba in se ustavili ob njenem grobu. Hvala vsem za tolažilne besede, za darovano cvetje in množico sveč.
Posebno se zahvaljujeva kolektivom Doma upokojencev Polzela, Osnovni šoli Polzela, II. osnovni šoli Žalec ter članicam skupine Zimzelen. Hvala gospe Ireni Potočnik za ganljive besede slovesa, gospodu Viktorju za opravljen obred, pevcem za lepe pesmi in gospodu Banku za govor. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Morana in gospodu Kisovarju za organizacijo pogreba. Srčna hvala Eli in Fani za njuno prijateljstvo in podporo.
Žalujoči: Herta in Jožica z družinama
Bog je obrisal vse solze z njegovih oči in smrti ni več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine, zakaj kar je bilo prej, je minilo ...
V SPOMIN
Minilo je leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
LADISLAV SITAR
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki prižigate sveče na njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu.
Vsem in vsakemu posebej smo iz srca hvaležni.
Žalujoči: žena Antonija s hčerjo Vero, Metko in Marijo z družinami
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal.
Zdaj v grobu spiš in nič več ne trpiš,
a vedi, da z nami v spominih še živiš!
V SPOMIN
ANTONU VERDEVU
(19. 8. 2004-19. 8. 2005)
19. avgusta je minilo leto dni, odkar nas je zapustil. Hvala vsem, ki se spomnite nanj in postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
SPOMIN
27. julija je minilo eno leto žalosti, odkar je odšel
ERNEST PRAŽNIKAR
Pod tvojim oknom lipa spet cveti, na njej se ptica žalostno ozira, zakaj te več pri oknu ni?
Odšel si tja, kjer nipoti nazaj, odnesel s sabo si veliko upanja in lepe sanje, ki tako močno verjel si vanje.
A usoda kruta drugače je hotela, ti upanje in sanje za vedno je vzela.
V poletnem jutru julijskega dne za vedno je utihnilo tvoje srce, a nate ostal bo večno lep spomin, čeprav srca so prazna od bolečin.
Hvala vsem, ki mu prižigate lučke, prinašate cvetje in s svojo prisotnostjo grejete njegov hladni poslednji dom.
Vsi njegovi, ki ga zelo pogrešajo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
FRANCA STEINERJA
iz Latkove vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše.
Iskrena hvala za pomoč sosedom, pevcem za odpete žalostinke, gospodu župniku za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede, trobentaču za odigrano melodijo, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu in postali ob njegovem grobu, prisrčno hvala.
Zvone
Tako je daleč, paga vidim - tvoj obraz.
Tako je daleč, pa ga slišim - tvoj glas.
Tako je daleč, pa ga čutim - tvoj dotik...
So sanje, so spomini, so želje ...si edino ti.
ZAHVALA
Kot je tiho in mirno živela, tako se je tiho in mirno v 84. letu poslovila naša ljuba mama, babica in prababica
MARIJA BLATNIK
Iskrena hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrazili pisna in ustna sožalja in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste spoštovali njeno skromnost in preprostost in ki jo boste ohranili v spominu.
Žalujoči otroci: Marija, Lidija in Janez z družinami
V SPOMIN
VINKU BABIČU
(4. 9.1945 - 13. 8. 2000)
Prišla še ena bo jesen, in z njo dež leden, a spomin nate, dragi naš mož in ati, še naprej bo topel in iskren.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite pri njegovem grobu in prižigate sveče.
Njegovi naj dražji
Spominje edini cvet, ki ne oveni, je edina luč, ki ne ugasne.
V SPOMIN
STANKU TRATNIKU
iz Šempetra v Savinjski dolini 4 (18. 4.1931 - 8. 9.1998).
Hvala vsem, ki se ga spominjate in ga obiščete na grobu ter mu prižgete svečke.
Žalujoči: vsi njegovi
Preveč je solz in bolečine, še več samote in praznine.
V SPOMIN
9. julija je minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustil najin ljubi sin
ROK PRISLAN
iz Zgornjih Gorč
Ob tvojem grobu gorijo lučke in sveče dan in noč, bolečina je neizmerna in velika praznina.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate svečke in se spomnite nanj.
Vsi te neizmerno pogrešamo, posebno pa
mamica in ati
Pogumni v Savinji
Letalci in ljubitelji letenja v Kaplji vasi
Letošnje poletje je bilo z lepim vremenom bolj skopo, kljub temu pa je bilo tudi nekaj lepih in toplih dni. Eni so se hladili v debeli senci, drugi v hladnih sobah, nekateri v bazenih, ki pa so bili za pravo osvežitev prepolni. Številni so se podali
na morje, kar nekaj pa se jih je pogumno hladilo v rekah. Gotovo je ta osvežitev najbolj učinkovita, saj voda ni topla. Kopalci na sliki so se hladili v Savinji pri mostu v Letušu.
T. Tavčar
Modna revija
V okviru letošnje žalske noči je ob odprtju galerije starin in umetnosti Meri Verbnjak pripravila modno revijo, na kateri so sodelovali Haljica Žalec, modna kreatorka Jana Pirečnik - Knapič, zlatarstvo Kragl in Optika Salobir iz Levca. Oblačila so predstavile manekenke skupine Faraon, program pa je povezoval igralec Klemen Manhler, ki ga je prav prijetno začinil s svojim humorjem in igrami na srečo. Meri Verbnjak ima z organiziranjem podobnih prireditev kar nekaj izkušenj. Pred dnevi pa je v ljubljanski humanitarni ustanovi pripravila že drugo samostojno razstavo.
T. Tavčar
Utrinek z modne revije
Peli so jih mati moja
V Andražu nad Polzelo so pod tem motom prizadevni Andraža-ni v nedeljo popoldne pripravili že 22. družinsko petje. Tudi letos so prišle družine iz vseh koncev Slovenije. Kar 23 družin je pelo stare slovenske pesmi, ki so značilne za določeno področje ali pa za cel slovenski prostor. Med njimi so bile tudi take, ki so bile na tej prireditvi prvič slišane in morda bodo tudi zato iztrgane pozabi.
Zaradi slabega vremena je bila prireditev v dvorani zadružne-
ga doma, kar je močno omejilo število poslušalcev, mnogi so žal ostali pred vrati in so nastope posameznih družin, ki so zapele po dve pesmi spremljali samo preko zvočnikov. Vse nastopajoče je pozdravil polzelski podžupan Stanko Novak. Vsem nastopajočim je položil na srce, naj nadaljujejo z družinskim petjem, ki na le da ohranja stare pesmi, temveč tudi utrjuje družinske vezi. Za konec so vsi nastopajoči skupaj zapeli Prešernovo Zdravljico.
T. Tavčar
Družina Meklav iz Andraža, ki je na prireditvi nastopila prvič, se je predstavila s tremi generacijami: mama Marjana s sinom Jožetom, snaho Betko in njunimi otroki Dominikom, Kristjanom, Gregom, Manjo, Matjažem in Jožetom.
Veliko zanimanje je bilo med obiskovalci tudi za radijsko vodene modele, ki so v zraku izvajali prave akrobacije.
Aero klub Prebold, ki deluje že od leta 1996, je na
svojem vzletišču v Kaplji vasi pretekli mesec orga-
niziral srečanje letalcev in ljubiteljev letenja. Prireditev je bila namenjena uradni predstavitvi klubskega ultra lahkega aviona, ki so ga kupili jeseni lanskega leta in tako uresničili veliko željo po lastnem letalu.
Prireditev se je začela že v zgodnjih dopoldanskih urah, ko so na klubskem letališču pristajala ultra lahka zračna plovila, predvsem motorni zmaji in letala. Za celodnevni pester program so skrbeli člani sekcije radijsko vodenih letalskih
modelov Aero kluba Prebold, ki so predstavili svoje znanje z vodenjem modelov in pripravili priložnostno razstavo. Svoj delež so dodali tudi člani Balonarskega kluba Vojnik, ki so prikazali dviganje in spuščanje balona in marsikomu omogočili ogled prireditve s ptičje perspektive. Obiskovalci so imeli tudi možnost panoramskih poletov z ultra lahkimi plovili. Za prijetno vzdušje sta poskrbela ansambel Roberta Goličnika in harmonikarska skupina Juniorčki.	D. N.
Zmagal polzelski petelin
Turistično društvo Polzela je lani s pomočjo društva Gallus Barthlomaues iz Šantjerneja na Polzeli pripravilo prvo peteli-njado - petelinje dirke na Polzeli. V Šentjerneju pripravljajo petelinjado vsako leto. Tako je bilo tudi letos. Že osmih pet-elinjih dirk so se udeležili tudi mladi Polzelani Anže Lipičnik, Martin Pevec in Rok Satler.
Med 22 udeleženci, ki so imeli pravico nastopa na petelinjadi, je zmagal Polzelan Rok Satler, kar je bilo veliko presenečenje.
Anže in Martin sta izpadla že v predtekmovanju. Kot je povedala predsednica Turističnega društva Polzela Alenka Žnidar, bodo na Polzeli v mesecu septembru, v okviru sejma Dobrote s kmetij, organizirali drugo petelinjado. Povedala je še, da petelinjada niso petelinje borbe. Sočasno tečeta po 12 metrov dolgih stezah dva petelina. Tisti, ki progo preteče prvi, se uvrsti v nadaljnje tekmovanje. Pri tem pa jih vzpodbujajo njihovi lastniki oziroma tekmovalci.
T. Tavčar
Od leve proti desni Anže Lipičnik, Rok Satler in Martin Pevec s svojimi petelini
Prvo srečanje abrahamov Občine Žalec uspelo
V žalski občini živi danes 20.564 prebivalcev. Leta 1955 je bilo rojenih 378 otrok, med njimi tudi župan, ki je bil pobudnik prvega srečanja abrahamk in abrahamov Občine Žalec. Srečanje je bilo pod šotorom pri dvorcu Novo Celje, pod katerim je ob koncu avgusta več tradicionalnih prireditev.
Vsi letniki 1955 so prejeli vabilo na srečanje po pošti, z udeležbo in plačilom vstopnice pa so sodelovali v dobrodelni akciji ter prejeli tudi bon za okrepčilo. Zbran denar od vstopnic in donacij, v ta namen sta se darilom ob svojem jubileju odpovedala tudi župan in župnik Izidor Pečovnik - Dori, bodo namenili za nakup računalnika močno slabovidnemu osnovnošolcu Gregorju iz Žalca in društvu Korona za nakup rentgena za invazivno srčno diagnostiko v Splošni bolnišnici Celje. Srečanje se je pričelo zgodaj popoldne in ni bilo namenjeno pretiranemu veseljačenju. Abrahamke in
abrahame so zabavali: godbe Liboje, Zabukovica in Hramše, New Swing Quartet, Vitezi celjski, sopranistka Andreja Zakonjšek, šansonjerka Nika Vipotnik, Ljudske pevke s Po-
nikve, Jožica Ocvirk, gledališka skupina KUD Svoboda Griže, poštarja, ansambel Mira Klinca, Okrogli muzikantje in Klobasekov Pepi. Srečanje naj bi postalo tradicional-
no, za kar bo moral poskrbeli organizacijski odbor letnikov 1956. Župan je organizacijsko štafeto predal Igorju Veligošku iz Griž.
K. R, foto: T. T.
Preboldski jamarji na Braču
Člani odprave na dan odhoda na dvorišču preboldske graščine
Minuli petek je na desetdnevno odpravo na otok Brač odšla ekipa preboldskih jamarjev, ki bodo v dogovoru s hrvaškimi jamarji iz Splita ponovno izmerili 329 m globoko Tirino jamo (brezno) in jamo (brezno) Grustišica, globoko približno 260 m. Poleg tega bodo poskušali raziskati tudi druge jame na tem otoku. Preboldski jamarji se po letu 1986, ko so raziskovali otok Vis, ponovno vračajo na ta konec nekdanje skupne države. II. odprave preboldskih jamarjev v Južno Ameriko, v Kolumbijo in na otok San Andres so se udeležili tudi trije sarajevski spe-
leologi. Preboldsko društvo je na področju odprav naredilo največ od vseh slovenskih in tudi nekdanjih jugoslovanskih društev. Poleg omenjenih odprav so leta 4988 raziskovali podzemni svet grškega otoka Kreta, leta 1995 in 1999 pa kraški svet otoka Bohola na Filipinih. Filipini so tudi cilj naslednje velike odprave, ki jo bodo izpeljali v začetku leta 2007. Skupno so raziskali več kot 150 jam.
Tokratna odprava na otok Brač je pomembna za mlade jamarje, ki se pripravljajo na Filipine. Vodja odprave je Silvo Ramšak, z njim so tudi vsi trije sinovi in žena. Naj-
starejši sin Gregor je od letos tudi predsednik kluba. V ekipi so še Jure Vedenik ter Boštjan, Rok in
Štefka Kvas, ki poleg Martine skrbi za prehrano in kot medicinska sestra tudi za zdravje ekipe. D.N.