ftedostavljene številke je poslati administraciji „Eisenbahner“ Dunaj V. Zentagasse 5.
SEamanmrm:
PKO
VODI POT K SVOBOD! !
UREDNISTVO
se nahaja v Trstu ulica Madonnina 15 Tolefon 1570 UPRAVNISTVO Dunaj V. — Zentagasse 5.
Izhaja 1. in 15. vsakega meseca
Nefranlcirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnina:
za celo leto .... 4-40 K za pol leta .... 2-20 K za četrt leta .	.	.	.	1 -10 K
Posamezna številka 18 vin.
V Trstu, 15. junija 1913.
Leto VI.
ŽELEZNIČAR
GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVLJIV
Novi poskusi s premijami.
Železni zakon, ki gospoduje nad kapitalizmom, je stremljenje po večanju dobička. V splošnem ima kapitalizem dve poti do tega cilja : lahko tehnično pospešuje proizvajalni proces, in zboljšanje obratnih naprav, da boljše in temeljitejše izrabi čas in prostor. Ta način pospeševanja dela in boljšega izkoriščanja celotnega delovnega procesa lahko najjasneje opažamo v prometu. Tu imamo namreč pred nami dovršeno obliko kapitalističnega velikega obrata, ki je najbolj pripraven za take poskuse. Vsakdo ve, da je med današnjimi napravami in istimi iz početka železnic velikanska razlika. Le-ta se izraža najprvo v večji brzini vlakov, večji teži in gostejšem prometu. Promet jo postal racionelnejši in ves na-daljni trud gre za tem, da se potom tehničnih in gospodarskih novosti uspeh še poveča.
Poleg teh čisto tehničnih pomožnih sredstev, ki jih ima kapitalizem na razpolago, pa so tudi taka. činto pniliologičiiega enačaja. Enako velike važnosti so za podjetje kakor tudi za nastavljenem in delavca. Podjetniku se namreč gre za način, po katerem riskira obratne izdatke vsled večjih nabavnih stroškov, da doseže še višjo plo-donosnost in višjo delamožnost, dočim se temeljiteje izkorišča delovno silo nastavljenca in delavca, ne da bi slednja v večini slučajev postala na to pozorna. Kako pa se to dogaja ?
Odgovor na to vprašanje je kratko ta : Vsako sredstvo, ki je pripravno, da zviša in podžiga vnetost za delo, učinkuje ob enem, da izprešata nastavljenec in delavec kolikor možno več delovne sile iz sebe. Najpriljubljenejši in najpogostejši sredstvi sta akordni mezdni sistem in nagrade (premije). Zlasti nagrade igrajo v železniškem obratu veliko vlogo. Že pred par leti so ob enem z jadikovanjem o slabih gmotnih izidih naših državnih železnic krožile vesti, da se pripravlja takozvana deležnost n a d o-bičku avstrijskih državnih železnic. Kakor je znano, je državno železniška uprava že pričela z uresničenjem te namere. V premi k a 1 n i in skladiščni službi je že za poskušnjo uvedla takozvane prihranjevalne nagrade. Od izida teh poskusov pa je odvisno, če se bo ta sistem uvedlo tudi pri ostalih kategorijah. Če imamo tu opraviti z bogatenjem raznih, pri.drža-nih železnicah obstoječih nagradnih oblik, ni za veščaka nobenega dvoma, da bo najnovejša nagradna oblika ob enem gotov način naznanjene d o 1 e ž n o s t i nastavi jencev na dobičku. Smisel odloka, s katerim odreja železniško ministrstvo ‘nove premije, je ta, da se jih izplačuje za prihranke v obratu vsled hitrejšega razvoja prometa. To seveda pomenja, da se v krajšem času in po možnosti tudi z manjšim številom osobja opravi isto kar poprej. Ali z drugimi besedami: da postane obrat gospodarsko ugodnejši in da se povzdigne finančni uspeh c. kr. državnih železnic. Proti takemu lepemu namenu bi seveda ne bilo kaj ugovarjati, ker bi bil v interesu splošnosti in s tem tudi v interesu uslužbencev, če bi državne železnice postale plodonosnejše in bi ne bilo več treba
plačevati njih izgub iz državne blagajne. Na drugi strani pa imajo uslužbenci velik interes na tem, da zvedo, za kaj prav za prav gre pri nameravani novi uvedbi. In to še predno postane to splošna in stalna uredba.
Za sedaj govori železniško ministrstvo o p r i-h r a n j e v a 1 n i n a g r a d i. Stvar izgleda, kakor bi bilo merodajne činitelie sram govoriti o delež nos ti na dobičku. Obstoji pa oblika, v kateri bi se imelo izplačevati uslužbencem p r i h r a n j e, v a l.n e nagrade v tem, da bi ob hitrejem prometu le-ta postal c e n e j i, vsled česar bi prizadeto osobje bilo deležno zneska, ki bi se ga vsled tega prihranilo. če se ta namera posreči in s tem tudi dokaz, da osobje lahko hitreje opravlja svoje delo če hoče, bi bil za državno železniško upravo dan povod, d a u vede ta način v v s e h obratnih panogah. S tem pa bi se uprava, ne obotavljala niti trenotek. Storila bi totemprej, ker ima stvar gotovo etično ozadje, v katerem izgleda k a kor da bi šlo za n a g r a d o na vnet o s t z a d e 1 o i n večjo m a r 1 j i v o s t. Torej čednost marljivosti in izvrševanja dolžnosti naj bi se nagradilo ! Čudimo so torej nravnim načelom, ki so naenkrat našli vhod v našo državno železniško upravo!
Seveda ponašati se državno železniška upra va ne sme, da je ta nje ideja nova ali pa izvirna. Sistem deležnosti na dobičku je že precej star. Sistem, ki drugod že davno počiva v ropotarnici, je bil prenesen na Avstrijsko kot nekaj čisto novega. To pa najbrž tudi našim državnim birokratom ni neznano, in zato se sramujejo o tem govoriti. Osobje pa naj se pokori za avstrijsko zaostalost in izčrpa še več delovne in živi jenske sile iz sebe kot doslej ! To je torej sad umnih glav ob zeleni mizi!
Strojno proizvajanje.
Tehnični razvoj je mera napredku proizvaje. Vporaba stroja kot proizvajalno sredstvo predstavlja moč industrije in napredek ljudstev. Stroj je faktor industrijskega bogastva in kulturnega razvoja.
Stroj nadomestuje zmožnost in trud delavca, j Z iznajdbo in vporabo stroja se je proizvaja po- j množila in izpolnila. Splošno bogastvo je narastlo ; J kapitalizem se je od tedaj uveljavil. Ali napačno bi bilo misliti, da se je z vporabo stroja in pomno-žitvijo industrije zmanjšalo delo človeških rok. Stroj je le spremenil način dela. Delo je vkljub pomnožitvi proizvaje narastlo. To se sicer zdi na prvi pogled protislovno. Ali poznavalcu štrukture i kapitalizma je to dejstvo jasno in razumljivo.
Kapitalistična družba ni nekaka skupina ljudi, ki se poslužujejo stroja, da pomnožijo potrebno proizvajo in nadomestijo delo človeških rok. Kapitalistični sistem se deli v dva razreda : v razred kapitalistov in v razred delavcev. Delavci neod-ločajo pri vporabi stroja. Stroj je last kapitalizma. Delavec proda kapitalistu svojo delovno moč, ki jo ta izrablja do vseh sil. Kolikost proizvaje ne določa trajnost dela, kakor bi bilo to mogoče v družbi brez izkoriščevalcev. Delavec mora proiz-
vajati predvsem vsaj toliko, da vrednost proizvajo odgovarja njegovem zaslužku. Kar producira vrednosti čez odmerjene mezde, gre v prid kapitalizma in je ta večja poizvaja, ki vstvarja takozvano nadvrednost. Stroji pomnožujejo proizvajo in so zato v sedanji socialni uredbi kapitalizmu v večjo korist nego delavcu. V tem je negativna strani učinka stroja, ki bo resnično koristil splošnemu blagostanju samo v socialistično urejeni človeški družbi, kjer bodo služili stroji, mesto pomnožitvi nadvrednosti, znižanju delovnega urnika.
Vporaba stroja ni le pomnožila bogastvo in pospešila spojitev razredov ; učinkovala je zlasti na spremembo načina in oblike dela.
Stroj nadomestuje ročno delo; delavec je le pripomoček stroju. Tehnika sama se dan za dnem izpopolnjuje. Z vporabo eletrike so se stroji izpopolnili in poenostavili. Stroj absorbira vse posle in spreminja vse dosedanje oblike dela. Pred raz-! vojem tehnike izginjajo razni poklici in stare industrijske tvorbe. Od delavca se ne zahteva le manualne zmožnosti temveč tudi duševne pomoči. Nov način dela ni zboljšal zato delovne razmere delavstva. Delo pri stroju odvzema delavcu fizično in duševno moč ; sile delavca se izrablja intenzivnejše in popolnejše. Odtod velika onemoglost še mladih delavcev. In odtod vstrajni boj delavske stranke v svrho dosege popolnejših socialno političnih odredb, ki naj zagotovijo eksistenco delavcem onemoglim vsled prevelikega kapi tali stičnega izkoriščanja.
Stroj je vstvaril moč in bogastvo kapitalizma. Stroj je pa od druge strane pahnil delavski razred v najnevarnejši socialni položaj. Moderni način proizvaje omogoča industrijske krize, katerim je prva posledica trajna brezposelnost ogromnega t števila delavcev, ki so mnogokrat za mesece in mesece izpostavljeni revščini, stradanju in vsalto-! vrstnemu pomanjkanju. Delavcem je stroj v sedanjem družabnem sistemu škodljiv in nevaren. Zato je tudi glavna zahteva socialističnega programa, da naj postane stroj in sploh vsa proizvajalna sredstva last skupnosti. Proizvajalna sredstva morajo preiti v roke delavstva. Tedaj bode stroj sredstvo blagostanja, faktor pravega gospodarskega in kulturnega napredka.
Delavskim organizacijam je naloga izvesti spremembo gospodarskih stikov. Ta sprememba se pa ne more vršiti mahoma ali po določenem načinu. Poleg končnega cilja — osvojitev od strani delavstva vseh proizvajalnih sredstev — imajo organizacije izvesti tudi vsakdanji boj, ki mora doprinesti delavstvu takojšnje koristi. Najuspešnejša odpomoč brezposelnosti delavcev je zahteva po znižanju delovnega urnika. Čim manj ur gara delavec v prid gospodujočega kapitalizma, tem večje število delavcev potrebujejo kapitalistična podjetja. Z znižanjem delovnega urnika se delavec tudi zavaruje proti predčasni onemoglosti. Uspešni boj delavskih organizacij, za dosego boljših delovnih in mezdnih pogojev proletariata je vprašanje zdravja in življenja delavcev. Zavedni delavec, ki razume in ceni ta boj, se ne odtujuje delavski organizaciji. Kapitalizem se vsled neprestanega tehničnega napredka čimbolj utr-
juje ; položaj delavstva postaja tako tem nevarnejši. Odpomoč posledicami industrijskega sistema in odpor kapitalističnemu nasuilstvu in izkoriščanju, je le v razredni delavski bojni organizaciji, ki stremi po strmoglavljenju kapitalističnega go-spodstva in po ureditvi socialnega gospodstva, na način, da postanejo sredstva proizvaje in bogastva resnični viri ljudske moči in splošnega blagostanja.
Delo in delavstvo.
Delo vstvarja bogastvo in blagostanje ljudstev. Proizvaje in iznajdbe so sad matorielnega ali duševnega dela vstvarjajočih. Vsled tehničnega napredka raste neprestano splošno bogastvo. Še nikoli ni bila proizvaja tako silna in še nikdar ni bilo na zemlji toliko bogastva, kot ravno v sedanji dobi kapitaliziranja in industrije. Misliti ' bi bilo seveda tudi, da ni ljudstvo še nikdar vži-valo tako blagostanje in razkošje kot v kapitalistični dobi. Gospodarski napredek bi moral koristiti vsem. Ogromno bogastvo bi moralo zadoščati potrebam delavskih slojev. Po vsem logičnem mišljenju bi moralo biti delo vred resničnega duševnega in gospodarskega blagostanja. Dejansko je pa ta resnica vse drugačna. Delo donaša delavskemu ljudstvu, mesto blagostanja, revščino in pomanjkanje.
In kako to ? . . . . V tem je vsa važnost socialnega vprašanja. Delavec ne poseduje delo. Le tako si moremo raztolmačiti dejstvo, da ne vživajo delavci sadove svojega dela. Delavec poseduje le delovno moč. Ono de-1 ovno moč, ki dajo proizvaji obliko in vrednost, ki vstvarja, pospešuje in pomnožujo socialno bogastvo in splošni svetovni napredek.
Delo ne donaša proletarcu življenje, srečno in blagostanje, zanj je delo vzrok bedi, stradanju in razredne krivičnosti. Ta vzrok hočemo tukaj na kratkem pojasniti in očrtati.
* * *
Socialno bogastvo vstvarja delovna moč. Socialna uredba, ki deli človeško družbo po razrddih — v razrede gospodujočih in v razred razlaščenih — prisili delavca, da mora prodati svojo vstvarjajočo delovno moč onim, ki monopolizirajo bogastvo in proizvajo. Delodajalec je posestnik dela, in on kupuje delovno moč proizvajalcev. Delavec je plačan suženj posedujočih, ki pa ne plačujejo njegovo fizično delovno moč po vrednosti proizvaje.
I Lc del te vrednosti se izplačuje delavcu, Večji-del vrednosti pa ostane delodajalcu, ki kopic-1 tako bogastvo, kapitale. Kapital prodstaVlja le nakopičenje delovne moči.
Toda kako je vendarle mogoče, da je maloštevilen razred gospodujočih kapitalistov zasužnjil delavski razred, tako da ga je prisilil sc udati izkoriščanju l To je bilo mogoče vsled tega, ker si je kapitalistični razred osvojil proizvajalna sredstva (stroje, tovarne, zemljo itd. itd.) Ta proizvajalna sredstva predstavljajo edino eksistenčno -sredstvo. Zato je delavec prisiljen, ako noče trpeti glad in pomanjkanje, prodati kapitalu edino vrednost, ki mu še ostaja, namreč „delovno I moč'1. Zato je kapitalistu omogočeno izkoriščanje I delavstva in nakopičenje kapitasov; zato je delo za one, ki ga vstvarjajo, vzrok revščini ....
1 oda krivično razdelitev bogastva omogočajo še drugi vzroki : Stroj je najhujši konkurent delavstva. Stroj nadomestuje in s tem izstrada delavce. Konkurenca stroja na eni strani in na drugi konkurenca med kapitalisti omogoča neprestano slabšanje življenskih in delovnih razmer delavstva.
Naravna posledica kapitalističnemu izkoriščanju in tlačanstvu je razredni boj in razredna združitev delavskega ljudstva. Delavci ne posedujejo le delovno moč. Posedujejo tudi nekaj pravic. Predvsem pravico, ki jim gre po vseh naravnih in človeških zakonih to je pravico do življenja. Sedanji kapitalistični režim ne prizna delavcu te pravice. Toda delavstvo je prišlo do zavesti svojih pravic in se zato vneto in složno bori na političnem in gospodarskem polju za uveljavljenje svojih razrednih teženj. Boj delavstva, ki je boj za uveljavljenje pravic in interes razlaščenih napram interesom posedujočih mora biti zato neposredni boj razreda proti razreda. Mezdna gibanja in stavke dokazujejo, da se razredni spor čimdalje poostruje, izražajo dejansko, da je delavski razred proti sedanji kapitalistični uredbi človeške družbe.
*
* *
Delavci so sužnji kapitalistov in delodajalcev. Na ramah delavcev sloni krivični sistem izkoriščanja in pobijanja. Pičlo število izvoljenih lenuhov monopolizira življenje delavcev in bogastvo, ki ga oni vstvarjajo. Za gospodujoče blagostanje, srečo in razkošje ; za delavce glad in trplenje. Ali ura osvobojenja je prišla tudi za sužnje, ki so našli pot do emancipacije. Zavest moči in solidarna volja preveva delavce, ki hočejo biti svobodni........
PODLISTEK.
Predpisi za prometno službo.
(Dalje.)
e) Prehodna slišna znamenja na progi potom električnih zvonil, nadalje telefonov in budil-nikov na progah, ki so opremljene z vlako-javnicami ali bločnicami.
Na lokalnih železnicah niso obvezne brzojavne, telefonske in zvonilne naprave.
/) Znamenja na vlakih.
Člen <)2.
Naznanilo navadnih vlakov.
1. Navadne vlake se kot take enkrat za vselej naznani osobju in torej razven v členu !)1 pod e) predpisanega navestila, ne rabijo nobenega drugega naznanila.
Člen 93.
Naznanilo izvenrednih vlakov postajam (izogiba-liščem).
A.	Vlaki, ki vozijo le ob določenih dneh, vlaki za potrebo in deljeni vlaki.
1. Te vlake je od slučaja do slučaja naznaniti brzojavno (telefonično) in potom pismenih obvestil
Če ima vlak ostati na kaki medpostaji, je o tem obvestiti bližnjo clispozicijsko postajo brzojavno (telefonično) in s pismenim obvestilom.
Na lokalnih železnicah se izredne vlake navešča za gotov čas, ali pa od slučaja do slučaja.
2. Brzojavno (telefonično) obvestilo je izvršiti potom okrožnice ob urah, ki so določenih v to svrho za vsako clispozicijsko progo, v nujnih slučajih pa tudi izven tega časa na ta način, da se more vse osobje proge pravočasno obvestiti o prometu vlaka.
če se kakšna medpostaja (izogibališče) pri
oddaji okrožnice ni javila, se jo mora potem posebej poklicati in ji okrožnico pravočasno naznaniti.
3. Pismeno obvestilo za postaje (izogibališča) lastne dispozicijske proge je poslati že poprej z vlakom, ki ima postanek na vseh postajah in izo-gibališčih, ki jih je obvestiti.
Pri deljenih vlakih, ki jih ne bilo možno pismeno navestiti s kakšnim prej vozečim vlakom, se izvrši navestilo s prvim delom.
4. Če se uvede vlak, ki vozi čez več dispozi-cijsldh prog, na primer osobni vlak, se more pismeno obvestilo poslati s prej vozečim vlakom čez več dispozicijskih prog do končne postaje nave-ščenega vlaka.
Vkljub temu pa je vsaka dispozicijska postaja odgovorna za izvedbo obvestila na lastni dispozi-zicijski profgi.
5. Pismeno vlakovno obvestilo naj izhaja navadno iz tiste postaje dispozicijske, ki uvede vlak.
Če pa v isti smeri ne vozi noben zato pripraven vlak, se sporazumno s prizadetimi vlakovnimi odpravniki pošlje obvestilo z vlakom, ki pride iz nasprotne smeri.
Če je potrebno, se more obvestilo poslati deloma z vlakom, ki vozi v isti smeri, deloma pa z vlakom, ki pride iz nasprotne smeri.
6. Vlakovni odpravniki morajo vsak čas vlakovodje vprašati po morebitnih vlakovnih naznanilih in jih na primernem mestu lastnoročno podpisati. Vlakovodje pa so dolžni, da vlakovne odpravnike posebej opozarjajo na taka obvestila.
Če na prejšnji postaji (izogibajišču) obvestilo ni bilo podpisano, jo mora vlakovni pdpravnki brzojavno ali telefonično in pravočasno opozoriti na promet vlaka.
Izobrazba.
V čem se razlikuje organizirani delavec od indiferentnega ? Odgovor je jako enostaven : Organizirani delavec je spoznal, da se človeška družba deli v dva razreda : v razred posedujočih in nepo-sedujočih ; tak delavce se zaveda interesnih razrednih sporov, ve da se ti spori dan za dnem poostrujejo, da zavzema razredni boj čim izrazitejšo obliko. Zbudila in utrdila se je njegova zavest; nič ne pričakuje več pomoči od gospodujočih, prepričan je, da je njegova osvoboditev mogoča samo potom združenega boja izkoriščanih in zapostavljenih proti gospodujočemu izkorišče valnemu razredu. Ve tudi, da je taj boj težaven, da zahteva mnogega vstrajnega vsakdanjega napora in žrtvovanja. Tak delavec je poučen, zaveden, je osebnost, ki razvija in uve.avlja svojo moč. In je ravno v razvijanju te svoje osebnosti, ki se razlikuje od nezavednega delavca, ki živi brez smotra in cilja navadno življenje trudne delovne živine.
Ali v tem označenju zavednega organiziranega delavca ni še popolnoma predstavljen njegov značaj in ne v celoti predstavljena naloga, ki jo mora izvršiti kot član bojne proletarske organizacije. Večina članov je prišla v organ izacijo po inkstintivnem čutenju dolžnosti. Pridružili so se organizaciji, ko še niso bili popolnoma prosti raznih predsodkov in ko še niso jasno razumeli cilje in dotrino stranke. Le po golem naključju pride mnogokrat delavec v organizacijo. Instik-tivno čuti, da je sedanja uredba človeške družbe krivična, da ni prav, ako mora delavec garati po deset ali celo dvanajst ur na dan za nesramno plačo, ki mu ne zadošča niti toliko da bi zadovoljil najnujnejšim življenskim potrebam. Pride na shod, in sliši, da se tam poudarja to, kar on čuti. Naravno, da se strinja z onimi; ki čutijo in mislijo kako on in da se pridruži organizaciji, ki hoče odpraviti izkoriščanje in zboljšati položaj delavstva.
Se pa sme trditi, da je tak organiziran dola-vec tudi obenem takoj pravi in resnično, zavedni član in bojevnik organizacije ? Ne ! Nov član je začetkoma le član organizacije. Na njega mora organizacija uplivati predvsem izobraževalno. Organizacija potrebuje zaupnikov, agitatorjev, organizatorjev, osebe ki znajo voditi in upravljati svojo bojno organizacijo in ki se zavedajo velike naloge in odgovornosti svojega dela. Takih voditeljev in agitatorjev organizaciji je treba šole vstvariti, vzgojiti. Ni težavno postati dobri bojevniki organizacije; le vstrajne volje, neomej-
7. Pismeno, kakor tudi brzojavno ali telefonično obvestilo mora vsebovati številko, datum in progo naznanjenega vlaka ter navedbo istih vlakov, potom katerih je navestiti naznanjen vlak.
8. V neizogibnih slučajih lahko izostane pismeno obvestilo. Brzojavno (telefonično) naznanilo pa se mora tem skrbnejše izvršiti.
B.	Posebni vlaki.
9. Pri naznanjanju posebnih vlakov je pole1-določb, navedenih pod A vpoštevati še sledeče :
Pismenemu obvestilu je dodati popoln vožni red posebnega vlaka.
Oe postaje (izogibališča) niso že dobila vož-nega roda posebnega vlaka, je vsak vlakovni odpravnik dolžan, da si v obvestilu dodanega vož-nega reda zabeleži sledeče :
a) vrsto in ime posebnega vlaka ;
b) čas, ob katerem pride in odhaja posebni vlak na lastni postaji (izogibališčTt), na treh pred-rdooih postajah (izogibališčih) in na bližnji sledeči, za križanje in prehitevanje pripravni postaji (izogibališču) ;
c) najkrajši vožni čas med temi postajami (izogibal išči) ;
il) odhod iz predidoče dispozicijske postajo, odnosno iz morda bližje ležeče izhodne postaje ; e) številke vlakov, ki se ž njim križajo in prehitevajo, tor vse križanja in prehitevanja so tičoče opazke.
V takih slučajih je pismeno obvestilo poslati po možnosti s kakšnim prej vozočim vlakom z zadostnimi postanki.
10. Le se je pravočasno izvršilo pismeno naznanilo posebnega vlaka, se lahko brzojavno (telefonično) naznanilo omeji na kratko označenje in na napoved proge, po kateri ima voziti posebni
nega prepričanja in odkrite požrtvovalnosti je treba. Pravi član organizacije bo svojo stvar vedno in povsod branil, ne bo zamudil ne ene prilike za agitirati v prid stranke,— za pojasniti, uveljaviti strankina načela. Tak pravi in -po- ! polni bojevnik mora postati vsak novi član organizacije.
S plačevanjem prispevkov se je izvršilo le del dolžnosti, ki jih nalaga organizacija. To je treba poudarjati.
Organizacija potrebuje dobrih in zavednih sodrugov, ki se ne strašijo porazov in ki se ne navdušujejo le ob zmagi. Ni lahko izvojevati zmago nad kapitalizmom. Zato potrebuje proletarska vojska vnetih in neustrašljivih bojevnikov, previdnih in zrelih zaupnikov. Vstvariti take značaje je naloga prave razredne organizacije, ki stremi po odpravi izkoriščanja, po zdro-bitvi premoči koaliranega kapitalizma ....
Tomschikov predlog.
Neporavnani dolg vlade in meščanskih strank napratn železničarjem je prišel te dni zopet na dnevni red proračunskega odseka. Poslanec Tom-schik je stavil v proračunskem odseku znani 17-milijonski predlog in meščanske stranke se bodo morale končno odločiti, če naj glasu jejo za Tomschikov predlog ali pa definitivno odklonijo zahtevano svoto v prid železniškega osobja. V meščanskem ča- I sopisju sežečita, da skuša vlada uplivati na držav- j nozborsko večino, da naj predlog zopet odkloni in to iz razloga „ker bi se nova obremenitev proračunskega provizorija z ozirom na slabi finančni položaj države, ne mogla predložiti v sankcijo". Kakor je videti, bodo so zdaj nasprotniške stranke dvakrat premislile pred no bodo napravile vladi to novo uslugo. Krščansko socialni in nacionalni poslanci so tppot pod uplivom združnega odpora železničarjev prisiljeni glasovati za njih zahteve. Potrebo, da se ugodi zahtevi železničarjev je poslanec Tomschik v daljšem govoru uspešno utemeljeval. Predlog, ki ga je stavil v proračunskem odseku, se glasi :
„§ l zakona o proračunskem odseku je dodati kot odstavek 2 sledečo določbo :
Vlada ima vporabiti za zvišanje prejemkov uslužbencev in delavcev c. kr. državnih železnic z vzvratno veljavo z dnem 1. januarja 1913 svoto 17.010.171 kron in za zvišanje prejemkov delavcev dvomih in državnih tiskam, tobačne režije, v sa-linah, glavnih denarnih uradov, brzojavnih in telefoničnih zavodih, tržaških javnih skladišč, dr-
vlak ; pri tem pa jo obvestilu dodati : „Vožni red pri vlaku..........“
(Je se pa radi pomanjkanja časa ne more izvesti pismenega naznanila, mora brzojavna (te-lefonična) okrožnica obsegati popoln vožni red posebnega vlaka.
11. Vožni red posebnega vlaka je na enotirni progi dodati vsakemu vlaku, na dvotirni progi pa le tistim vlakom, ki jih dohiteva posebni vlak, ali pa ga oni dohitevajo. Dispozicijske postaje so zato odgovorne.
12. Če se mora posebni vlak tako nepričakovano uvesti, da se voznega reda ne more več pravočasno razposlati, mora izhodna postaja čim-prej možno dotičnim postajam (izogibališčem)' po dati brzojavno (telefonično) okrožnico sledeče vsebine :
..line.................vozi posebni vlak vrs-
tilna štev...... od postaje A. do postaje B. Odhod iz A. ob..... uri min........................poldne.
Vožni čas in postanki kakor pri vlaku št...............“
ali „Vožni čas kakor pri vlaku št..........., postanki
v 'X  min. itd."
Obveščene postaje (izogibališča) morajo na na podlagi teh naznanil preračunati, kedaj pride posebni vlak skozi lastno postajo in skozi sosednje postaje (izogibališča) in po tem izvesti obvestilo postajnega osobja. zasedenih postajališč ter čuva jnih, bločnih in vlako javnih mest, kakor tudi obvestiti stroje- in vlakovodje tistih vlakov, ki imajo s posebnim vlakom križanje ali prehitevanje.
13. Če mora kak posebni brzi ali osobni vlak voziti, ne da bi se moglo pred njim odposlati brzojavno ali telefonično obvestilo, je v svrho izvenrednega naznanila poslati pred njim lokomotivo, ki jo mora spremljati prometnih predpisov popolnoma vešč uradnik. Le-ta o vožnji posebnega vlaka obvestiti vse postajno osobje, zasedena postajališča, potem čuvajska, bločna in
žavnih plavžih, gozdnih, demonskih in cestnih slug, izvedeti sklep državne zbornice' z dne 20. decembra 1911 glede zahtevanega zneska z vzvratno veljavo z dnem 1. januarja 1913.“
Vredno je, da na kratko omenimo nekatera izvajanja sodr. Tomschika povodom predlaganja tega predloga. Železniško ministrstvo — pravi sodr. Tomschik — je iz zadnje regulacije mezd le kovalo dobiček. Kar se je delavcem priznalo tekom regulacije se jim je odvzelo potom novega mezdnega reda. Na enak način se je skušalo „ure-diti“ tudi razmere definitivnega osobja. Govornik omenja nato kramarsko stališče železniškega ministrstva glede gospodarstva z osobjem. Osobje se hoče izsesati do krvi, se ga noče pa za veliki trud in nespodobno izkoriščanje primerno plačati. Varčevaln sistem na državnih železnicah ni niti železniški upravi sami koristen. Če se že hoče varčevati naj se varčuje na dijetah raznih nepotrebnih organov, za katere se je preteklo leto izdalo 7 milijonov kron. Skoraj na vsakega uslužbenca pride po on nadzorovalni organ, ali vkljub temu se sliši v zadnjem času mnogo govoriti o raznih nečednih manipulacij na državnih železnic, kakor n. pr. v Pardubicah, kjer se je manipuliralo celo na mezdni listi in v Klatovu, kjer se je s spretnimi manipulacijami osleparilo državno železniško upravo za okolo 70.000 kron! Tudi vzrokom vpokojenja vladnega svetnika Veselyja v Linču niso bile tujo razne manipulacije. Končno je govornik še omenil razmere v delavnicah v Tridentu in v Knittelfcldu. O nepopolnosti načina izvedbe zboljšanja na državnih železnicah nam priča ukrep o podelitvi nočne doklade 50 vin. ogibnim čuvajem. Izključeni so vživanju te doklade vsi drugi čuvaji . Ogibne čuvaje se ni zadovolilo, ker dobijo ti za 50 vin. nižjo nočno doklado ; ostalim čuvajem se pa sploh ni podelilo nikake nočne službene doklade. Nadalje je podal govornik zgovorno sliko gospodarskih razmer železničarjev. Govor sodr. Tomschika priobčimo prihodnjič. —
Dnevniki poročajo, da je bil predlog sodruga Tomschika z 27 glasov proti 19 zopet odklonjen. Poročilo o tem glasovanju prinesemo prihodnji-č.
Železničarske zahteve.
Vsi se še živo spominjamo dogodkov zadnjih dveh let. Ker je draginja skokoma narastla, so železničarji sklenili od uprave zahtevati zboljšanje svojih delovnih in mezdnih razmer. Vslecl moč-
vlakojavna mesta ter delavske skupine na progi.
Če je potem na kaki postaji (izogibališču) zopet, možno posebni vlak brzojavno ali telefonično naznaniti, ali pa s kakim odposlati pismeno obvestilo, je ustaviti nadaljno vožnjo lokomotive.
Na lokalnih železnicah navadno ni 'potrebna od-pošiljatev talce lokomotive.
14. Postopanje za slučaj, da se ,eelo lokomotive ne bi moglo odposlati, je predpisano v členu 118.
G. Službeni vlaki.
15. Službene vlake je kolikor možno naznaniti s sredstvi, navedenimi v članu 91 pod b in e ; potozadevnem brzojavnem ali telefoničnem nazna-vilu je naznaniti vsaj prometni čas in progo ter namen službenega vlaka.
16. Vsa pismena vlakovna naznanila morajo dispozicijske, odnosno končne postaje vlakov z oddanimi urniki vred poslati za to določenemu službenemu mestu (glej tudi člen 101.)
Člen 94.
Naznanilo izvenrednih vlakov zasedenim postajališčem, čuvajskim, vlakojavnim in bločnim mestom ter postajnemu osobju.
1.	Kjer ni telefoničnih govornih naprav, se mora izvenredne vlake od slučaja do slučaja na-zhaniti zasedenim postajališčem, ogibnim, pre-stavljališkim, vlakojavnim, bločnim in prožnim čuvajem potom obvestilnih knjig. V to svrho dobi vsaka postaja (izogjbališče) za vsako mejno progo po eno obvestilno knjigo.
Ostalo postajno osobje je v splošnem obvestiti ustmeno, ali pa potom table.
V kolikor zahtevajo krajevne razmere posameznih postaj (izogibališč), je tudi za obvestilo tega postajnega osobja vporabljati posebno obvestilno knjigo.
nega pritiska železničarjev, ki so vedno glasneje tirjali svoje pravice, je zbornica sklenila meseca decembra 1911 zahtevati od vlade 38 milijonov kron za železničarje.
Vladi pa se ni prav nič mudilo z izvršitvijo tega sklepa zbornice. Namesto 38 milijonov je dala le 21 milijonov kron. Od tedaj naprej pa se ni več zmenila za to, da je treba popolnoma izpolniti to, kar je zbornica soglasno zahtevala.
V njenem pasivnem odporu napram železničarjem, so jo seveda izdatno podpirali razni ..prijatelji" železničarjev, ki so še vsakikrat v proračunskih razpravah, bodisi v odseku, bodisi v plenumu, pokopali železničarske zahteve. Tako je bila vlada vsakikrat rešena, da ji ni bilo treba šteti ostalih 17 milijonov kron za železničarje. Vlada se je vedno izgovarjala in se izgovarja še sedaj, da za železničarje ni denarja. Socialno demokratični poslanci so ji sicer pokazali že razne vire, odkod bi vlada lahko zajela še več nego za sedaj potrebuje za železničarje. Ali o vseh teh virih noče vlada na povelje agrarcev in žganjekuharjev nič slišati. Kneževski, grofovski in drugi plemeniti žganje-kuharji se nočejo odreči darilom, ki jih dobivajo od države v znesku nad 14 milijonov kron zato, da izpreminjajo nujno potrebna živila v strup. Iz ljudske bede kuje plemenita žganjarska gospoda zase ogromni kapital. Na vse strani je vladna gospoda radodarna, zlasti pa za drag militarizem, ki požira toliko ljudi in denarja in rodi take nezdrave bule kakršna se je razkrila v zadnjih dneh. Samo za revne sloje, ki ustvarjajo vse dobrine, ima vlada devetkrat zašite žepe. Vlada nima denarja ne za šole ne za starostno zavarovanje in druge ljudstvu koristne naprave. Ima pa polne blagajne za razne pustolovščine, ob katerih se razni zajedavci prav dobro počutijo. Ljudstvo pa strada, da mu kosti pokajo. Draginja narašča kar skokoma vsled zadnjih pojavov na Balkanu, in se ji ni videti konca.
Ob takih razmerah seveda tudi železničarji ne morejo molčati. Vedno glasneje tirjajo svoje pravice. Ne izognejo se boju, tudi če jih gospodje meščanski poslanci trikrat izdajo, predno izpolnijo eno svojo obljubo. Na impozantnih zborovanjih so železničarji protestirali proti izdajstvu, ki ga je zakrivila meščanska gospoda. In protest ni potihnil in tudi ne bo, dokler se ne izpolni železničarjem njih zahtev.
Sedaj pa gospodo že obhaja groza. Grof Stiirgk se boji, da bi zbornica topot le utegnila sprejeti Tomschikov 16-milijonski predlog. Zato zopet pri- * čenja strašiti z navadnim svojim strašilom — § 14.
$	2. Pismeno obvestilo prožnih, vlakojavnili in
bločnih čuvajev se ima navadno izvršiti ob urah, ki so določene sporazumno s progovzdrževalnimi gorani.
3. Vlakovni odpravnik mora v obvestilo (potnico) in v stalni del vpisati vlake alf vožnje, ki se jih naznanja, datum in pri vlakih, ki zanje ni vožnega reda v vožnoredni knjigi, tudi odhod in prihod na obeh postajah (izogibališčih) dotične proge. Obvestilo je po tem oddati ogibnemu, prestavijališkemu ali prožnemu čuvaju, ki mora na stalnem delu potrditi preje z navedbo časa.
4. Kadar dobi čuvaj tako obvestilo, mora najprej njega številko in vsebino vpisati v svojo službeno knjigo ; potem mora na obvestilo zapisati čas prejema, podpisati in odpraviti k sosednjemu čuvaju, od katerega si da v svoji službeni knjigi potrditi prejem in čas predaje.
Vsak čuvaj je dolžan vse na njegovi progi se nahajajoče delavske skupine, kakor tudi tiste, ki jih dobi med potjo na sosednji progi, potem vodje voženj s prožnimi vozički in drezinami obvestiti o vsebini vsakega obvestila in zahtevati potrdilo v svoji službeni knjigi.
Od prestavijaliških, bločnih in vlakojavnili čuvajev se navadno naj ne zahteva prenašanje obvestil.
5. Obvestila morajo postaje (izogibališča) poslati na obe strani in jih morajo čuvaji tako daleč odpraviti, da se sestane dvoje enako se glasečih • obvestil.
Čuvaj, pri katerem pridejo obvestila skupaj mora le-te oddati prožnemu mojstru, ki jih z mo-rebitnimi opazkami opremljene odda tistem postajam (izogibališčem), iz katerih so izšla.
Porabljene obvestilne knjige z vrnjenimi in v nje prilepljenimi obvestili vred je shraniti skozi eno leto.
,,Ž E L E Z N I Č A R“
Štev. 1 2
— Pa tudi večinsko gospodo obhaja strah. Boji j se odkrito zopet izdati železničarje. Zato pa jih skuša izdati po stranski poti. Dogovorila se je z vlado, da le-ta postopno da železničarjem, kar hi jim bila morala dati že takoj po sklepu zbornice 1. 1911. In še od tega ostanka, ki ga je razdelila na tri leta, je vlada že vnaprej odščipnila 2 milijona kron. Te izdatke pa hoče vlada pokriti iz večjih dohodkov državnih železnic. In če dohodki državnih železnic v teh letih ne bodo naraščali, bo vlada zopet imela imeniten izgovor za zavlačevanje.
V razpravi proračunskega odseka je železniški minister izjavil, da je za postopno zboljšanje železničarskih prejemkov treba 15 milijonov kron.
S tem smatra vlada regulacijo za zaključeno.
V isti razpravi je sodr. Tomschik konstatiral, da je povod kompromisa večinskih strank z vlado glede na zboljšanje za železničarje v poglavitnem vztrajnost, s katero so socialno demokratični poslanci v zbornivi zastopali interese železničarjev. Vsled razkritja resničnih gospodarskih razmer železničarjev so socialni demokratje prisilili večino, da zavzame stališče napram železničarskim zahtevam. Večinske stranke pa se s svojo postopno politiko nikakor ne morejo ponašati. Če bi ne bilo socialno demokratičnega biča, bi gospodje ne bili prišli niti do tega nezadostnega kompromisa.
Kar se tiče ponovnih zagotovil vlade glede na nadaljna zboljšanja za železničarje, je zenače-nje ostrin za poduradnike najbrž zopet nezadostno. Zvišanje končnih plač za nekatere kategorije slug ne pomeni mnogo, če se ne izvede najnujnejše zahteve slug po uvedbi dveletnih napredovalnih rokov. Železniški minister pa še vedno ni naznanil, da se odpravi še izvedena in še nameravana poslabšanja za delavce in uslužbence. Postopna zboljšanja so brezpomembna, če se ne odprav i poslabšanj. Torej mora še nadalje vztrajati pr1 svojem predlogu glede na 17 milijonov za železničarje in državne nastavljence.
Vrhutega stavi še sledeči resolucijski predlog: Železniško ministrstvo se poživlja, da v svojem poročilu nemudoma naznani zbornici izvršene odredbe glede na zboljšanje delavskih plač, in sicer o mezdnih zboljšanjih, mezdnih napredovanjih (mezdnih redih) in delovnih redih. In to ločeno po ravnateljskih okrajih z višino porabljenih zneskov. O parlamentarni akciji bomo še prihodnjič * natančneje poročali.
Oglejmo si še nekoliko poslabšanja pri državni železnici.
Na lokalnih železnicah, kjer ni stalnega železniškega nadzorovanja, se ima izvršiti naznanilo iz-venreilnega vlaka zato določenemu železniškemu natl-zorovalnwmu organu, ki je dolžan, da primerno obvesti čuvaje in na progi se nahajajoče delavsko osobje.
6. Za telefonično obveščenje čuvajskih, vla-kojavnih in bločnih mest obstoje posebni predpisi .
7. Obveščenje potom znamenj na vlakih se izvrši po določbah znamenjskih (signalnih) predpisov.
Člen 95.
Obvestilo, da naznanjen vlak ne vozi.
1. Izostanek vlakov,‘ki so naznanjeni enkrat za vselej, ali pa od slučaja do slučaja, se mora naznaniti postajam (izogibališčem) in zasedenim postajališčem ter čuvajskim, bločnim in vlako-javnim mestom, ki imajo pričakovati vlak. Postaje (izogibališča) je obvestiti pismeno, brzojavno ali telefonično, zasedena postajališča, čuvajska, bloč-na in vlakojavna mesta pa, v kolikor se jih telefonično ne more obvestiti, potom pismenih obvestil.
Na lokalnih železnicah, kjer ni stalnega železniškega nadzorovanja, mora zato določeni železniški nadzorovalni organ čuvaje in na progi se nahajajoče delavsko osobje obvestiti o izostanku napovedanega vlaka.
2. Če bi se prožnega osobja potom pismenih obvestil ne moglo pravočasno obvestiti, se ga mora o izostanku vlaka obvestiti po določbah signalnih predpisov potom dotičnega zvonilnega znamenja.
Na lokalne železnice se nanaša, la določba le toliko, v kolikor je dotična železnica opremljena z zvonili.
(Dalje prihodnjič.)
V zadnjem času je uprava državnih železnic občutno poslabšala delo v n e p o -goje za d e 1 a v c e. Napredoval ne roke se je podaljšalo za delavniške delavce povsod, za ostale delavce pa v nekaterih ravnateljskih okrajih. Podaljšalo se je delovni čas prožnih delavcev. Skrajšalo se je počitek vožneinu osobju. Delavci, ki so prej dobivali stalne doklade, jih dobijo odslej le tedaj, če odpravljajo gotova dela. Znižalo se je plačevanje čezurnega dela. Zavirače se je degradiralo v „delavce v vožni službi". Prikrajšalo se je prejemke premikalnih strojevodij potom nagradnega gospodarstva. Vsled skrčenja skupin premikalnega osobja, vsled zmanjšanja števila normiranih mest v mnogih ravnateljskih okrajih in vsled izključitve poduradnikov iz vožne službe na lokalnih železnicah se je širokim plastem omejilo zmožnost pomikanja na boljša službena mesta. To so le nekateri primeri za poslabšanje službenih razmer železničarjev. O vsem tem železniški minister ni podal pojasnila. Ali v to se zbornica ne bo smela spuščati, da se da uradnikom nekaj, slugam par grižljejev in da se za vse to odškoduje na račun delavcev* potom poslabšanja njih prejemkov. Prvo in najnujnejše je, da se odpravi polsabšanja delovnih pogojev, ki jih je državno železniška uprava že odredila.
Z obljubami je vlada zelo radodarna. Izkušnje pa nas opominjajo k opreznosti. Marsikaj se je že davno obetalo, toda izvedeno še vedno ni. Če hočemo, da obljube ne ostanejo le na papirju, in da železničarji ne izidejo praznih rok, se zbornica ne bo smela zadovoliti le s splošnimi obljubami in okroglimi številkami. Od ministra se mora zahtevati natančne podatke o tem, kar bo vlada izvršila, katerim uradnikom, slugam in delavcem misli zvišati prejemke. Železničarji hočejo vedeti kaj obeta vlada, da bodo mogli nadzorovati, kako vlada izpolnjuje svoje obljube.
Majhen uspeh je dosežen, toda boj se nadaljuje. Še je treba odbiti poslabšanja delovnih pogojev za delavce in prodreti z najvažnejšo zahtevo slug. Zgodovina Tomschikovega predloga kaže, da naš boj ni brezuspešen. Treba pa je izvesti boj do konca, da pridejo železničarji do svojih pravic ! Naprej do zmage !
Nočna doklada čuvajev.
Pred nekaj dnevi je v uradnem listu železniškega ministrstva izšel sledeči odlok :
Sporazumno s finančnim ministrstvom se določbe tukajšnjega odloka z dne 10. novembra 1908, št. ()0.478 (Uradni listlO 8, LV. št. 100), oziroma j § 32 pristojbinskega opravil-nika, glede na prejemanja nočnih doklad z ozirom na posebni način službenih opravkov „ogibnih prestavljalcev" (točka 2, odstavek a) odloka z dne (>. maja 1913, št. 11.937, l radni list 1913, XXIV. št. 69), razširja v toliko, da tudi ti uslužbenci (lobe nočno doklado.
Odmera nočne doklade ki pritiče tem uslužbencem po gornjem odloku, znaša 50 vinarjev.
F o r s t e r.
Leta 1908 se je vsem uslužbencem, ki opravljajo nočno službo, izvzemši čuvajsko in vožno osobje, podelilo po 1 krono nočne doklade za vsako v resnici izvršeno nočno službo. To pa z utemeljitvijo, da zahteva opravljanje nočne službe večje 1 izdatke, ki nisokriti znormalnimi prejemki, doho-darin in dijet za večje izdatke v službi, čuvaje se je leta 1908 glede na to ugodnost izključilo z utemeljitvijo, da so bili 1. 1908 uvrščeni v II. kategorijo slug in tem potom dobili tako zvišanje svojih prejemkov, da bi tukajšnje ponovno zvišanje njih prejemkov potom nočne doklade ne bilo upravičeno. V poznejši dobi pa bi ne bilo nenaklonjenosti napram podelitvi nočne doklade čuvajem, ker se ne more zanikati pravice čuvajev do nočne doklade, enako drugemu osobju. Tako sta govorila minister v parlamentu in predsednik v centralnem odboru personalnih komisij. Seveda gospoda nista mogla drugače govoriti, če se nista hotela blamirati. Saj sta vendar morala biti vedno pripravljena, da se ju pobija z njiju lastnimi argumenti. Ali mislila sta : „ Govoriti in ravnati, obetati in obljube držati je dvoje". Vse postopanje pa čuvajem in celokupnemu osobju ponovno prav jasno kaže razliko med besedami in ! dejanju naših državnih upraviteljev.
Le-ti so sicer priznali, da imajo tudi čuvaji, če opravljajo nočno službo, ravnotak želodec kot drugi uslužbenci in da imajo ravnotake večje izdatke kot drugi. Naenkrat pa, ko postaja stvar resna, ko je treba obljubo izvršiti, ker se „poznejši čas" le ne more izpremeuiti v „večnost", pa najde ta gospoda, da imajo čuvaji drugačne želodce kot drugi uslužbenci. Gospodje so morda mnenja, da čuvaji v nočni službi niti od daleč nimajo tistih večjih izdatkov kot drugi uslužbenci, hi ko so že enkrat pri delu, da se pokažejo v svetli luči milosti in skrbi za osobje, hočejo topot docela opraviti svoje delo. Določajo, da nimajo vsi čuvaji enako krulečih želodcev. Po njih mnenju kruli želodec čuvaja na postaji hujše nego želodec čuvaja na progi.
To najnovejšo teorijo ministrskega spoznanja se seveda ni moglo kar brez druzega izvršiti. Najprej se je moralo da ostanemo v ministerijelnem žargonu	uprizoriti akt posebne,.očetovske oskrbe"
za čuvaje. Iz dosedanjih ogibnih čuvajev se je naredilo „ogibne prestavljalce1', iz prožnih čuvajev „prožne strežnike". To je bilo potrebno, da dokaže razliko čuvajskih želodcev. Pojem „čuvaj“ se je moralo odstraniti, da se more izvršiti že davno namero. Nikdar ni noben čuvaj zahteval t o izpremembo naslova, temveč drugo, ki čuvajem na podlagi njih v resnici pritiče. Tudi v tem se kaže’ hlimba naših državnih upraviteljev na način, ki ga ni več možno prekositi. Zahtevano izpremembo naslova se ni izvedlo, dasiravno bi to ne bilo nič stalo. Zato pa jih vsak trenutek kdo drugi, zdaj kak minister, potem kak ministerijalni svetnik, potem zopet kak sekcijski načelnik smatra ..upravičenim" in izvedljivim. Ravnoistim či-niteljein pa to sedaj ni več upravičeno in izvedljivo. Seveda samo zato ne, ker bi sicer gospodom manjkal povod, da prožne čuvaje še nadalje izključijo in ..utemeljijo" izključitev glede na nočno doklado.
Tako se tudi v tej stvari pojavlja to, kar smo že ponovno konštatirali. Neodkritosrčnost in kramarski duh so najboljši znak akcij, ki ž njimi gospodje ,,zgoraj" kažejo svojo skrb za osobje. Čuvaji in vse osobje pa so dobili nov dokaz, da sta pravica in blagohotnost za vlado stvari, ki jih pozna le tedaj, kadar mora pomiriti svoje osobje Kadar pa je treba besede izpremeuiti v dejanja, pa poznajo gospodje to blagohotnost le za grofovske žganjekuharje in dobavitelje za potrebščine militarizma.
Edini uspeh tega zasmehovanja čuvajev je, da bo najmanj 50 odstotkov čuvajev, ki so še izye'n organizacije spoznalo, da se s prošnjami in beračenjem nič ne opravi in da nič ne pomaga krčiti pest v žepu. Spoznali bodo, da si morejo izvojevati uspehe le v trdni in enotni skupnosti proti podjetniku, tudi če se le-ta imenuje država.
Zapisnik.
seje sekcije ,siug“ centralnega odbora za splošne osebne zadeve uslužbencev c. kr. avstrijskih državnih železnic.
Sejam centralnega odbora sekcije „slug", ki so se vršile od 17. do 19. marca t. 1., je predsedoval ministrski svetnik dr. B o e s s ; kot njegov namestnik je bil določen ministrski tajnik dr. W i n t e r. Navzoči so sledeči člani : Ivan A n -d r a e , premikač severne žel. ; Josip S o n n e n-f e 1 d, signalni sluga, državno železniško ravnateljstvo Dunaj ; France T oušek 1. vratar, državno železniška družba ; France E 1 i š k a, skladiščni nadzornik, severno zap. železnice;, Kajeta-VV e i s o r , delovodja, državno železniško ravnateljstvo Line ; Ivan M ii I b e r g e r, sprevodnik, državno železniško ravnateljstvo Inomost; Ivan P f a t s c h b a c h e r, uradni sluga, državno že lezniško ravnateljstvo Beljak; .losi]) F laseh-berger , uradni pomočnik, državno železniško ravnateljstvo Trst,; Peter T y r, strohovnik, državno železniško ravnateljstvo Plzen ; Karl .J u-nek, sprevodnik, državno železniško ravnateljstvo Praga.; Karl B r e n e r uradni pomočnik češko severno železniško ravnateljstvo ; Ivan F a u 1 h a m m e r, prožni vravnalalee državno železniško ravnateljstvo Olomuc, Peter P 1 o n k a strokovnik, državno železniško ravnateljstvo Krakov ; Ivan B 1 a t k i e v i c z, strojevodni pro-pravnik, državno železniško ravnateljstvo Lvov Stanislav G a j o v s k i premikač državno železniško ravnateljstvo; Stanislav Wladimir So-
r o n i e w i c z, obratno vodstvo Cernovice. — Imenovani so bili sledeči člani : Martin Belci k, strojevodni kurjač, ravnateljstvo severne železnice ; Rudolf M e r i n s k i, čuvaj, državno železniško ravnateljstvo Dunaj ; Florijan S c h n epf zapisovalec nakladnih listov, državno železniško ravnateljstvo Line; Emil Smej kal, postajni sluga, državno železniško ravnateljstvo Dunaj in Alojz M o s e r, postajni nadzornik, državno železniško ravnateljstvo Line. Za zapisnikarja je bil določen ministrski koncipijent dr. Karl pl. N i e b-1 e r.
Predsednik ortvarja sejo, pozdravlja mnogoštevilne člane centralnega odbora ter pojasnjuje razne točke opravilnika. Nadalje poda splošno poročilo o desedanjem delovanju centralnega odbora, ter poudarja potrebo rednega zasedanja centralnega odbora.
S o m m e r f e 1 d navaja nedostatke zlasti v volilni sestavi .centralnega odbora ter predlaga spremembo provizoričnega opravilnika v smislu stavljenih predlogov. Pojasnjuje nadalje potrebe slug ter zahteva izvedbo stavljenih predlogov. Končno stavi vprašanje na predsednika, če namerava železniško ministrstvo podati zagotovilo, da se bode posamezne predloge sprejete na sejah odbora tudi takoj izvedlo. Le ako se bode resnično uvaževalo zahteve slug bo mogoče uplivati pomirjevalno na razburjene .tovariše.
Na dnevnem redu je 364 iniciativnih predlogov. Dnevni red se razdeli na dva oddelka. Vrši se razprava predvsem o predlogih splošnega značaja; nato se bode odbor pečal s predlogi posameznih kategorij.
1 oddelek. Iniciativni predlogi splošnega značaja. Napredovalno in mezdno razmerje.
Član S o m m e r f e 1,’d označuje u v e ribo dveletnih napredova hi ih rokov za vse sluge do dosege končne plače 2000 kron, ki jo je določiti, kot e n o najnujnejših želj vseh ka -t e g o r i j slug. Z izvedbo tega predloga bi se po njegovem mnenju na eni strani ustvarilo v interesu uprave gotovo stalnost v plačilnih in napredovalnih razmerah slug in sicer za daljši čas, n,a. drugi strani pa bi se veliko bedo, ki je sedaj doma med vsemi slugami, vsaj nekoliko ublažilo.
K temu predlogu so govorili člani Pfatsch-b a c h e r, M ii h 1 b e r g e r, S e r o n i e w i c z, E 1 i š k a in A n d r a e, ter obširno opisovali stisko v okrajih, ki jih zastopajo. Stiska sili mnoge sluge, da si iščejo postranski zaslužek, da morejo vsaj svoje družine vzdrževati. Potom zboljšanja prejemkov vsaki dve leti bi bilo dano sredstvo, da se pride v okom sedanji vedno naraščajoči draginji.
('lan W e i s e r izhaja od odredb, ki jih je uprava izvedla tekom zadnjih let v korist slug, označuje pa iste z ozirom na vedno rastoče poslabšanje gospodarskih razmer nezadostnim. Nasvetuje podelitev primerno skrajšanih napredovalnih rokov za starejše sluge, ki so vkljub daljšemu službovanju napram mlajšim slugam zaostali v plači. In to na ta način, da se v s a k e m u. starejšemu uslužbencu, ki m u n a podlagi dveletnih na p red o v a 1 n ih r o k o v ni možno doseči p o t r e b n o efektivno in ra č u n s k o sl u ž b eno d o I) o z a v p o k o j i t e v s p o I n o n a j -v i š jo plačo, v t o 1 i k o s k r a j š a n a -p r e d o v a 1 n e roke v p o s a m e z n i h p 1 a-č i 1 n i h stopinjah, da doseže vsak
0 m e n jeni h s lug od svoje n a p o d -
1 a g i dovršene službene dobe izvršene v p o k o j i t v e končno plač o. Pri tem pa posebej povdarja, da naj tudi vsi uslužbenci tistih kategorij, ki so deležni poldrugo-kratnega vračunanja službene dobe tekom 24 let dosežejo zanje normirano najvišjo plačo.
Nadalje predlaga revizijo že izvedenega z e n a č e n j a ostrin in njega razširjenje, tako da se pri 412 letih pa za poldrugo leto skrajša. Nadalje naj se vsakemu sulužbencu, ki je brez lastne krivde vkljub svoji daljši službeni dobi v plači enak mlajšim uslužbencem, ali pa je celo v nižji plačilni stopinji kot njegovi v službi mlajši tovariši, napredovalni rok v posameznih plačilnih stopinjah tolikokrat po eno leto, kolikor je pri vsakem starejem uslužbencu napram mlaj-
šim iste kategorije več službenih let, pri čemer naj se uza vsaki dve leti daljšega službovanja podeli po eno leto skrajšanja normalnega napredovalncga roka.
Lian Sommerfeld se sklicuje na svoječasno podane izjave železniškega ministra, po katerih je uprava pripravljena, da v okviru razpoložljivih sredstev podeljuje skrajševalne ugodnosti za sluge, ter stavi predlog za popolno izvedbo zenačenja ostrin za vse sluge, primerno sklepu zbornice meseca decembra 1911 z ozirom na provizorično, odnosno v dnini dovršeno službeno dobo pri sestavljanju temeljnih načel za zenačenje ostrin.
Član Weiser predlaga končno zenačenje škode prizadetega delavniškega osobja potom stabilizacije v smislu tozadevno vloženih predlogov. Kot konkreten primer navaja prožnega vravnavalca, ki je bil 1. 1897 s 700 kronami stabiliziran in je leta 1911 vstopil v plačilno stopnjo 1400 kron, dočim je njegov, z 800 kronami pozneje stabiliziran tovariš za pol leta prej dosegel imenovano plačilno stopinjo. Se očividnejše pa je to pri posameznih uslužbencih delavniškega osobja, ki so bili vsled prehodnih določb v novo avtomatiko na več načinov oškodovani.
Član Sommerfeld navaja primer, izmed bločno signalnig slug, po katerem je nek bločno-signalni sluga po 17-letni celokupni železniški službi sedaj v plačilni stopnji 1100 kron, ki jo sedaj morejo doseči sluge skupine A po treh, skupine B pa po petih letih.
Predsednik navaja k temu, da vsled splošne draginje nastalih ž i v 1 j e n s k i h t e ž k o č res ni podcenjevati in da le-te na j hujše zadenejo uslužbence, ki so navezani n a stalne prejemke. Kar se tiče skrajšanja napredovalnih rokov, opozarja najprej na državne sluge, ki ob neugodnejših plačilnih stopnjah istotako kakor državno železniški sluge napredujejo vsaka tri leta. Sedanji obris je tako sestavljen, da sluge tudi v slučaju deset- in celo večletnega službovanja v dnini lahko dosežejo končno plačo. Če bi se pa roke skrajšalo, bi se doseglo končno plačo tako predčasno, da bi se znova pojavile zahteve, po zvišanju končnih plač ; temu pa so stavljene gotove meje. Po najnovejših detajlnih računih bi bili potrebni za določitev dveletnih napredovalnih r o k o’ v za sluge že za le to 1914 večji izdatki 3,780.00o-k r o n, leta 1915 nadaljnji višji iz da tki 2,650.000 kron in leta 1916 celo n a dalj ni h 5,390.000 k r o n. T o r o j ž e v treh letih za okroglih 12 milijo no v k r o n višje izdatke. To naraščanje pa bi se tudi v- nadaljnih letih nadaljevalo in pride tembolj v poštev, ker že sedanja napredovanja znatno višajo personalne izdatke, kakor je razvidno iz letnih proračunov.
(Dalje prihodnjič.)
Socialistična stranka in ženska volilna pravica.
Ženske nimajo nikake politične moči. Politična moč omogočuje voditi in formirati postavne zadeve človeške družbe in določevati razmerje med človeškimi bitji, bodisi med posamezniki ali med družbo. Bezpravna žena je prepuščena na milost zakonov, katerih ni nikdar postavila. Osebni oziri lahko uplivajo na gotove može, da so člo- ( vekoljubni napram gotovim ženam, toda po naših možeh sprejeti zakoni pa ne preprečujejo,, da bi drugi možje ne bili ženskam naklonjeni in krivični. Pošten in plemenit mož bo vedno pravičen v svojem ravnanju do žensk, neoziraje se na postavo. Toda mož, ki ni pravičen in plemenit, bo v svojem ravnanju do žensk ostal vedno v mejah zakonov.
V nekaterih državah, kjer so ženske volilno brezpravne, je oče edini lastnik otroka. On da lahko odstraniti nerojenega otroka. Samo matere v zakonski zvezi rojenih otrok imajo pravico do svojih potomcev in sicer ako jih oče ne zahteva. V nekaterih državah ženske sploh ne smejo imeti posestva, njena plača spada po zakonu očetu, oziroma soprogu. Zakoni o dovoljevanju starosti so sicer mutasti, a so obenem težka obtožba po možeh sprejetih zakonov. Žene naj se vdeležujejo socialnih zadev v življenju. One sedaj sicer niso osamljene in ločene od ostalega sveta, toda kjer
molčijo napram zakonom vladajoče družbe, so zakpni napram njim nepravični in neopravičeni. Delavca naše postave malo varujejo, a to po njegovi lastni krivdi, še manj pa branijo politično brezpravni razred človeške družbe. Že zdavnaj prej kot so se pokazali zasužnjevalni pojavi naših zakonodaj, so ženske trpele velike krivice pod postavami, katere so sprejeli možje. Spolno na-sprotstvo odseva iz državnih zakonov in mestnih ordinanc v naših kakor tudi drugih državah, kjer vladajo možje. Izvor teh pojavov sega daleč nazaj v zgodovino človeštva. Najsi so bili vzroki temu ti ali oni, mi vemo, da je to nečedno dejstvo, katerega je treba odpraviti.
Žena je socialno bitje. Prvotno in naravno je to socialno bitje večje veljave kot pa mož. Po naravi ima mati v svoji primitivnosti skrb in prvi interes za svojega otroka. Primitivni mož je individualist in njegovi interesi so osredotočeni v prvi vrsti na samemu sebi. Kakeršnokoli socialno zavest mož že ima, si jo je pridobil potom izkušenj. Ker imajo žene nekoliko prednosti pred možmi zaradi spolnih ozirov, ne bo težko razumeti, zakaj kažejo žene v svojih organizacijah močno socialno zavest. Ko so svoj čas v New Orleansu možje propadli pri volitvah za napeljavo novega vodovoda, so bile žene tisti faktor, ki so dosegle razpis novih volitev ter tudi zmagale. Sedanji mestni vodovod je nekak spomenik ženske zavesti in zman-šuje mrljivost ljudi za več sto odstotkov.
Žene, matex-e, vedo koliko stane človeško življenje in tega ne more noben mož dovolj visoko ceniti. Velevažna vprašanja o zdravstvenem stanju ljudstva, o varnosti žensk pri njih delu in o pravicah otrok vzbujajo pozornost vedno večjega števila žen vsako leto. Socialna zavest žene ni nikak produkt domišljije, ampak je velevažno dejstvo.
Poleg vsega tega je še druga, važnejša faza tega vprašanja. Prehod od priprostega rokodelstva k modernim strojem je prisilil delavce, da so sledili temu prihodu v nov sistem proizvajanja in razpečavanja (produkcije in distribucije). Žene to vedn izvršile svoj delež svetovnega dela in današnji delavski razred obstaja iz mož in žen. V vsakem slučaju, kjer je mož — delavec žrtvova n izkoriščan, trpi žena — delavka ravno toliko ; na drugi strani pa sega njeno gorje še višje : njena gospodarska odvisnost jo sili, da se prodaja. Pred temi groznimi razmerami ženskega življenja se zastor nikdar ne dvigne in človeška družba nima pravega pojma o globokosti te grozne tragedije. Gospodarska zagotovljenost in neodvisnost sta edini rešiteljici ženstva. Bodisi za ženo kot mezdno delavko, bodisi kot socialno sobitje moža je politična moč zanjo velevažno orožje v boju za pravičnost in dostojne življenske razmere.
Mož utemeljuje svojo volilno pravico na podlagi naravnih pravic do vlade samega sebe. Vsak dokaz v prilog volilne pravice je obenem tudi dokaz za žensko enako volilno pravico. Mož in žena imata več skupnih svojstev kot člena istega čjoveškega plemena, kakor pa različnost v spolu Ako se zatorej ženi odreka volilna pravica zaradi njenega spola, to pomeni toliko, da se ji odreka pravico imenovati se človeško bitje. Nasprotno pa je ravno tista razlika, ki eksistira med možem ni ženo, najmočnejši argument v prilog ženske volilne pravice. Ako se dovoli volilna pravica ženi, s tem ne bo mož nič prikrajšan v svojih opravi-venih pravicah- Ako se dovoli ženi vstop v poli-čično areno, bo s tem odstranjena možka nadvlada, ki je škodljiva možu samemu, ki rodi tiranstvo in ki omogočuje krivičnost do žene. Pravičnost za ženo, ne pomeni krivice za moža. Naši skupni interesi kot človeška bitja, in naša razlika kot mož in žena, vse to zahteva politično moč in socialne pravice ravno tako za ženo kakor za moža.
Naša želja je storiti konec sedanjemu kapitalističnemu sistemu, a triumf delavskega razreda ne bo nikoli mogoč brez združenih sil mož in žena, ki so zainteresirani v tem velikem boju. Mi ne zahtevamo združitve kapitalizma zaradi krivičnega postopanja enega ali drugega posameznega kapitalista, in tudi ne iz sovraštva, katerega bi utegnili imeti do posameznikov v kapitalističnem razredu, ampak zaradi napredka človeštva in že nujna ohranitev družbe same zahteva, da je treba strmoglaviti sistem privatne lastnine ter na njega t estu postaviti delavski razred kot lastnik vseh za življenje potrebnih stvari. Socialni problem morajo biti pravilno in uspešno rešeni, le ako bodo delali možje in žene z roko v roki za njih
rešitev. Vprašanje, ki se tiče ženske volilno brezpravnosti, in kako priti do ženske volilne pravice, je prvo. Katerih sredstev naj se poslužujemo, da naša žena to doseže ( Kakor konstitucija govori, ima kongres in postavodajalec posameznih držav pravico odločevati, kdo naj voli in kdo ne. Iz dveh vzrokov bo kapitalistični razred prisiljen prej ali slej dovoliti žensko volilno pravico. Prvi je ta, da bo vladajoči kapitalistični razred iz gospodarskih ozirov dovolil volilno pravico ženam svojega razreda v upanju, da ga bo to vzdržalo še naprej na površju vlade ter mu varovalo gospodarske interese. Rastoča ženska zavednost bo prej ali slej tako uplivna, da ne bo mogel niti kongres niti zakonodaje posameznih držav še naprej odrekati volilno pravico ženam.
Neprestana pazljivost in delavnost v prilog popolne in neomejene ženske volilne pravice je najboljše jamstvo proti omenjeni volilni pravici, katero bo vladajoči kapitalistični razred hotel klicati na pomoč, da ga reši gotove smrti. Naša prva dolžnost je, da ustvarimo tako javno mnenje, ki bo prijazno ženski volilni pravici. Naš program naj vedno dela in stremi v tej smeri, tozadevno podrobno delo pa naj vrši stranka potom svojih ženskih odsekov, katerim naj pomaga vse strankino članstvo. Žene iščejo politične moči v brezpravnem razredu samem. Vlada ne pripozna žene kot političnega faktorja v človeški družbi. Vsekakor pa imamo volilne brezpravne ženske danes vsaj eno zavetišče, kjer imamo moč posezati v javno življenje, to je, pristojbine plačujoče članstvo socialistične stranke. V tej politični organizaciji imajo ženske svoj glas v določevanju in formiranju programa te politične stranke, ki je edina stranka, ki pripozna fundamentalno pravico žene in jo tudi izvaja. Glasovanje za žensko volilno pravico je glasovanje za osvobojcnje eno polovice človeškega rodu. Z glasovnico v rokah je žena — delavka oborožena z enakim orožjem kakor njen brat mezdni delavec. Glasovnica v rokah matere omogočuje izboljšanje razmer za njene otroke. Nikakor ni opravičena trditev, da bi žene ne znale prav uporabiti volilne pravice. Ako pri-poznamo, da je žena ravno tako dobra užiteljivca, ravno tako dobra in uspešna delavka itd. kakor mož, potem moramo priznati, da bo ravno tako dobra volilka. Le z združenimi silami mož in žen bomo dosegli izboljšanje zakonitim potom ter pospešili prihod dneva za preustroj vsega socialnega reda.
Vitežtvo in spolni oziri preteklosti sc morajo umakniti pravičnosti in bratstvu bodočnosti.
Svoboda in tlelo.
Svoboda je krasna beseda. V zgodovini se je vedno mnogo rabila, menda pa nikdar toliko kot v naših časih. Zaradi tega bi bilo misliti, dasosi vsaj tisti ljudje, ki jo največ izrekajo, na jasnem, kaj je početi s tem pojmom. Če bi se svoboda samo opevala, si ne bi bilo treba mnogo beliti glave z njo, zakaj pesnik ima tudi svobodo, da pretirava, da nadomešča kruto resnico s fantazijami, ter da rabi pojme in besede po svojih umetniških besedah. Ali dočim se ravno najboljši pesniki prenehali tjavendan deklamirati o svobodi in jo rabiti za opajanje namesto alkohola, je v politični agitaciji in v gospodarskem življenju „svoboda“ še vedno med najbolj priljubljenimi gesli in ravno tukaj kjer bi bilo treba najtreznejšega mišljenja, se ljudstvo najbolj narkotizira z besedami. Svoboda se na eni strani prav tako zlorablja, kakor na drugi ..nadzemeljske" skrivnosti. Kljub navideznemu najskrajnejšemu nasprotju pa je vendar oboje zelo sorodno: Oboje špekulira z najglobokej-šim ljudskim hrepenjenjem, z nezavednostjo, a vedno plamtečo, ne iz razsodnosti, tenmveč iz čuvstva izvirajočo željo po najvišji sreči. Svoboda je en izraz take zvrhane sreče, nebeška blaženost pa drugi.
Pustimo „življenje onkraj groba", o katerem ne more živ krst povedati nič gotovega in s katerim nima politika nobenega naravnega stika. Kaj je s svobodo ? Ali je svoboda samo po sebi politično načelo ? Ali mora biti svoboda temelj ali cilj politike ?
Priznavamo, da so to „sumljiva“ vprašanja. Človeka zadene ob njih kaj lahko očitanje, da je nazadnjak, sovražnik svobode, absolutist in kdo ve kaj še. Ali čisto ,,slučajno" so poštah največji reakcionarji, absolutisti in zatiralci svobode tisti,
ki so največ govorili o svobodi ter vedno razvijali zastavo svobode. Proti ..svobodnjakom" se mora svoboda dandanes ravno tako braniti, kakor proti pravim nazadnjakom in tiranom.
Svoboda ni nič absolutnega. Absolutne svobode ni. Nikjer je ni, ne v vesoljstvu, ne v mate-rijelnem in ne v duševnem življenju. Povsod je odvisnost.Svetovi in svetovni sistemi so odvisni drug od drugega, vsi zajemno. Zemlkja je odvisna od velikega solnca in od male lune. Vagabund komet, ki se klati po neizmernosti svetovja, ni niti trenotek prost; a kakor je sam odvisen od splošne stike, tako so v manjši meri odvisni od njega ne le neznatni meteori, ki jih spotoma požira, ampak tudi veliki svetovni magnati, ki jih srečava.
Zakone te vsesplošne odvisnosti so učenjaki študirali in jih še dalje študirajo. Spoznavajoči te zakone, izračunavajo njih neizogibne posledice in nam jih napovedujejo. Preden se prikaže nebeški potepin najboljšemu dalekogledu, že povedo zve-zdoznanci, kdaj se pojavi na gotovem mestu.
Vsestranska odvisnost sega od naj večjega do najmanjšega. Do skrajne meje človeške zmožnosti jo zasledujejo teloskopi, spektralna anali-zija in računi v velikosti; v komaj pojmljivo hite za njo in jo doganjajo mikroskopi. Nekod med skrajnimi konci neskončnosti pa je človek in njegov rod. Del brezmejnega sveta je in že zato, ker je del, je tudi 011 odvisen. Zakoni, ki ravnajo sukanje zemlje in Martovo pot, ki silijo solnce, da sveti in luno, da nam kaže vsako noč drugo lice, zakoni, po katerih so nastala svetovja in po katerih minevajo, so obudili tildi človeka in ga napravili takega, kakršen je. Nikakršne svobode ni bilo tu. Brez svoje volje je prišel na svet; sprejeti je moral tisto telo, katero je dobil ; možgani in živci, in sluh in duh vse mu je bilo dodeljeno brez njegovega hotenja in brez njegove izbire, Stalni zakoni so uredili zemljo, njegov dom, tla pod njegovimi nogjami in streho nad njegovo glavo ; in kakor so 'po stalnih zakonih ustvarjeni drugi ljudje in urejeni njih pogoji, tako je določena odvisnost vseh od prirode in vseh med seboj.
Ali človek, ki zalezuje s svojim študijam za naše smisle največja in najoddalnejša solnca ter za naše oči najmanjše, z drobnogledom komaj vidne živalice, njih gibanje, njih pogoje, njih vzajemnost, človek, ki je dolga stoletja smatral sebe za središče in namen sveta, je posvetil razmeroma najmanj paznosti spoznavanju samega sebe, svojega življenja, njegpvih pogojev in zakonov. Ali kar je znanost vendarle spoznala, je v važnih delih še neporabljeno, na škodo človeškega rodu in njegove sreče.
Priroda, ki je dala človeku dar misli in spoznavanja in nad vsp važni dar dola, mu je razkrila tisočere skrivnosti in razkrila neštete svoje postave. In kakor je napravila iz njega svoj stvor, ki se more neizogibno ravnati po njenih zakonih, in mu je dala v njegovem okviru svobodo, da obrača sebi v prid vse, kar more doseči. Majhna je ta svoboda in vendar velika. Ena najvažnejših njenih lastnosti pa je ta, da se spreminja. Lahko je manjša in večja. Človek, ki je živel pred štiri stotisoč leti in ni poznal lastnosti apna, lana, železa, ni bil izdaleč tako svoboden kakor Grk, ki je znal izdelovati obleke in zidati hiše, oboro-ževati se z mečem in lokom, voziti se po suhem in po morju z ladijo. Ali daleč zaostaja njegova svoboda za svobodo sedanjega človeka, ki je spravil tisočere tehnične pripomočke v svojo službo, okrajšal vse daljave, iznašal nova sredstva za svoje potrebe, omogočil izmenjavanje blaga preko vse zemlje, podaljšal svoj vid, shranil svoj glas za potomce in se dvignil v zrak.
Poraba prirodnih bogastev in poraba večnih zakonov v prid človeštva so imenuje delo.
Absolutne svobode ni. Človek nima svobode, da bi ostal večno živ in nima svobode, da bi ostal embryo. Izmed rojstva in smrti je tisoč in tisoč odvisnosti. Ali če jih ne more odpra viti, jih lahko ublažuje, rahla in olajšuje. Pogoj človeške svobode, tiste svobode,, ki je mogoča, je delo.
Ali tudi delo ni svoboda sama po sebi. Tudi za delo veljajo zgkoni. Deloma so nam nedosežni deloma so dani človeku v oblast. Da mu prinesejo največjo korist, jih mora spoznanje porabiti. Ker so zakoni dela ogromnemu številu ljudi še vedno večja uganka kakor potovanje meteornih rojev ah pa življenje infuzorij, je človeško delo anarhično Čim bolj se delo prilagodi svojim zakonom, tem.
uspešnejše bo ; njegove težave se zmanjšajo, njegovi uspehi povečajo. Ne le z novimi in boljšimi sredstvi, temveč tudi z organizacijo tlela se zmanjšuje človeška odvisnost, to se pravi : Se poveča njegova svoboda.
Organizacije dela je cilj in naloga socializma. Politika svobode je socialistična politika.
Dopisi.
Gorica. Tukajšnjim južnim železničarjem dobro znani titulami skladiščni delovodja Janez Boštjančič, nekdanji pristaš in odbornik našega društva, nastopa sedaj proti skladiščnemu delavstvu brutalno in izzivalno liki kakemu srednjeveškemu tirančku.
Imenovana potencirana osebnost si prila-stuje pravice in posle za katere izvrševati gotovo ni dobil od tukajšnjega postajenačelnika nikakega pooblastila. Domišljavi priganjač meni, da si bode s svojim postopanjem pridobil ugled delavstva. Pa se ne more zavedati, da ga njegova pretirana strogost kvečjemu osmeši.
Naš Janez ima navade, ki ga gotovo ne priporočajo, ki pa njegovi oliki popolnoma pristo-jajo. Delavce oblagodarja z raznimi, prav nič zbranimi naslovi in jim celo predbaciva, da „žrejo denar južno železniške uprave.
Pravice in predpogoje, ki si prilastuje so sledeče nature :
Beležiti dnevne šihte v seznamek na način, da se čuti pri tem ta ali oni delavec skrajno pri-krajšen na svojem zaslužku ;
Kadar naš titulami delovodja zve, da mu sledi po sobotnem „trudapolnem“ delu tudi nedeljska služba, se smatra pooblaščen preganjati delavce, da naložijo kolikor več blaga v vozove, da zamore tako drugi dan mirno zajemati duševno hrano iz nekega tržaškega dnevnika.
Kadar je pa v nedeljo prost se mu seveda ne mudi, da bi se ob sobotah spravilo blago v vozove. Posebne nazore ima tudi glede nakopičenja blaga po vozili. Vlakospremljevalci nimajo zato ravno lahko delo pri razkladanju blaga po progi. Vse to nas sicer za zdaj zanima le kolikor toliko. Za danes hočemo omenjenega „šoto-kapota le opominjati, da naj nikar ne tirapredaleč s svojima zabavljcnjem in preganjanjem, ker l>i bili drugače prisiljeni ga prepričati, da je 011 tisti, ki „žre denar uprave. Sicer bomo znali uspešno brzdati njegove navade. Slučaj delavca Maraša Avgusta, ki je bil po preganjanju in prizadevanju omenjenega Boštjančiča vržen iz službe, se ne bode več pripetil. Ukrotili smo že hujše razgrajače nego je naš Janez. Delavcem pa priporočamo, da naj se pripravijo na vsako eventualnost in sicoi na na-čin, da jim bo mogoče biti zavarovani proti posledicami Bostjančičevih izbruhov. Delavec Maraš Avgust je bil odpuščen iz službe, ker je to zahteval Boštjančič. Maraš se krivici ni mogel upreti, ker ni imel nikjer zaslombe. Ako bi bil Maraš organiziran bi bil še danes na svojem mestu. Ta slučaj naj bo goriškim železničarjem v poduk.
Rdeča straža.
Domače vesti.
Demagogi na delu. Krščansko socialna „Reiehs-pošta" je 28. m. 111. poročala, da je bila deputacija „ Verkchrsbunda" pod vodstvom predsednika T e 1-s e r j a in tajnika Tschudik a v državnem zboru ter prosila, predsednika krščansko socialne zveze, poslanca S t 6 c k 1 e r j a , da zastavi ves svoj vpliv, da bo krščansko socialna zveza pod -p i r a 1 a železničarske zahteve, ki so jej že znane. Stocklcr je p a z .110 poslušal izvajanja govornikov, jih vzel na znanje in zagotovil, da b o k 1 š č a n s k o socialna zveza vse storila, da v parlamentu in pri vladi doseže za železničarje,
kar je dosegljivo.
Pri glasovanju o Tomschikovem 17-milijon-skem predlogu pa je bil ravno gosp. Stookler eden tistih klavernih junakov, ki so pred gl a-s o v a n j e m zbežali iz zbornice. Ali ravno tisti gospod, ki je s svojimi pajdaši pomagal pokopati železničarski predlog, obeta ponovno, da bo ..krščansko socialna zveza storila vse, da se doseže za železničarje v parlamentu in pri vladi kar je dosegljivo". Vprašanje je le, kdo je večji demagog, ali krščanski socialni,
ki so pred pol letom izdali železničarje in jim sedaj obetajo svojo pomoč, ali pa »Verkehrsbiind-lerji“, ki gredo h krščanskim socialcem beračiti, dasiravno prav dobro poznajo svoje parlamen-tarične zastopnike.
Zadrega radi Tomschikovega predloga. Večinske stranke so že ponovno imele pogovore z vlado, da bi se rešile iz neprijetnega položaja, ki so vanj zagazile radi Tomschikovega predloga. Sestavile so komite, v katerem so : nacionalni zvezar S t o 1 z e 1, krščanski soeialec M i k 1 a s in Poljak A b r a h a m o v i c z.
Ta komite je izdal komunike, pri kojega sestavi je igral finančni minister glavno vlogo. Komunike se glasi : Vlada je izjavila, da je pripravljena nameravana zboljšanja za železničarje izvesti tekom treh let, počenši z drugo polovico leta 11113. V to svrho se bo že v bližnjem času izvedlo trajna zboljšanja z letno potrebščino 6 milijonov kron. Na ta način bo vlada naknadno predlagala v državni proračun za leto 11)13 znesek 3 milijone kron. Nadaljne odredbe, ki zahtevajo nadaljnc 4 milijone kron letne potrebščine, sc namerava predlagati za loto 1914. Istotako pride v poštev 5 milijonov kron za leto 1915. Na ta način bi za postopno izvedene odredbe znašala skupna potreba od 1. 1915 naprej 15 milijonov kron za državne železničarje. Pokritje se vzame iz večjih dohodkov državnoželezniškega obrata.
Namen gospode je prozoren. Hoče se železničarje zopet potolažiti na poznejši čas. Ob enem pa se hočejo vsi ti/»prijatelji" železničarjev na ta način rešiti iz zagate, ki so zašli vanjo o, priliki glasovanj o Tomschikovem predlogu. S tem pa bi radi tudi preprečili, da se v proračunu zahteva popoln znesek, ki ga dolguje vlada železničarjem. To je torej tisto giasovito zavzemanje večinskih poslancev za zahteve železničarjev.
Železniški erar oškodovan za 70.000 kron ! Na zadnji seji proračunskega odseka je poslanec Tomschik poročal o razmerah v nadzorovalni služili na državnih železnicah, na nekaterih rav-teljstvih je več nadzornikov nego eksekutivnih uradnikov. Vkljub temu pa ostanejo mnoga sleparstva neodkrita. Še pred .tednom so praški listi poročali, da je neka tvrdka oškodovala železniški erar za okolo 70.000 kron. O zadevi se sicer ne slisi več govoriti, toda mi mislimo, da imajo avstrijski davkoplačevalci vendarle pravico vedeti nekaj več o tem čudnem slučaju. Kolikor je nam znano je tukaj prizadeta tvrdka v Klatovu, ki prevaža maščobo in kosti. Sleparstvo so istaknili šele ogrski železniški organi./ Benzinska mast je bila označena kot „maščobni odpadki", kar znači pri preračunanju tarifa razliko za okolo 70.000 kron ! Kako dobro je tvrdka informirana nam pove slučaj, da kakor so ogrski uradniki iztaknili sleparstvo je tvrdka hotela takoj telegraf,ično popraviti označilo pošiljatve. Razprava o zadevi je še v teku. Na prevzemni postaji v Klatovu se je vršila preiskava. — Radovedni smo, kako se bo stvar izpletla in na kakšen način bo državno železniška uprava skušala opravičiti svoje nadzorovalne organe.
Železničarji, zapomnite si! Nemško radikalni državni poslanec Alojzij R i e g e r je pred nekaj dnevi govoril na Moravskem na volilnem shodu sledeče :
»Železničarji so leni ljudje brez inteligence. Zbrani so iz vseh poklicov in nimajo nobene šolske izobrazbe. Čuvaji dobe 1100 kron plače vsako leto in ne storijo ničesar. Vkljub temu, da železničarji dobro stojo, zahtevajo sedaj še 17 milijonov kron !“
Morda bo „Reichsbund“ sedaj dal to napisati na agitačne letake za svoje člane.
Iz tega je razvidno, kako slepijo žolte organizacije nezavedne železničarje. Drugim voditeljem „na narodni podlagi organiziranih železničarjev" ta odkrit govor gotovo ne bo po volji, ker jim nekoliko zmešal štreno. In »Jugoslovanski zvezar ji" se pajdaši jo s tako družbo !
„ NE H V A L E Ž N E Ž I !“
Rod tem naslovom prinaša listič, ki se zove »Jugoslovanski železničar" in ki hoče biti glasilo jugoslovanskih železničarjev dve koloni dolg članek poln praznih fraz in najostudnejših psovk na naslov »tovarišev" železničarjev. Sicer ni naša navada se obotavljati ob »člankih" tega lista, vendar je prilika, za povedati nekaj resnic poveljnikom »Zveze", preugodna, da bi jo opustili, brez omenjati najnovejši izbruh narodnjaških pisačev. „Ne-
hvaležneži, paraziti, janičarji, Efiatti, izdajalci, Judeži Iskarjoti, sovražniki" — evo Vam cvetke, katere rabi pisunče članka za svoje bivše člane, ki so prišli slednjič vendar le do spoznanja, da z zvezine moke ne bo kruha. Dozdeva se nam, da so člankarju zmanjkale besede za nadaljno psovanje, kajti prepričani smo, da bi bil drugače v enakem tonu še za par kolon nemoteno nadaljeval. Nesrečni mazač najbrže niti pomislil ni, da padajo vse te psovke predvsem na njegovo lastno in njegovih somišljenikov glave ? Zamore morda dotični »člankar" ugovarjati dejstvu, da so bili narodnjaški kolovodje ž njim vred nekdaj vneti pristaši »internacijonalne kalne vode" in da danes le izkoriščajo znanje, ki so si ga pridobili pri »rdečkarjih" v zadoščenje svoje častihlepnosti, v svoj osebni prid ?
Radi bi vedeli, če je večji »grešnik", da se izrazimo z besedo omenjenega članka, oni, ki je, spoznavši ničevost obljub, s katerimi se ga je varalo, opustil žolto organizacijo, ali oni ki iz same častihlepnosti in dobičkaželjnosti je ostal njen zagovornik, le zato, da izkorišča nadalje nevednost nevednih »tovarišev" železničarjev ? Mislimo, da je odgovor lehak. Žaljivke s katerimi obsipavate še ne odpadle člane, veljajo predvsem za vas. Vi ste pravi »grešniki". Ne pristoja vam stopati na prižnico ter pripovedovati o svetem, misijonarskem delu. Vi ste, ki s svojini delom skušate rušiti železničarsko solidarnost, rušiti potrebno enotno delo in moč delavskega razreda, enotnost, ki edino omogoča dosego uspehov. Vi rušite to solidarnost delavstva vedoma in v zavesti početja. »Sram Vas bodi!“ pravite v vašem članku. Ta stavek velja predvsem za vas same. »Javno pribijate nehvaležnost bivših članov, ki z »urnebesnim zabavljanjem" potolažujejo svojo vest". Opustite vendar take prazne fraze, saj ne hasnijo več danes niti na 3 letne otroke ; ne žugajte železničarjem liki misionarja na prižnici : „z maščevanjem, kesanjem, dnevom spoznanja, vestjo, ki peče in griže, liki neugasljiva žerjavica in neugo-nobljivi črv" (sic). Same prazne tirade, ki le dokazujejo vso vašo neskončno onemoglost.
Železničarji »tovariši ali ne tovariši", zapomnite si narodnjaške fraze : psovke so Vam plača za vse delo. Ako pridete do spoznanja, da so vse obljube z katerimi so Vas speljali na limanice narodnjaški gromovniki le puhle fraze in ostudna laž, tedaj spomnite se, kakor mi v tem slučaju, znanega pregovora : »Ptiča se spozna po njegovem petju".
Občni zbor južne železnice. Južna železnica, ki je največje avstrijsko kapitalistično podjetje, je kakor znano že od nekdaj bankrotno. Seveda ne morda zaradi tega, ker so kapitalisti napravil preslabe kupčije, temveč zato, ker so bile te kupčije preugodne. Južno železnico obremenjuje težki dolg : P r i o r i t e t e, ki jih je treba deloma po tri odstotni in deloma po petodstotni vrednosti obrestovati, četudi je železnica pri oddaji tega dolga dobila komaj polovico nje vrednosti. Tribut, ki se ga mora vsako leto plačati posestnikom obligacij, je tako ogromen, da ne ostane nikakega dobička za deležnike, tako, da se podjetje nahaja v permanentnem konkursu. V svrho sanacije podjetja se je v zadnjem času prožilo več načrtov. Prvi načrt je izdelala uprava južne železnice sama in kapitalistična skupina, ki gospodari in izkorišča podjetje. Tej skupini pripadajo dunajski, pariški in londonski denarni zavodi Rot-schilda ter kreditna banka in Anglo banka. Drugi načrt je izdelal gospod S i e g h a r t, upravnik denarnega zavoda B o d e n k r e d i t. Pričakovati je bilo, da se bodo na občnem zboru akcio-nerjev južne žel. te dve kapitalistični skupini živahno zavzele za svoje načrte. To se pa ni zgodilo. Občni zbor se je vršil prav mirno. Predsednik je le na kratko sporočal, da sta oba načrta še zdaj predmet razpravam. Občni zbor akcio-nerjev največjega avstrijskega podjetja in pa seveda bil brez posledic. Delež nemškega kapitala je takoj po občnem zboru rapidno padel medtem ko so deleži Živnostonske banke, ki pride v prvi vrsti za kreditnem zavodu in anglo banke, silno narastli. J užna železnica predstavlja zgovorno sliko borbe mednarodnega kapitala za kupčijsko prednost. Prioritete so v glavnem v rokah francoskih kapitalistov ; akcije pa v rokah nemških, avstrij-sko-nemških, čeških, angleških in francoskih kapitalistov. Dohodke, ki so iz Avstrije, Ogrske in celo iz Italije se jih mora porabiti za odkupovati
svote, izdane ob času ko je Avstrija še gospodovala v Italiji.
Velika železniška nesreča pri Siebenbrunnu.
Šestnajst ranjenih, med njimi štirje težko ranjeni.. Dne 8. t. m. ob Y> 11 zvečer je na postaji Siebenbrunn državno železniške družbe trčil požunski zabavni vlak ob voz, ki mu je drvil nasproti. Učinek trčenja je bil strahoten. Stroj zabavnega vlaka je bil prevrnjen, prvi voz popolnoma razbit. Iz voza je bilo slišati obupen krik. Potnikov, ki so bili v ostalih vozeh, se je polastilo veliko razburjenje. Hiteli so k razbitemu vozu, železniško osobje pa je mnogim ranjencem nudilo prvo pomoč. Dunajski državni kolodvor se je takoj obvestilo o nezgodi. Odposlalo se je takoj pomožni vlak. Ranjenih je šestnajst oseb, med temi štirje težko ranjeni in sicer kurjač in trije potniki
Narodnjaška metoda. Neknarodnjaški mazač se je v zadnji številki »Jugoslovanskega železničarja" zaletel v sodr. Lorencona predsednika železničarske skupine v Korminu, z očitanjem, da se je le-ta udeležil evharističnega kongresa, ki je bil lansko leto na Dunaju. Neumna insinuacija ne bi zaslužila niti vrstice odgovoi'a, ko bi se šlo le za prepričati figure, ki se zbirajo okolo »Jugoslovanskega železničarja", da so njih laži nespodobne in smešne. Narodnjaški epigoni se ravnajo po jezuitičnem reku : obrekuj in nekaj bo ostalo ! Volje in razpoloženja za tako delo jim kako se vidi ne manjka. Vemo tudi zakaj. Skoda samo, da jim vse njih »poštene" naklepe pokvari njih od vseh trdno priznana brezmejno neskončna neumnost in perfidnost. Kaj so mislili doseči, s svojimi podtikanji na adreso sodr. Lorencana ? Vsi vemo, da je imel sodr. Lorencon lansko leto na Dunaju vse druge opravke nego one, ki sb mu predbacivajo v plitvem glasilu jugoslovanskih razgrajačev. Naši stanovski kongresi niso kakor kongresi narodnjakov, ki se odpravijo v par urah, ker se nima tam sploh kaj poročati in sklepati. Naši delegati na stanovskih konferencah nimajo časa, da bi se po vzoru narodnjaških delegatov na raznih konferencah papirnate »Lige" ukvarjali z drugimi stvarmi. Narodnjake smo že videli ob mnogih prilikah v prav tesni družbi z klerikalci in še drugimi slabšimi elementi. Menijo morda, da se bodo zdaj oprali grehov s tem, da predbacivajo drugim početje njih veljakov ? Od te strani jim obrekovanje ne bode koristno. — Pristaši socialno demokratične železničarske organizacije imajo za smešne izbruhe in laži narodnjaških im-potentov le smeli in pomilovanje.
Občinske in deželnozborske volitve v Trstu so
v polnem teku. Voli se v štirih razredih in šestih mestnih ter treh okoličanskih volilnih okrajih. V nedeljo 8. t. m. se je glasovalo v IV. mestnem in II. okoličanskem razredu. Izid je bil sledeči:
I. volilni okraj v mestu :
Socialni demokrat	 443	glasov
Slovenski narodnjak	 302	„
Italijanski narodnjak 	 578	„
Ožja volitev med socialnim demokratom in italijanskim narodnjakom.
II. volilni okraj v mestu :
Socialna demokrata	 523	glasov
i Slovenska nacionalca 	 70	,,
Italijanska nacionalca 	 888	„
Izvoljena italijanska nacionalca Parenzan in Va-lerio.
III. volilni okraj v mestu :
'Socialna demokrata............... 370	glasov
Slovenska nacionalca 	 483	„
Italijanska nacionalca ........... 660	„
Ožja volitev med slovenskima in italijanskima narodnima kandidatoma.
IV. volilni okraj v mestu :
Socialni demokratje............... 603	glasove
Slovenski nacionalci .  	 687	glasov
Italijanski nacionalci............1248	glasov.
Ožja volitev med slovenskimi in italijanskimi nacionalci.
V.	volilni okraj v mestu :
Socialni demokratje 	1179	glasov
Slovenski nacionalci.............. 441	„
Italijanski nacionalci............2257	„
Izvoljeni italijanski nacionalci Banelli, Co-mici. D' Osmo in Gridelli.
VI.	volilni okraj v mestu :
Socialni demokratje	1218	glasov
Slovenski narodnjaki............. 900	„
Italijanski nacionalci...........1100	,/
Italijanski nacionalci...........1100	„
Ožja volitev med socialnimi demokrati in italijanskimi nacionalci.
OKOLICA.
I. volilni okraj :
Izvoljen slovenski nacionalec Miklavec.
II. volilni okraj :
Kopač, soc. dem................... 654	glasov
Pertot, slov, nac.................1089	„
Pirich, ital. nac..................566	„
Ožja volitev med socialnim ndemokratom Ko pa čem in slov. narodnjakom Pertotom.
III.	volilni okraj :
Izvoljena slovenska nacionalca Ferluga in dr. Černe.
Ožje volitve v teh razredih so se vršile 12. t. m. Izid je sledeči:
I. volilni okraj v mestu :
Socialni demokrat................. 708	glasov
Laški narodnjak................... 617	„
Izvoljen soc. demokrat sodr. Jakob Nicolao. V tretjem in četrtem okraju so v ožji volitvi izvoljeni laški nacionalci.
V VI. mestnem okraju:
Socialni demokratje :
Val. Pittoni	 2269	glasov
Dr. Puecher 	 2241	„
Doff-Sotta 	 2242	„
Chiussi.......................... 2248	„
Italijanski nacionalci 1310 do 1327 glasov. Izvoljeni so socialni demokratje.
V II. okoličanskem okraju :
Socialni demokrat	 818	glasov
Slovenski narodnjak	 1278	„
Izvoljen je slovenski narodnjak.
Sodr. Kopač je torej z 818 glasovi ostal v manjšini. Pri teh volitvah smo torej tudi v okolici, je bila doslej izključna domena narodnjakov, prišli v ožjo volitev. Kakor kaže izid, je število naših glasov lepo narastlo, tako da je pri prihodnjih volitvah upati na zmago.
Dne 13. t. m. se je glasovalo v III. mestnem azredu. O izidu poročamo prihodnjič.
Južni železničarji pozor !
Cenjeni sodrugi in tovariš i[!
V kratkem poteče funkcijska doba odbora obratne bolniške blagajne c. kr. priv. južne železnice. Razpisane bodo nove volitve. Delovanje od-stopivšega odbora je bilo plodovito in uspešno. Pokazalo je, da so kandidatje, ki jih je postavila organizacija, možje, ki z vso odločnostjo zastopajo interese svojih volilcev in stremijo za izvedbo reform v korist članov.
Izvrševalni odbor organiziranih železničarjev poživlja torej vse tovariše in sodruge, da volijo kandidate, ki jih je postavilo zaupniško zborovanje dne 29. maja 1913.
Za novi odbor obratne bolniške blagajne c. kr. priv. južne železnice se vam predlaga sledeče kandidate :
Prometna služba (zelene glasov-n i c e).
Odbornika :
Scherbaum Robert, vlakovni revizor, Dunaj obratni inšpektorat.
Mayer Adam, uradni sluga, Dunaj južni kolodvor.
Namestnika :
Hopfel Jvan, nadsprevodnik, Matzleinsdorf.
Kovar Ivan, skladiščni delovodja, Matzleinsdorf. Vlakopospeševalna služba (bele glasovnice),
t
Odbornik :
Meissenbichler Matija, vozovni mojster, Dunaj.
Namestnik :
Diebler Josip, strojevodja, Dunaj kurilnica. Dela v niš kal služba (ž o 1 te glasovnice).
Odbornik :
Kunst Jakob, mizar, delavnica Dunaj.
Namestnik :
Hirsch Ivan, ključavničar, delavnica Dunaj.
Stavbena in p r o g o v z d r ž e v a 1 n a služba (rožaste glasovnice).
Odbornika :
Mayer Anton, prožni mojster, Dunaj.
Kabinger Ferdinand, tesar, stavbno nadzorstvo
Dunaj.
Namestnika :
Pfeffer Martin, vlakojavni čuvaj, Inzersdorf.
Egger Alojzij, prožni vravnavalec, Dunaj.
Ker voli pri južni železnici vsaka službena panoga (prometna, vlakopospeševalna, delavniška in progo vzdrževalna služba) zase in sicer le kandidate dotične službene panoge, dobi tudi temu primerne glasovnice. Nujno potrebno je torej, da člani obratne bolniške blagajne južne železnice vsake službene panoge natančno pazijo, da na glasovnice, ki jih dobe, zapišejo le kandidate svoje službene panoge. Če bi kdo pomotoma napisal na svojo glasovnico kandidate kake druge službene panoge, bi postala glasovnica neveljavna in glas bi bil izgubljen.
Južni železničarji! Tovariši in sodrugi!
Glasujte vsi kot en mož za gori navedene kandidate, da se izognete vsakemu razpršen ju glasov. Predlagani kandidatje so izkušeni možje, ki bodo vsak čas po svoji moči neustrašeno zastopali pravice članov obratne bolniške blagajne južne železnice.
O vsakem volilnem vplivanju, oziroma volilnem sleparstvu poročajte takoj uredništvu „Že-lezničarja“ v Trstu, ulica Madonnina 15.
Izvrševalni odbor organiziranih avstrijskih železničarjev.
Iz okrožnic in uradnih listov.
Odvzetje voznih ugodnosti za uslužbence c. kr. državnih železnic na progi železnice Ljubno Vor-dernberg.
Uradni list št. 25 državno železniškega ravnateljstva v Beljaku z dne 26. maja 1913. razglaša sledeče :
i „U s t a v 1 j e n j e v o ž n e ugodnosti na železnici Ljubno-Vordernberg.
Železnica Ljubno-Vomdernberg je po svoji obratno vodstveni upravi sem naznanila, da je glede na svojo progo Ljubno-Vordernberg ustavila podeljevanje v dogovoru določenih voznih ugodnosti uslužbencem in njih svojcem železniških uprav, vdeleženih pri splošnem vožno ugodnost-nem dogovoru.
Uslužbencem c. kr. državnih železnic in njih svojcem se torej do nadaljnjega ne bo podeljevalo nikakih vožnili ugodnosti.
O tej odredbi je obvestiti podrejeno osobje“.
S to odredbo se je torej odpravilo že več let trajajoče stanje. Državnim železničarjem pa se 1 je oropalo pravico, zlasti pa tistim, ki stanujejo v Eisenerzu, Vordenbergu in Hieflauu. Le-ti imajo edino možnost za nakupovanje živil v Ljubljani. Vsled tega jim je nujno potrebna to gospodarsko važna hitra zveza s tem mestom. Tako pa bodo morali ualužbenci sedaj narediti celo okrožno po- j tovanje čez Selzthal -Sv. Mihael in zapravit mnogo časa in denarja samo zaraditega, ker železnica Ljubno-Vordernberg ni več v vožno ugod-nostnem dogovoru in ker tudi nekateri svetniki te lokalne železnice ne bodo več dobivali zveznih izkaznic I. razreda.
Organizacija je takoj po svojih zastopnikih intervenirala pri južni železnici, železniškem ministrstvu in merodajnih činiteljih te železnice.
K stvari se še povrnemo.
Poročila o shodih.
Shod v Rajhenburgu. V nedeljo 8. t. m. je
bil tukaj v gostilni g. Leskovška javen ljudski shod. Udeležba je bila izredno velika. Otvoril ga je sklicatelj sodr. Jarh in pozdravil zborovalce, ! ki so izvolili sodr. Barago iz Brežice za predsednika. Na dnevnem redu je bil „Kapitalizem in socializem". Poročala je sodružica Ada Kristanova iz Ljubljane, ki je v skoraj poldrugoumem govoru podala v velikih potezah sliko razvoja človeštva. Posebno pozornost je posvetila postanku in razvoju kapitalizma, iz katerega se je nujno moral poroditi socializem. Pojasnila je nato ! stremljenje in končni cilj socialne demokracije in j naglasila praktično potrebo politične, strokovne ! in zadružne organizacije, discipline in važnost de-lavskega časopisja. Naposled se je obrnila do žena
in pokazala, da veljajo za nje enaki življenski po goji kakor za moške ; posebno je poudarjala, da materam ne more biti vseeno, kakšna bo usoda njih otrok. Zborovalci so z veliko paznostjo .sledili njenim izvajanjem in izrazili svoje soglašanje z viharnim odobravanjem. Sodrug Petrič je nato v daljšem govoru posvetil aktuelnemu položaju in podal zanimivo kritiko avstrijske notranje in zunanje politike. Železničarjem je še posebno pojasnil ravnanje vlade in njenih strank v vprašanju znanih železničarskih zahtev. Tudi njegovo izvajanje so sprejeli zborovalci z velikim, odobravanjem. Sodrug Baraga je potem s krepkim apelom na vztrajnost in solidarnost delavskega ljudstva zaključil shod, ki ostane gotovo vsem, ki so se ga udeležili, v spominu.
inozemstvo.
Iz francozkega železničarskega gibanja.
24. kongres železničarjev je posetilo 129 delegatov, ki so zastopali 161 krajevnih skupin. Izza izgubljene stavke 1. 1910 je število članov nazadovalo od 57.627 na 22.965, ki je pa v zadnjem času zopet začelo naraščati. Agitacija je precej ovirana po hitro naraščajoči „katolišlci“ organizaciji, po ..republikanski" železničarski zvezi in po neki novi strokovni organizaciji, ki se je svoječasno odcepila in sedaj ponovno išče stike s svobodno zvezo. Korporativni prestop te skupine pa je kongres odklonil, ker se je navidezno hotelo izbirati, ter prepustil nje' članom, da se posamezno javijo /,a zopetni sprejem. Tako bo najbrž še nadalje trajal pogubni bratski spor. Največji interes so zavzemale razprave o dosedanjih poskusih za zopetno nastavljenje odpuščenih vsled stavke. Vkljub intervenciji socialistične frakcije v parlamentu in vkljub vsem posredovalnim poskusom tudi vladnih zastopnikov vztrajajo železniške družbe v splošnem na odklanjajočem stališču.
Vršijo se sledeči shodi:
Pragersko v pondeljek 16. in 17- t. m-Trst v sredo 18. t. m. ob 8 uri zvečer v Delavskem domu shod skladiščnega osobja državne železnice.
Maribor v četvrtek 19 t. m.
Ptuj v petek 20. t. m. ob polu 8 uri' zvečer v Peserlovi gostilni.
Zidanmost v soboto 21. t. in. ob 8 zvečer. Logatec v torek 29. t. m.
Postojna v sredo 25. t. m.
Divača v četrtek 26. t. m.
Opčina v petek 27. t. m.
Gorica v pondeljek 30, t. in.
Gorica v torek 1. julija Sv. Lucija v sredo 2. julija Gorica v četrtek 3. julija.
Vsebina št. 11. z dne 1. junija 1913.
Članki: Bogastvo in revščina. Podjetniki in strokovne organizacije. Občinske volitve v Trstu. Nove oblike razrednega boja. Položaj signalnih ključavničarjev.
Predpisi za prometno službo. Dopisi: „Shod“ Z. J. Z. v Nabrežini. Pragersko. Trst 111. Trst drž. žel.
Iz okrožnic in uradnih listov: Službeni ukaz št. 87. Uvedba mezdnega reda. Nov mezdni red.
Poročila o shodih: Buje. Trst II. Domačo vseti:	Stanovanjske	razmere
železniških čuvajev na Koroškem. Za zopetni sprejem železničarjev.
Socialni pregled: Posledice balkanske vojne v lesni industriji. Bratovske skladnice.
Odprto vprašanje beljaškemu ravnateljstvu.
Iz organizacije.
P o s m r tn o odprav n inski sklad: Izkaz podpor.
Kavarna Unione ■ Trst
Ulica Caserma in ulica Torre Bianca
—-----—- Napitnina je odpravljena	—
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in
časnikov v vseh jezikih.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač Tiska L. Herrmanstorfer v Trstu