nflRDDm GOSPODAR GLASILO ZADRUŽOE ZVEZE V LJUBLJHOI. mc: Člani „Zadružni1 zv(-Z(‘“ dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto. za pol leta dve kroni, za četrt leta eno krono ; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posa-mezne številke 20 vin. K :: TelElnn štev. 216. :: C. kr. poštne hran, št. 64.846 Kr. ogrske „ „ „ 15.649 A "* • e e • A Izhaja 10. in 25. vsakega meseca. — Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo, — Cena inseratom po 30 vinarjev od enostopne petit vrste, za večkratno inseracijo po dogovoru. Vsebina s Carina. Naloge kmetijstva v sedanji dobi. Kako naj postopamo letos pri škropljenju trt, da prihranimo galico? Gospodarski pregled. Razne objave. Književnost. Občni zbori. Bilance. Carina. V zadnjem času so pri nas in na Nemškem živahno razpravlja o medsebojnih gospodarskih odnošajih in igra pri tem glavno vlogo vprašanje o carini. Carino imenujemo javno davščino, ki se pobira od določenega blaga, ki gre preko mej gotovega gospodarskega ozemlja, bodisi da se blago uvozi iz inozemstva, ali da se izvozi v tujino, ali ob prebodu preko določenega carinskega okoliša. Po svojem finančnem značaju spada carina med davke, ker jih javna oblast pobira, ne da bi v posameznem slučaju dala zu to kako odškodnino. Carino moramo prištevati konsumnim davkom, ker zadeva izdatke in gospodarsko moč posameznega gospodarstva. Prištevati bi jo mogli tudi indirektnim davkom, ker jo mora plačati tisti, ki blago uvozi, oziroma izvozi, toda jo potem upošteva pri določanju cene in jo prevali od sebe na konsu-menta; na vse zadnje je v resnici torej največkrat konsument tisti, ki mora nositi to davščino. S pobiranjem carine pa so lahko v zvezi še drugi in ne samo davčni nagibi in ima carina lahko še druge namene, ki utegnejo biti političnega, gospodarskega ali socialnega značaja. V primeri s konsumnimi davki v ožjem pomenu besede ima carina za državo marsikatere prednosti. Pobiranje carine sc da izvesti na priprost način, se da lahko nadzorovati in povzroča malo stroškov. Da bo ta stvar lažje umljiva, predočimo si za vzgled samo pobiranje užitnine od vina, za kar je potreba mnogo osobja in zelo mnogo dela, kar zahteva seveda znatne stroške. Omenjene prednosti carine se pokažejo osobito v takih slučajih, ko se pobira od blaga, ki se pri nas ne prideluje (n. pr. pri kavi, čaju, rižu, kolonialnem blagu) ali ki se tu ne sme izdelovati. Pobiranje davščine se v takih slučajih izvede najlažje v obliki carine. Tudi se s takim pobiranjem ne ovira domača produkcija in tehnika, ker odpade nadležno nadzorovanje in kontrola. Tudi davkoplačevalec no občuti tako močno davščine, ki jo plačuje v obliki carine. Ne da bi bilo treba znatno pomnožiti upravne stroške za pobiranje, sc da carina raztegniti na mnogo vrst blaga, osobito na konsumno blago, ki sc razpečava v velikih množinah, tako da je carina važen vir državnih dohodkov. Na drugi strani so pa s carino zvezane tudi marsikatere nepravilnosti, v obče take, ki so lastne vsem konsumnim davkom. Pred vsem je p o vd ari ti, da ne pride nič v poštev gospodarska moč konsumentov. To se vidi posebno dobro, če se pregleda, kakšno blago je podvrženo carini. V interesu fiskusa se nalaga carina pred vsem na blago, ki se potrebuje v velikih množinah; pri tem se glede visokosti carine pri oni vrsti blaga ne dela nobena razlika, tako da enako zadeva gospodarsko močnejše in slabcjše. Pri živilih n. pr. se gotovo večji del tega bremena naloži gospodarsko slabotnim nižjim slojem, dočim premožnejši pri tem niso posebno prizadeti. Druga težava obstoji v tem, da mora državna finančna oblast preiskati pravo razmerje med konsumnim davkom od blaga, ki se pridobiva v domači državi, in carino za enako blago, ki se uvaža iz inozemstva; to. razmerje pravilno določiti pa nikakor ni lahko. Poleg fiskaličnih ciljev zasleduje carina dostikrat tudi druge namene, gospodarske, socialnopolitične in politične. S carino se lahko v veliki meri upliva na smeri produkcije, na cene, na varstvo domačega dela, na mednarodne trgovinske odnošaje, na odprtje novih tržišč, itd. Pobiranje carine služi v vseh teh slučajih posebnim namenom gospodarskega ali političnega značaja in ti nameni le dopolnjujejo fiskalično svrho carine. Včasih stopijo fiskalični nagibi celo v ozadje in postanejo ostali cilji merodajni za nalaganje carine. Na ta način se združujejo v carinstvu nagibi in cilji najrazličnejšega značaja. Vkljub temu pa je carina postala tako važen vir državnih dohodkov, da je ne more pogrešati nobena država. Povsod nahajamo, da tvori carina znaten del, po 15, 30 in celo več odstotkov vseh državnih dohodkov. Leta 1909 so imele najvažnejše države iz carine take kosmate dohodke: (v milijonih nemških mark) na odstotek Vsota vseh vsakega vseh Carina drž. dohodkov prebiv. dohodk. Nemčija .... 631.900 2,663.050 10-95 23-73 Avstro-Ogrska*) 124.099 — — — *) Čisti dohodki, za primerjanje neporabni. Francija . . . . 549.451 3,348.466 13-03 14-04 Anglija 618.200 3,202.760 13-58 19-30 Italija 245.200 1,689.494 7-16 14-51 Rusija 498.190 5,409.228 4-38 9-21 Nizozemska . . 23.312 319.271 4-01 7-30 Belgija 44.800 531.117 6-06 8-43 Švedska . . . . 64.125 351.063 11-83 11 -58 Norveška . . . . 49.125 120.309 21 93 40-83 Švica 56.257 117.913 15-96 47-70 N 1 | N< 1,201.674 3,202.041 14-27 37-52 Argentinija . . . 238.800 271.270 38-96 87-83 Japonska . . . . 97.292 968.929 18-23 10-04 Iz teh podatkov je zadostno razvidno, kako važno vlogo igra carina v finančnem gospodarstvu kulturnih držav. Velike važnosti, toda zelo težavno je vprašanje, kdo nosi pravzaprav na vse zadnje carino. Ali je to inozemec ali domačin in med domačini zopet ali producent ali trgovec ali konsument? Ta vprašanja spadajo pri carini med najtežja in se ne dado za vse slučaje rešiti z gotovostjo. Dostikrat je pri tej stvari vpoštevati toliko najrazličnejših faktorjev, da si tii mogoče ustvariti zadosti jasne slike. Splošno se lahko reče, da je namen carinske zakonodaje s carino zadeti konsumenta, kar sc v praksi izvaja na ta način, da se vsled carine povzročeni večji stroški pribijejo k ceni, da plača torej na vse zadnje carino konsument. Težko je pa dognati, če se to tudi dejansko izvršuje in v koliko se izvršuje. Carino na uvoženo blago nosi splošno domači državljan, carino na izvoženo blago pa v obče inozemec. Kako se pa nadaljna razdelba preklada od osebe do osebe, ki pridejo pri prevzemanju blaga v poštev, to sc pa po navadi odtegne natančnejši preiskavi. Precej merodajno je v tem oziru razmerje med zalogami blaga in potrebščino. Pri carini, ki se vpelje na novo blago, ki je bilo doslej carine prosto, bo inozemski prodajalec dostikrat znižal ceno blagu, da si še nadalje zagotovi trg; v tem slučaju nosi on del carine. Tudi carinska zakonodaja včasih namenoma deluje na to, da se doseže podoben uspeh. Pri izvozni carini more nastopiti ravno nasprotno, da jo mora namreč trpeti domači proizvajalec, ako — 119 — ga tržne cene v inozemstvu prisilijo, da zniža ceno svojim izdelkom. Glede teh slučajev vlada malokedaj popolna jasnost, tako da jih po navadi ni mogoče statistično obravnavati. Vendar pa je pri sedanjih prometnih, prevoznih in komunikacijskih sredstvih zelo verjetno, da se bremena porazdele med prizadete kroge. V kakem obsegu pa se to dogaja, ostane zmirom negotovo. Carino delimo v več vrst. Naj poprej razlikujemo finančno in varstveno carino in sicer z ozirom na namen, ki sc zasleduje s pobiranjem carine. Finančna carina, i menovana tudi davčna carina, je tista, ki je vpeljana samo z namenom, da prinaša državi dohodke. Ta carina je samo posebna oblika konsumnih davkov. Zato se pri nji uporabljajo tudi tista načela, ki so merodajna za naložitev in višino konsumnih davkov. Ta carina je samo nekaka izpopolnitev konsumnega obdavčenja in se od njega razlikuje le toliko, da se ^pobira na meji. Drugi nagibi kakor samo davčni so lahko z njo v zvezi samo toliko, kolikor se lahko pokažejo tudi pri konsumnih davkih, n. pr. oviranje pijančevanja potom visokih carin in davkov na alkohol. Finančna carina učinkuje na domačo produkcijo, kadar se vsled nje zmanjša uvoz iz tujine ali se vsled nje skušajo potrebe domačega prebivalstva drugače pokrivati. Za vzgled naj omenimo le kolonialni sladkor in sladkor iz pese. Finančno carino je treba na splošno tako urediti, da je v soglasju z notranjimi konsumnimi davki. Iz tega sledi, da je treba na take predmete, na katere so v notranjosti države naloženi konsumni davki, naložiti tudi carino vsaj v enaki izmeri (n. pr. sladkor, pivo, vino, žganje, tobak itd.). Dalje je podobne predmete, ki se dobivajo le iz tujine, tudi podvreči carini, (n. pr. čaj, kava). Varstvena carina ima predvsem namen, ščititi domačo produkcijo. To je njena poglavitna svrha. Seveda pa gleda fiskus tudi pri tem, da dobi kolikor mogoče velike dohodke. Vsaka varstvena carina meri na to, da se ino- zemski izdelki in pridelki v domači državi kolikor mogoče podražijo in da se domačim producentom v prilog zmanjša konkurenčna moč tujih proizvajalcev. Vsled te carine naj se po možnosti okrepi domači producent, kateremu naj se da možnost, da bo dobival za svoje blago višje cene. Za onega, ki uvaža inozemsko blago, se vsled varstvene carine zvišajo produkcijski stroški, katere mora potem upoštevati pri določevanju cene; importer mora gledati, da nastavi za blago višje cene, kakor bi to lahko storil, če bi ne bilo naložene carine. Iz tega pod razenja blaga more domači producent vleči dobiček, ker more potem tudi on zahtevati boljše cene. Če se domači produkciji posreči, da more zadostovati vsem potrebam v dotični stroki, more s pomočjo varstvene carine uvoz iz tujine popolnoma preprečiti. Iz tega gospodarskega razvoja dobiva potem državna blagajna tem večje dohodke, čim manj se da pogrešati uvoz inozemskega blaga za potrebščine domačega trga. Kako visoko se določi varstvena carina, to je odvisno od mere, v kateri je treba ščititi posamezno panogo produkcije. Čista varstvena carina, ki se nalaga takemu inozemskemu blagu, ki sc pridobiva tudi doma, more postati prohibitivna (izključna) carina, če se carinske postavke tako zvišajo, da se popolnoma odstrani tuja konkurenca. Taka carina učinkuje dejansko tako, kakor prepoved uvoza ali izvoza. Domača produkcija zavzema potem z ozirom na prodajo blaga tako mesto, ki je več ali manj podobno monopolu. Podlaga, na katero se naslanja varstvena carina, je torej redoma narodnogospodarskega značaja. Njen cilj gre za tem, da sc kaki produkcijski panogi, ki je v stiskah, nudi potrebna zaščita ali da so varuje proti tujemu tekmovanju kaka vrsta industrije, ki je še mlada in tehnično ne še zadosti razvita. V varstveni carini tiči torej tudi nekaj vzgojnega in nekaj prehodnega. Potrebna in opravičljiva je toliko časa, dokler se varstva potrebna produkcijska panoga toliko ne odpo- — 120 — more, da more prenašati tujo konkurenco. Na drugi strani pa se skuša z varstveno carino dosegati tudi socialne ali politične namene. Ako prevzame n. pr. domača industrija kake socialne naloge (bolniško zavarovanje, starostna preskrba i. e.), naprtijo se ji s tem večji izdatki; njeni produkcijski stroški se s tem nap ram tuji konkurenci zvišajo. Isto tako morejo dati čisto politični nagibi povod, da se vpelje varstvena carina (r e torzi j e, b o j n a c a r i n a). Inozemstvo, kojega izvoz se z varstveno carino oškoduje, se ji more zoperstaviti na več načinov in more tako poskušati uničiti njen upliv. Poleg retorzij in bojne carine spadajo semkaj pred vsem izvozne premije in znižanje tovornega tarifa za prevoz blaga. S takimi odredbami se more nameravani uspeh varstvene carine deloma ali tudi v celoti preprečiti. Ti znaki, po katerih ločimo finančno carino od varstvene, so pa v resnici le bolj teoretični. Dejansko je namreč zelo težko določiti mejo med obema vrstama carine. Ločiti obe vrsti je tem težje, ker igrajo tudi pri finančni carini narodnogospodarski pomisleki večjo ali manjšo vlogo, na drugi strani pa je čisto gotovo, da pri določevanju varstvene carine ni brez vpliva želja države, zagotoviti si iz nje kakšne dohodke. Poleg tega delimo carino v uvozno, izvozno in prevozno (transito); dalje v carino po vrednosti in meri ali teži; potem v povratno carino in razlikovalno (diferencialno) carino; z ozirom na predmet v kmetijsko in industrijsko carino itd. Naše carinske zadeve ureja zakon z dne 13. februarja 1906, ki obsega splošen carinski red za avstro-ogrsko carinsko ozemlje; carinski tarif se deli v 658 postavk in obsega vse predmete, ki pridejo po današnjem stanju produkcije in trgovine v poštev pri prometu. Prvi del tarifa vsebuje določbe o carini za uvoz, drugi del o izvozni carini. Prvi del se deli v 51 razredov; vse podobno si blago spada v en razred (n. pr. X. razred obsega živalske produkte, X11L razred pijače). V vsakem posameznem razredu je tarif urejen sistematično, tako da se najprej obravnavajo sirovine, potem fabrikati in sicer tako, da slede napolfabrikatom grobi, fini in naj finejši celi fabrikati, čim finejši je izdelek, tem večja je carina. Naloga kmetijstva v sedanji dobi. Vojska je pokazala, da je in ostane kmet reditelj vseh ostalih stanov in da on varuje v najtežjem času celokupni narod pred gladom. Kako bi pač danes izgledalo pri nas in povsod, če bi imeli sicer blagajne polne zlata, na tisoče in stotisoče malih in velikih delavnic vsemogočih strok, tovarn in mest, polnih ljudstva; a no bi imeli -—- kmetov, teh potrpežljivih, požrtvovalnih, skromnih oračev, ki nam preskrbljujejo naš vsakdanji kruh! Kako bi izgledalo v družinah delavcev in meščanov, če bi ljudstvo na deželi opustilo plug in hlev in se oprijelo lahkcjšega, pripravil ej šega in dobičkanosnejšega dela, katero nudi mestno življenje tudi najzadnejmu cestnemu pometaču. Vojska je opomnila „gospodo11, kako malenkostna je brez — kmeta. Zastonj je bahanje raznih širokoustnežev. Ko bi kmet izpregel, izginila bi vsa ta velikost in to gospodstvo teh nespametnih ljudi kot pena in ne preostajalo bi jim drugega, kakor da gredo vsi ti „nezaposleni11 na deželo učit sc kmetovati. Ravno v najhujši dobi, ko se mora napenjati vse sile, smo se zopet prepričali, da je ravno kmet ona najvažnejša podlaga, na katerem sloni cela stavba urejene človeške družbe, in čim zdravejša, močnejša in trdnejša je ta podlaga, tem- varnejša je ostala stavba, kateri pravimo narod in država. To posebno poslanstvo kmetijstva pa zahteva, da bi se zavedale tudi vse druge 121 vrste prebivalstva, da se kmet ne more s čim drugim nadomestiti in nam nalaga vsem dolžnost, da bi kmetu pomagali pri vsem, mu omogočili in olajšali delo, katero kmet vrši v službi celega naroda, cele države kot rednik ljudske družbe. Dolžnost samoohranitve je, da damo kmetu vse, kav potrebuje za izvršitev svojega poslanstva, da si obdržimo kmetstvo za vsa dela, s katerimi sc nam zagotovi žetev in s to tudi nadaljna preživljava. Vse naredbe, nasveti, namigljaji in mogoče tudi strogi ukazi ostanejo samo prazen strah, če ne bo na deželi tudi teh, ki bi navodila tudi primerno izvedli. A s tem smo sc dotaknili jako kočljivega vprašanja: Kdo naj opravi vso to težko delo, ki zahteva stotere izkušenosti in vaje, če ne bo oračev, to je vseh teh, ki naj bi izvršili in nam zagotovili vso setev in p ribo d njo žete v. „To naj stori občina" — slišim nasvetovati modrece. A kdo je ta občina? Ali ni to zopet skupina teh oračev? Kmečko delo je vodno odvisno od vremena in letnega časa. Navezano je na gotov čas in se ga ne more podaljšati, ne odložiti na poznejši čas. Kmetsko delo ima torej za izvršitev omejen čas. Na drugi strani sc pa more določeno delo samo z določenimi delavskimi močmi v gotovem času izvršiti in črez to mero no more nikdo. K temu je potreba tudi razumevanja in dovršenosti. Poleg drugih od Človeške volje neodvisnih činitoljev, kakor lepo vreme itd., je potreba še strojnih in živalskih sil. Kakor hitro kateri teh pogojev manjka, dela ni mogoče dovršiti, pa če bi tudi kmet napel v navdušeni požrtvovalnosti vse svojo sile do skrajnih mej. Njegova delavnost je žalibog omejena z vremenom, podnebjem, kakovostjo polja in mero telesnih sil, katerih se ne more prekoračiti. [z tega sledi, da se od kmeta ne more več zahtevati kakor zmore pod danimi pogoji in da more občina pri največji požrtvovalnosti nujno delo samo do tiste mere dovršiti, kot ji to dovoljujejo domače ali tuje delavne sile, katere ima pri roki. Radi tega, če ni v občini delavnih moči in pa priprege, so zastonj vsi nasveti, da, celo ostri ukazi ne morejo odstraniti teh nepremagljivih ovir. Ce se hoče zagotoviti vsem potrebna mera kruha, se mora kmetu pustiti toliko delavne sile in priprege, kolikor je neizogibno potrebuje, da se poljsko delo v določenem času in dobro opravi. Radi tega popolnoma upravičeno piše „Wiener Lamhv. Zeitung" v št. 15. t. 1. doslovno: „Kakor se sliši, namerava vojaška uprava dovoliti dopust samo takim v vojni se nahajajočim posestnikom, ki so bili pozvani k vojnim delom (struženju železnic, postrežbi v bolnicah) in je dopust za take, ki so na bojnem polju, izločen. Vsak tovarnar, ki dela za erar, dobi svoje ljudi, ravnotako so tudi za poštno službo mnoge odpustili; samo pri poljedelstvu imajo težkoče. Ali ni tudi kmet ravno tako važen zalagatelj države kot tovarnar? Od kmeta sc pač zahteva več dela kot prejšnja leta. Toda kako naj kmet vse to delo dovrši, ko ima pa sedaj veliko manj delavnih sil na razpolago kot prejšnja leta z manjšim delom? In če se ne bi moglo obdelati vse žitno polje, od kod naj jemlje kmet, ta najvažnejši zalagatelj s kruhom, žito?“ Kmetje za svoje prenaporno delo niti posebnih taks ne zahtevajo, niti si ne dovoljujejo kakih olajšav na račun drugih. Toda če morajo že pridelati potrebno množino živil, je edino, kar zahtevajo, da sc jim to delo vsaj omogoči, da se jim pustijo potrebne delavne sile, priprege in pripomočki. Je pač v prospeh vseh, da se kmetom omogoči obdelovanje polja in tako zasigura prihodnji poljski pridelek; a k temu je treba, da bi se kmetom dalo dopust za ves čas najpotrebnejšega dela, katero pač ni mogoče na drug način nadomestiti. Hočemo li imeti vsega dovolj tudi v dobi, ko je tujina izdala nečloveško geslo: „Izstradajmo jih!“, potem sc moramo braniti v prvi vrsti s tem, da doma vse najpotrebnejše obdelamo in zasiguvamo. Toda to brez osebnega sodelovanja posameznih kmetovalcev pri nas ni mogoče. Kdor tega ne razume ali pa noče razumeti, naj se pride sam prepričat na kmete! Kako naj postopamo letos pri škropljenju trt, da prihranimo galico. Žalostna resnica je, da nam bo letos v Avstriji povsod galice za škropljenje trt primanjkovalo. Po zaslugi c. kr. kmetijske družbe je v tem oziru dežela Kranjska še najmanj prizadeta. Boljši posestniki, ki naročajo galico pri kmetijski družbi so ali popolnoma, ali vsaj po večini ž njo preskrbljeni. Manjšim vinogradnikom pomagati, je gotovo krščanska dolžnost vsacega, kdor ima galico v zadostni meri na razpolago. Ker bodo tudi nadomestila za galico (perocid, tenaks itd.) k malo razprodana, moramo gledati, da izhajamo s tem, kar imamo na razpolago, zlasti pa moramo s t e d i t i z galico. Kako, to nam naj povedo naslednje vrstice. Galica je hud strup za glivico peronosporo, ki povzroča znano bolezen rjo ali palež imenovano. Če sc v kapljicah dežja ali rose, ki pade na trto, razstopi le prav neznatna množina modre galice (zadostujejo že tisočinko odstotkov), zastrupi ta množina kali glivice peronospore, da se ne morejo razviti. Ce bi galico dež ne opral, bi tedaj lahko vzeli galice veliko manj kot po navadi, pa bi palež zabranila. Le zaradi tega, ker sc z apnom pomešana razstopina galice v dežju prehitro topi, moramo vzeti močnejše raztopino galice kot j c treba. Zato so že od nekdaj strokovnjaki skušali galici primešati kakšno snov, ki jo dela težje razstopno. To je na primer praktično izkoristil iz-delovatelj „tenaksa", nadomestilnega sredstva za škropljenje trt, ki je prav dobro in zanesljivo. Tenaks vsebuje vi kg še ne 1/2ko galice pravzaprav le 43 dek in vendar ravno tako dobro učinkuje kot 1 kg galice v enoodstotni galično-apneni zmesi. V tenaksu je namreč poleg galice in sode, ki v njem nadomestujejo apno, še neka glina, ki dela galico na trti manj raztopno tako da je ne more dež prehitro oprati. V Italiji je priporočal neki Martini, da se poleg galice razstopi v vodi galun in potem se priden e apna kot ponavadi. Pri tem se iz galuna izloči ista glina, ki se nahaja v tenaksu in zato galica bolj učinkuje, čeprav se je vzame polovico manj kot sicer. Martinijevo škropilno zmes se tedaj pripravlja na sledeči način: Na 100 1 vode se vzame pol, kvečjemu tri-četrt kilograma galice in pol kilograma galu na. Ko se oboje raztopi kot ponavadi, se še pridene 1 kg apna raztopljenega v škafu vode, ki smo jo bili poprej odvzeli od zgoraj omenjene množino (100 1) vode. Tako pripravljen, redek apnen belež se precedi čez gosto sito ali platno v kak sod ali čeber in potem se po škafih vanj vliva raztopino galice in galuna in se pri tem dobro meša. Ko je oboje dobro pomešano, vzamemo košček reagenčnega papirja in preskusimo, če smo vzeli apna zadosti; to je, če ni pripravljena škropilna zmes več kisla, kajti kisla škropilna zmes opali, kakor vemo, trto. Bel (fenolftaleinov) reagenčni papir, mora, pomočen v to zmes, postati rdeč, oziroma rudeč (lak m o v) papir moder (plav). To je tudi pri navadni galici najbolj zanesljivo sredstvo, po k tereni spoznamo, če smo vzeli apna zadosti. Martinijevo (škropilno zmes) galico, galun in apno jo predkratkim na shodu veščakov v vinarstvu in kemiji na Dunaju, k te rega se je vdeležil tudi podpisani, priporočal g. dr. Ripper, ravnatelj kmetijsko-kemijskega preskušališča v Gorici, ki jo je sam kot popolnoma zanesljivo preizskusil. Ker se da ž njo galica za polovico nadomestiti z veliko cenejšim galunom (galica stane sedaj že ‘250 K, galun 35 K meterski stot), kakor tudi ker imamo galice sploh premalo, priporočam naši kranjskim vinogradnikom: rabite Martinijevo škropilno zmes! Galice se pa da tudi mnogo prihraniti, če imamo dobre škropilnice in prave razpršil-nike in če pravilno škropimo. Najbolj priljubljene in priporočljive so pri nas škropilnice „Avstrija", tvrdke F. Nech-vile na Dunaju. Od razpršilnikov se najbolj priporoča njegov polnoškropeč razpršilnik „Komet". Hipna zatvornica in vravnalec pritiska na škropilni cevi omogočuje, da dela škropilnica le z močnim pritiskom, tedaj da le fino razpršuje in da se dotok (curek) lahko z enim prstom ustavi. To pride zlasti prav pri škropljenju grozdja in mladih trt, da se galica po nepotrebnem ne trati. Cedilna cevka na škropilni cevi preprečuje, da se razpršilnik ne zamaši, škropljenje gre tedaj hitro in brez sitnosti od rok. Vse te novejše iznajdbe se dajo porabiti za vse Nechvilove škropilnice (Avstrija, Iliči roli n a, Avtomata itd.) Komur sredstva dopuščajo, naj si jih nabavi. Pred vsem pa velja: proč s „škarjami," najslabšo škropilnico na svetu. Ta trt ne škropi, ampak obliva. Polovica drage galice gre po tleh in pri tem so trte še slabo poškropljene! Kdor škropi s škarjami, zlasti letos, je potratnež! Konečno naj sledi še navodilo, kako je treba pravilno trte škropiti: 1.) Ker nam galice primanjkuje, škropimo letos samo trikrat v letu. Prvič, ko odraste trtna mladika 40 cm na dolgo, drugič 14 dni za prvim, tretjič tri tedne za drugim škrop- ljenjem. Le ako bi bilo vreme deževno, škropimo prvič prej, v krajših presledkih in štirikrat v letu. 2. ) Za prvo škropljenje vzemi enodstotno, za drugo in ostala škropljenja poldrugodstotno raztopino. Ce škropiš s perocidom, vzemi ga za polovico več. 3. ) Apno ima le ta namen, da odvzame galici kislino, vzemi ga tedaj le toliko, kolikor je treba, da reagenčni papir barvo spremeni. Pri galici je treba navadno živega apna toliko kot galice', vgašenega polovico več. Pri perocidu je treba apna še manj. Preveč apna škoduje. 4. ) Raztopi apno samo zase in galico (oziroma galico z galunom, oziroma perocid) tudi zase. Neposredno pred škropljenjem vlij raztopino galice (oziroma galice in galuna, oziroma perocida) raje v razstopino apna kot narobe. Dosegel boš finejšo galično usedlino, ki bolje učinkuje. 5. ) Pripravi le toliko galične zmesi, kolikor je moreš v enem dnevu porabiti. Galica sama stoji lahko poljubno dolgo, z apnom pomešana je že drugi dan slaba. 6. ) Škropi trte le, kadar so suhe, a ne v najhujši vročini. Predrto pride prvi dež, se mora galica na trti dobro posušiti, sicer ni škropljenje nič izdalo in ga je treba ponoviti. 7. ) Ne oblivaj trt, ampak škropi jih tako fino, kakor da bi padla rosa nanje. Pri tem porabiš manj galice in trte so bolj zavarovane proti bolezni kot če jih na grobo škropiš. 8. ) Škropi trte po celem vinogradu najprvo ’ le od ene strani in ko ta usahne, po drugi strani. Tako ne boš škropil nič po nepotrebnem dvakrat in prihranil boš na galici. 9. ) Ne škropi samo listja, ampak tudi grozdje, zlasti pri prvem in drugem (oziroma še tretjem) škropljenju. Grozdje je treba tako močno poškropiti, da od njega kaplja. Ne pozabi škropiti tudi pozneje odgnalih (novih, zelenocepljenih itd.) trt večkrat in pogostoma. 10.) Če napade peronospora vršičke in zalistnike, odreži (najbolje od druge polovice avgusta naprej) in sežgi jih. Nekaj dni pred škropljenjem poveži trte. Zatiraj pa tudi plevel v vinogradu, kajti plevelu at vinograd je najbolj izpostavljen trtnim boleznim. B. Skalicky, c. k. vinarski nadzornik. Gospodarski pregled. Kokošjcreja in vojska. V „Mehi timmtags-blatt“ piše Viktor Schmidt pod gorenjim naslovom med drugim tudi to le: Kakor sem izvedel pod roko, hočejo „pri zeleni mizi“ dovoliti 1 udstvu na deželi, da sme rediti samo neko gotovo število kokoši, to se pravi, da hočejo kokošjerejo skrčiti. Veljavnega vzroka za to naredbo sicer ni nikjer, pa to je vseeno. Oni, ki so si izmislili ta lov, tudi nič ne vprašajo, ali ho s tem ljudstvu pomagano ali ne. Kes je sicer, da hi prišlo tako veliko perutnine na trg in da bi sc vsled tega cene znižale (sedaj se prodajajo kure po 2 K kilo), ali pa bomo imeli potem v bodočnosti dovolj jajce za prehrano ljudstva in dovolj plemenskih živali za nadaljno rejo, o tem pač niso gospodje razmišljali. — Avstrija je morala doslej, tudi v mirnih časih, dobivati jajca iz inozemstva, ker je bilo naše perutninarstvo premajhno. Odkod naj torej dobimo jajca, ko niti mislili ne smemo še dolgo na kak uvoz in ko se na takšen način zatre vsako domače dobivanje jajce? Morda bodo oni „merodajni krogi“ sami legli jajca? Ako bi no bili časi tako žalostni, hi se moral človek smejati. Skrb perutninarskih društev bodi torej, da se tej nakani odpomore in ljudstvo pouči, kako se ima v vsakem slučaju ravnati. Krušni listki nam pač najjasneje pravijo, kako je z nami, in mimo grede bodi omenjeno, da tega ni prav nič bilo treba. Sedaj imamo pričakovati še mlečne in mesne listke, in da jih res dobimo, za to bodo že skrbeli gotovi krogi. Človek niti misliti ne sme, kam peljejo takšne odredbe. Malo kruha, malo mesa, malo mleka in nič jajec, o čem naj ljudstvo živi, s čim naj se prehranijo zlasti ubožnejši sloji? Zc se govori, da bo stalo jajce 40 h in še več, mast nekoliko kronic, nekateri, ki imajo vpogled, govore celo o 15 K pri kilogramu. Upajmo, da nas to vendar ne zadene in da bo vlada še pravočasno posredovala. K sklepu svetujem perut-ninarjem, naj sejejo solnčnice. Seme solnčnic je prav dobro za perutninsko pičo, poizkusil sem si z njim že prošlo zimo, ne da bi bil opazil, da bi škodilo. Ker vsaj za sedaj še ne delajo iz njega moko, tedaj je njega pridelovanje, prodajanje in uporabljevanje vsakemu prosto. Solnčnice ne potrebujejo posebne strežbe in nam nudijo ob cvetju krasen pogled. Samo paziti je treba, da sc v njih bližini preveč ne naselijo vrabci. Prepovedano prodajanje bodoče žetve. Pravosodno ministrstvo je v sporazumu z ministrstvom za notranje zadeve, trgovino in poljedelstvo izdalo naredbo z dne 31. marca 1915, ki določa, da so prepovedane in neveljavne pogodbe o nakupu ali prodaji bodoče žetve iz leta 1915. Na prodajo vina in sadja sc ta prepoved ne nanaša. Tuzemsko žito (pšenica, rž, ječmen, oves, koruza), ki sc bo pridelalo v letu 1915, se pred 1. julijem 1915 ne sme ne kupiti, ne prodati; kupčije, ki bi bile s to prepovedjo v nasprotju, so neveljavne; ne nanaša sc pa ta prepoved na kupčije z vojaško upravo in z vojnim žitno - prometnim zavodom. Te določbe veljajo tudi za nazaj in zadevajo kupčije, ki so bile sklenjene, še prodno je ta naredba stopila v veljavo. Kdor bi se proti tem določbam pregrešil, kaznuje ga politična okrajna oblast z denarno globo do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev. Ta naredba je stopila v veljavo dne 31. marca 1915. Denat uri rani sirovi sladkor. Kmetje! Poslužite se ugodne prilike in kupujte denaturirani sirovi sladkor, ki ga ima na prodaj Splošna avstrijska družba za vnovčenje živine na Dunaja in sicer po ceni, ki jo je bila c. kr. vlada znižala. Zmešan z kokosovo moko, melaso in otrobi je denaturirani sirovi sladkor najboljše nadomestilo ovsa pri krmljenju konj in je ravno tako izvrstna krma za govedo in prašiče. — Naročila je poslati Splošni avstrijski družbi za vnovčenje živine na Dunaju (Allgemeinc Oestcrrcichische Viehvenvcrtungs-Ge-sellscbaft, Wien III., St. Marx). Položaj kmetijstva na Nemškem. Odredbe, ki jih je nemška vlada ukrenila glede preskrbe ljudstva z živili, zadevajo najbolj kmetijstvo. Sedaj dela kmetijstvo v popolnoma izpremenjcnih razmerah. S surovinami sc more preskrbovati le v omejenem obsegu, prodaja in poraba kmetijskih pridelkov je pa vsled zakonitih odredb močno ovirana. Na drugi strani pa zahteva sedanji položaj od kmetijstva izvanrednih del. Dasi se mu je odtegnilo mnogo človeških in živalskih delovnih sil, mora izvršiti isto delo kakor v mirnem času. Na Nem- škem rede okoli 25 milijonov prašičev, katerih vrednost je velikanska. Pomankanjc krme, ki se močno občuti, pa sili kmetovalce, da morajo prašiče prodajati. Hodi se, da bo treba v bližnji bodočnosti okoli 12 milijonov prašičev izročiti mesarju. Vendar sc pa zaradi tega velikega znižanja števila prašičev ne boje preveč za prihodnost. V par prihodnjih letih bo sicer potem primanjkovalo prašičjega mesa, toda število prašičev bo kmalu zopet hitro poskočilo, ker se prašiči hitro množijo. Z več strani se je priporočalo znižati tudi število goveje živine, kar bi pa bilo čisto napačno. Goveja živina se ne množi tako hitro kakor prašiči. Če bi sc sedaj preveč živine odprodalo, potem bi to imelo neugodne posledice za več let naprej: visoke cene mesa, pomanjkanje mleka, draginja masla. Mleka se že sedaj dobiva mnogo manj. To pa zato, ker primanjkuje močnih krmil, vsled česar pojema mlečnost krav. Cene za surovo maslo so vsled tega že poskočile. Z ozirom na pomanjkanje krme so zopet odpravili vladino prepoved, da sc ne smejo klati teleta; kajti ravno teleta potrebujejo veliko mleka, ki pa mora sedaj pred vsem služiti za ljudsko prebrano. Položaj kmetijstva sc je vsled pomanjkanja krme v novejšem času bistveno poostril tudi zaradi tega, ker je vlada odredila, da se smejo z ovsom krmiti samo konji. Na Nemškem uporabljajo v živinoreji velikanske množine umetnih krmil, katera se večinoma uvažajo preko morja. Uvoz je sedaj popolnoma izostal in so zato kot nadomestek za močna krmila rabili vsaj deloma oves. Zdaj mora tudi to odpasti in kmetijstvo stoji pred resnim vprašanjem, s čim krmiti živino, osobito krave. To vprašanje je mnogo težje, kakor sc dozdeva. Z žitom pomagati ni mogoče, ker sc potrebuje zn ljudsko prehrano in so tudi cene naravnost neznosne. Za ječmen n. pr. so določene najvišje cene 22 mark za 100 kg, v resnici pa sc prodaja tak ječmen, ki služi za živalsko krmo, po 35 mark! Tudi drugim krmilom je cena zelo poskočila. Riževa moka je n. pr. pred vojsko stala 9 mark, sedaj pa 20 mark. Pri otrobih je nastala težkoča, da jih je težko dobiti; kar jih je bilo na razpolago oh pričetku vojske, so se porabili, novega blaga pa ne pride na trg. Vlada je namreč zaplenila vse žito in je odredila, da sc večji del žita ne sme zmleti do 15. maja. Posledica je, da ni nobenih otrobov. Zato zahteva kmetijstvo, da se žito čim p rej zmelje in se hrani v zalogah moka. Potem bi bili kmetu zopet otrobi na razpolago, če za dolgo ne, vsaj za prvo silo, do meseca majnika, ko se more živina poslati na pašo. Nadaljnc težave povzroča kmetijstvu preskrba z umetnimi gnojili. Fosfora in kalija je sicer dobiti po normalnih cenah, dušičasta gnojila pa so se podražila za 100 odstodkov. Najvišje cene položaja niso nič ublažile. Sploh sc je uvedba naj višjih cen slabo obnesla. Pšenice n. pr. kmet ne sme prodati višje kakor po 260 mark, zato pa mora mlinarju plačati za moko 350 mark in še več. Pri spomladanskem obdelovanju polja se bo zelo občutilo pomanjkanje konj, ki jih je vojna uprava tako mnogo pobrala. Delo bo šlo veliko počasneje izpod rok, osobito tudi zaradi tega, ker je vlada zaplenila oves in določila, da se ga sme konjem dajati le po tri funte na dan. Tudi kmetijstvo na Nemškem se ima torej boriti z velikimi težavami, morda še z večjimi kakor pri nas. Razne objave. Ukaz c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 16. aprila 1915, št. 8441, o odškodnini za m letev žita v mlinih, ki za plačilo melj e j o. Na podlagi ministrskega ukaza z dne 2. aprila 1915, 1., drž. za k. št. 92, $5 10 a, tretji odstavek, za ukazuj c deželna vlada tako: § 1. V mlinih, ki za plačilo meljejo od žitnih producentov prinešeno lastno žito, sc sme terjati za plačilo za mlctev za sto kilogramov, in sicer pšenice največ 3 K, rži, ječmena in ovsa 2 K 50 v in koruze največ 2 K. § 2. Glede izmlctja veljajo določila ministrskega ukaza z dne 28. novembra 1914, h, drž. zakona štev. 324. § 3. Za izgubo pri mletju pšenice, rži, ječmena in ovsa se sme odtegniti največ 3 Savi, rvg. zadr. z ornoj. zav. ki se vrši v nedeljo, 16. maja 1915 ob 3 uri popoldne v v Zadružnem domu. Dnevni red; 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za I. 1914. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Občni zbor sklepa veljavno, če je zastopan najmanj deseti del zadružnikov. Ako bi tega, se vrši čez pol ure ua istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Živinorejsko zadruge za občini Žmiucc in Škofjo Loko, reg. zad. z omej. zav. ki se bo vršil dne 13. maja 1915 ob 2. uri popoldne v Bodovljah št. 10. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za I. 1914. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Če bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Šmartnu pri Kranju, reg. zadr. z neom. zav. ki se bo vršil v nedeljo, dne 2. maja 1915 ob 3. uti popoldne v posojlničnih prostorih. D n e v ni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1914. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši sc pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Vetru na Krasu, registrovanc zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil v pondeljek, dne 24. maja 1915 ob 3. uri popoldne v posujilnični hiši. D n ovni red: 1. Čitanje in odbrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2. Poročilo načelstva. 3 Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1914. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Volitev načelstva. 7. Volitev nadzorstva. S. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen vrši se pol ure kasneje na istem mestu in z istem dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor Mlekarske zadruge v Šmihelu, reg. zadr. z omej. zav. ki sc bo vršil v nedeljo, dne 9. maja 1915 ob 4, uri popoldne v posojilnični dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1911. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se eno uro kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Skalah, reg. zadr. z neom. zav. ki se, bo vršil v četrtek, dno 13. maja 1915 ob 3. uri popoldne v prostorih bralnega društva. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za I. 1914. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega in konsumnega društva v Lučah, reg. zadr. z om. zav. ki se vrši v nedeljo, dne 9. maja 1915 ob 11. uri dopoldne v šoli. Dnevni r e d : 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1914. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. — 129 — Vabilo na redni občni zbor Hran ii niče in posojilnice v Dragatušu, rvgistrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 24. maja 1915 ob 3. uri popoldne v po-sojilničnih prostorih. D n e v n i r e d : 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1914. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se bo vršil pol ure kasneje drug občni zbor na istem mestu in po istem dnevnem redu ne glede na število navzočih. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v llvenovicah, reg. zadr. z neom. zav. ki se bo vršil dne 9. maja 1915 ob pol 4. uri popoldne v hranilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1914. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Volitev načelstva. 7. Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Načelstvo. * 4 5 6 7 8 Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva v Vipavi, reg. zadr. z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 4. maja (na dan sv. Florijana) 1915 ob 4. uri popoldne v dvorani Kmetijskega društva v Vipavi. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjem občnem zboru 2. Poročilo načelstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1914. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev treh izžrebanih članov načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Volitev razsodišča. 8. Slučajnosti Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Načelstvo. Vabilo na XX. redni občni zbor Posojilnice v Zatičini, reg. zadr. z neom. zav. ki se ho vršil v nedeljo, 10. maja 1915 ob 8. uri dopoldne v posojilniškem lokalu. D n evni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1914. 4. Volitev nadzorstva. 5. Volitev načelstva C. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor oh navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Odbor. Vabilo na X. redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Zagorju ob Savi, reg. zadr. z neom. zav. ki se vrši dne 16. maja 1915 ob pol 4. uri popoldne v zadružnih prostorih D n e v n i red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1914. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. (i. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na Istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Posojilnice v Košani, reg. zadr. z neom. zav. ki se vrši v nedeljo, dne 9. maja 1915 ob 3. uri popoldne pojiojilnični dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1914. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. Ako bi ta občni zbor v navedenem času ne bil sklepčen vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Načelstvo. — 130 — Vabilo na redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Trstu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 9. maja 1915 ob deseti uri dopoldne v uradnem prostoru zadruge v Trstu ulica Torre bianca 21. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Predložitev računskega zaključka za 1. 1914. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev 3 članov v načelstvo. G. Volitev 3 članov v nadzorstvo. 7. Vorebitni predlogi zadružnikov. Ako občni zbor ob zgoraj navedeni uri ne bil sklepčen se vrši pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki pa je sklepčen brez ozira na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Veliki nedelji, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, IG. maja 1915 ob 3. uri popoldne v hranilničnem prostoru. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Poročilo nadzorstva in odobritev računskega zaključka za leto 1914. 5. Volitev načelstva. G. Votitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnico in posojilnico v Holm. registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 24. maja 1915 ob 9. uri dopoldne v hranilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1914. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. G. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se na istem prostoru in z istim dnevnim redom čez pol ure drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri J). M. v Polju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne IG. maja 1915 ob 8. uri dopoldne v zadružnem prostoru. Dnevni r e d : 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1914. 4. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. G. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Lučah, reg. zadr. z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 9. maja 1915 ob 10. uri dopoldne v šoli. Dnevni rod: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1914. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Poučen govor nad revizorja Vlad. Pušenjak, 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. Vabilo na VII. rodni občni zbor Živinorejske in konjerejske ztulrtige v tiorjnh, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši binkoštni ponedeljek, dne 24. maja 1915 ob 3. uri popoldne v dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskega zaključka za leto 1914 in njega odobritev. 3. Volitev odbora. 4. Potrdilo o nakupu pašnika, 5. Določitev pašnine za leto 1915. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure drug občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Načelstvo. K obilni udeležbi vabi odbor. — 131 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Trnovem, reg. zadruge z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1914, Aktiva. K Posojila 912.553-36 Naloženi denar .... 19.978-99 Inventar premični .... 804-69 Zaostale obresti posojil . . 45.496-47 Prehodne terjatve . . . 1.898-10 Neplačane obresti prehodnih Delež pri „Zadružni zvozi11 855-40 1.000-— Delež pri „Ljudski pos. 4*— (J. kr. poštna hranilnica 100- — Delnice opekarne .... 5.000-— „ „Union" .... 355-— Gotovina 31. decembra 1914 10-417-53 Skupaj . . 998.403-54 Pasiva. K Deleži 1.814- — Hranilne vloge ' 004.669-54 Tekoči račun z Zvezo . . 309.912 — Predplačane obresti posojil 313-55 Rezervni zaklad .... 19.978-99 Čisti dobiček 1.775-46 Skupaj . . 998.403-54 Denarni promet .... 776.829-61 Stanje članov začetkom leta 1914 . 923 Pristopilo . . . 9 Odpadlo . . . 14 Stanje koncem leta 1914 . . . . 918 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Velikih Laščah, reg. zadruge z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Aktiva, K Posojila 732.387.27 Tekoči računi s člani . . 87.941 01 Inventar p emični .... 337-21 Inventar nepremični . . . 54,916-21 Zaostale obresti posojil . . 33.349-39 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000-— „ „ „Union" . . . 335-— „ „ Kmet. društvu 2 — Prehodni 2.873 08 Gotovina 31. decembra 1914 23.390-84 Skupaj . . 930.533-21 Pasiva. K Deleži 930-— Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi . . . 833.848 42 Tekoči račun z Zvezo . . 05.986-— Predplačane obresti posojil 969-33 Rezervni zaklad .... 33.651-75 Cisti dobiček 1.171-71 Skupaj • • 930.533-21 Denarni promet .... 851.447-42 Stanje članov začetkom 1. 1914 . 471 Pristopilo Odpadlo Stanje koncem 1. 1914. . . . . 468 Bilanca Hranilnice in posojilnice v St. Vidu nad Ljubljano, reg. zadr. z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Aktiva. K Račun posojil 316 968-29 „ posojil v tekočem . 275.315-96 „ naloženega denarja: 109.803-75 „ deležev: plačan v Zvezi . . 1.000-— „ posojil, obr.: zaostale 014-49 „ inventarja: bilančna vrednost . 1.047-81 „ blagajne: v gotovini . 1.485-81 Skupaj . . 706.296-11 Pasiva. K Račun deležev 772-— „ hranilnih vlog . . 743.367-85 „ predplačanih obresti 156-26 „ rezervnega zaklada . 20.000-— „ dobička 2.000-— skup:y . . 706.290 11 Denarni promet .... 1,039.910 13 Stanje članov začetkom 1. 1914. . 184 Privastlo Odpadlo Stanje koncem 1. 1914 . . . . . 193 Bilanca Hranilnice In posojilnice na Jesenicah 9 reg. zadruge z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Aktiva. K Posojila 230.617-45 Tekoči račun z Zvezo . . 87.374-— Inventar premični .... 53-37 Nepovrnjeni prehodni . . 560-35 Zaostale obresti posojil . . 7.231-88 Tekoči račun s člani . . 6.709-89 Delež pri „Zadružni zvezi" 1.O00-— Delež pri „Ljudski pos." . 4*— Delež pri „Unionu" . . . 1.000 — Stalna vloga . . 4.000-— Začasna posojila .... 430-— Gotovina 31. decembra 1914 3.971-87 Skupaj . . 341.952-76 Pasiva. K Deleži 1.090-— Hranilne vloge s kapitalizo- vanimi obrestmi 319 071-57 Predplačane obresti posojil 836-75 Začasna vloga 140-60 Obresti začasne vloge . , 5-60 Rezervni zaklad .... 19.38002 Čisti dobiček 1.428-22 Skupaj . . 341.952-76 Denarni promet .... 240.663-15 Stanje članov začetkom leta 1914 . 214 Pristopilo Odpadlo Stanje koncem leta 1913 . . . 218 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Kamniku, reg. zadruge z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Aktiva. K Gotovina koncem leta 1914 22.703-75 Posojila 1,000.367 27 Tekoči račun s člani . . 31.644-25 Tekoči račun z Zvezo . . 97.650 — Naložen denar 2.000-— Vrednostnih listin .... 6.000-— Delež pri Zadružni zvezi . 1.000-— Delež pri Kitarski zadrugi v Domžalah 200'— Račun poštne hranilnice 107-71 „ prehodnji .... 254-46 „ premič. inventarja . 3.523-30 „ nepromič. inventarja 04.680-— „ obresti 17.943-90 „ najemnine .... 710 — Skupaj . . 1,248.744-70 Pasiv a. K Deleži 3.628-— Hranilne vloge 1,213.028-75 Obresti posojil 3.324-64 Rezervni zaklad .... 25.13904 čisti dobiček 3.623-67 Skupaj . . 1,248.744-70 Denarni promet .... 1,459-773-41 Stanje članov začetkom leta 1914 . 820 Pristopilo Odpadlo Stanje koncem 1. 1914 . . . . . 837 Bilanca Kmečke hranilnice in posojil- niče v Radovljici, reg. zadruge z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Aktiva. K Posojila 645.923 02 Tekoči račun s člani in post- no hranilnico .... 107.586-25 Naložen denar . . : . . 210.000-— Vojno posojilo 3.000 — Zaostale obresti posojil . . 5.948-10 Inventar premični .... 675-27 Delež pri „Zadružni zvezi" 1.000-— Rezervni zaklad .... 8.354-45 Gotovina 31. decembra 1914 24.417-20 Skupaj . . 1,006.904-29 Pasiva. K Deleži 1.116-— Hranilne vloge 990.271.08 Račun obresit 3.067 27 Rezervni zaklad .... 8.354-45 Čisti dobiček 4.095-49 Skupaj . . 1,006.904-29 Denarni promet .... 1,658.104-54 Stapje članov začetkom 1. 1914. . 369 Pristopilo..........................28 Odpadlo....................... Stapje koncem 1. 1914 . . . Bilanca Hranilnice in posojilnice v Gorjah, v<'g, znilrugo z neoni, zavezo, z dnem 31. decembra 1911. Aktiva. K Posojila 308.351'01 Tekoči račun z Zadr. zvezo 71.900'— Inventar premični . . . 131-72 Inventar nepremični . . . 21.526 1 G Zaostale obresti posojil . . 20.829-30 Delež pri „Zadružni Zvezi11 1.000-— „ „ „Zadr. tiskarni" . 500-— „ „ „Unionu" . . . 1.000 — Prehodni 642-27 Vojno posojilo 1.000-— Gotovina 31. decembra 1914 6.464-48 Skupaj . . 492.234 94 Pasiva. K Deleži 1.392" — Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi . . . 402.245-42 Predplaeane obresti posojil 570 21 Rezervni zaklad .... 20.929-09 Čisti dobiček 1.091-02 Skupaj . . 492.234-94 Denarni promet .... 395.749-30 Stanje članov začetkom leta 1914 355 Pristopilo . . . ... . . . 2 Odpadlo . . 9 Stanje koncem leta 1914 . . 349 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Mengšu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo z dnem 31. decembra 1914. Akti va. K Posojila 203.543-22 Tekoči i-ačnn z Zvezo . . 102.500-— Inventar premični.... 288-95 Tekoči račun s elani . . 137.542-58 Zaostale obresti posojil . . 5.300-79 Delež pri „Zadružni zvezi" 1.000-— Naložen denar 12.243-28 Delež pri Slanmikarski zadr. 1.000-— Obresti Slamnikarske zadr. 401 08 Delež pri „Zadr. tiskarni" 1.000- — „ pri „Unionu" . . . 1.000 — „ pri „Ljudski pos." . 4-— Gotovina 31. decembra 1914 2.720 — Skupaj 468.549 99 Pasiva. K Deleži 980-— Hranilne vloge s kapitalizo- vanimi obrestmi 440.902 10 Predplačane obresti posojil 94-52 Rezervni zakla 1 . . . . 20.075-44 Cisti dobiček 5.897 93 Skupaj . . 468.549-99 Denarni promet .... 410.073-19 Stanje članov začetkom 1. 1914 . 490 Pristopil.) . . 3 Odpadlo . . 9 Stanje koncem 1. 1914 . . . . 490 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Ribnici, registrovuno zadruge z neoinojono zavezo z dnem 31. decembra 1914. Aktiva. K Posojila 834.780' 16 Tekoči račun z Zvezo . . 344.921 — Inventar premični . . . 1.500 — Inventar nepremični . . . 51.000- — Zaostale obvesti posojil . . 22.040 84 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000 — Naložen denar 205.487-90 Delež pri Ljudski pos. . . 4' — Poštna hranilnica .... o80'81 Terjatev na najemnini 120 — Gotovina 31. decembra 1914 12.33808 Skupaj . . 1,474.384-84 Pasi v a. K Deleži 1.077- — Hranilne vloge a kapitalizo- vanimi obrestmi . . . 1,438.72308 Predplačane obresti posojil 445-15 Rezervni zaklad .... 32.508-90 Čisti dobiček 1.570-05 Skupaj . . 1,474.384-84 Denarni promet .... 1,186.092-06 | 1 I j I 1914. 512 Pristopilo Izstopilo . . . 9 Stanje koncem leta 1914 . . . . 517 Bilanca Posojilnice v Žužemberku reg. zadruge z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Aktiva. K Posojila 690.227-43 Zaostale obresti posojil . . 27.172-31 Tekoči račun z Zvezo . 41.368- — Vrednostne listine .... 7.920'— Nevzdigneni kuponi istih . 400-— Naložen denar 3 000' — Delež pri Zadružni Zvezi . 1.000 — Inventar premični . . . 1.21006 Inventar nepremični , 77.365-67 Gotovina 81. decembra 1914 11.079-95 Skupaj . . 800.734-02 Pasiv a. K Deleži 3.946 — Hranilne vloge s kapitalizo- vanimi obrestmi . . . 801-487-39 Predplačane obresti posojil 2.846-24 Rezerva 51.197-19 Čisti dobiček 1.258-20 Skupaj . . 800.73402 Denarni promet .... G74.324 19 Stanje članov začetkom 1. 1914 . 1871 Pristopilo Odpadlo Stanje koncem 1. 1914 . . . . 1866 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Vipavi, reg. zadr. z neomejeno zavezo, z dnem IM. decembra 1014. Aktiv a. K Posojila in tek. rač. s elani 1,022.655-43 Tekoči račun z Zvezo . 103 320 — Inventar premični . . . 978-88 Inventar nepremični . . . 45.090‘7O Zaostale obresti posojil . 23.40V17 Delež pri Zvezi .... 1.000- — Delež pri „Unionu" . . . G70-— Delež pri dež. vin. zadrugi 1.000-— Delež pri „Zadr. tiskarni" . 500-— Delež pri „Ljudski pos." . 4- — Naložen denar 5.000-— Vojno posojilo 5.000'— Naložen rezervni zaklad . 89 525 13 Gotovina 31. decembra 1914 15-302 04 Skupaj . • 1,374.113-35 Pasiva. K Deleži 2.762-— Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi . . . 1,270.722 28 Predplačane obresti posojil 1.779-58 Rezervni zaklad .... 89.525-13 Čisti dobiček 9.834-36 Skupaj . . 1,374.113 35 Denarni promet .... 1,378.809-02 Stanje članov začetkom 1. 1914 . 1340 Pristopilo . . 62 Odpadlo Stanje koncem 1. 1914 . . . . 1376 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Kranju registrovane zadruge z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Aktiva. K Posojila 905.509 17 Tekoči račun z Zvezo . 28.300 — Inventar premični .... 2.707 05 Zaostale obresti posojil . 20.923-25 Delež pri „Zadružni zvezi" 1.000 — Tekoči račun s člani . . . 210.588 83 Poštna hranilnica .... 2.184-85 Gotovina 31. decembra 1914 32.161 95 Skupaj . . 1,209.435-10 Pasiv a. K Deleži 3.008- — Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi . . . 1,222.871-59 Predplačane obresti posojil 2.433 93 Tekoči račun s člani . . . 12.54M7 Rezervni zaklad .... 23.703-84 Cisti dobiček 4.810-57 Skupaj . . 1,209.435-10 Denarni promet .... 2,448.030-81 Stanje članov začetkom 1. 1914 . — Pristopilo Odstopilo Stanje koncem 1. 1914 . . — Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zvcze“. Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.