B7. štev. ^'ovo mesto, 10. septembra 1901). XXV. letnik. DOLENJSP NOVIC p Izhajajo vsak petek: ako je ta dan praznik, pa cian poprej. —Cena jim je s poštnino vred za celo )eto naprej 3 K Naročnina Ka Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 3'50 K. za Ameriko pa 4'50 K, Dopise sprejema uredništvo, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Gospodarstvo. Kako dobimo potrebna sredstva za vinarske zadruge. Vinarake zadruge potrebujejo za svoje delovanje Œnogo denarja, tako kakor kak vinaki trgovec, ki lioce pričeti 8 trgovino na debelo. Denarja je treba za dobavo kleti, za nakup vinske posode, za nakup grozdja in vina in za nanocBČenje kletarja. Ta denar morajo zadružniki skupaj spraviti. Ne-N ga je treba skupaj spraviti z deleži, ki jih vpla-nekaj pa s posojili. Kar spravimo z deleži skupaj, to je naša gotovina, ^'sak zadnižnik mora vzeti saj en delež, da postane clan zadruge. Ni pa vse eno, kako visoki bo ti deleži. ' ■m višji so deleži, tem več spravimo denarja skupaj. De-itži se laliko nastavijo z 20 K in s RO K. Boljše je gotovo, da se nastavijo s 50 K, ker dobimo na ta način prej potrebni denar skupaj. Če šteje zadruga 50 članov, ^^ plačajo po 50 K, dobimo 2500 K prenmženja, če so beleži samo po 20 K, dobimo komaj 1000 K skupaj. To je malo ! Če mali posestniki ne morejo plačati likrati 50 K, "aj jih plačajo v obrokih ! Važno je pa tudi to, da vzamejo ^"»Ijài posestniki po ve6 deležev. Vsak kdor daje v zadrugo več vina kakor navadno drugi posestniki, naj vzame tudi več deležev. V tem oziru je treba v pravilih takih ^«drug posebnih določil, kajti neopravičeno bi bilo, da bi Manjši posestnik, ki oddaje le kaj malega v zadrugo, plačal ravno toliko kakor imovitejsi posestnik, ki ima od zadruge večje koristi. Premoženje, ki ga spravimo skupaj z deleži, nam P» ne zadostuje, zlasti v tem slučaju ne, ako ne šteje zadruga vseh prizadetih članov, ki se nahajajo v okolišu dotične zadruge. Zato si je treba pomagati tudi s po-J^jili. Če hoče pa zadruga posojila dobivati, mora imeti «redit. Do tfga kredita ji morajo pomagati zadružniki in s tem, da prevzamejo jamstvo z določenim številom deležev. Čim večje je to jamstvo, tem več se dobi po-®"iila. Če jamčijo člani s trikratnim deležem in ce znaša Jelež samo 20 K, potem jamči (stoji doberj vsak zadružnik samo s 60 K, in če šteje zadruga samo 50 članov, ima zadruga kredita samo za 3000 K (60 X50), to se zadruga si lahko izposodi samo 3000 K. Da so ta sredstva premajhna za vinarsko zadrugo, je jasno, '^^jti a 3000 K se ne da ničeaar započeti v tej meri, kakor bi bilo potrebno, ako naj pomagamo našemu vinogradniku do izdatne vinske trgovine. Zato je pa treba, da se v takih slučajih jamstvo vzdigne in da bo tudi deleži dosti visoki. Treba je pa tudi, da 8e udeležujejo takega podjetja vsi prizadeti vinogradniki. Le na ta način spravimo potrebni denar skupaj, kajti na podpore se ni zanašati. Podpore ne morejo biti tako visoke, da bi nam pomagale do sredstev v tej višini, kakor jih v resnici potrebujemo. Čim manjši so deleži, ki jih določimo, tem višja mora biti zaveza. Neomejena zaveza bi bila najboljša seveda, ali v to ne privolijo vinogradniki. Boljši je pa, da se nastavi višja zaveza kakor trikratna. Ce nastavimo deleže po 50 K in petkratno zavezo, potem spravimo skupaj pri 50 članih 2500 K premoženja, tako rekoč v gotovini, in kredita pa za 12.500 K. Š tem kreditom se da že nekaj pričeti. Če se pomnoži število zadružnikov na 100, imamo 5000 K premoŽenja in kredita za 25.000 K. S temi sredstvi se da pričeti in delati v vinarskih zadrugah, -r- Novi svinjaki. če hočemo pri prasičjireji več sreče, je potrebno, da imamo tudi dobre svinjake, kajti tudi ti so merodajni, ker pripomorejo mnogo k boljšim vspehom reje. Pri nas se na to Žalibog še vse premalo gleda in zato nahajamo se marsikje po deželi svinjake, ki so skrajno slabi in nezdravi. Res je to, da nam ne pomagajo najboljši svinjaki, ako ne zna gospodinja ravnati s prašiči, ali ravno tako je tudi resnica, da nam dobri in zdravi svinjaki lahko veliko pripomorejo k boljši reji in k ugodnejšim vspehom, ne le pri pitanji prašičev, ampak tudi pri reji praset. Pri nas 80 razširjeni leseni svinjaki. Ako so ti »vinjaki dosti močni in prostorni, dosti zavarovani pred mrazom in vročino, dosti suhi in zračni, potem so taki svinjaki čisto dobri. Ali le prepogoatoma lahko opazujemo, da 80 naši leseni svinjaki prelahko in slabo zgrajeni, da so po zimi premrzli, poleti presoparni, da so nadalje pretesni, prenizki, in da nimajo nobenih priprav za odtekanje gnojnice. Vsa moča zastaja pod svinjaki, se zaceja v zemljo in kvari v poletnem času vso okolico svinjaka. Ni čuda, če se v takih svinjakih, kjer trpi žival neznosno vročino in izprijen zrak, pokažejo kužne bolezni, rudečica in druge. Važen pogoj za zdrave svinjake je to, da se gnojnica sproti odteka v gnojnično jamo. Le taki svinjaki BO zdravi in suhi. Važno je pa tudi to, da se v svinjakih nahajajo priprave za zračenje, tako, da je v svinjaku zmeraj čist in zdrav zrak. Kmetijska sola na Grrmu je letos dobila nove svinjake, ki BO se ob enem povečali, ker se hoče na šoli vso dosedanjo rejo tudi razširiti. Napravilo se je skupaj 12 svinjakov, ki leže v dveh vrstah s hodnikom po sredi. Svinjaki so seveda zidani, ker so taki svinjaki ne le bolj trpežni, ampak tudi v zimskem in letnem Času bolj enakomerno topli, po zimi bolj gorki, po leti bolj hladni. Tla 80 čez in čez betonirana. Vrata in korita so obrnjena proti Brediijemu hodniku, ki rabi potemtakem za kidanje, za pokladanje krme ia za izpuščanje svinj. Ob obeh straneh hodnika ao içnojnièni žlebovi, po katerih se odteka vsa moča sproti v gnojnično jamo. Svinjak ima tudi potrebno ventilacijo na vnanjih etenab (na štirih meatib) in sredi stropa. Korita so cementna, vrata in vavtare lesene. Cel svinjak je okroglo 12 m dolg in 6 m širok. V svinjski kuliinji sta vmešćena dva kutla in Titania-parilnik, ki rabi za parjenje krompirja in korenstva. Gospodarji, ki si želijo ogledati te svinjake, naj se zglasljo pri vodstvu šole, kjer se dobe vsa potrebna pojasnila in če treba tudi načrti za napravo novih zidanih svinjakov. —r— Nobena hiâa naj ne bo brez j^Dolenjskih Novic"! Politični pregledi V političnem poloxnjn vlada še zmir nejasnost, katero netijo I osebno domiš^ije raznih časnikarjev. Kar ao danca poroča kot gotovo, 80 jutri zopet prekiicnje. iliniatrski predsednik baron Biencrth je sklical konferenco T zadevi češkega dei.e[uega zltora. Posvetuje se najprej z nemškimi strankami — potem 3 češkimi. Težko da pride do sporazuma tem nittiy, ker Nemci povsod sovražno nastopajo zoper Čehe. Tako so znprli češko šolo v Foštorni na Nižje Avstrijskem ob moravski meji. Na Dunaju preprečujejo češka zborovaiga. Krščansko-socijalni poslanci so tudi sklenili nasvetovati, naj vlaiia potrdi „Iex Kolisko", ki Nižjo Avstrijo jiroglaša za eno-jezično deželo, dasi tam biva nad pol milijona Čehov. Take kriviùnosti morajo izzvati odpor slovanskih itrank. In uprav to nagajanje Nemcev bo povzročilo, da ae Slovanska Jednota še botj učvrsti. Listi so pisarili, da so je jioslanec Stapinski, voditelj [io|jske ljudske stranke sprijaznil z ministrom Bilinskim, kar bi pomenilo, da bodo Po\jaki še nadalje Nemcem delali štafažo. Â Stapinski sam brzojavlja in poroča po listih, da to ni res, da hoče marveč z vsem svojim uplivom podpirati Jednoto. Vse okoliščine kličejo Slovane v skupno kolo, da vržejo vlado, katera očividno podpira germanizacijo. Izdajalec bi bil slovanski poslanec, ki bi se ne zojicrstavil takim nakanam. Of;rsk(i ministrstvo je sklenilo, da odstopi 21. septembra še pred sesiunkooi državnej^a zbora. Položaj je zelo resen. Baje bo pl. Lukacs prihodnji mož. Na Češkem imajo številne shode, na katerih se zahtevajo češke manjšinsko šole. V Slavoniji prodira zmir bolj mažarstvo. V darnvarakem okraju se množe mažarske šole tako, da so hrvatske že v nevarnosti. Društvo „Julian" ustanavíja ondi še deset novih šol. Hrvatje pač premalo pazijo na svoje ^Ijaratom" Mažare. Na Srbskem so imeli zopet ministrsko krizo, ki se je pa poravnala, liazcepjjcnost strank baje tako upliva na kralja, da se misli odpovedati v korist prestolonaslednika Aleksandra. „Narodna obrana" zopet pričeiya avoje ajfitacije zoper Avstrijo. l'o Albaniji se zelo širi gibargo za avtonomijo celo med državnimi uradniki. Vlada je zasačila — po poročilu iz Skoplja — 14 članov arnavtskcga odbora ter jih zaprla. V Odesi so prišli na sled veliki zaroti zoper carja, ki pride v Livadijo in se baje sestane s sultanom. Na Turškem zahtevajo Armenci odstop stavbenega ministra Noradunghina. Poštne urade jitujih vlad lioče porta odpraviti in tako zvišati dohodke svojih poát. (.'niogorci 80 na meji obstre^avali turške vojake, dva sta mrtva,_ pet ranjenih. Špatiei so bili v Maroku zopet premagani od Kabilov. Ir. Sidiieya v Avstraliji poročajo, da so domačini na Bis-markovém otočju napadli angleško ladijo, jo oropali ter z mornarji vred požjiali. .inierikunci se zelo ponašajo, ker jo baje severni tečaj odkrit in ondi zasajena njih zvezdnata zastava. Najprej je to brzajavil dr. Cook, a zdaj se jo oglasil drugi, major Peary, ki ga je dosegel. Oba se bo.sta zdaj borila za prvenstvo — ako se morda to odkritje slednjič nc spremeni v „ameriško raco". Zabavi in pouku. Le en vinar! Besni£na dogodba, (Koaec.) Dragega dne je že vedela cela vas, da je Škofov hla[ioc Marko — tat. Ljudje so si šepetali, koliko denarja je žo ])okradcl pri svojem gosjiodarju. Nekateri so trdili, da več stotakov, drugi 80 hoteli imeti, da zelo čez tisoč goldinarjev. Hm, naredili «o po svoji navadi iz komarja konja. Že zjutraj je sporočil ^Kambič svojemu prijatelju Škofu, kaj je zvedel včeraj o Marku. Škof ga je takoj poklical k sebi. „Torej tak sil" je začel in pogledal propadlega Marka. Marko je molčal. „Imel sem te vedno za ])0.štenega in zvestega hlapca, zaupal sem ti vse, a sedaj mi narediš tako sramoto!" je nadaljeval Škof. Marko je še vedno molčal in topo zrl v tla. „Ni doati, da si zagazil nteil one jiijance, da si zapravil vse svojo prihranke in jih zapil, sedaj si začel še krasti! Iz malega raste veliko, začel si i»ri zapravljanju in pijančevanju in si sedaj prišel do tatvine. Če bo Slo tako naprej, boš kmulu stal pod vislicami I Povej, koliko ai mi vsega vkup ukradel?" „En vinar!" je zamolklo odgovoril Marko. „Ne laži ! Bogve, kolikokrat si prste vtaknil v moje denarje, samo, da te ni nihče videl! Njč ni tako skrito, da ne bi bilo očito, zapomni si to, tudi za tebe vefja to! Priznaj rajši sam, koliko si mi vzeli'" „Verjemite mi, nič več kot en vinar, mislil sem, da je cekin, a sem se zmotili Bog mi je priča, da nisem nikdar vzel niti vinarja, razun sedaj!" „Jaz nisem denarja vselej preštel natanko, vedel sem le približno, koliko imam, ker nisem mislil, da branim gada na svojih prsih, da imam tatu pod svojo streho! Povej po pravici, ne taji, ničesar hudega ti ne bom storil, če priznaš, da si mi večkrat kaj ukradel! Oe sam ne jiriznaS, sem prisilen, poslati po orožnike!" Marka Je vsaka beseda bo^j zadela kot da mu kdo zasaja meč v srce, ali ga živega z razbeljenim železom drega. , „Verjemite mi, lažem ne nikoli! iSamo včeraj ce m vzel tisti vinar, a še tega ne bi, da sem vedel, kaj bo iz tega! Tudi če . po.šljete po orožnike, ali Če me denote ob koži>, ne morem [»ri- ^, znati, da sem več ukradri, ker nisem!" „Rea je, da ne lazeš, a jaz vseeno lahko mislim vkljub tvojemu zatrdila, da si mi več ukradel! Ker i)a si bil dosedaj pošten in vem, da ti bi mnogo Škodovalo jiri vojakih, čo to na-Ziianim sodniji, bom pustil vso stvar jiri miru in te ne bom tožil! Poberi pa vse svoje stvari še to uro in se mi spravi iz hiše! Čast naše hiše in moje družine zahteva, da nimam opraviti s takimi ljudmi kot si ti ničesar, da nimam pod svojo streho — tatu!". Skof se je obrnil in trdih korakov odšel. Marko pa je stal kot pribit na mestu. Ce bi kdo rezal kose mesa iz njega, bi mu ne bilo tako hudo kot sedaj, ko mu jo gOH)iodar povedal svoje mnenje in obsodbo. Stal je nekaj časa kot pribit na mestu, nato pa se obrnil, odhitel v hlev, zvezal vse svoje majhno imetje in odhitel iz vasi, S jjrstom so ljudje kazali za rýim in si šepetali; „Tat, tat, tat, poglejte tatu, kako beži, ko Kajn, kije nbil svojega brata! Le pojdi, le pojdi daleč od na,^, da bonio vsaj varni pred teboj!" liad bi se Marko obrnil in povedal tem klcpetavim babam, da ni ukradel več kot en vinar, a ni hotel, ker je vedel, da bi mu tega ne verjeli, ampak ae še bolj norčevali iz iijega. Hitel jo dalje, daljo, ven iz vasi in potem naprej, naprej v širni svet. da skrije v njem svojo sramoto in pozabi na brezvestne tovarišO) ki ao bili krivi vse njegovo nesreče-------^ Ni treba posebno omenjati, daje Marku pri vojakih v dolgih treh letih večkrat prise) na misel znani pregovor; po slald te; varšiji rada glava boli, in da je ob takih prilikah stisnil pesci in se razjezil nad hudobnimi tovariši, ki so krivi, da jo zajtravil vse svoje imetje in zagazil v tako sramoto, zraven tega pa mOi« pri vojakih živeti brez krajcarja. Ali bi ne bilo boljše, a lahko pripomogli, da bo za naprej še već •■«zkolnih Slovanov našlo pot k i>ravi Kristusovi cerkvi. Vele-hradskega shoda so se udeležili tudi štiri Rusi (med njimi dva «iihovnika), ki so se pred kratkim zedinili s katoliško cerkvijo, ^oka posebnost letoši^ega velehradskega sboda je bila ta, da ''ta na shod prišla tudi dva nezedinjena ruska duhovnika, namreč «lavni ruski učenjak prost A. Maljcev in i^jegov tajnik. Oba sta «« prav lei)o in pošteno obnašala; zelo sta bila ginjona, ko sta JJ'lcIa, kako katoliški Slovani častijo sv. lioštge Telo, Devico dlanjo ter sv. Cirila in Metoda. (Konec pride.) Dopisi. Iz Šl. Jerneja. Prav z veseljem citajo v izobraževalnih društvih udje mikavne poidse raznih krajev v različnih časopisi". Posebno jih vlečo to, če je kaj iz njih kraja razglašenega. J^iko 80 bili Slovenci v Lurdu, ao tudi radi v „Bogoljtibu" brali; 1'ii vsaj je tudi tako mikavno popisano, da vsaki rad prečita to ^-aniniivo ai»oročilo. Naš Lurd tndi ne zaostaja. V petek dne septembra t. I, so so na devetih vozeh, vse v zastavah, 0|)le-tenih z votici in za banderom pripeljale romarice Marijino družbe ;Sr.o)(ič pod vodstvom svojega župnika vlč. g. Jakoba Torenta v Sent Jernej, da romajo^ v .Novi Ltirti. Ko so se pedali v Sont Jernej, so glasno prepevali lurško ftisem. Izstopili so z voz in se uvrstili za društveno bandero ter l'aroiiirt korakali viSnpntjsko cerkev sv. Jerneja. Tam je daroval sv. mašo stopiški g. župnik, pri kateri ao pevke prav lopo pelo vodstvom orglavea iz Stopič. Potem 80 se zopet uvrstili in romali v naš .\'ovÍ Lurd. Pridružilo se jo temu krasnemu sprevodu prav veliko domačinov. V podružni cerkvi v Stari vasi Dol. so začeli v stoljm )>ritrkovati, na prijaznem griču v Volčkovivasi je pa iz možnarja začelo streljati na čast tej Marijini družbi. JJasi se o tej družbi ni vedelo, se je zdaj kar bliskoma razneslo, da romajo v Novi Jjurd. Med potjo so se tej dolgi procesiji ])ri(lruževali vedno še novi romarji. Pred Marijino [lodobo župnik Porenta nagovori romarje. Ometija svojega potovanja v francoski Luni ter pojasni njegove zanimivosti. Semkaj pa jo pripeljalo družbo íašíícnje iste Jurske Device in pa razveseljujoči dogodki ter jiobožnosti, ki se vr.šé nepretrgano v Novem Lurdu, o katerih citajo on in dnižabnice v „Dol, Novicah". Po tem izborneni poui;ljivem govoru se je še molilo, in nato je bil oddih, ter ogledovanje kraja, studenca, ki so ga pili, in natočili vode, se umivali in potem šli nakupit že nove razglednice o tem čudodelnem kraju in drugih otlpastkov. Po daljšem odmoru, med katerim so si romarji ogledali kraj, pili iz studenca, pisali nove razglednice . . ., so deklamovale dve deklice in on deček kakor ob 50lotničnem jubileju prav dobro, kar je naredilo izvrsten ntis na poslušalce. Drugi govornik nam je pa pojasnil pomen mladinskega zdraževai^a sli organizacije, ki se čeda^e lepši razcvita in razširja med našo moško in žensko mladino. Vsaka organizacija brez verake podlage je pa zidana v zrak, zato bo delo združevanja le tedaj po])olcn uspeh doseglo, ako stoji na ver.ski]i na-, čelih krščanske ljubezni, edinosti in bratstva, ki se najbolj jiivlja v skupnem èosèeigu Marije — matere vseh krščanskih družin. Nato preide k postanku te božje poti kužoč na božjo previdnost, ki je iz Francije pregnane menihe pripeljala v naše kraje in ž igimi ta čudodelni kip Lurške Gospe jfrinesla v to liho mirno gorsko zakotje, kjer jo kakor pirenejsko Devico oldskujejo častivci. (Pireneje so planine nad Lurdom.) l^ozivlja zbrane družabnice, naj glasno hvalo pojo Njej, ki si je v riiaterni ljubezni in usmiljenjii svoj novi sedež izbrala tudi tukaj v Novem Lurdu na Slovenskem. Z molitvijo in i>e.siiijo so se romarji poslovili od tega znamenitega kraja. Ogledavši si Pieterjo, kjer 80 blagi menihi, ki celi okolici veliko dobrega skazujejo, raz-kazali tudi romarjem samostanske znamenitosti, družabnicam pa zunanjo prostore in lepo kaiielo, odpravili so so stopiški izletniki proti svojemu domu — vsi veseli in zadovoljni. Z Bncke. V novem liberalnem listu „Slovenski (?) dom" štv. 6. z dne 21.,avgusta piše nam znani alemenski „klopotec" o g. na d uči tel ju Štruklju sledeče; To dni smo opazovali pri nas osebo, ki nam je v jako dobrem spominu. Seveda ti je klopotec, ker se o njegovem dve in polletnem alnžbojanju nisi upal na svitlo. Koliko prijate^ev da je g, nadučitelj Štrukelj imel, se je videlo o njegovem oid.sku nas Bučkljaiicev, ko je v nedeljo \>ri cerkvi ga vse pozdravljalo ter mu roko podajalo. So li tebi klo-potec kedo odkrije, ako te sreča? Upamo, da se nikdo toliko ne spozabi! Dalje trdiš, da so za gosjwia tla tukaj prevroča, in ostanite tam kjer ste, ter opustite v naprej obiske na Hučko. Mi ti pa klopotec mirno jiovemo na ulio, glej (ia za tebe ne bojo prevroča tla, ker nekega lepega dne bodeš dobil pošteno brco! G. nadučitelju Štruklju pa kličemo: le pridite zopet kmalu na Bučko. Bodete vsaj videli, kako se bojo liber«lne jdjavke skrile pod mizo. Podrto peČ pa klopotec svojo v dopisu omerija, ker je ravno te dni zidarje iskal za njo. Več Bučkljanov. Sv. Krii pri Litiji. Umrl je sept, na svojem domu pri bratu vlč. g. župnik v pok. tržaško-koporske škofije Karol Mi-klavčič v 50. letu starosti. Služboval je več let nu težavni službi v Žminju pri Pazinu, kjer je imel veliko hudih bojev z nasprotniki, Italijanaši. Tu si je nakopal bolezen, ki ga je mučila več let, dokler ga ni smrt rešila trfiljeiija. Dne 5. sept, v nedeljo popoldan je bil pokopan ob veliki vdelezbi. Naj [točiva v miru! Litija. — Za )olenjskpl — Vse vre, vse se gib^o. Go-rerijci, Notranjci, Goričani in Štajerci že trdno plavajo v idealnih, dalekovidnih in slovenski narod osrečujočih orlovskih vi.šinah — le uboga dolenjska stran je pozabljena, zapuščena in osam^ena. Ni čudo, da se vsled tega tako lahko in prosto razširja ravno med mladino litijskega okrožja uničujoča kuga liberalizma, social-deniokratizma in svobodomiselstva, ki jo dan na dan semkaj zanaša dim lokomotiv južne železnico in fdinovi zagorskih in trboveljskih rudniških rovov. Njeni usoticjioliii sledovi se že kažejo v oddatjenib tukajšnjih pogorskih vaseh. — Zadnji čas je torej, da prileti Orel na našo )dat, da razprostre svoje prostrane in mogočno peruti, zaščiti vrlo dolenjsko mladež in jo jiod svojim okriljem s sabo potegne v svoje sinje in jasne vi.'iino. To svojo važno nalogo hoče že letos 12. septembra izvršiti potom velikega sestanka (iolenjđkih in drugih slovenskih mladeničev v Žmartnom jtri Litiji, srcu oktiïcneça litîjskcfra okraja. Samoolisebi je umevno, da so v tem ozîrii ne lio |)uatil ovirati niti oii iiajneujTod-nej^ejra vrciiicii!i, niti jjustil strašiti od ntijzlobnojiih grožerg in brutalnosti, ampak šel bo |»reziraje preko vsej^a tcf^a na svojo važno delo, prcifiial s peroti svojih zvišcnih cî^ev, dušne in telesne mod, vso megle surovosti in alkohola, ki unićujc že precejšen del naše dolenjske mladine. \^>íied tejiii vabimo na ta važni sestanek vse somišljenike, ne le fante litijskega okroája in njega bližine, ampak tudi stare in mlade obojega spola daljnih slovenskih krajev, da pohiti k nam k zastavo ali lirez zastav, z znaki ali brez znakov, po železnici ali na o^aljšanih vozeh, jahaje ali peš skozi stru in dež. Spored bo sierfeči; 1. Oni ki pridejo direktno v Šmartno, so zbirajo okrog H. ure v prostorih Smartensikega izobraževalnega društva ; 2. oni pa, ki bodo došli skozi Litijo, se zbirajo v prostorih litijskega izobraževalnega društva, da potem skupno z ob i), url došlimi brati in goati oilkorakajo z godbo na ćelu k sprejemu v Šmartno {četrt ure hodil), 3. Ob H3. »ri služba božja v sloviti župni cerkvi. ■i. 01) IL uri veliki mladeniški shod, na katerem govore dr. L. Pogačnik, 1. Podlesnik, V. Jeločnik, 5. Ob pol i. skupno kosilo. 6. Ob 2. pete litanije. 7. 01) 3. ja,vna telovadba Orlov z „moreško"-sablaiqem. 8. l'o javni telovadbi velika ljudska veselica. — Sosedje onstran Bogen.šperka, vdeležitc se 1 iriadenici, bratje, vsi Slovenci, Gorenjci, Štajerci, Doleiqci na litijsko pohitite plan, 12. septembra dan! Hn*zje. — Zborovanje „Slomškove zveze". — Odkar obstoji tukajšnja slavna Božja pot, morda še ni videla tako po-ineti^jivega shoda, kakor je bil dne 2. septembra. Oti vseh strani so namreč semkaj prihiteli oni gg. učiteli, ki niso zatajili svojega verskega prepričanja, ki niso prestopili v novodobni tir prostomišljakov. Ti namreč so zavrgli krščanstvo in hočejo voditi izobrazbo po načelih „svobodne šole"* brez Boga. A „Slomškova Zveza" se jc postavila v bran za vzgojo nase mladine po načelih sv. katoliško cerkve, liazveselilno je, da ta ))oljši — edino pravi dnh prešinja vedno večje vrste učiteljstva po Slovenskem. In uprav dne 2. septemlira so slovesno manifestirali za krščanska načela tu na Brezjah pod zavetjem nebeško Kraljice. Brezje je bilo v zastavah, topiči so pokali, zvonovi ubrano zvonili — v pozdrav prihajajočim učiteljem, ki so zastopali vse slovenske [jokrajine. Tudi drugi stanovi so prihiteli, da pozdravijo te vrle učitelje, ki se ne klonijo več grdemu terorizmu liberalnih kolegov okrog „Učiteljskega Tovariša". Nedavno je bila na Jesenicah skupščina družbe sv. Cirila in Metoda, ki bi imela skrbeti za krščansko in narodno vzgojo obmejnih naših otrok. Bila je nedelja — a niso zborovali s službo Bolijo, Danes je bii delavnik, a „Slomškova Zveza" je najprej pohitela v svetišče M. B. k av, maši vedoč, da „prazno je delo brez sreče z nebes". In veselja je igralo srce gledalcu, ko so je ozrl po natlačeni dvorani in čul možate ))esede predsednika g. drž. poslanca Jakliča, ki je odločno in neustrašeno načrtal namene „Slomškove Zveze", pozivajoč dobromisleče učitelje tudi iz Štajerske, Koroške, Primorske za pristop v njen tabor, Vedoč, da jo prostor „Ool, Novic" omejen. Vas prosim, da objavite vsaj kardinalno točko predsednikovega nagovora. Rekel je z zanosom: Sveti križ — ta nas ločil Oastiti zborovalci ! Marsikomu so zdi čudno od kod ta srd, ta jeza, to divjo sovraštvo, ki ga diha in goji vsak član liberalnih organizacij na nas, na „Slomškovo Zvezo"*, na vsakega člana posebej? Od rojstva naše „Zveze" jia do današtyega dne je palo na nas že ue-broj paovk in sumničenj. Ni bilo še sestanka in zborovanja liberalnih učiteljev, kjer bi se ne spominjali po svojo tudi nas. Kadar si gospod Luka Jelene, dolgoletni, čislani in vsem priljubljeni predsednik „Zavezo" zaželi govorniških lavorîk, tedaj se zažene v „Slomškovo Zvezo" in pade z visokega svojega mesta po nas klečeplazcih, izdajalcih, koristolovcih in kruhobor-cih. In rešen je! Liberalno učiteljstvo hrumi in ploska. Od kod toV Mar menite res, da zato, ker smo si morda navskriž v metodah, ker morda nismo enih misli o številu petletnic in podobnih stvarij? ili nismo razdvojeni zaradi materijalnih koristi in tezeiq, ampak razdvojeni smo zato, ker nismo edini v sredstvih in končnih ciljih vzgoje naše mladine! Tu gremo narazen! In zaraiii tega ta strupeni boj, to nengasiio sovraštvo, to dosledno nasjirotovanje I Mi učitelji v „Slomškovi Zvezi" stojimo odločno na katoliškem temelju, mi hočemo, da jo mladina našega naroda vzgojena v krščanskem duhu, ker vemo, da je treba vzgojiti naš narod za srečno časnost in srečno večnost . .. A oni? Sinovi katoliškega naroda so, a na praporu imajo svobodomiselnost, svobodno šolo. Naš prajior je križ ! Katoličanstvo, a njihovi praporčki so ])rotikrščanstvo! Mačeha je njih znaki Tu je vir vsega nasprotja med nami ! Čestiti zborovalci 1 Morda mi kdo očita, da jo ta obdolžitev prehuda. Bridko je, da je tako, toda resnica je! Vsi oni, ki korakajo organizovaní v nam nasprotnih društvih, streme in korakajo za ciljem, katerega sem omenil. Mnogi vedoma, hotel Mnogi morda nevede. A jaz iiu.slim, da takega ne bi smelo biti nikogar med nami, nikogar med res inteligentnim učiteljstvom, ki bi ne vedel, za kaj se gre. Saj vendar imamo programatično izjavo na obeh straneh. Jasen vjtogled vsak lahko dobi, ako ga le hočo!--- S tem je govornik osvetlil ves iioložaj mej slovenskim uči-teljstvom. Ono naj ve, kam se mu je vstopiti, ko se bo tudi v Avstriji zo|)et zanetil kulturni hoj, katerega „svobodomiHolci"* komaj čakajo. Predaleč bi segel, ako bi hotel še naštevati pozdrave mo-šenskcga župana, državnih in deželnih poslancev, dijakov, Orlov, duhov.ščtne itd., omenjam naj le, da se iz ])oročila tajnikovega razvidi lep napredek „Slomškove zveze" in ni več daleč čas, da bo v njej združena večina .slovenskega učiteljstva, ki vzgaja našo mladež v duhu verskih, narodnih in domoljubnih načel, kakor jih je uzorni vzgojealovec knezovladika Slom,šek zarisal v svojih si)iaih ^svojemu ljubljenemu narodu. Holski ravnatelj dr. Janko Bezjak je predavat: „o poeziji in njenem estetiškem upliv« na učence". Ta duhovita izvajanja šolnika — strokovnjaka in poznavatelja duše našega ljud,it>va so našla odmev v vseh i>oslušalcih, ki so jim burno ploskali in navdušeno zapeli: „Lepa naša domovina!" Nadučitelj Jos. Bregar je poročal o preosnovi šolskih zakonov, kar ae 1)0 upoštevalo v prihodnjem zasedanju dež, zbora. Umevno je, da je tuiii med ol)edom vladalo navduSenje, katero jo netilo ubrano petje in nazdravljanje. Brzojavni in pismeni pozdravi ao dospeli tudi od ćeških in hrvatskih bratov. — Tudi Vas, dragi kolegi po Dolenjskem, ki imate že Slomškovo podružnico, ustanovljeno nedavno v Zatičini vabimo, da odvržete od sebe vse pomisleke ter javno izpovedate to, kar tli v vaših srcih — delati za resnični blagor vernega ljudstva. Zginol bo razdor med učiteljstvom in ljudstvom in duhovščino — in boljša bodočnost bo vsklila našemu narodu, —— Belokranjski glasnik. Krupa. Občinske volitve v občini Vinjivrh ao ae vršile v lepcin redu. Dne 29. avguata lft09 je bil izvoljen županom vrl mož g. Štefan Hočevar, posestnik v Stranski vasi. V črnoiiiiiljskein šulskeni okniju se razpisuje služba usposobljene potovalne učite|jice za ženska ročna dela s sedežem v Crnomljn za enorazredne (judske šolo v Dobljičih, Gribljab, Petrovi vasi in Tribučah proti letni nagradi 800 K z obveznostjo, da bo učiteljica na vsaki imenovanih šol poučevala ženska ročnii dela po dve uri na teden. Prošnje do 10, sejttembrii 1909. C. kr. okr. šol. svet v Črnomlju. Itelokianjske težnje. (Konec.) Nato poroča g. Skalický. Vzrok sedanje vinske krize leži v preobilni produkciji; lha obnovljenega vinograda da 70 hI vinu, koga je stari dajal 36 hI-Zato 30 inerodajne oblasti sklenile, da od.slej no bodo več podpirale zasajanje trt, paž pa izvoz vina. Kar se tiče Belokrajine se bo v viniškem okraju morda še nekaj malega sadiio, v mct^ liškcm pa so bo zasajaiye aku.šalo zavreti. Za vina enake kakovosti se bo ustanovilo domače produkcijske zadruge, centralna klet pa naj bi ne ijila v Ljubljani, marveč na mestu, kamor so bo vino izvažalo. Velika ovira beiokrarýakemu vinu jo tudi kletarstvo, ki jo v Belokrajini na najnižji stopiiýi. Opozarja P» vzorno klet v Novem mostu, ki jo prva te vrste v Avatriji, na tamkajšnje tridnevne tečaje; udeležencem naj bi se delili' podpore. — Kar se tiče davka na pivo, jo šlo državno obdačenje po vodi, pač pa je možno deželno obdačenje. — V Belokrajini se mora urediti tudi doba trgaiya, kajti sedaj se trga tu dobro tri tedne prezgodaj. V II ml ulj nji razpravi se opozarja na važnost potovalnih kle-tarskih tei-ajov iti ffrof Barbo [lojasni, kako se ima preosnovati kmetijskii šola na (ïrmii; dnželni odbor in država že sedaj iiod-!>iriila kmetijske tnčajc. Gospod c. kr. okrajni glavar omenja nitid dnig-im inttrtilio potovalnega jwuka o režnji trt. čemur ])ri-^'■di tticii tr. Skalický. l'ri)i'>ro6a se nadalje zasajanje audnejira ^'revja, kjer le mof^očo, ker l)i se le tnko jtrišlo v okom sad-nemn Imjdn)š(,vii. Določijo naj se primerne sadne vrate. Fotem 80 suče razpniva okolr» jiredenico in nje zatiranja; opozarja se iiii vla.^ko deteljno Horiie, ki širi predenico in zahteva državno nadzorstvo za (irodajo deteljincfîa semena. Grof Barbo opozarja »a dotično postavo in ])oziv|ja županstva, da jjazijo na njeno iz-vršovanje. G. Skalický priporoča pravilno izbiro sadnih vrst in intenzivno gojenje. Na Grmu je sadni strokovnjak, na katerejfa se je obrniti za nasvet; za svojo osebo jiriporoča sadno j,'rniičevje, ki tli občntljivo, na gmajnah pa naj bi so sadilo žlahtne lešnike, ^literih se sedaj na tisoče stocov uvaža iz Hosne. Drug govornik priporoča sajetyc kostanju in nabiralce gob. Lani se je samo šentjanškc občine na Dolenj.skem prodalo za 24.000 kron gob. G. Skalický opozarja na izvažanje grozdja ter obeća, da bo je-8tmi priredil tozadeven )iraktičon pouk; skrbeti pa bo tudi za "godno železniško tarifo. . , Nato so preide k razpravi o živinoreji; govorniki opozarjajo na važnost ovac za nekatere občine, katerih reja naj bi se primerno po.spešila in povzdignila; dalje se povdarja glavne ovire dobičkonosne živinorejo: pomanjkanje vode in prometnih sredstev. G, Logvart ol)širno govori o živinoreji, opozarja na dragocenost gnoja in gnojnice, ki nadome.šča draira umetna gnojila. Zboljšanje hlevov jo nujno potrebno; deželni odbor rad postreže 2 *ieželnim zidarjeiu. Za /,bo\jsHi:ye travnikov treba najprej de-}jiti poizkusnjo, da se dožene priniorno vrsto travnega semena, -ženskam je treba ponka o govedo- in ])rešičoreji. 1'ostajo za "'fjasce 80 potrebne. Perotninarstvo in kupčijo z jajci je treba «vesti. Na vrsto pride gozdarstvo, ki je velevažna gospodarska panoga na iielokrajino. Predlaga so ustanovitev gozdarske dre-yesnicti za Helokrajino, da se tako vsaj potomstvu pomore do lazjujja obstanka. Nato so oglasi k besedi zopet gospod voditelj črnomaljakega Okrajnega glavarstva in poda sledeče vclozaniinive podatke: V krajini, ki ima približno tolik obseg kot kaiiini.ško okrajno ^livarstvo, je za lO.OOO ha več pašnikov (= stelnikov, kot v ''»i|nni.škem glavarstvu; zato pa ima kamniški okraj okoli 4000 lia poíja, gozda pa za Ki.OOO ha voč ko Helokrajina. K^jub temu imšniki v Hdokrajini v obče višjo ceno kot travniki, kar J® res narobe svet. Ako pomislimo, da je površina njive naj-"'fltij trikrat toliko vredna kot površina pa.Šnika, lahko sprevidiino, nemarno se tn oskrbuje narodno premoženge; iz vseh ha Helokrajino ne morem dobiti niti stalne rente! Prodno [ifične s kultivininjein Belokrajine, se mora natančnejše do-řnati primerno razmerje za različne kulture. — Kako zaostalo JO fiOspodnrstvo Belokrajine, pričajo tudi ti-le ])odatki: V enako ^bsežneni kamniškem okraju je za 1000 gozdnih posestev več j" mod lomi je i:i()0 takib, ki obsegajo 5 do ôO ha, med tem J® jib v Belokrajini ni niti 400! Kmetij te velikosti je pa v ^filokrajitii zopet za lOliO več, kot v kamniškem okraju, kar do-^i'ii jasno govori o neracionolnem gospodarstvu. O velikanskem ^ííiiločku v premožnosti kamniških in belokranjskih kmetov p^on tudi dejstvo, da je v kamniškem okraju za 3000 govede ".'■avno toliko ovac već, ko v Belokrajini, kakor tudi to, da i'"de v kamniškem okraju že na vsake tri hine po on konj, v "tdokrajini pa še-lo na vsakih 13 hiš. I^ajo^tna priča splo-šne ^"'turuo zaostalosti jo dalje sledeča statistika: V njej preseza ^Jiivib ],orodov samo za 7 odstotkov število smrti; 31 odstotkov ^'■«k umre vsled nesnage in nepravilne oskrbe žo pred petim JCUini Hvoje dobe. Od 100 i>orodov jih vidi babica lo 59 in pn mrličih potnii zdravnik lo i« smrti. Pljučnica in jetika sta ^lE'i'ni bolezni v iielokrajini — obe posledica slabe hrano in no-|"'ayilnoga življenja sploh. Belokranjska ženska 8]doh ne zna kuK ttíjiiu pride jjomanjkaive vode, slaba, nesnažna stanovala, ^'nujiSèa krog in krog hiše itd. Ob vsem tem se ne smemo ću-da se lielokratijec izseljuje, kar so godi v vseh gospodarsko ^^imščonih |»0krajinab, da jo postal apatičen in ga morajo drugi ^•^'liti iz mrtvila bede. Kranjski kmet jo sploh konservativen, •far jo v gotovem oziru dobro, ker nepremišljeni eksperimenti v "aroduem gospodarstvu niso umestni; to skupno lastnost pa ima "tiJokranjec s črnim Kranjcem, da hoće najpreje videti uspehe, potem pa posnema. Zato naj se v Belokrajini čimprej napravi vzorno kmetijo. K točki o obrti se priporoča ustanovitev opekarn, ap-nenic itd.; sedaj se ojieka dovaža iz Karlovca. V Crnom\jn se je ustanovila gospodarska in naselbinska zveza. Deželni odbor naj bi tudi tu jiomagal. Nato prosi gospod vodja c, k. okraj, glavarstva v Čnioni\ju, da se govorniki k točki o vodah in cestah odreko besedi, ker drugače ne bo možno končati najvažnejše točke o belokranjski železnici. Zagotavlja, da se deželni odbor najiiiiezivneje Itavi z vodovodnim in cestnim vprašanjem Belokrajino in se bodo dela v najkrajšem času započela. Nato preide k železnici; v kratkih potezah nariše za-ilevo in potem na zemljevidu pokaže, kako bi se dala izpeljati železnica, da bi večino zadovoljila in manjšini ne škodila. Že-icznica naj bi si v Uožni dolini, t. j. sredi gorjanskega pogorja, poiskala najnižjo točko (;-í40 m. nad morjem), od koder bi prišla ]»o 2 km dolgem predoru ravno nad Semičem, (JO m nad cerkvijo, t. j. 316 m nad morjem, v Belokrajino. Zttad Seniiča naj se zavije namesto na levo v hrib, na desno v dolino, kjor pride z desetimi kilometri že v Órnomelj in z nadaljnimi 16 km v Metliko. Tako bi bila železniška proga le 1 Vb km daljša od prve, osojniške alternativo, imela pa bi veliko ugodnejši razvoj kot sledqja, kor bi šla najmaiý 12 km jiopolnoma po ravnem in bi rabila gorske lokomotive k večjemu iz Novega mesta do Jjazov. Zato bi pa od-])adla lokalna železnica, kot nepotrebna in bi se s tem prihranilo čez tri milijone kron. Razvije se živahna debata: g. dekan Erzar |»ravi, da se niu zdi taka rešitev srečna in da bi. bila železnica morda že stekla, ko bi se bilo s prvega početka progo tako določilo. iJasi je doslej vedno zavzemal stališče za osojniško iirogo, z veseljem pozdravlja Jiredstoječi načrt iz sledečih razlogov: 1. da se dotika črta vseh obljudenejših krajev zgori^e Belokrajine, 2. je ustreženo z njo zlasti gospodarskim koristim in 3. je dana z rjo podlaga za sporazum vseh jirizadetih občin, ako so le količkaj dobre volje, in tako možnost, da so železnica le že vendar enkrat prične graditi. Úreštqevški župan, se z vso sÍÍo protivi jiredlagani progi, ki bi pustila na strani Črešiyevec in Krvavěji vrh. Somiš^eniki mu pritrjujejo, nakar nastanejo hude kontroverze. C. kr. okrajni vodja še enkrat natančno pojasni vso zadevo, povdarja, koliko truda jo stalo, da so je še-le .študij najnižje proge zagotovil in opominja k slogi, brez katere bodo šle vse gospodarske pridobitve, ki so Belokrajini nanienrjene, po vodi, in morda celo železnica. Ko so so duhovi nekoliko umirili, je dal predsednik predlagani načrt na glasovanje; zanj je glasovalo BO zborovalcev; en glas je bil jiroti, 20 zborovalcev je odšlo ali jia se odreklo glasovanju. Nato je bil shod zaključen. Jielokranjcem kličomo: V slogi na plani DomaČe novice. Poroka. Včeraj dne t». sej)tembra sta bila v kapiteljski kapeli poročena: G. Teodor Povše, inženir na Dunaju in gospica Avrelija Kratz, vlastelinova hči iz Kotelj na Koroškem, izročal in maševal jo preč, gosp. zlat^mašnik kanonik Frau 1'ov.še, ki jo stric ženinov. Oče njegov je bil Med. dr., polkovni zdravnik, pozneje profesor fiziko, mehanike, kemije na vojaški akadeujiji Ijiebcnati ])ri Gradcu. Pozneje je bil prideljen garnizonski bolnici v Budapešti, kjer je umrl. Poročni priči sta bila p. n. gg. ]>rošt dr. Elbert in lekarnar Joa. Bergman n. Novoporočencema obilo sreče! Ocllikovaiije. C. kr, ministrstvo za deželno brambo je c. kr. domb. ev. olicijaiu jiri tukajšnemu glavarstvu v Novem mestu Mihaelu Mole pripoznalo častno kolajno za 40 letno nepretrgano zvesto službovanje. Holska ziulcvii. Dosedanja trirazredna dekliška šola v Novem mestu se bo 6 šolskim letom 1909/10 razširila v jtetrazredno; šesti, sedmi in osmi razred bodo polagoma prevzele čč. šolske sestre de Notre Dame. To je velika pridobitev za Novo mesto ifl odpomore marsikaterim neprilikam. liadi tega jo protečeno soboto, ko se je izvedelo, da je to šolsko vprašanje ugodno roseno, vladalo splošno veselje. PriMiieiiihiL pONesti. Nekdanjo hišo nemškega viteškega reda v Novem mestu jo od gdč. Neže Rome kupil šolski kura-torij za višjo dekliško šolo. Hiša ima dva prav velika vrta, lep stavbeni prostor in krasno lego. Izlet lili (îorjaiioe se je vršil preteklo nedeljo sijajno. Vdeležencev je bilo nad 100. Velikodušni rodoljubi so darovali 7 K za obmejne Slovence. Obširneje poročilo v prih. številki. Dar. Za holnico cesarice Elizabete je g. urar Raje v No-Tem mestu darova] lepo stensko uro, Sliod katoliSko-iiarodtieiia dijaštr» t Ijjiittijani od 31. avgusta do I, Septembra se je sijajno izvršil. Zbralo se je okrog 400 akademikov in dijakov, ki so se navduševali za prave slovenske ideale, kar se je razvidelo iz njihovih referatov. Žal da nam prostor našega lista ne pripušča ob.širnejsc poročati. Do-letrjskim dijakom, vdeležencem kličemo: Sodelujte pri izobrazbi našega (judstva! V bolnico IlsiiiiljeiiHi bratov v Kandiji sta^ zadnjo dni doSla v zdravilno ^oskrlto g, nadučitetj Kremžar iz Št Vida pri Zatičini in g. Ivan ňuster.šič ml. iz Semiča. Poslednji se je pa takoj, ko se mu je igegova bolezen naznanila, povrnil k rodbini, — Na potu v Belokrajino se je notri oglasil c. g. prefekt Martin Šcular iz škofovih zavodov. Hriino želimo, da se povrne gospodo zopet nekdaiqa jasna in glasna govorica. Tatovi sadja. Sramotno je, da je v Novem mestu toliko tatov sadja in grozdja. Nobena ograja jih ne zadržuje, nobeden zid jim ni previsok, Danes le resno svarimo ; [)rihodi][jič bomo pa kar imena navedli. Posledice naj si potem pripišejo dotifiniki sami in njih stariši. Lansko leto se jim je prizaneslo, letos pa so ne bo. Prosimo si. šolska vodstva, da mladino resno svar«, sicer 1)0 veliko neprilik; enako prošnjo stavimo tudi do gg. obrtniških mojstrov. Vročinska bolezen je na Brodu ol) Krki. Vsled tega je okr. glavarstvo zadnji shod dne 5. sejit. v Smiheln prepovedalo. Deželni odbornik ])rof, Jarc je imel le razgovor z navzočimi volilci. Shod „svobodoinisekeT" dne 5. sept, v Ljubljani se je — kakor pišejo slovenski in nemški listi — popolnoma izjalovil Iz vseh govorov odseva le sovraštvo do kat. cerkve. Bilo dosti psovk, prepira, skoro pretej» . .. radi premalega števila navzočih ae še odsek ni mogel izvoliti. Krematorija niso ustanovili. Slepec slepca vodi .,. Fabrika lesoreznica v Radohi ali v „Pe.šcenjiiku", kakor jo ljudstvo sploh imenuje, lio sredi oktobra baje začasno ]»re-nehala delovati. Vožnja do železnice preveč stane in lastnik premalo zasluži. Zato hoče počakati, da bo belokranjska železnica dograjena in potem fabriko zopet odpreti. Dolenjska železnica. Letni račun 1908 izkazuje: Dohodkov 1,654.186 K 44 vin., izdatkov 1,170.89!) K 82 vin., torej čisti dohodek 483,286 K 62 vin. Potrebščina za obresti in amortizacijo prioritet znaša 516.306 K 66 vin., torej se pokaže prl-niaiýk(jaj 32,020 K 04 vin., ki se pokrije iz prenosa iz 1. 1907. se kolikor toliko podeli posodi, če tudi no v taki meri, da bi hO to kaj bolj poznalo pri moštu, ki ga stavimo v novo posodo, Co imamo petijot, naj so sod nazadnje s petijotom zakuha, čc jra pa nimamo, so tudi tropine dobre. Sicer moramo pa tudi to priznati, da tako zakuhavanje ni neobhodno potrebno in da se v velikih vinskih trgovinah no izvršuje, kajti slednjič zadoHiujc, d» so sod do dobrega izluži in očisti s kropom in sodo. oziroma s soparom, in da se nazadnje spere so z mrzlo vodo. Nova posoda se itak le rabi za mošt in novo vino. Smešnice. (Ona ga ]>ozniÍ.) Zona: „No, ljubi mož, si |i bil popolnoma priden in zvest v moji odsotnosti?" — Mož: „Popolnoma ^ srcel" — „No — enkrat si se ]»a le odstranil, Ic kar ])riznaj! Enkrat ni nobenkrat!" — „Toraj — nobenkratl" (1'omoč.) On: „S tvojim velikanskim računom si me pripravila popolnoma ob apetit!" — Otia: „Hodi vendar dober, mo-žicelj, to naj se več ne pripeti, v prihodnje ti hočem dati račun še le i>o kosilu,*' Sejmi na Dolenjskem v mesecu septembru. v Novem mestu vsak poiideljek prašičji seitifmj; v Brusnicah n.; v Št. Vidu pri Zatičini iti na Vinici 13.; v Žužemberku iii v Šmartnem pri Litiji 14.; v Kandiji in v Škocijanu 16 ; v Mokronogu 18.; v Višnji gori 20.; v Črnomlju in v Ribnici 21.; v Bučki 27.; v Mirni peči Listnica uredništva: Slavni kinetijeki družbi v Ljabijttti omeujamo, da bi bil ukli<^ d' 6. ieptb. ,važno za konjarfjce" pnet f-dtum, ker ae je duticua kumidija vriil» v át. Jenifjn tlno 9, septb. a daiašnju it. je izšla p« 10 aept, Proainio t tre),