O Ljubljani, u petek, M ZZ. februarja 1901
Političen Ust za slovenski narod
Leto XXXV.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . b h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem oii-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 u>'» popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
---Vsprejema naročnino, inserate iu
reklamacije. O p r a v n I S k e g a telefona štev. 186.
Štev. 44.
Velja po pošti:
ta celo leto naprej K 2f>'— <a pol leta „ „ 13 — ti Četrt leta „ „ 6 50 ia en mesec „ „ 2'20
V upravništvu :
za celo leto naprej K 20-— 13 pol leta „ „ 10' — ta četrt leta „ „ 5' — {3 en mesec „ n 170
/a poSilj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h„
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Čez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
P. Unsmonn v Berolinu.
Dlsputaclja.
O disputaciji, ki je 18. t. m. sledila predavanjem P. Wasmanna, smo dobili preko Kolina sledeče poročilo:
Diskusijski večer se je vršil v restavraciji zoološkega vrta. Občinstva je bilo na tisoče. Zal, da nekateri nasprotniki niso mogli zatajiti svoje osebne mržnje do jezuita in ga niso zavračali na znanstvenem polju, ampak napadali cerkev in Ligvorijance, kakor zagrizeni eksjezuit grof Hoensbroech in znani mo-nistiški popularni brošurist Boelsche. Tembolj ie vsem imponirala jasna in piecizna replika jezuita, ki je zavrnil svojih 11 nasprotnikov po skoro triurni debati.
Predsednik pri disputacijskem večeru je bil profesor, dr. Waldeyer, ki je podelil najprej besedo profesorju dr. Plateju. Ta jc najbolj stvarno govoril. Izvajal je sledeče: V NVasmannu sc bojujeta med seboj zoolog in teolog. Zato se pri nekaterih stvareh poslužuje za razlago descendenčne teorije, pri drugih pa podaja metafizično razlago. Najprej sc gre za tvar. Naravoslovec mora učiti večnost materije, kajti materija je tu — ex ni-hilo nihil fit torej jc tvar večna. Potem je tu preporno vprašanje o postanku živih bitji. Res je. da se emipriško nc da dognati postanek organiške snovi iz neorganiške, toda treba je to hipotezo verjeti. Kajti kerniške sestavine protoplazme so znane, na drugi strani pa so kristali, ki rastejo in se presnav-l.iajo (regeneracija), prehodna stopnja med anorgansko in organsko substanco. Kar sc tiče razvojne teorije, je veselo znamenje, da jo za nekatere vrste priznava katoliški teolog, dočim mnogo protestantskih teologov šc ni tako izobraženih, da bi si o teh vprašanjih napravili jasno sodbo. NVasmann zgolj zaradi teoloških principov noče priznati descendenčne teorije splošno, tudi za človeka. O monizmu je dejal Plate, da ne sledi nujno iz descendenčne misli. Monizem namreč trdi, da so naravni zakoni večni in absolutni, tcizcm pa, da je naravne zakone udejstvovalo božanstvo. Tudi jaz osebno - pravi Plate stojim na tem stališču, da, kier so zakoni, jc tudi .zakonodajalec. Zato jc teizem bolj dosleden kot monizem in vere v čudeže naravoslovje nikoli nc bo moglo izruvati. Krščanstvo s tem, da sprejme rezultate naravoslovne vede, nc propade, ampak se ponotranji. Morda se bo na ta način posrečilo, združiti polagoma doslej ločeni konfesiji, katoliško in protestantsko, v eno. Končno je šc enkrat naglašal, da sta v P. Wasmannu dve natori. Profesorju Platenu je občinstvo, zlasti proti koncu živahno aklatniralo.
Nato je govoril zelo kratko znani popularni brošurist Wilhelm Bolsche, ki pa ni vzbudil pri komiteju in občinstvu nobene po-
LIKCK.
Izlet v Varšavo.
6. Varšavska ulica.
Ko se Poljak vrne iz Varšave med svoje prejšnje znance, lete mu naprej od vseh strani vprašanja: »Kakšna jc ulica v Varšavi?« Varšavska ulica je nekak barometer poljskega javnega življenja, neizmerno občutljiva iu dražljiva, vsako izpreiueiubo takoj občuti in na vsak učinek reaguje.
Varšava jc za Poljaka to, kar Pariz za Francoza, središče vsega političnega, znanstvenega in umetniškega življenja; iz n.ie se razliva življenje in duh po celem kraljestvu. Njen vpliv sc pa razteza tudi čez poljsko kraljestvo na Litvo in na Ukrajino in na avstrijske in pruske poljske zemlje. To jc tudi povsem naravno. Varšava ima blizu milijon prebivalcev, medtem, ko jih ima celo kraljestvo komaj devet milijonov. Torej mora žc vsled števila svojih prebivalcev tako prcobvladati cel kraj, da jc ta popolnoma od mesta odvisen. Na vsak nov pojav vprašajo Poljaki: »Kaj poreče k temu Varšava? Ali se je Varšava žc oglasila?« In barometer varšavskega življenja in mnenja je ulica.
Navadno jc varšavska ulica jako živahna; do polnoči in še dalje je po glavnih ulicah tako življenje in vrvenje, da se človek komaj umika. Kot po laških in francoskih mestih, se tudi v Varšavi pravo življenje na ulici pričenja

sebne pozornosti. Profesor dr. Dahl od zoološkega muzeja je povdarjal nasproti razlikam med človekom in opicami, ki jih je povdarjal P. NVasmann, podobnosti, privatni docent za psihologijo dr. Friedenthal pa je nato odločno zagovarjal načelo, da stoji človek visoko nad živaljo in sicer vsled bistvene razlike, ker tvori univerzalne pojme, vzore in jih izraža v žc prvotno dovršenem jeziku. Najvišji med ideali je religija, ki jo tudi z anirnistiško razlago ni mogoče potisniti med instinkte. Profesor von Hansemann, patološki anatom iz Vircho\vove bolnice obžaluje, da sc je v to diskusijo mešala vera. On povdarja le sledeče: Patologija dokazuje, da so med človekom iu živaljo velike podobnosti, tako da je dober živalski patolog obenem dober človeški patolog.
Nato se je oglasil eksjezuit grof Hoensbroech, ki ic govoril 20 minut. Njegov govor je bil skrajno žaljiv in strupen. V naravoslovje in metafiziko se seveda ni spuščal, pač pa ie NVasmannu odrekal pravico svobodnega mišljenja, ker je jezuit in naposled .iel govoriti o silabu, moči cerkve, papežih, copcrnicah in inkviziciji, misleč, da .ic s tem zavrnil predavanja Wasmannova o razvojni teoriji. Ploskala mu je samo gruča mladeničev.
Za Hoensbroechoni jc govoril psihiater dr. .luliusberger, ki sc je zavzemal za monizem, historik dr. Itelsohn sploh ni govoril o predmetu ter je vzbudil vsled tega splošno nejevoljo. Dr. Plotz iz Jene (izdajatelj arhiva za plemensko in družabno biologijo) je poizkušal dokazati iz oblike lobnaje Pithecanthro-pusove, da ic človek živalskega pokoljenja.
Zelo mirno in simpatično je govoril generalni tajnik nemške moni-stovske zveze, dolgoletni asistent HaeckloV. Zavrača trditev, da Haeckcl meša razvojno teorijo z darvinizmom m selekcijsko podmeno. Povedal je — zelo dragoceno priznanje — da Haeckel svojih rodovnikov, ki naštevajo živalske pradede človekove, nc smatra za dogmatične in za ne-ovržna dejstva. Res je pa, da Haeckcl meni, da je monizem logična konsekvenca iz razvojne teorije. Svoja mirna izvajanja je na koncu pokvaril, rekoč, da Wasmann, ako napravi lc še en korak, postane panteist in pristaš Haccklov. Zadnji govornik je bil dr. The-sing, ki se v mnogih točkah strinja z NVasman-nom, pa meni, da jc materija večna in da zato ni treba Boga. V obče pa je idealist.
Sedaj sc jc vzdignil P. NVasmann. Vse ie bilo napeto pozorno. Ze po prvih argumentacijah se jc videlo, da P. NVasmann vse svoje nasprotnike v filozofskih vprašanjih daleč prekaša. Z lahkoto, gladko in nepretrgano je ovrgel zlasti metafiziške pogreške svojih opo-nentov. Glede na večnost materije, je zlasti profesorju Plateju dokazal pomanjkanje lo-giške izurjenosti in smisla za probleme, ki posegajo čez naravoslovje. Ni res. da mora naravoslovec postulirati večnost materije, 011
še Ic pozno zvečer. Po sredi ulice hite drožke iu ekvipaže, vmes prijaha semtertja kak častnik v siv i uniformi s . svojim adjutantoin ali pa se pridrvi oddelek kozakov majhnih, rjavih ljudi z nizkimi čeli, katerih pogled spominja tujce na davne Skite, kot si jih jc kedaj predstavljal. Konic imajo ti otroci daljnega Podoma in Zauralja majhne in nelepe, na sedlo jim je privezana magaika, kratek, usnjač bič s kovinsko krogljico na koncu; oblečeni so v priproste, rjave suknje. Semtertja sc prikaže tudi kak Cerkes ali kubanski kozak, od telesne straže generalnega guberuatorja. To so večji in lepši ljudje z velikanskimi kosmatimi kučmami na glavi.
Varšava jc pred vsem gledališko in glasbeno mesto. Ker jc bilo vse politično delovanje do zadnjega leta na Ruskem v javnosti nemogoče in ni bilo dovoljeno prirejati shodov in zborovanj in ustanavljati društev, obrnilo se jc vse življenje meščanov v smer, ki jc bila edina dovoljena k zabavi. Toda, nikar ne mislite, da so bile razmere za gledališče v Varšavi posebno ugodne. Vsa poljska mesta, torej tudi Varšava, so brez samouprave. Na čelu mesta nc stoji od meščanov izvoljen župan. ampak od vlade naznačeni uradnik, navadno vojaški častnik, katerega so morda prestavili iz osrednje Rusije ali iz Sibirije. Ker je gledališče mestno, dela birokracija ž njim, kakor hoče. in birokracija skrbi pred vsem, da sc častniki in uradniki dobro zabavajo. Namesto, da bi igrale poljske moči, ki bi privabile širše občinstvo, naročajo si sloveče pevke z Laškega in od drugod, seveda za velikanske svote denarja. Gledališče ima na
zamore k večjemu z njo operirati povsod in v vsakem času — večnost materije pa je metafizični problem. Da ni večna kaže sledeči argument: Praeksistenca atoma A zahteva neki kraj, kjer se A mora nahajati. Ali je ta kraj a ali b ali c? Nobeden od teh, kajti A je sam po sebi indiferenten nasproti vsakemu kra.iu, Ce trdimo, da A vsled svojega bistva zahteva, biti na kraju a, potem bi ne bilo mogoče, premakniti ga iz tega kraja, katerega po svojem bistvu zavzema, A bi bil nepremičen, kar nasprotuje drugi bistveni lastnosti materije, pre-mičnosti. Kar velja o atomu A, velja o B, C, D, sploh o vseh in tako imamo toliko absurdov, kolikor ie nepovzročemh atomov. Monisti se izogibajo tej argumentaciji s tem, da pravijo, da je sicer nujno treba, da kdo določi atomom njihove prostore, za katere so samiposebi indiferentni, toda ni potrebno, da bi to bil kak stvarnik. Cisto lahko je mogoče, da nevstvarjeni atomi drug drugemu medseboj določajo svoj prostor. Toda: Vsako bitje, ki ima samo iz sebe eksistenco 111 je nepovzročeno, je vsled tega tudi od vseh drugih neodvisno. Kakor ima samo v sebi vzrok svojega bivanja, tako je tudi v svojem delovanju, v svojih določilih samoposebi popolno iu ne potrebuje drugih, ki bi ga določali. Tako tudi ne potrebuje drugih bitii, da 11111 določijo prostor, premikanje, itd. Postanek organskega iz anorganskega jc nemogoč. Zakoni karioki-neze v stanicah dokazujejo smotreno delovanje nekega vitalnega principa, ki sc ne da reducirati na kemiške in fizikališke sile. Prof. Plate sc zatnore sklicevati zgolj na metafiziške postulate, nc na empirijo. Ali metafizika zahteva ravno nasprotno: smotrenost, nc pa ne-smotrenosti, prvotno inteligentno prapočelo, ne pa nedifcrencirane materije, praživljenje, nc pa razvoj živega, ki je motus ab intriseco, iz neživega. Kar se pa tiče razvojne teorije, NVasmanna nasprotniki napak razumejo. NVasmann tu nc govori kot teolog ampak kot naravoslovec. 'Trdi se vedno in to je argument vseh argumentov da je kot teolog vezan. Ta argument se da prvič obrniti na vsakega, ki ima že naprej določeno svetovno naziranje; v resnici namreč nihče ni brez podmen pri svojem raziskavanju. Monist ima nebroj podmen: večnost materije, večnost gibanja itd., samo nedokazane, nedokazljive in absurdne aksiome. Drugič pa naj se teologu dokaže, da je vezan tega pa nihče ni storil. Ta vez naj sc dokaže; mesto tega pa vsak tako argumentira: Nočeš sprejeti moni-zma; slučajno si pa teolog, torej sledi iz tega, da monizma nočeš spre eti, ker si teolog. Ta kavzalna zveza pa je napačna. Jaz sem izvaja NVasmann monistiško naziranje zavračal kot naravoslovec in filozof, ki uvidi, da naravoslovna dejstva, zlasti razvojna teorija, ne zahtevajo monistiškega naziranja. Tu me pa nihče ni mogel zavrniti.
Na nizkotne napade Hoensbroecha NVas-
ta način velikansko izgubo, kalero naj pokrijejo meščani s svojim davki in molče.
Tudi prostitucija sc kaže v Varšavi na ulicah v javnosti jako očitno. Pozna se takoj, da vladajo tukaj v tej zadev i pri uicrodajnih činiteljih drugačni nazori, kakor v Krakovu. Med organi javnega reda in med dotičninii ženskami vladajo v Varšavi menda jako kc-lcgialne razmere. Slišal sem, kako jc na eni izmed največjih iu najbolj obljudenih varšavskih ulic tak organ iavnega reda zaklical čez cesto na drugo stran neki dotični osebi, prijazno se sniejoč opazko, ki je razodevala njegovo veliko intimnost s temi bitji, za katero bi pa pri nas v Avstriii policija vsakega s seboj vzela, kdor bi tako javno na ccsti govoril. Sicer jc pa najbrže med dotičninii osebami primeroma malo Poljakinj. Najbolj bodo med njimi zastopane Judinje; za Poljakinje pa velja, kar .ie pisal kardinal N\ iseman v svoji »Fabioli«: »Neizmerni ponos ii je varoval čednost.« Značilna črta značaja Poljakinje je namreč ponos.
Ker na Ruskem ni bilo državljanske svobode razvijalo se ic vsei* kar bi pri nas imenovali »javno življenje«, pod zemljo v uepri-stopnih zakotjih, njegovi ix>javi so sc pa prikazovali na ulici. Jako čudni so bili prvi noja v i revolucije na varšavski ulici. Kar ie na Ruskem državni monopol na žganje in ker je s tem, da je bilo prepovedano vsako politično iu sploh javno delovanje iu dovoljena edino le zabava, razuzdanost bila takorekoč protego-vana od vlade, izdala jc PPS v začetku revolucije povelje: »Na žganjarnc in na bordclcl* Oboroženi bniovci so vdrli v dotične hiše,
niann ni odgovarjal. Ko jc končal, je po dvorani završal pravi vihar odobravanja.
»Norddeutsche Allgemeine Zeitung«, glasilo Biilovva, poroča, da ni samo občinstvo burno aklatniralo P. NVasmannu, ampak da so vsi oponenti, izvzemši Hoensbroecha, stopili k patru, 11111 toplo čestitali 111 stisnili roko.
REFORMA JURIDICNIH ŠTUDIJ.
Odsek profesorjev, ki se bavi z reformo pravnih študij, je predložil sledeči provizorični načrt: 1. Zgodovinskopravni državni izpit sme vsak cand. iur. napraviti žc v velikonočnem terminu. 2. V četrtem semestru se bosta uvedla dva nova kolegija: a) Splošna državna in družabna veda, b) osnovni nauki zgodovine gospodarstva in gospodarske vede. 3. Kolegiji naj se ozirajo vedno in povsod na praktično moderno pravo. 4. Člani izpraševalne kokomisije naj uvažujejo bolj praktično in metodično stran, kot memoriranje. Definitivni načrt, ki bo predložen novemu državnemu zboru, pa določa: 1. Historiškopravni državni izpit ic treba napraviti v tretjem semestru. 2. Dijak sme svobodno izvoliti kolegije. Vsak se 11111 zaračuna. O11 sme stroke drugega bijenija obiskovati že v prvem bijeniju, ne da bi sc 11111 bilo treba bati, da 11111 predpisane ure nc bodo vštete. 3. Število ur obligatuili predmetov se skrči, (rimsko pravo od 20 na 18, cerkveno pravo od 7 na 5, nemško pravo od 10 na 8, kazenski proces od 5 na 4, civilni proces od 12 na 8, civilno pravo od 18 na 12 ur.)
4.	Četrti semester sc šteje šele po položenem pravnohistoriškem državnem izpitu. Moderno pravo se bo torej poučevalo pet semestrov.
5.	Minimalno število v enem semestru predpisanih ur se odpravi. Tu veljajo torej določbe skrčenih ur v obligatuili predmetih (glej točka 3.) (1. Dijak sc ne sme več siliti obiskovati v prvem bijeniju filozofski koleg. Naj obišče, katerega hoče; priporoča se zgodovina nove dobe. 7. Med študijem drugega bienija naj bo dovoljeno napraviti vmesni izpit iz tvarinc politiškega ali judicijelnega državnega izpita. 8. Koleg o avstrijski državni in pravni zgodo-\ini odpade, v četrtem semestru sc pa uvede koleg o avstrijski upravni in ustavni zgodovini. 9. Uči naj se tudi železniško, patentno, pisateljsko pravo itd. 10. Dvoini izpiti odpadejo. Vsak rigoroz nadomešča državni izpit.
OGRSKE ZADEVE.
Samostojni carinski tarif. Pri seji gospodarskega odseka ogrske zbornice je trgovinski minister Košut izjavil sledeče: Vlada je zato sklenila obravnavati o samostojnem carinskem tarifu, ker se nagodbena pogajanja z Avstrijo zelo vlečejo in dozdaj ni bilo upati, da sc povoljno tešijo. Trgovinskih razmer z inozemstvom Ogrska brez avtonomnega carinskega tarifa nc more urediti. Toda tc dni sc je sklenila z avstrijsko vlado sledeča po-
ženske so začele kričati in bežati na vse strani, skozi okna so letele na ulico pernice in di-vani, dragocena zrcala iu drage dišave. Na ulici sc jc seveda zbrala takoj gruča ljudi, deloma radovednost, deloma požel ivost po tujem blagu sta pouzročili, da sc je poulična množica vsula za bojovci v hišo in pomagala razbijati in ropati. Mestna policija je bila proti temu preslaba, treba je bilo na pomoč poklicati vojaštvo. Vojaki so zaprli ulico od vseh strani iu pričeli streljati v množico. »Bojovka« je dobro oborožena in disciplinirana in njenih pristašev ni lahko dobiti v pest; namesto njih je prijela policija I udi, ki so lc po naključju prišli zraven in potem — vojno stanje in preki sod in kogar so prijeli pri podrobnih demonstracijah. ie prišel pred preki sod iu bil v 24. urah sojen in obešen.
Ko sem bil jaz v Varšavi, je bilo mesto mirno iu oživljeno. Grozni prizori, ki so sc nedavno vršili v njem, so bili skoraj že pozabljeni. Vendar se je še večkrat zadelo na sledove ugaslega požara ali na tleče iskre. Dečki na cesti so prodajali časnike in kričali: »Petintrideset banditov obešenih, za pet kopejk!« (To jc častnik, ki to piše za pet kopejk.) Vojaštva jc bilo vse polno po ulicah, gosto stoje za-ogli vojaki z nasajenimi bajoneti, malomarno in brezbrižno, da so name napravili vtis, kot bi se pri nas kak gozdar zvečer vračal iz gozda domov in na poti stopil v .gostilnico in se nekoliko napil. Morda misli na svojo vasico in na rojstno hišico kje tam za široko Volgo ali ob podnožju Urala, kier bi bil brez dvoma veliko raje med svojimi doma, kot pa tu se dolgočasil na ulici in bil vsak trenotek v smrt-
godba: 28. t. ni. se jameta obedve vladi neposredno pogajati glede na nagodbena vprašanja in bosta svoje delo dovršili do Velike noči. Med tem časom se bomo sicer v gospodarskem odseku s samostojnim tarifom bavili, toda do Velike noči ničesar ne bomo sklenili. Naše poznejše ravnanje bo odvisno od tega, kako izpade nagodba.
Za učitelje. Naučni minister Apponyi je predložil zbornici zakon o uredbi učiteljskih plač. Učitelji na državnih ljudskih šolah se povzdignejo med državne, občinski in konfe-sionalni učitelji med javne uradnike. Najmanjša plača iznaša 1000 do 1200 K., ki se v .30 letih s starostnimi dokladami povišaio na 2400—2600 K. V Budimpešti in okolici, na Reki in Klausenburgu dobijo oženjeni učitelji in učiteljice funkcijsko doklado.
Krona. »Budapesti Hirlap« poroča, da se cesar strinja s stališčem ogrske vlade glede carinskega tarifa.
RUSINSKI DIJAKI.
Kakor znano, so rusinski dijaki, ki so jih v Lvovu zaprli, ker so pri zadnjih rusinskih demonstracijah razbijali, poškodovali tuje imetje in napravili barikade vseh je 79 sklenili, da ne bodo zavžili nobene hrane. Izbrali so si ravno srečni trenotek, kajti preiskava bo kmalu končana in dijake bodo tako-intako izpustili. 20. t. m. so se pripravili na svoj štrajk nezauživanja jedi z obilno večerjo, katero so jim prinesli v zapore njihovi sorodniki. 21. t. m. so jed, katero so jim prinesli pazniki, pustili nedotaknjeno, tako, da so jo pazniki morali nesti nazaj. Predsednik višjega deželnega sodišča ie dijakom odgovoril, da jim štrajk ne bo nič pomagal. 21. t. m. se je vršila zadnja preiskava. 20 dijakov so priče spoznale za glavne razgrajače. Jutri najbrž izpuste dijake; glavna obravnava pa bo v kratkem.
RUSIJA.
Zmaga opozicije.
Ze pri volitvi volivnih mož .ie zmagala opozicija. Vlada je upala, da doseže s svojim znanim aparatom vsaj to, da volivni možje volijo drugače, kot so volili prvotni volivci; črtala je tudi mnogo nevarnih opozicionalnih kandidatov iz listin. Vse ni nič izdalo. Dozdaj je izvol enih 355 poslancev; od teh je 62 mo-narhistov in 28 zmernih; članov opozicionalne levice pa je 221, nacionalcev je 44. Večina opozicionalcev ie ogromna. Med člani desnice je 27 monarhistov iu 18 oktabristov, med člani levice pa 59 kadetov, 27 pristašev delavske stranke, 36 socialdemokratov in 7 socialnih revolucionarcev. (Vseh poslancev v dumi je 524.)
Med opozicijo.
V	opoziciji, ki je sijajno zmagala, imajo večino skrajni levičarji. Kadeti delajo na to, da bi ustvarila res kaj pozitivnega in ne bi bila razpuščena', pa so nasproti prenapetim so-cialcem v manjšini.
Proti Petrovu.
Sveti sinod je zavrnil priziv znanega pisatelja in enega izmed najduhovitejših mož sedanje Rusije, duhovnika Petrova, katerega je cerkveno sodišče vsled ovadbe reakcionar-cev obsodilo na trimesečni zapor v samostanu Ceremnec. Petrov mora kazen takoj nastopiti. Petrov izdaja »Pravda Božja« m je bil kandidat kadetov za dumo v peterburškem okraju.
Atentati ln nemiri.
V	Sebastopolu je nekdo sredi glavnega trga vrgel proti nekemu policijskemu uradniku bombo ter ga ranil. — V Baku se vrše poboji in klanja med Tatari in Armenci. Mnogo oseb je ubitih.
Vlada.
Peterburg, 21. februarja. Vlada je z uspehom volitev v dumo skrajno nezadovoljna. Izvan redna ministrska seja se bo kmalu bavila s položajem. Baje bo vlada dumo takoj razpustila, ko se snide.
ni nevarnosti, ne da bi vedel zakaj in čemu. - Večkrat sem videl, kako so vojaki spremljali jetnike, morda so jih ujeli ali pa jih peljejo iz ene ječe v drugo ali pa iz ječe v smrt. Videl sem tudi velikokrat, kako so prevažali pošto, patrulja kozakov spredaj in patrulja zadaj. Da ta previdnost ni nepotrebna, je pokazalo mnogo slučajev iz najnovejšega časa.
Varšavski listi so prenapolnjeni z novicami o svežih napadih, ubojih., aretovanjih itd. loda to se vrši le v bolj oddaljenih ulicah in v tako velikem mestu se popolnoma razgubi. Ulica je mirna, prestano je pozabljeno, in če poči kje kakšna bomba, se iz tega nič ne stori. I ogleda se, k.ie je počila, in če se vidi, da se glava in noga šc drži, gre se naprej. Dečki so celo na ulicah prodajali in glasno kričali: »Lzervony rstaudar!« (»Rdeči prapor«, organ socialnih demokratov) in »Robotnik!« (»Delavec«, organ PPS). Prodajajo mali dečki, pod deset let, brihtni in izurjeni nad vse pojme. Vsakega človeka pozna skoraj po obrazu, če je varen ali ne. Zagleda policaja in izgine, kot kafra. pa. se spet čez minuto prikaže za drugim zidom. Pripovedovali so mi, da je žandar ko je takega dečka zalotil, ga kar z bajonetom' na ulici prebodel. Ko sem jaz hotel kupiti list, me jc deček živo pogledal z globokimi, črnimi očmi in tresel sc je po vsem telesu. Očividno sem mu bil preveč tuj in ni vedel, ali naj pred menoj smukne, ali pa pride bližje z listom. Trenotek, ko sem kupoval, je stal očividno kot na žr.iavici, ves sc je tresel in bil čisto bled. Ko sem kupil in mu dal pet kopejk, šel sem dalje eden ali dva koraka in se ozrl nazaj. — O dečku ni bilo na ulici niti duha ne sluha. Toda. nikar ne mislite, da je bilo kaj tako
Proti urednikom.
Riga, 21. februarja. Gubernator je odvzel pravico urejevanja listov šestini urednikom, ker so v listih natisnili neki delavski razglas.
LAIŠKA ŠOLA V ITALIJI.
Nekaj poslancev skrajne levice je predlagalo, naj zbornica pozove vlado, naj iz šol popolnoma odpravi vsak verski pouk. O tem predlogu se bo obravnavalo pri naučnem proračunu.
VOJSKA V OSREDNJI AMERIKI.
Med državama Honduras in Nicaragua v osrednji Ameriki je izbruhnila vojska. Nika-raške čete so vdrle v honduraško ozemlje. Prišlo je do boja pri Portello del Espino, kjer ic sicer padel hoduraški general Carcemo, a so nikaraške čete bile premagane.
Uolivni boj.
(Udeležnike shoda zaupnikov S. L. S.)
nujno opozarjamo, nai vsi oni udeležniki, ki se žele udeležiti skupnega kosila (cena 2 K 40 vin. s pol litra vina vred), nam to takoj zadnji čas do torka 26. t. m. po dopisnici naznanijo, da bo vedelo vodstvo »Uniona«, za koliko oseb naj pripravi obed.
(Državnozborski kandidati na Goriškem.) Iz Gorice se poroča »Edinosti«: Kakor se sliši, je dr. Gregorčičeva stranka že določila svoje kandidate za prihodnje volitve v državni zbor in sicer bo kandidiral nje načelnik dr. Anton Gregorčič v tolminskem okraju, dr. Alojzij Franko v goriškem okraju in bivši okrajni glavar v Sežani dr. Laharnar na Krasu. V Gorici bo kandidiral župan dr. Marani; konservativna stranka mu ne postavi protikandidata, ker se je nje načelnik prošt Faidutti dogovoril z laškimi liberalci, da iim v Gorici ne bo nasprotoval; kakor uslugo so mu ti zagotovili, da ne bodo njemu nasprotovali v Furlaniji.
(Malik kandidat.) Na volivnem shodu v Ptuju 20. t. m. so proglasili tudi Ptujčani Ma-lika za svojega kandidata. Nemško-nacionalna stranka je zgubila na Spodniem Štajerskem popolnoma svoj vpliv in Vsenemci dobivajo vedno več tal. To se je tudi pokazalo v Gradcu, kjer so v trgovski in obrtni zbornici odklonili predlog, da se izreče ministru Der-schatti zahvala za njegov govor pri zborovanju hišnih posestnikov v Gradcu. Nekateri so rekli, da tega govora niti brali niso!
(Češka koncentracija) sc je definitivno razbila. V seji meščanskih strank se je sklenilo, pogajanja končati, ker niso privedla do nobenega vspeha. Včerajšnje telefonsko poročilo je bilo vsled slabe zveze napačno.
Iz lavne seje trgovske in obrtne zbornice.
Včeraj, 21. t. m., ob 2. uri popoldne sc ie vršila v magistratni dvorani javna seja trgovske in obrtniške zbornice. Zapisnik zadnje seje se je odobril, ravno tako naznanila predsedstva, poročilo o zborničnem delovanju in poročilo tajnikovo. Pri volitvi predsednika je bilo oddanih 16 glasov. Gospod Lenarčič je dobil 11 glasov, g. Kollmann 5, izvoljen je torej gospod Lenarčič. Pri volitvi podpredsednika jc bilo oddanih 16 glasov, 15 se jih ie glasilo na gospoda Kollmanna, eden pa na g. Urbanca. Pri volitvi provizoričnega podpredsednika .ie bilo tudi oddanih 16 glasov, 9 glasov je dobil g. Hren, 1 g. Mejač, I g. Baumgartner, dva listka sta bila prazna. Računskimi pregledniki so bili izvoljeni gg. Rohrmann, Mejač iu Vel-kavrh.
Za zbornična zastopnika pri komisijonal-nih obravnavah radi zagotovitve vojaških nabiralnih potrebščin je zbornica izvolila gg. Schreya in Maidiča.
Trgovskemu društvu »Merkur« se ie dovolila letna podpora 500 K, zvezi krajskih obrtnih zadrug pa enkrat za vselej 200 K.
Rekurz hranilnice in posojilnice na Vrhniki zoper predpis zbornične doklade je zbornica odklonila. Dopis kranjskega deželnega
strašnega, kar mi je on prodal s skoraj smrtnim strahom. »Slovenec« je priobčil žc mnogo bolj revolucijskih člankov, kakor so ti. Da mi bodo čitatelji verjeli, pošiljam dotično številko v prilogi tega pisma »Slovenčevemu« uredništvu za spomin. Kako priprosto izgleda ta papirček in vendar s kakšnim trudom in ne-varnostimi je bil tiskan in razposlan.
Mislite si skromno tiskarno v kakšni kleti ali v kakšnem drugem skritem prostoru. Dvoje »pepesovcov«, morda bivših vseučiliščnih dijakov, stoji pri majhnem tiskarskem stroju, v predalih imata črk za največjo potrebo. Vse je tako urejeno, da se vsak trenotek lahko vse uniči ali skrije. Vsak ima pri rokah nabito pištolo in vsak trenotek pripravljen zgrabiti zanj in pognati sedem krogel v vstopivše policijske agente, eno pa sebi v glavo. Vsak šum od zunaj, vsak šum mašine ga vznemirja; cel dan dela z največjim napreženjeni svojih duševnih in telesnih sil in ves čas visi življenje njegovo in njegovih tovarišev na nitki. On ve, da bo prej ali slej, morda že v kratkih dnevih padel policiii v roke, in dečki, ki bodo na ulici prodajali časnike, bodo med drugimi obešcnci kričali tudi njegovo ime. vč pa tudi, da bo »bojovka« na njegovo mesto postavila takoj drugega, in vse pojde spet tako naprej, tiha podzemeljska vojska se bo nadaljevala, ne da bi ljudje, ki šume in se vesele po ulici, kaj vedeli o nji. Ulica se bo samo za trenotek vznemirila, ko bo kje padla bomba ali počila pištola, ko se bo zvrnila na tla kaka državna oseba, ali pa na vislicah visel kakšen bojovec, nato se bo spet takoj pomirila in nadaljevalo se bo staro življenje po ulici in pod njo.
odbora, ki med drugim omenja, da ni potreben višji trgovski šoli v Ljubljani pouk o kemiji in fiziki, se je vzel na znanje, ravnotako dopis deželne vlade. Zbornica je sklenila, da se obrne do občinskega sveta ljubljanskega, naj ta izjavi v konkretni obliki, v kaki meri misli i>odpirati višjo trgovsko šolo v Ljubljani. Gosp. Kraigherja predlog, naj se zbornica obrne do vodstva tukajšnje avstro-ogr-ske banke s prošnjo, da se menice šele drugi dan po dospetku protestirajo, je bil sprejet. Na predlog g. Meiača glede na zvišanje telefonskih pristojbin je zbornica sklenila: l. Da protestira proti podražitvi telefona, in 2. da jc o tem obvestiti c. kr. trgovsko ministrstvo s prošnjo, da prekliče izdani telefonski red. O telefonskem omrežju na Gorenjskem jc zbornica sklenila, ker Trbiž nc reflektujc na telefonsko zvezo z Ljubljano, da se obrne zbornica na celovško trgovsko in obrtniško zbornico; izposlovala naj bi sc telefonska zveza Ljubljane s Celovcem čez Jesenice in Rožno dolino.
Deželni zvezi za pospeševanje prometa tujcev .ie zbornica dovolila 300 kron podpore. Gospod Kregar ie povdarjal, da je to društvo velike važnosti za promet tujcev; ako se namen društva popolnoma posreči, bodo imeli obrtniki in trgovci velike koristi, zato je treba društvo izdatnejše podpirati. Predlagal je, naj se dovoli vsaj 500 kron podpore. Ta predlog je ostal v manjšini.
Prošnji za prireditev knjigovodskega tečaja v Krškem je zbornica ugodila. Prireditelji bodo dobili, ko bodo izkazali stroške, po 50 K podpore.
Sledila jc nato tajna seja, v kateri so bile rešene neke formalne zadeve.
Književnost in umetnost.
Slovensko gledališče.
Repriza Kienzlove opere »Evangeljnik« je bila na enaki stopinji s premijero, mestoma celo boliša.
Ugaja nam, da se kaže življenje v en-sentblih, ker v tem oziru smo bili vedno na slabem. Prizor na kegljišču .ie prišel zato do popolne veljave.
Vsa pozornost pa je osredotočena na glavno vlogo evangeljnika, kateri je pl. Režimov popolnoma kos. Zlasti v II. dejanju, kjer poje s toplim čutom in spretno vporablja z nežnim mezzo vocc vse pevske finese, — jc neprekosljiv.
Partija Alarte v rokah Prochazkove je včeraj bolje od prvič vspela. Četudi šibek, ie pa nežen njen glasek: ker je bil orkester mirnejši, prišlo je do večje veljave njeno petje. Sploh naj se orkester že enkrat ravna po pevcih, ne obratno! Za takt je tu kapelnik!
Mojstrski je bil v zadnjem dejanju prizor umirajočega Matijevega brata. Ourednik sme to vlogo šteti med svoje prve.
Vse ostale manjše vloge so kot okvir sliki — prav lep okvir — zato veljaj vsem su-marično priznanje.
Gledališče je bilo polno.
Dnevne novice.
+ Iz Savla Pavel. Pavel Grošelj, cesar-sko-kraljevi suplent na gimnaziji v Ljubljani, je po štirih dneh v »Narodu« priobčil poročilo o predavanju profesorja Gorjanovič - Kram-berger.ia o diluvialnem človeku, kjer pravi na koncu:
»Temperamentnemu gospodu govorniku morajo pred vsem biti dolžni posebno hvalo navzoči slovenski zdravniki in prirodopisci, ker jim je o tej tako težavni in deloma tudi še preporni temi podal tako precizno in stro-kovnjaško sliko.«
Vendar enkrat! Pavel Grošelj, ki je pred leti kot cand. phil. v »Mestnem Domu« učil, da jc Pithecanthropus ereetus resnični pra-ded človeški in je to ljubemu občinstvu oznanjal kot nepobitno dogmo, sedaj priznava, da je ta tema preporna. Tako se ie iz Savla napravil pravi Pavel in iz dijaka suplent. Oboje utegne biti medseboj v neki zvezi.
+ Nepotrebna muja. Suplent na c. kr. gimnaziji v Ljubljani, Pavel Grošelj, v svojem poročilu o predavanju profesorja Gorjanovič-Krambergerja v včerajšnjem »Narodu« prijazno opozarja našega poročevalca, da gospod Gorjanovič-Kramberger smatra podobnosti med diluvialnočloveškim okostjem m opicami za homologije, ne pa za analogije, kakor smo mi poročali. To opombo naj Pavel Grošelj obdrži zase; beseda homologija je sicer zelo pripraven okrasek za Grošljevo, po štirih dneh v potu obraza sestavljeno poročilo, za nas pa je nepotrebna. G. profesor Gorjanovič-Kramberger je v svojem predavanju imenoval korespondujoče znake na diluvialnem človeku in opici izrečno sličnosti in analogi.e ter odklonil, iz teh analogij sklepati na kako genetično sorodstvo. Privatni pogovori nam niso nič mar. Zato je tudi zelo netaktno, ako kdo uporablja privatne pogovore g. profesorja Krambergerja, da ga spravi v nasprotje s tem, kar ie javno pri predavanju povedal. Iako uporabljanje je izrabljanje, in kdor to dela, kaže svojo zagrizenost. Tako se bere v Kniggeju in drugod. Sicer pa dvomimo, da bi bil g. Gorjanovič-Kramberger res tako govoril, kakor poroča Pavel Grošelj. S tem smo s slednjim opravili.
+ Na razsodišču zavarovalnice proti nezgodam na delu se ie obrnilo nekam na bolje. Včeraj je bil prvi dan razprav po dopolnilnih volitvah. Dosedaj jc zastopnik zavarovalnice govoril vedno le italijanski, a včeraj je isti v osebi gospoda Zupančiča začel govoriti slovenski in potem ponovil svoj govor tudi v italijanskem jeziku. Tudi zastopniki slovenskih strank so pledirali v slovenskem jeziku ter ponovili svoj govor italijanski za one razsodnike, ki ne razumejo slovenski. Prišli smo
torej do enakopravnosti tudi na tem sodišču. Eppur si muove!
—	Naj se zglasi! Na goriški policiji hranijo lepo, črno suknjo, ki jo je pozabil že pred nekai tedni neki železniški delavec v kavarni »Nazionale« v Gosposki ulici, v hiši hotela »Tri krone«. V suknji je več dokumentov. Vojaška knjižica se glasi na ime Anton Majmk, ki je bil rojen 1. 1879, ter dosluži! vojaštvo I. 1903. Bil jc pri 10. lovskem bataljonu. Nadalje jc v suknji pismo od uprave drž. železnice, ki naznanja Majniku, da je sprejet v službo. Slednjič je notri tudi službeno spričevalo postajenačelnika Kollerja na Jesenicah z dne 18. decembra 1906, da se je Majnik kot delavec na postaji Jesenice vedel prav lepo in bil priden delavec. — Lastnik naj se zglasi zato na goriški policiji!
— Kvaterno nedeljo se bo obhajala, na Visokem, v župniji Št. Jurij pri Kranju, na deželi redka slovesnost posvečevanja treh novih zvonov, ki so se naročili v Wiltenu pri Inomo-stu s težo: 1212-3 kg. (es), 615 1 kg. (g), 335'4 kg. (b). Zvonove je vlil zvonar J. Grassmayr pod ugodnimi pogoji. Slovesnost posvečevanja zvonov bode izvršil visoški rojak, mil. gospod prošt ljubljanski Jan. Sajovic. Novih zvonov in slovesnosti njihovega posvečevanja se visoški soseščani zelo vesele in se pripravljajo, da bi to za nje častno slovesnost kolikor morejo povzdignili.
Razpisano ie učiteljsko mesto na Dobravi pri Kropi.
Umrl je hrvaški banski svetnik g. dr. Ivo pl. Mallin. — V Zagrebu je umrl te dni posestnik Anton Boranič, star 62 let. — V Zagrebu je umrl ofici al pri dež. vladi Franjo Mire, ki se je I. 1878 boril pri zavzetju Jajca v Bosni. — V Zagrebu je umrl polkovnik Kendefy.
Ponarejen denar. Iz Rudolfovega se nam poroča: V soboto, dne 9. t. m. okrog po-ludnc je prišel čedno opravljen človek v gostilno Marije Muhič na Brodu ter plačal četrt vina s petkronskim srebrnjakom. Gostilni-čarka ni opazila ponarejenega denarja ter izplačala. Tujec je še isti dan pil četrt vina na Potoku v gostilni Ivana Moleka, plačal s ponarejenim denarjem ter dobil drobiž. Natakarica pa je spoznala falzifikat ter ga vrnila dedcu, ki je plačal s pravim denarjem. Obiskal je gostilno And. Škufca, kjer so zopet spoznali ponarejen denar. Isto popoludne je poskušal srečo v Gornji Straži pri g. Vintarju in v Bršlinu pri g. Dreniku. Tudi tu so spoznali goljufijo. Nato je ptiček odlctel — neznano kam.
—	Vreme. Tudi po Dolenjskem je v sredo popoludne in ponoči razsajal hud vihar, ki je napravil precej škode. Nato je začelo pošteno snežiti. Vinogradniki bi že radi začeli z delom v goricah, pa jih ovira sneg.
Zastrupil se je v Trstu 19-letni Ivan Jelcnič, stanujoč pri družini g. Podbrščka. Prepeljali so ga v bolnico.
—	Podraženi sladkor. Vsled kartela sladkornih tovarn, ki je znatno podražil sladkor, so v Zagrebu trgovci zvišali ceno sladkorju za 4 vinarje pri kg.
—	Potnik zmrznil. Iz Bosne poročajo, da je med Jajcem in Banjaloko zmrznil neki potnik.
—	Izredno bogat ribji lov je letos v Kvar-neru. Tako bogatega ribjega lova ondi sploh še niso imeli. Včeraj so vlovili 80.000 kg sar-delic, katere so prodajali po 16 do 24 vin. kg.
—	Občinske volitve v Postojni. Z ozirom na dopis iz Postojne v 41. številki našega lista z dne 19. t. m. nam jc poslal g. Fr. Arko nastopno pojasnilo: Ni res, da sem komu »obljubil, da bom za Pikla«, in tudi ni res, da sem «jo v zadnjem hipu mahnil na stran Ditricha«. Res .ie pa, da nisem storil v korist ene ali druge kandidature nobenega koraka in se tudi županske volitve nisem udeležil. Res je tudi, da sem bil kljub temu od odbornikov obeh »struj« voljen v občinsko svetovalstvo. Oni, ki so baje na sokolovi maškaradi »kar vstali od miz«, naj mi pošljejo svoje vizitke, da jih bom vsaj po imenu poznal in da mi bo mogoče se ž njimi pobotati. Jaz jih namreč nisem videl vstajati in do sedaj nobenega ne poznam. — Odgovor prepuščamo svojemu g. dopisniku.
—	Umrl je v Dobravljah na Vipavskem France Jerkič, posestnik, oče g. Antona Jer-kiča, fotografa v Gorici. Pokojnik je doživel redko starost 94 let ter bil do zadnjega še čvrst mož. Naj počiva v miru!
Ponesrečil se je predzadnji torek že-leznični uslužbenec v Volčji dragi Miha Gulc iz Kranja. Šel je namreč prižigat svetilke in med drugimi tudi signalno luč. Pri tem pa se mu ie izpodtaknilo na nekem železnem klinu in padel je iz visočinc dveh metrov. Imel je pa pri sebi običajno železničarsko zastavico, ki ima na koncu špičasto železno napravo in je pri padcu slučajno na to tako nesrečno padel, da se je hudo poškodoval na rebrih in so ga morali vsled tega prepeljati v tukajšnjo bolnišnico.
Dva anarhista so prijeli 20. februarja v Reki .Položila sta vence na grob Kobeka. Imeni obeh sta: Hugo Tomšič in Ernest Simčič.
—	Nekaj posebnega izpod Grlntovea.
Taccga šc ne odkar berači malhe nosijo. V Cerkljah je učitelj, g. Josip Lapajne, ki je vsi-kdar nejevoljen, kadar zagleda svoje častito ime v našem listu. Navzlic temu pa si najame še advokata, da zopet čita svoje ime v našem listu in občuduje svoje ugovore. Minoli petek smo objavili dopis, ki izraža med vrstami začudenje, zakaj je gospod Lapajne tako radoveden na občinske račune in zakaj je posvaril gospoda župana, čc mu je res pokazal račune. Gospod Lapajne jc tudi hud, češ, da se mu ni treba več učiti slovnice, ker jc bil že izprašan iz tega predmeta. Mi tudi nismo trdili.
da ni bi! izprašan. Sicer pa izpit sam ni šc aokaz, da je kdo dobro podkovan, in tudi nc zavarovalna polica proti pozabljivosti. Mi bi tcrcj lahko mirno vrgli v koš njegov popravek. Ker pa sc njegov pravni zastopnik, gospod dr. J. Hribar, zanaša na našo kulanco in ne sklicuje na tiskovni zakon, zato objavimo njegovo pojasnilo, ki se glasi: 1. Ni res, da je prišel J. Lapajne (b neuradnih urah ogledat si občinske račune, res pa je, da je prišel med uradnimi urami, torej o pravem času. 2. Ni res, da ni hotel župan izročiti računov, res pa je, da jih jc obotavljaje se pokazal. 3. Ni res, da bi bil J. Lapajne napisal v ovadbi zoper županstvo »posvare podpisani«, res pa je, da jc napisal »posvari podpisani«, kakor je tudi res, da je ovadbo sam podpisal, in da ni torej napravil slovniške napake. 4. Ni res, da bi se moral J. Lapajne Senčiti slovnice, res pa je, da je v tem predmetu že izprašan.« — No, gospod Lapajne, ali bode sedaj mirna Bosna?
—	Vihar na Dolenjskem. Poroča se nam Naše napovedbe glede vremenskega preobrata, oziroma elementarnih izbruhov so se tudi topot uresničile. To nam zatrjujejo zunanja poročila, takisto tudi vremenski preobrat pri nas. Ze 20. t. m. zjutraj je začel pihati močan jug, ki je začel hitro topiti sneg, da so narasle vode. Zvečer pa jc divjal grozovit orkan, kakor po leti ob najhujši nevihti. Pozno v noč se :e med silnim pišem tudi bliskalo, proti jutru pa je jelo jako močno snežiti in se je šele proti poldnevu zvedrilo. V Gotni vasi je vihar podrl nov kozolec, slabe in lesene hiše so se pod strašno močjo viharja kar zibale. Krka in Težka voda sta že jako narasli.
Vojaški nabori na Primorskem letos se vrše IX) sledečem redu: V Trstu 3., 4., 5., 6., 8., 9., 10<t 11., 12., 13., 15., 16. in 17. aprila. Na Goriškem: v Gradišču 6. in 7. marca; v Kominu 2. in 4. marca; v Gorici (okolica) 17., 18., 19., 20., 22. in 23. aprila; v Gorici (mesto) 8. in 9. marca; v Ajdovščini 10. in 11. aprila; v Kanalu 13. in 15. aprila; v Tolminu 16. in IS. marca; v Cerknem II. marca; v Kobaridu 13. marca; v Bovcu 14. marca; v Konniu 2. in 3. aprila; v Sežani 5. in 6. aprila; v Červinja-nii 18., 19. in 20. aprila. V Istri: Na Krku 26. in 27, marca; na Cresu 15. in 16. marca; na Lošinju 20. in 21. marca; v Poreču 4. in 5. marca; v Bujah 1. in 2. marca; v Labinju 11., 12. in 13. marca; na Voloskem 2., 3., 4. in 5. aprila; v Kopru 22., 23., 24., 25. in 26. aprila; v Piranu 29. in 30. aprila; v Rovitiju 7. marca; v Pulju 8., 9., 10., 11., 12. in 13. aprila; v Bu-zetu 11. in 12. aprila; v Pazinu 18., 19., 20. in 22. aprila; v Kastru 8. in 9. aprila; v Monto-vnnu 15. in 16. aprila.
Italijani v Dalmaciji svoio »Lego Na-zionale« zelo podpirajo. To društvo je dobilo letos od samih plesnih zabav, ki so jih priredili Italijani po Dalmaciji 33.450 K.
—	Glas iz Istre. Tržaška »Edinost« je iz srednje Istre objavila dopis, ki brani znanega italijanaša, trgovca v Kringi. Čudimo se temu, ker je nepobitna istina, da dotični trgovec še nikdar ni bil pristaš hrvatske stranke, marveč je še vidno z vso silo delal za italijanaše. Da ga italijanska stranka ni izvolila v zastop občine Tinjan, razfog je povsem drugi. Zakaj pa se kot sodni zastopnik poslužuje le italijanskega jezika in zakaj ima na svoji trgovini le italijanski napis? Ne bi se pečali s to stvarjo, ko bi sc dopisnik »Edinosti« ne zadiral v vaš list, češ, da nikogar ni, ki bi mu odgovarjal. Ako bode dopisnik v »Edinosti« še dalje stresal svojo sitnost, razkrinkati hočemo pravo stanje, neko dodje na vidjelo, na kojoj strani je pravo.
—	Praga. Vsako leto sc množi in raste število slovenskih dijakov, ki pridejo študirat v Zlato Prago, med severne brate. Dasi se število dijaštva, ki se zanima za kulturno življenje češkega naroda in proučava njegove težnje v srcu češke zemlje na slovanskih šolah, vedno veča in veča, sc vendar ne množe, kakor bi bilo pričakovati, podpore. Z žalostnim srcem se mora letos sploh priznati, da IKidpore in prispevki za dijaško podporno društvo naravnost padajo in ako bi nc bilo čeških dobrotnikov in podpornikov, bi društvo letos sploh ne moglo dajati primernih podpor. Vsak pa, ki je študiral v tujini ali pa bil navezan na podpore, razume pomen dijaških podpornih društev in tudi spozna težko stališče, ako je blagajna prazna. Naj sc torej odzovejo tudi naši prijatelji v domovini in sc spominjajo tukajšnjih revnih dijakov. Vsak dar in prispevek nam jc dobrodošel. Vsaka pošiljatev naj se blagovoli nasloviti na blagajnika »Slov. podpornega društva« ,dr. Karola Šebesto, advok., Praga II. Spalena ul.
—	V Št. Lovrencu ob Temenici je bilo minoio nedeljo .iako zanimivo predavanje o umnem kmetijstvu. Mnogoštevilni mladeniči so z velikim zanimanjem sledili predavanju. Nato se je osnovalo izobraževalno društvo, h kateremu je pristopilo nad 50 članov.
Štajerske nouice.
š Katoliško politično društvo »Sava«
hode pri bodočih državnozborskih volitvah soglasno postopala s »Kmečko zvezo« ker Povsem odobruje njen program. Tako nam Piše načelnik »Save«, g. .los. Potovšek.
š Narodni svet za Štajersko. Na zaupnem shodu dnč 7. februarja v Mariboru izpiljeni gg. dr. Hrašovec, dr. Korošec in dr. Kukovec so se dnč 21. februarja zedinili na Pravila ter določili po naročilu istega shoda sidmorico članov za spodnještajerski »Narodni svet«.
š Socialni tečai v Mariboru, katerega jc Priredila »S. K. S. Z.« za Štajersko dne 18.,
20. in 21. v Mariboru, sc jc včeraj do-Mdnc zaključil. Udeležencev ie bilo vedno Sez 50. večinoma samj kmečki fantje in možje.
Vsi udeleženci so navdušeni zapustili Maribor. Na koncu tečaja sta se mladeniča Zebot in Jošt zahvalila prirediteljem in predavateljem za trud v imenu vseh udeležencev. Bog daj obilo sadu
š Dvojezični napisi v Mariboru. Zastopstvo banke »Slavije« jc prosilo občinski svet za dvojezični napis. Prošnja je bila odklonjena.
š Sv. Križ tik Slatine. Dnč 17. februarja sc jc tukaj vršil ob obilni udeležbi redni letni občni zbor in obenem javni društveni shod »Katol. političnega društva za sodni okraj rogaški«. Govoril je poslanec dr. Anton Korošec o zgodovinskem razvoju agrarne stranke, o programu »Kmetske zveze«, o carini na živino in o novi vinski postavi. Glede kmetske zveze jc omenil med drugim: Ako hočemo ohraniti to, kar imenujemo slovensko ljudstvo, ohranimo predvsem slovenski kmetski stan! Temu namenu služi »Slovenska kmctska zveza za Štajersko«. Volite za prihodnji državni zbor poslanca, o katerem veste, da ima smisel za potrebe kmetskega stanu! — G. Franc Vizovišck, kmet od Sv. Florijana, sc govorniku zahvali za poučni govor in za njegovo dosedanje delovanje v državnem zboru in povabi kmete k obilnemu pristopu v »Kmet-sko zvezo«. Med govorom dr. Korošca glede prihodnjega poslanca se oglasi g. Oroslav Kušec: »Kmet naj bo poslanec!« Drugi kmetje pa oporekajo: Naj jc kmet ali pa drugega stanu, da bo Ic imel srce za kmetski stan! — G. Kušec, ali ste se učili politike pri ptujskem »Štajercu«? Na shodu se je sklenila soglasno sledeča resolucija: Javni društveni shod »Katoliškega političnega društva za sodni okraj rogaški« pri Sv. Križu tik Slatine, dnč 17. februarja 1907 pozdravlja ustanovitev »Slovenske kmečke zveze za Štajersko« ter odločno izjavlja, da bo društvo postopalo pri nastavljanju kandidatov za prihodnje državnozborske volitve v soglasju in v sporazumLJenju s »Slov. kmetsko zvezo«. V odbor so se izvolili isti udje kakor lansko leto. - Prihodnjo nedeljo, 24. februarja popoldne po večernicah ima »Bralno društvo« pri Sv. Križu svoj redni letni občni zbor v »Čitalnici«. Pri tej priliki bo razlagal g. Vinko Zurman novo volivno postavo.
š Celjska slovenska lista in klerikalizem.
Za bodočnost si je dobro zapomniti nekatere izjave nasprotnikov krščanskega gibanja v štajerski politiki. Dočim je »Domovina« proti temu gibanju, ker so »klerikalci«, kakor si ona misli po napačnih predsodkih, v vseh rečeh odvisni od Rima, t. j. cerkvene avtoritete, papeža, škofa, uči »Narodni List« celo drugače. Ta pripisuje krščansko-socialno gibanic v štajerski javnosti ter politiko »Slovenske kmečke zveze« edinole dr. Korošcu. Še več. »Narodni List« pravi, da dr. Korošec dela proti volji škofovi, da se punta proti škofu, da v Mariboru vse sam komandira. Ali si čtila, »Domovina«? Ti »klerikalci« torej niso odvisni od cerkvene avtoritete, če se puntajo proti škofu! Tako vsaj pravi »Narodni List«, ki, kakor se baha, vse zve »po ovinkih«. Bomo videli, kako dolgo bo »Narodni List« vztrajal pri tej svoji izjavi. Pri spremenljivosti urednikovi je nasprotna trditev kmalu mogoča. Razsodni ljudje pa bodo razumeli liberalno strašilo o »klerikalizmu«. Mi seveda ne verjamemo, da bi bilo delovanje dr. Korošca -punt proti škofu, pač pa smo videli v »Narodnem Listu« črno na belem, da papež litijska k puntu. »Narodni List« pa ima seveda že vsakega za puntarja, ki ni ž njim. Saj se punta proti njemu.
š Iz Savinjske doline. Da. res jc »blo za počt« na javnem shodu »Narodne stranke« v Žalcu. Smeha dovolj je bilo takoj v začetku. Govornik J. začne govofiti. Karol Cvikl pa vpije:' »Holt, nc boš; kje imate pa'predsednika!« Nekdo kliče: »G. Širca naj bo predsednik.« Res, izvolijo ga. Zdaj začne govornik J, zopet govoriti. Pa Cvikl vpije v drugič: »Holt, kje je pa podpredsednik?« Nekdo kliče: »G. Fridrich naj bo.« Dobro, on jc izvoljen. Govornik J. sc zopet pripravi, da bi govoril. Cvikl pa vpije: »Holt, kje je zapisnikar? Cevi ne znate zborovati. Vam bom pa jaz povedal; jaz sem bil žc večkrat na takih fersam-lungah.« Nekdo kliče: »Moj sin naj bo zapisnikar,« in izvoljen jc bil »Moj sin«. Tako, se-dej šele je smel govornik J. pričeti. Kajne, res »za počt!«
š Griže. »Slovenski Narod« je prinesel 12. t. m. strupen članek, poln laži in neresnice, proti g. župniku. V pojasnilo sledeče vrstice: Pred nekimi leti so se morali staviti v Grižah novi svinjaki. Vsled odloka c. kr. okrajnega glavarstva v Celin so se pozidali postavnim potom, in zato imenuje hinavski dopisnik »SI. Naroda« župnika tlačitelja ljudstva. Ali jc tako omikani in olikani dopisnik res takšen bu-telj, da ne sprevidi, da takih poslopij ne more župnik sam staviti. Lažnjivi dopisnik pravi, da župnik ukrene vedno kaj novega in vznemirja prebivalstvo; kdor sc nc uda njegovemu povelju, ga preganja neusmiljeno. Grda laž. Naj se imenuje ena oseba, katero bi župnik neusmiljeno preganjal ali jej sploh kaj žalega storil. Nad vse ostudna laž pa je, da dobivajo ljudje izpovedne listke proti dobremu plačilu. Resnica .ie, da za spovedne listke nobeden ne plača niti vinarja, temveč kar farani ob priliki velikonočnega izpraševanja darujejo, darujejo prostovoljno za cerkvene potrebe. Ali jc dopisnik »Slovenskega Naroda« res tako zabit, da misli, da pošiljajo svečarji voščene sveče zastonj ali da se storijo mizarska, kleparska, zidarska dela itd. brezplačno? V teku petih let smo žc mnogo lepega pripravili. Sedaj zbiramo milodare za obhajilno mizo. Naj imenuje hujskač »Slovenskega Naroda« le eno osebo, kateri bi župnik kaj žalega rekel, ako za dobre namene res nič ni darovala. Vse, kar sc jc storilo in se še bo storilo, se je sto-
rilo brez vznemirjanja ljudstva, kakor je hinavcu »Slovenskega Naroda« tudi gotovo dovolj znano. Znani dopisnik piše nadalje, da je župnik hujskal ljudi zoper narodno stranko in strogo prepovedal čitati »Narodni List«, »Slovenski Narod« itd. Resnica pa jc, da je župnik svaril ljudi pred slabim berilom in posebno pred listom, ki imenuje papeža puntarja, zato ker brani pravice katoliške cerkve. S tem pa je storil le svojo sveto dolžnost.
š Na javnem shodu »Narodne stranke« v Žalcu govoril je tudi »za blagor domovine in za napredek ljudstva nesebično« delujoči g. Fridrich. Svoj govor jc začel prav brumno deklamovati. Vendar moramo reči, da ni »žel od vseh strani priznanja in zahvale«. Med njegovim govorom slišijo se klici: Kaj le godlja, to smo že v Petrovčah slišali iz Vaših ust! Drugi pa pravijo: Pojdimo rajši iu odidejo. Za g. Fridrichom, ki se je tudi na tem shodu »potegoval za pravico našega ljudstva«, so se oglašali k besedi še drugi govorniki. Med njihovim govorjenjem so se slišali klici: pfui Korošec. Kaj ne g. Fridrich, to je dotični po-balin klical »v imenu krščanske ljubezni«, katero Vi tako radi naglašate. Sicer bi ga vendar bili Vi, gospod podpredsednik »narodne stranke« zavrnili, ker ste do g. dr. Korošca vsikdar »obzirni«. Vi popravljate: Ni res, da sem jaz za časa volitev ljudi begal proti kandidatu dr. Korošcu in da mi jc bil ta trn v peti; dobro, da bi Vam te besede podpisali, morali bi Vi, kot podkomandant »narodne stranke« za Žalec podle psovke na dr. Korošca z zaničevanjem zavrniti ter dotičnemu po-balinu »znamenje hujskača javno na čelo pritisniti«. Če bi pa kdo popravljal, da sc take psovke na javnem shodu v Žalcu na dr. Korošca niso metale, naj se mu pritisne na čelo znamenje iažnjivca. G. podpredsednik, h koncu tegale članka Vam pa še povem, da sem 99krat prebral tiste Vaše besede, katere ste pisali v odgovoru na »Slovenca« z dne 15. januarja, katere se glasijo: »Bi želel, da bi dotični poročevalec imel tako čisto vest, kakor .io imam jaz.« (Opomba uredništva: Časti-tamo!)
š Štajerski deželni zbor bo imel sejo prihodnji ponedeljek ob 5. uri popoldne.
š Umrl jc 19. t. m. v Mariboru upokojen sprevodnik J. Schniidt.
š 50 let bo minulo 1. junija t. 1., odkar ie bila dogotovljena proga Južne železnice z Dunaja do Trsta, ki jc imela posebno velike zapreke v ljubljanskem barju.
š Zajci škodljivci so naredili na sadnem drevju za 7000 K škode.
š Vreme. Iz Rajhenburga poročajo: V sredo je nastopilo južno vreme, v četrtek pa nevihta z metežem. Za setve je velika nevarnost; ržene in ječmenove so že večinoma uničene vsled dolgoležečega snega.
š V vrat se je zabodel v Gradcu mizarski pomočnik Franc Tcrnolz. Nevarno ranjenega so prepeljali v bolnico.
š Svojo ženo ubil. Dne 12. t. m. ie Fijavš, po domače Gril, posestnik pri Sv. Jerneju pri Ločah ubil svojo ženo. Tolkel jo je tako dolgo po glavi, da jc bila mrtva. Zena je hotela svojega sina braniti pred očetom, katerega je mislil kaznovati, radi česar je oče tako vzkipel, da je ubil ženo. Ubijalec se jc sam javil c. kr. sodniji v Koniicah. Pred kakimi 10 leti jc v isti hiši ustrelil oče ubite ženske svojega sina. Uboga žena je mati več otrok.
š Slovensko krščansko delavsko društvo »Domovina« v Gradcu je imelo v nedeljo, dne 17. t. m. svoj redni občni zbor. Novoizvoljeni odbor sc jc takoj po občnem zboru konstituiral sledeče: Predsednik g. Rižnar, podpredsednik g. Skuhala, tajnik g. Juvan, tajnikov namestnik g. Lah, blagajničar g. Mahr, blag. namestnik g. Pleskovič, knjižničar g. Košar, gospodar g. Blauč, gosp. namestnik g. Vider-šek, odbornik g. Knkman. Imena novoizvoljenih odbornikov nam jamčijo za prospeh in napredek društva. Kakor čujemo, misli vpri-zoriti »Domovina« začetkom marca »Divjega lovca«, na kar že danes opozarjamo graške Slovence.
Koroške nouice.
k Vremenski preobrat. Včeraj, 21. t. m. ponoči jc zopet zapadlo prccej snega po Koroškem. Prej ta dan je bilo južno vreme, ter je vsakdo mislil, da bo sneg kmalu izginil. Pa glej ga spaka, drugi dan je bilo pa vse belo. Včerajšnji sneg jc napravil precej škode na sadnem drevju, ker se je devje pod sneženo težo polomilo. Tudi jutranji poštni vlak z Jesenic je imel pol ure zamude. Nekega šolarja je pa v Celovcu sneženi plaz s strehe podrl na tla, da si je revež pri padcu zlomil desno nogo.
k Uspeh na celovški gimnaziji. Ob koncu prvega semestra je bil uspeh sledeči: Od 338 šolarjev iz mesta je dovršilo z odliko 34, izmed 157 gimnazijo obiskujočih Marijanistov je pa dovršilo z odliko 33 učencev. Torej je doseglo Marijanistov 21, meščanskih učencev pa le 10 odstotkov odliko. Zelo vspodbudno za Marijanistc in dokaz, da je vodstvo Marijani-šča v dobrih rokah, posebno za nasprotnike, ki ta deški zavod tako radi črne pred svetom.
k Imenovanje. Računski preglcdovalec Karol pl. Placki je imenovan za računskega svetnika v računskem oddelku deželne vlade v Celovcu.
k Velikodušen dar. V Volšpcrku umrli tovarnar Herbcrt Kerchna\ve je zapustil v oporoki 2000 kron za celovške reveže.
k Zopet acetilenska eksplozija. V Pli-berku, v gostilni pri pivovarni ni funkcijo-nirala acetilenska naprava. Prišel je neki kleparski pomočnik kleparja Oirardi, da bi pogledal, kaj je temu vzrok. Ko jc preiskoval napravo, ic prišla gostilničarka z gorečo svečo gledat, kaj da jc. Vkljub svarjenju kle-
parskega pomočnika, je gostilničarka šla vseeno naprej. Ko je pa prišla preblizu neke odprte cevi, je pa z močnim pokom eksplodiral plin. Gostilničarka je bila močno ožgana po obrazu in rokah, ravno tako tudi kleparski pomočnik. Previdnosti je treba vedno pri acetilenskih napravah.
k Pomnožitev vlakov. Kakor se čuje, bodo na progi Glinje-Celovec-Trst še to poletje pomnožili osebne vlake, ker |m> sedanjem voznem redu je veliko premalo vlakov za osebni promet, posebno velja to za popoldanske vožnje. Razun tega tudi vlaki v Celovcu preveč dolgo časa stojijo, kar je potnikom, kateri sc samo skozi Celovec peljejo, zelo neljubo. Zavoljo te nesmiselnosti bode tudi čas postanka vlakov v Celovcu prikrajšan.
k Pogorela je na pustni torek deloma pro-testantovska sirotnišnica v VVaieru pri Trgu. Domneva se, da so vsled neprevidnosti zažgali otroci zavoda, ker so skrivaj v podstrešju cigarete kadili. Ogenj so pogasili tako, da je le okoli 5000 kron škode. Lastnik in predstojnik zavoda je protestantovski župnik Schwarz.
k Na poseben način je zbolela v Sv. Križu na Koroškem krava cerkovnika Josipa Pich-Icrja. Kravi se je spustila na vratu velika bula iu se konečno prepustila. Pri čiščenju tako nastale rane, najdejo v njej dan za dnem ostanke krme. Rana je torej v zvezi s požiralnikom. Zanimivo na stvari je to, da krava ne kaže nikakršnih znakov o bolečinah, da vživa rada krmo, ima mnogo mleka in je vrgla pred osmimi dnevi lepo in zdravo tele.
k Upokojen je na lastno prošnjo poštni oficijal Josip Goller v Celovcu. Imenovani je sicer nemškega mišljenja, bil pa je v uradu z vsako stranko zelo prijazen. Da bi bili le vsi taki.
k Samoumori. 19. t. m. se je ustrelil v domobranski vojašnici v Celovcu, pešec Karol Liicker, od domobr. pešpolka št. 4. Sa-nioumor je izvršil vsled bojazni pred neko malenkostno kaznijo. — V Frcžah sc je pa obesil v gostilni Lankmaierja krošnjar Jan L.iska, doma iz Trenčina. Domneva se, da je samoumor izvršil v blaznosti, ker se je njegovo vedenje vsem opazovalcem nekako zmedeno dozdevalo.
k Vojaška plavalna šola na Vrbskem jezeru bode skoraj gotovo premaknjena od sedanjega mesta proti Loreto, ravno tako tudi obrežna restavracija. Napraviti pa mislijo na tem mestu potem obrežno sprehajališče. Ker je ravno tu končno postajališče konjske železnice, tujec ne vidi, ako se pripelje po konjski železnici, lepega razgleda na jezero in planine, ker so barake plavalne šole na poti. S tem upajo na tem koncu jezera bolj oživiti promet tujcev, da ne bode vse tišalo v Vrbo in Poreče.
Ljubljanske nouice.
I Javni shod. One delodajalce in delojemalce, ki se zanimajo za postavo o zavarovanju zasebnih nastavljencv opozarjamo opetovano na javni shod, ki se vrši na nedeljo, dne 24. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v »Narodnem Domu«. Na shodu se bo sklepalo o zadevi, ki je velike važnosti za prizadete zavarovalnega zavoda.
li Za jezikovno enakopravnost. Pred kratkim se je ustanovila v Gradcu uradniška mrliška blagajna. Za člane sprejema državne, avtonomne in privatne uradnike obojega spola. Društvo bo raztegnilo svoje delovanje tudi na Kranjsko in vendar se brani izdati dvojezične tiskovine, dasiravno je bilo na to opomnjeno. Rabile sc bodo le nemške tudi za naše kraje. Pozor torej! Jezikovno enakopravnost zahtevamo tudi pri zunanjih društvih, ki sc hočejo pri nas udomačiti.
Ij Zveza kranjskih mlinov s sedežem v Ljubljani sc ustanavlja.
Ij Vrsta porotnih obravnav. Dne 25. t. ni.:
a)	Anton Sitar, delavec nestalnega bivanja;
b)	France Fajfar, mlinar na Dovjem, oba zaradi hudodelstva tatvine. Dne 26. t. 111.: a) Janez Zupan, kamnosek v Ribnem, uboj; b) Fr. Sušnik, posestnicc sin iz Prapreč, hudodelstvo posilstva. Dne 27. t. m.: a) Janez Šubic, črevljarski pomočnik, in France Grego-rač, bajtarja sin, oba iz Nove vasi, hudodelstvo težke telesne poškodbe; b) Anton Kebcr, delavec na Savi, hudodelstvo uboja. Dne 28. t. mes.: a) Janez Pretnar, delavec v Radovljici, hudodelstvo težke telesne poškodbe; b) Janez in Valentin, hlapca iz Grada, hudodelstvo posilstva. Dne 1. marca t. 1. Janez Pehljan, posestnika sin iz Kovka, hudodelstvo uboja.
li V Ameriko je odšlo včeraj 10 Hrvatov in 61 Slovencev. Na Dunaj je šlo 25 Lahov, v Line 19 Kočevarjev, v Pasavo 17, v Inomost 10, v Heb pa 45 Hrvatov.
Ij Umrli so: Jožefa Lenič, delavčeva hči, 10 let, Ilovica 7; Lovrenc Ožbalt, poštni hlapec, 40 let, Radeckega cesta 11; Alojzija Lav-rin, mestna uboga, 76 let, Japljeve ulice 2.
Seme. V Ponikvi ob Južni železnici se nahaja devetletni šolski učenec Ivan Mihclič iz Ljubljane, o katerem smo poročali, da je že I6krat pobegnil svojim roditeljem. Deček pravi, da se piše Sever in da jc v Ljubljani služil in zaraditega ušel, ker so ga drugi hlapci preveč pretepavali. Nazaj pride z uradnim spremstvom.
li »Društvena godba ljubljanska« priredi jutri koncert v »Narodni kavarni«. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost.
Ij Uradno pojasnilo okrajne bolniške blagajne ljubljanske. Načelništvo »Okrajne bolniške blagajne ljubljanske« nam piše: Na notico v številki 40. »Slovenca« med ljubljanskimi novicami »O bolniški blagajni nam pišejo«, blagovolite prinesti sledeče pojasnilo: Jakob Bokal ie bil dne 10. avgusta leta 1906 od njegovega delodajalca iz zavarovanja od-
glasen, ki ie ta dan obolel in dobival statuta-rično bolniščino z zdravniško oskrbo dvajset tednov, to je od 27. decembra leta 1906. Umrl pa je dne 7 .januarja leta 1907, ob času, ko Bokal ni posedoval več članstva. Za nečlane pa blagajna nima nobene obveznosti, torej tudi blagajna ni smela njegovim zapuščencem po-grebščine izplačati. Blagajna ravnala jc v tem slučaju pravilno in po predpisih. Načelstvo bavilo se je že s tej enakimi zadevami, ter storilo sklep, da se ima v takih slučajih izplačevati pogrebščina, kar pa ie nadzorovalna oblast sistirala. — Tako načelništvo okrajne bolniške blagajne. Pripomnimo sledeče: Po našem mnenju je pomoten pojem, da nimajo obolelega člana svojci po preteku dvajsetih tednov bolezni nikake pravice več do mrtva-ščine. Pri tem nima odglasitev delodajalčeva nikakega pomena, ker bi mu kot nečlanu tudi ne šla šest tednov po odglasitvi bolniščina. A dejansko bi si vsaka bolniška blagajna premislila, da bi mu s to pretvezo ustavila bolniščino. Rajni Bokal je obolel kot član in. kot svojemu bolniku mu je izplačevala okrajna bolniška blagajna podporo skozi dvajset tednov iu kot bolnik ie bil do zadnjega dne svoje bolezni blagajniški član. Ce se že zastopa strogo fiskalno stališče, bi se morala v tem slučaju napraviti izjema in izplačati svojcem pogrebščina, 'Skiicevaje se na ono določilo, po katerem preneha članstvo šest tednov po odglasitvi, in sicer v tem slučaju šest tednov potem, ko ga je izbrisala blagajna kot svojega obolelega člana. Sicer pa ravno glede na po-grebščino io izplačujejo n. pr. železniške bolniške blagajne svojim že pred leti umrlim članom, in znano jc, da te blagajne varujejo strogo postavno in fiskalno stališče. Verjamemo, da sc je načelništvo okrajne bolniške blagajne ljubljanske žc pečalo s sličnimi zadevami, ka>-kor tudi, da jc nadzorovalna oblast tak sklep razveljavila. Seveda, čc ie imela nadzorovalna oblast tudi to pravico, je pa zopet druga stvar. Po našem mnenju so bili ali ie bil tudi tak sklep ali sklepi nadzorovalne oblasti prav-nomoten, storjen v preveliki birokraški gorečnosti, ki ic prezrla, da ima glede na spore o podporah razsojati edinole blagajniško razsodišče in nihče drugi ne.
li Filijalki »Jadranske banke«. »Jadranska banka« iz Trsta ustanovi filijalki v Ljubljani in v Ciorici.
Ij Panorama-Kosmorama ima tudi tekoči teden posebne zanimivosti. Tam vidimo kraje centralne Amerike, razne lepe pokrajinske slike i. t. d. Vidimo tudi razne slike in prizore iz življenja ondotnih prebivalcev in tipe Indijancev. Na več slikah jc videti znanega češkega raziskovalca ondotnih kraiev — Vraza. Vsi ti kraji so še manj znam, zato jc vredno, da se ogledajo v Panorami-Kos-morami.
iz slovanskega sveta.
sl Partnovo opereto »Plemenjak« (Stamm-halter, libreto najbrž prvotno nemški in potem prestavljen v hrvaščino) uprizore šele prihodnjo sezono, ker ni v tej sezoni za študiranjc več časa.
sl Demonstracije pred zagrebškim gledališčem. Hrvaško gledališče v Zagrebu se ni oziralo na oporekanje listov in je torej kljub temu uprizorilo v sredo večer Leharjevo opereto »Vesela vdova«. Po uprizoritvi se ic zbralo pred gledališčem več Srbov, ki so vpili »stran z Ondričem« (ta je, kakor znano, inten-dant), »stran z upravo!« Policija ic demonstrante razgnala, a v kavarni »Bayer« je prišlo med frankovci in demonstranti srbskimi dijaki do prepira. Neki frankovec .ic udaril nekega srbskega diiaka s steklenico po glavi in ga težko ranil.
sl Slovak obsojen. Zaradi neke protima-žarske izjave .ie obsojen Slovak Albin na leto dni ječe in mora plačati obenem 4.000 kron denarne globe.
si Opreznost Slovakov. Ce osnuje kak slovaški rodoljub kako dijaško ustanovo, poveri njeno upravo »Narodnemu slovaškemu društvu« v Ameriki, ker se boji, da ne bi ma-žarska vlada ustanove zaplenila. Tudi imena tistih dijakov, ki uživajo kako ustanovo, se ne objavljajo.
sl Državni prispevek za spomenik. Avstrijski naučili minister Marchet je dovolil 15.00(1 kron za spomenik pesniku Juliju Zcyer-ju. To jc prvi državni prispevek za spomenik češkemu pesniku.
sl Preganjanje Poljakov. Poznanjsko sodišče je obsodilo 14 članov poljskega društva »Straž« zaradi prestopka društvenega zakona vsakega na .30 mark denarne globe.
sl Mažarizacija. Leta 1881 je bilo še na ogrskem ozemlju, na katerem bivajo Slovaki, 39 slovaških šol. Do leta 1904 so bile vse po-mažarjene.
sl 107 let star volivec ie prišel k zadnjim volitvam v nem.drž.zbor v vasi Cicscl na Poznanjskeni in jc oddal svoj glas za Poljaka. Volivec se imenuje Sti\viczek in jc najstarejši volivec na Nemškem.
sl »Balkanska Tribuna« in bolgarska vlada. Kakor znano, izhaja že nekaj časa sem v Sofiji nov in obširen neodvisen bolgarski dnevnik »Balkanska Tribuna«. Ta list brezobzirno napada bolgarsko vlado in sc bori odločno za narodove pravice. Zato ga vlada v zadnjem času naravnost divje preganja. Nedavno tega jc najela policija celo kopo brez-poselnikov in napadla obenem z njimi uredniške prostore »Balkanske Tribune«. Skozi okno so letele kroglic iz pušk, dva urednika sta ranjena in uredniška soba je zgorela. Člani uredništva in administracije izvršujejo zdaj svoj posel samo na ta način, da leži pred vsakim poleg pisalnega orodja nabit samokres. Glavni urednik lista je poleg tega tc dni obsojen na 2 leti ječe vsled žaljenja veličanstva in istočasno na 5000 frankov globe.
Razne sti/url.
Velika nesreča na morju — 141 utopljencev. Nizozemski parnik »Berlin« jc zavozi dne 21. t. m. ob 5. uri zjutraj pri Hoek-Svan Hollandu na pesek. Parnik se je preklal čez sredo. Prednji del ladje sc jc utopil. Potniki in posadko so videli na zadnjem delu ladje, ki jc molela nad vodo. Poročajo, da je izgubilo življenje 141 oseb, med njimi 91 potnikov. Parnik s pošto vred ic popolnoma izgubljen. Ob nesreči ie bilo morje tako razburjeno, da je bila izključena vsaka pomoč. Med ponesrečenci jc tudi 34 oseb nemške operne družbe, namenjene v Dortmtmd in pa kraljevski kurir Artur Herbert. Rešilni čolni so poizkušali vse, da rešijo ponesrečence, a ni bilo mogoče, ker ie divjal prehud vihar. Zastopniki proge Har-\vich-Hoek-Svan-Holland izjavljajo, da ic bilo na ladji 120 potnikov in posadka, močna 60 mož, skupaj torej 180 oseb. Ob 11. dopoldne je priplavilo morje na obrežje 25 ntrličev, na ladji so opazili ob 11. še nekaj oseb. Ob 4. popoldne ie znova odplul na morje rešilni čoln, a bilo ic vse zaman. Minister za poljedelstvo, industrijo in trgovino je odposlal v Hoeck Svan Holland nadzornika lad.icplovbe, da se pouči o nesreči.
Ponesrečena francoska križarica. Pri Punta Gaclia med Kap Blanco in Rio se je ponesrečila francoska križarica »Jeanne d' Are«. Križarica ic popolnoma izgubljena. Moštvo sc jc rešilo, lz Dakara sta odpluli ladji »Goeland« in »Jeanne Blanche« iz Tangra pa križarica »Forbin«, da rešijo, čc jc še mogoče, križarico »Jeanne d'Arc«. Dne 22,- t. m. odrineta še oklopna križarica »Gloire« in pa transportni parnik »Drome«.
Oče smrtnonevarno ranil sina. Bruseljski profesor Joly jc streljal in ranil svojega malopridnega sina, ki mu je grozil. Sin jc umrl. Sodišče ie obsodilo Jolyja zaradi nameravane telesne poškodbe s smrtnimi posledicami v 18mesečno ječo in 300 frankov denarne kazni.
Nove turške oklopnjače. Turčija naroči v kratkem dvoje novih oklopnjač po 14.000 ton in eno šolsko ladjo.
Roparski vlom na Dunaju. V noči od torka na sredo so neznani vlomilci oplenili izlož-nico dunajskega zlatarja Sidona v XVIII. okraju. Odnesli so vrednosti za 10.000 kron.
Velik požar. Dne 21. t. m. ob sedmih ziutraj ie zgorela v Libercih nova Ginskeyeva predilnica s 15.000 vretenci in s 7 skladišči. Škoda znaša en četrt milijona kron. Kljub požaru promet ni oviran.
O snežnih viharjih poročajo s Francoskega. Več oseb je izgubilo življenje. Škoda je jako velika. Tudi s Solnograškega se poroča o velikem na novo padlem snegu.
Splošna stavka v 53 severno-čeških tvor-nicah za izdelovanje sukna se pripravlja, ako tvornice nc ugodijo v osmih dneh po delavstvu jim stavljenim zahtevam.
Nesreča v rudniku. V premogokopih pri Mostu jc zasulo 4 delavce. Fden je ubit, trije nevarno ranjeni.
Umor in samoumor. V soskutski občini je ustrelil 231etni kmečki sin Kuzck !7letno hčerko judovskega gostilničarja Kleina in nato usmrtil še sebe. Starši usmrčene deklice so se upirali, da se Kuzck poroči s Kleinovo.
VVolf toži Steina, Wolf toži Stcina, ker je Stein dejal, da je Wolf zato glasoval za volivno reformo, ker mu .ie vlada obetala nagrado.
Brzovlak Varaždin-Budimpešta je za-
vozil v tovorni vlak. Lokomotiva tovornega vlaka, materialni in poštni vagon brzovlaka so poškodovani. Ranjen ni bil nihče.
Potres so čutili dne 19. t. m. v Šemalu v Transkavkaziji.
Končana ie stavka v konfekciji za otroške obleke na. Dunaju.
VD-
g Statistika vnanje trgovine. S 1. sušcem stopi v veljavo nova izvršilna naredba zakona z dne 26. junija 1890 o statistiki vnanje trgovine. Vsled tega so statistične izkaznice in pristojbinske znamke veljavne le še do konca svečana, a se morejo do konca junija zamc-njati z novimi. Nova naredba dovoljuje več olajšav.
Telefonska in brzoja« poročil®.
KANDIDATURA PRINCA HOHENLOHA.
D u n a j, 22. febr. Tržaški cesarski namestnik princ Hohenlohe se je sestal z mnogimi politiki. Hoheuloiie namerava kandidirati v Bukovini povodom prihodnjih državnozborskih volitev. Hohenlohe se hoče zopet posvetiti politiki. Cuje se, da Hohenlohe namerava ustanoviti velik liheralno-socialistiški blok, kateremu bi bil on na čelu.
ZAPRTI RUS1NSKI DIJAKI.
L v o v, 22. febr. Zaprti rusinskl dijaki so bili ponoči mirni. Zjutraj niso hoteli zaužiti Vkave in tudi vodo so odklonili. Preiskovalni sodnik je hotel 15 rusinskih dijakov izpustiti iz zapora, a izjavili so, da ne gredo, ako vseh ne izpusti.
PONESREČENA KANDIDATA.
A š. 22. februarja. Kandidata vsenemške stranke Reicher in Stransky sta se peljala v neko vas na shod volivcev. Sredi pota se je uprl voznik, da vsled velikih sneženih žametov ne vozi dalje. Kandidata sta peš šla dalje. Od tedaj ni sledu o obeh. Vsak promet je vsled silnih snežnih žametov nemogoč.
PROTI NEMORALNEMU ČASOPISJU.
Rim, 22. febr. Posl. Santini je v zbornici interpeliral zaradi umazanega časopisja, katerega je v Italiji več kot v celi Evropi. Pr'i nedeljski demonstraciji za Giordana Bruna so demonstranti žalili kraljico in papeža v izrazih, ki so bili tudi natisnjeni v umazanem časopisju in so tako grdi, da jih ni moč kvalificirati. Garancijska postava prepoveduje taka žaljenja. Državni tajnik se je izgovarjal, češ, postava ne daje proti tem žaljenjem pravega sredstva na roko.
POLOŽAJ NA FRANCOSKEM POSLABŠAN.
Pariz, 22. febr. »Univers« objavlja uradno obvestilo pariškega nadškofa, ki protestu je proti zahtevi vlade, naj se v pogodbi med župniki in župani vsprejitie določilo, da škofje nikoli nobenega tujca ne bodo imenovali za župnika. Škofje so v tem oziru dobri patriotje in taka sumničenja odločno zavračajo.
Pariz, 22. febr. Komisija senata, ki se bavi z zakonskim načrtom, ki odpravlja jav-Ijenie politiških shodov, je razen prvega odstavka te postave vse druge paragrafe odklonila.
N i z z a, 22. febr. Taghetski samostan je vlada prodala na dražbi za 5.100 frankov.
A n g e r s, 22. febr. Občinski svet Se odobril lSIetno pogodbo med župniki in županstvom glede na brezplačno uporabo cerkva.
Zdravo in močno
DEKLE
za vsa hišna in kuhinjska opravila in
1 konjski hlapec

se takoj sprejmeta pri grajščinskem »skrbništvu Gummschhof v Grabštajnu pri Celovcu na Koroškem.	361 2 t
priporoča
v največji izberi Katoliška tiskarna v
licenca
in
O
pomočniku
sprejme Ferd. Hlebš, trgovec s špecerij-
Ljubljani j s,kJ'm .blagom I v Kranju. 35) 2-1
jb5 4-1
O
Važno za zasebnike!
o
Dovoljujem si svoje častite očijemalce in slavno občinstvo mesta Ljubljane vljudno opozarjati, da pošiljam priljubljeno
Mengeško
: duojno marčno: in bavarsko pivo
(zadnie je temno) v zabojih po 25 polltterskih steklenic s patentnim ali probkovim zatvorom, zaboj po
4-50 K
razen nedelj in praznikov, vsak dan na dom. Prijazna naročila sprejemajo se v mojej trgovini Špitalske ulice štev. 9 (tudi tele-fonično, št. telefona 138).
Proseč mnogobrojnih naročil bilježim z odličnim spoštovanjem
J. Buzzolini,
izdelovatelj salam in kranjskih klobas na par in trgovec z jestvinami.
O
v vw, v>/ \,v<V«T/'v?T/• /■ >*'-/. </y w/, </y <yaš
&
m m m
m
te-
Priporoča svojo
s klobuki javili _
■ .v. V-.\	>/->-•)v., -tri


/• .v * /—•	—• /—■ s:
' A* < VV < V V v v < v V < VV VV <</ š;>\V <i>.>: <■>■< \">V 11 ■ V
- s/. -A: -A< -A< ■)X'. •)■) •)•) a*. •/-> 5.v? ..... ........
.SV." •/£> '/-.v
Uelika zaloga

OD
Solidno blago
CD
Zmerne cene
I * w
mrnmmmm mmmmrnm-'
UR 1■f Uk riDl S^D M ZDRUŽENIH f»«¥OVAREH ŽALEC h« LA&K*
Ollll&liJil TRG w Ljubljani, teief. It 163.=
= izborno pivo v sodcih in steklenicah. =
Zalo«« v Spodnji Šiški, telefona stav. 187.
9» ms
Podružnica s v Spljetu. :
Delniška glavnica: : K 2.000 OOO. : :
LiuUliansiia kreditna banka v Ljubljani.
priporoča k žrebanju dne I. marca 1907 :
Promese na Dunajske komunalne srečke a K 15 50, glavni dobitek K 400.000 Dalje srečke bazilika kurz circa K 25,	„ „ „ 30.000 53-28
„ ogrskega rud. križa kurz K 30.	„ „ „ 30.000
Podružnica
s v Celovcu« s
———
s Rezervni fond: i i t t K 200.000. : : t
Priloga 44. fttev.,»Slovenca" dnč 22« februarja 1907.
Velike demonstracije u Italiji.
Ze skoro dva meseca je agitiralo vse protikatoliško časopisje v Italiji za »veliko protiklerikalno demonstracijo« v Rimu, ki se naj bi vršila v nedeljo 17. februarja. Ta demonstracija je bila namenjena kot izraz soglasja in zadovoljstva s preganjanjem katoliške cerkve na Francoskem in naj bi pritisnila na javno mnenje v Italiji, da bi se tudi tukaj začela ista sirova borba. Za poskušnjo so priredili že pred nekaj tedni demonstracijo pred francoskim poslaništvom v palazzo Far-nese, pri kateri ic igral francoski poslanik liarrere jako čudno vlogo. Sprejel je deputa-cijo ulične druliali ter jo vnemal za boj proti cerkvi, proti italijanski vladi, ki ji je bilo tako vmešavanje tujega zastopnika v njene notranje zadeve iz umljivih razlogov neprijetno, poleni se je pa izgovarjal, da 11111 jc prišla demonstracija čisto nepričakovano.
Veliki boben jc pel in velikanski plakati so klicali vse, kar leze in gre, »na boj proti klerikalizmu«. Italija jc hotela posnemati Francijo. Na čelu stoje francoske lože, ki so z bombastičnem oklicem vabile na bojno polje vse, kar je »naprednega, Iaiškega, svobodomiselnega«. Socialni demokratje, republikanci in anarhisti so prevzeli podrobno agitacijo 111 garantirali za potrebno poulično sirovost, in ta družba, s katero sc jc morala zvezati loža, da ustvari »protiklcrikalni blok«, je spravila vlado v največjo zadrego, kajti takoj se je videlo, da ta manifestacija nc bo namenjena le proti cerkvi, ampak da jo bodo prevratne stranke izrabile tudi proti prestolu, in ker stoji stolica svetega Petra mnogo trdnejše, nego savojski stolček na Kvirinalu, si lahko mislimo, kdo se jc bolj ustrašil, ko so republikanci in anarhisti zagnali svoj bojni krik.
Obletnica smrti Giordana Bruna naj bi dala povod za demonstracijo, a vzrok je čisto drugi. Framasonska loža je postala nervozna in kliče vse hudiče na pomoč, ker katoličani liho vedno bolj prodirajo, dasi se v politiki malo o njih sliši. Podrobno socialno delo je ustvarilo katoličanom močno zaslombo v ljudstvu, 111 ena občina za drugo prehaja polagoma v njihove roke, dasi seveda ne nastopajo še v politiki s popolno organizacijo zaradi posebnih razmer v Italiji.
Kaj pa delajo katoličani takega, da mora n piti vse, kar jc protiklerikalnega? Začeli so snovati povsod delavska društva, ki so dosegla že znatne uspehe. Socialni demokratje so gonili delavstvo vedno le v stavke, in nekaj let sem so stavke stalna rubrika vsega časopisja. Stavka se neprenehoma, zdaj tu, zdaj tam, brez reda in uspeha, samo da je vedno dovolj tvarine za zabavljanje. Katoliška delavska društva pa so dosegla že v več slučajih, da so sc delavci in delodajavci mirno pogodili. Na deželi snujejo povsod posojilnice in kmetijska društva, ki se bore proti ode-ruštvu. Kmečko ljudstvo, ki nima lastne zemlje, ampak mora najemati zemljo za drag denar od veleposestnikov, organizirajo v ve-čja društva, ki skupno najemajo zemljo pod ugodnejšimi pogoji. Delavska stavbinska društva so ustvarila že mnogo zdravili stanovanj in se zlasti lepo razvijajo v Benečiji. Dalje snujejo katoličani šole in konvikte, ljudske kuhinje, spalnice, ljudske pisarne, društva v pomoč mladini delavkam, mladinska društva itd.
in to delo jim pridobiva zaupanje ljudstva, ki jim izroča vedno bolj občinsko upravo. Posebno pa se je raztogotila loža, ko je papež katoličanom dovolil, da se udeležujejo tudi političnih volitev. Prej so tipili, da je papež sovražnik domovine, ki ne pusti katoličanom, da bi se udeleževali političnega življenja v zedinjeni Italiji; zdaj pa kriče, da se hoče »klcrikalizcm« polastiti cele države.
Zbujajoča sc katoliška zavest je vplivala tudi na vlado. Svoj čas ie bil sedanji kralj v prestolnem govoru slovesno naznanil zbornici predlogo za razporoko, a ko so katoličani po celi državi protestirali, se vlada ni upala s predlogo na dan, in tudi večina poslancev ie molčala, ker se je bala katoliških volivcev. Ministrstvo Giolittijevo je iz praktičnih na-Kibov proglasilo politiko »verskega miru«, in proti strankam, ki hočejo na vso silo verski boj po francoskem načinu, jc izjavil pred par dnevi v zbornici, da smatra za Italijo versko svobodo kot najboljšo politiko.
To iih grize, in zato so framasoni v zvezi s socialnimi demokrati in anarhisti sklenili, pritisniti na vlado z velikimi demonstracijami po celi državi. Lahko rečemo, da so spravili piošlo nedeljo na noge vse, kar premorejo. Vendar oklica ni podpisalo več kakor sedemdeset poslancev in senatorjev, in od stoštiri-desetih občinskih svetnikov rimskih je dalo svoj podpis samo šestnajst. Zato so se pa demonstracije, namenjene cerkvi, obrnile na zbor, in slednjič v Rimu zoper občinski svet z naskokom na mestno hišo na Kapitolu.
Demonstracija v Rimu. Zoper papeža, cerkev iu kraljestvo. Anarhisti prihajajo.
Ker so framasoni družba liberalnih buržo-azijcev, ki na ulici ne izda mnogo, so se morali obrniti za pomoč do socialnih demokratov in do anarhistov, ki so jim kaj radi priskočili, a tako, da so demonstracije izrabili za svoje namene.
Pripravljalni shod so imeli rimski »proti-klerikalci« v soboto. Tu so izdali parolo, da se morajo združiti vsi: liberalci, radikalci. so-ialisti, republikanci, anarhisti za boj proti erkvi. Poslanec Sacchi jc dejal, da nj dovolj, da so v Italiji cerkev oropali in jo pregnali iz javnega življenja, ker so ji pustili šc njeno hierarhijo. Odpraviti ic treba škofe in župnike! (Tu zaupijc neki anarhist: Ammaz-zare Giolitti — umoriti Giolittija.) Poslanec flereuini je pa omenil vprašanje, ali sc smejo duhovniki ubiti. Nc, ie rekel, ker če zakolješ
duhovnika, bi umoril samo človeka, ampak ubiti jih moramo s tem, da jim zabranimo širiti svoje nauke. V takem tonu se je vršila ta priprava za manifestacijo. Sklenjena resolucija zahteva, da se v Rimu osnuje odbor ki naj skrbi, da se vse stranke združijo za skupen boj proti katoliški cerkvi, in sicer zato. »ker se zdi, da hoče Vatikan priznati edinost Italije in sc tako polastiti njene duše in vesti.«
Nedelja 17. februarja je bila krasen pomladen dan. Popoldne so se zbrali demonstranti na trgu deli' Esedra. Zbobnali so vsa svoja društva z zastavami in godbami, kar je prignalo seveda vse ljudstvo na cesto iz radovednosti. Razporedili so se v tri dele: Najprej so marširali garibaldinci in framasoni v drugi gruči so šli republikanci, v tretji socialni demokratje in anarhisti. Takoj se je videlo, da je protiklerikalno geslo framason-stva dvignilo tudi one, ki so si propad od fra-masonstva ustvarjene italijanske monarhije zapisali na svoj prapor. Framasoni so kričali: »Abbasso il papa, abbaso il Vaticano!« A za njimi so tulili: »Abbasso la monarchia! Viva la republica! Anarhisti so se pa drli: »Abbasso il militarismo! Abbaso la Patria' Viva J' anarchia!«
Čez via Nazionale se je pomikal sprevod, v katerem je bilo kakih sedem tisoč oseb,
mimo ceste, ki voda navzgor do Kvirinala_
kraljeve palače. Tu so socialni demokratje in anarhisti — tnad njimi je bila tudi gruča ruskih anarhistov — pobesili zastave ter kričali: «Abbasso la monarchia!« Kadar so srečali vojaka, so upili: »Abbasso cosacchi d' Italia!« Rdečih zastav s črnimi napisi in črnih zastav z rdečimi napisi je mrgolelo. Ko so šli mimo hiše, v kateri stanu.e baje nekaj katoliških dijakov, so grozno žvižgali, ravno tako. kadar so šli mimo duhovske hiše ali mimo hiš »klerikalnih« občinskih svetnikov rimskih.
Glavni znak vse demonstracije je bil pa »Asino«. Ta nesramni list. ki je v svoji svinjariji dosegel vrhunec, ki je sploh mogoč, in ki ga urejuje neki Podreka, menda odpadel Slovenec, je v zadnjih številkah samega sebe prekosil. V vsaki številki je glavna oseba papež, ka ga slika tako nesramno, da ni mogoče niti zapisati, niti povedati v nobeni družbi, ki ni padla popolnoma pod človeško dostojanstvo. Papež z oslovskimi ušesi je še nekaj nedolžnega v tem listu, ki ga je združeni protiklerikalni blok povzdignil za svoje glasilo. Najbolj svinjske podobe s papeževo karikaturo so nosili — vseučiliški dijaki na drogih. Tako se je oddaleč poznalo, da je »Asino« ime in vzor teh novih poganov. Podreka so pa nosili na ramah.
Avstrijsko poslaništvo.
Pred vladnim poslopjem pred Kvirinalom, s katerega je gledalo nekaj uradnikov, so žvižgali in upili: »Živela revolucija!« potem so sc pa morali ogniti na desno. Via Nazionale se tu razširi v trg piazza di Venezia, kjer je avstrijsko poslaništvo. Italijanska vlada se je bala, da ne bi demonstranti počastili avstrijskega poslanika s svojim obiskom, zato je tukaj zaprla cesto z vojaštvom, in sprevod je moral čez trg SS. Apostoli in skozi stransko ulico čez Corso proti Collegiu Romanu. Zato so le oddaleč žvižgali in rjoveli proti avstrijskemu poslaništvu. Od Collegia Romana so hoteli udreti na trg Venezia. a ozke ulice so bile tako zastavljene z vojaštvom, da se jim ni posrečilo.
Ko so se bližali čez corso Vittorio Ema-iiuelc spomeniku Giordana Bruna, so morali poleg spomenika Spedalierijevega, kjer so zopet žvižgali. Ta spomenik ima namreč svojo veselo zgodovino. Ko je namreč mlada Italija bila še pijana svojega rojstva, so postavili vsakemu Garibaldincu spomenik. Na stotine spomenikov jc zrastlo nakrat najne-znatnejšim junakom. Tu se oglase nekateri, da je duhovnik Spedalieri v svojih spisih že pred leti izrekel čisto garibaldinske nazore. Liberalen duhovnik, eviva! — ta mora imeti spomenik! Ko je bil spomenik gotov, so pa šele šli prebirat njegove spise in so videli, da so se zmotili in so ga zamenjali z nekom drugim. Zahtevali so, da se naj podoba razbije, a slednjič so se zadovoljili s tem, da se odstrani samo napis, in tako stoji zdaj ubogi Spedalieri tam brez imena. Po noči je na tihem nekaj policajev odkrilo njegov spomenik. Demonstranti vedoč, kaj pomeni brez-imcnni spomenik, so grozno žvižgali in tulili okrog njega v onemogli jezi.
Pred Giordanom Brunom.
Pred spomenikom odpadlega dominikanca Giordana Bruna so položili vence in peli. Posebno so se porivali v ospredje anarhisti, ki so porabili to redko priložnost, da lahko javno pred veliko množico delajo propagando. »Abbasso i preti! Abbasso Vaticano!« je odmevalo, ko je veliki mojster framasonskih lož E. Ferrari položil pred bronasto kuto venec z napisom »Grandc Oriente d' Italia« in za njim drugi. Slišijo sc pa tudi klici: »Abbaso la monarchia di Savoya!« V množici je nastal nered in nepopisna gneča. Nekaj socialističnih studentovk, ki so tudi marširale z demonstranti z dijaškimi čepicami na glavi, so podrli 111 skoro pohodili. Odtod je šlo na Kapitol.
Naskok na kapitol.
Vrh Kapitola je bil kmalu poln ljudstva. K mestni hiši vodijo lepe stopnice, za katere je sam Miclicl Angelo naredil načrt z balu-strado na vsaki strani. Pred stopnicami so postavili lesen govorniški oder. Tu je bilo vse popopano z »Asinom«. Spomenik Nila je bil zakrit s to svinjarijo in še bronastemu konju cesarja Marka Avrela so eno številko pripopali pod rep, in eden je zlezel na spomenik ter je vihteč rdečo zastavo sedel cesarju na glavo.
Preden začno govorniki, pa začno demon-
strantje upiti, da ne puste govoriti z odra, ampak da morajo govorniki stopiti na balu-strado mestne hiše. Tega pa župan ni bil dovolil, in carabinieri so branili. Nastal je boj, po katerem je kmalu tekla kri. En anarhist je priletel z balustradc, da se je v zraku prekucnil, preden je spodaj stoječi množici priletel na glave. Množica je pa vedno bolj pritiskala, in nekaj carabinierov, ki niso pokazali prav nobenega poguma, so odpeljali ranjene s krvami glavami. Dvema so skoro izbili oči. Gosi so svoj čas rešile Kapitol, carabinieri so ga sramotno zapustili. Z nepopisnim tuljenjem so razvili nad balustrado rdečo in črno zastavo — na Kapitolu, na sedežu rimskega senata.
Govorili naj bi zopet framason, socialist 111 anarhist. Framason Fcra je pel slavo loži, hvalil Karbonarije in tajne sekte in napadal sedanjo vlado, da se ne upa narediti revolucije proti cerkvi. Republikanec Mirabelli je napadel monarhijo, da si ni mogla papeštva podvreči. Zahteval jc, da se odpravi garancijska postava in papeževa neodvisnost ter se tudi papež podvrže italijanskemu državnemu pravu, dalje razporoko in brezversko vzgojo mladine. Slednjič se je bahal, da je republikanska zastava zavihrala na Kapitolu in da si bo pridobila ves svet. Socialist Ferri je napovedal vojsko katoliški cerkvi in dolži cara-biniere, da so zvezani z duhovniki. Tako je šlo naprej. Ljudstvo se je naveličalo. Ko je govoril anarhist, ga že ni nihče poslušal. Slednjič je pa skočil še Podreka na balustrado. Kako bi se mogla taka stvar končati brez Podreke? Kaj je govoril »Asino«, ne ve živa duša, kajti ljudstvo je uhajalo s Kapitola.
Zopet avstrijsko poslaništvo.
Množica je hotela poleg palače Venezia in cerkve Gesu. Pred cerkvijo so na glas želeli smrt in konec jezuitom, naprej pa niso mogli, ker jih orožniki niso pustili. Zdaj je pa nastal hud boj in tepež. Italijanska vlada se hudo boji komplikacij z Avstrijo, in zato so imeli orožniki strogo povelje ne pustiti demonstracij pred poslaništvom. Bilo je več oseb ranjenih in kakih dvanajst zaprtih.
Demonstracije po drugih mestih.
Ni gnezda v Italiji, kjer ne bi bili sovražniki krščanskega imena uprizorili kake demonstracije ta dan. A mnogo se jih je ponesrečilo. V Milanu so katoličani priredili ob istem času velik ljudski shod, v Napolju so zbobnali anarhisti komaj nekaj sto oseb skupaj. V Palermu so se katoličani pripravili za protidemonstracijo, nakar je vlada obe za-branila, da ne pride do boja. Bombastična poročila framasonskih listov so se kmalu pokazala kot daleč pretirana in pobarvana, lstina je. da so ta dan framasoni, socialni demokratje in anarhisti spravili po celi Italiji na ulico vse, kar imajo. Oni mislijo, da so s tem prisilili vlado k preganjanju katoliške cerkve. A v resnici so storili veliko uslugo katoličanom, ker so se dali na tako lep način prešteti in so pokazali vso svojo organizacijo. Edini, ki je lahko žalosten, je italijanski kralj. Če gre tako dalje, ga bodo rešili katoličani, ali bo pa obsedel med dvema stoloma.
Manifest katoličanov.
2e pred demonstracijo so katoličani po celem Rimu in tudi po drugih mestih plaka-tirali jako dobro sestavljen oklic in ga delili med ljudstvo v mnogo tisoč izvodih. V oklicu stoji: »Ali hočete, Italijani, da se poslanci teh sekt polaste vse oblasti in gospodarijo po svoje z našo deželo? Ali hočete, da se še dalje zapravlja narodno premoženje, da ljudstvo beži iz domovine . . ., da se širi prostitucija, razporoka, zločinstvo, samoumori, ne-moralnost, ki zdaj tako grozno rastejo? Če to hočete, demonstrirajte proti klerikalizmu!
Ali hočete, da se z lažnjivim geslom: »Klerikalizem je naš sovražnik« preganjajo, tožijo in izganjajo iz vojaških in uradniških služb brez plače in kruha vsi, ki niso zatajili krščanske vere? Al hočete uradno vohunstvo s proskripcijskimi listinami za vse, ki se ne klanjajo tiranstvu skrivnih sekt in si ohranijo lastno vest? Ali hočete, da se križi raz-bijejo in da se v šolah zasmehuje Kristovo ime? Ali hočete, da se svobodni državljani, ki so se iz proste volje posvetili zavetiščem, sirotišnicam, bolnicam, izženejo iz njihovih hiš, da bi bili otroci prisiljeni vzrasti brez vere, ubožci živeti brez pomoči, umirajoči izdihati brez upanja? Če to hočete, pojdite proti klerikalizmu!
Ali hočete, da se s postavo odstrani z naših cest vsako znamenje ljudske vere, da sc prepove vsak javni pojav krščanstva? Ali hočete, da vlada in občine za svetne namene porabijo vse pobožne ustanove naših pra-dedov, da se polaste cerkva in vseh predmetov bogoslužja in zato porabijo še bajonete, ki so namenjeni edino le brambi domovine? Če to hočete, sledite boju proti klerikalizmu!
Ne ganejo se svobodna Belgija, viteška Španija, delavna Anglija na brezumni poziv, da nai besne proti cerkvi; velike cvetoče republike Severne in Južne Amerike spoštujejo svobodo katoliške vesti; celo Rusija in Japonska ne branita več katoličanom, da se poslužujejo občnega prava; samo Italija naj v imenu svobode opičje posnema antiklerikalno besnost in kliče na dan državljansko vojsko?«
Oklic našteva potem, kako se ima Italija za vse, kar je v njej vzvišenega, koristnega in lepega, zahvaliti katoličanstvu, ter jo poživlja, da se nai ustavi jakobinskemu tiranstvu.
Podpisana so društva »Unione Popolare fra i čattolici d' Italia«, »Unione Economica Socialc per i Čattolici«, »Unione elettorale Čattolica« in »Socicta della Gioventu Čat-tolica«,
ban I bor.
Od Drave, 10. febr! Res, čuden je napis temu članku, kaj ne? No, pa saj njega namen ni manje čuden, nekako tuj. Stvar, za katero hočem vneti in če možno, ogreti, je nenavadna. Pa kaj na tem? Danes nastajajo gesla, kakor rastejo po blagodejnem dežju £pbe iz plodnih tal. Kdo še ni slišal: »Mi vstajamo, a Vas ie strah«, »Kam plovemo?«, »Ali smo mi«, »Mi gremo naprej, mi mladi«, »Ne dajmo se!« ... A to so vse, kakor vemo, le prazne besede, ki navdušenega narodnjaka pač navdušujejo, a dalje nič.
»Bran i bor« v tem je pa izraženo vse, vse. Braniti treba našo domovino in njene meje, boriti se za že izgubljene postojanke, da jih dobimo nazaj. Neumljivo mUe, kako se morejo trezni možje ali vsaj, koji bi morali biti trezni, tolažiti in miriti, češ: no, no, že gre, še že; čedaje bolje bo. Ali res ne vidijo ti možici, da lc nazadujemo in da gre slovenstvo prav za prav pod nič? Ali res ne? Stvar naša stoji skrajno slabo in nisem pesimist, če rečem, da smo jetičnik, ki smo si z grehi, storjenimi na lastnem telesu, nakopali stišico, na kateri hiramo. Le včasih nas kaj — Slovence — zdrami, kakor se i jetičnik mimogrede boljšega začuti, ako pride v zakajeno gostilno. A v resnici nam to le škodi, ker se potem ne varujemo več tako in — ne zdravimo. Dasi sem za narod navdušen, da bi v slabotnih trenutkih dal svojo dušo za njegovo poveliča-nje, pa vendar že skoro obiipavam. Roko na srce, pa recimo, da-li ne mremo?
Kdo ne vidi, kako pluskajo sovražni vali ob naš otočič? Kdo ne vidi, kako naši deželi izpodjedajo bre& kako pohlepno požirajo grudo za grudo in se skaljeni drvijo spet od naš, zbirat novih moči? I11 Če jc kdo slep, pa Vendar lahko sliši glušeč hrup in tuleče besnenje germanskega elementa! A kdo je vsega tega kriv? Morda sovražnik? Nikakor, 011 nas mora napadati, inače ni sovražnik. Naši uskoki? Ne, oni odpadajo in niso več naši. Mi, mi sami smo krivi! Mi si moramo izžgati rakrano in potem celiti. Kaj pomaga telo ščititi, če nas pa razjeda rak. Tega moramo odpraviti.
Kaj nam pomaiga, če prirejamo burne shode in si hočemo na njih izkopati oči. Kaj nam koristijo prirejene ovacije in resolucije? Zakaj ogorčeni p_rotestiramo? Zakaj se smešimo pred svetom? Pomagajno si gmotno. Naši denarni zavodi ne morejo sami ohranjevati narodne posesti, naša Cirilova družba nc more vzdržati vseh koristnih šol in otroških vrtcev. Treba nam jc stalnih, gotovih dohodkov, ki bodo prihajali redno in izdatno. A kako, kako?
Močnejši jmj pravico in v kapitalu je moč. Mi posamezniki smo res reveži in narod kot tak tudi nima kje za slemenom ples-nivih cekinov, a 011 revež ni. Zlagajino za »Branibor«! Jaz si stvar mislim tako: Če dajejo dobrosrčni ljudje za dijaške kuhinje, za grobne vence, za spomenike slavnim svojim možem tisočake, zakaj bi pa ne za kako prireditev borne krone, ki bi, ako je sreča mila, morda vrgla tisoče? Čemu ne? Priredimo srečolov po svoji ozki domovini, moramo najti nagajivko,zlasti ker je domovina mala.
Bi li ne kazalo, da se nabavijo listki kuponi, kojih vsak bi stal eno krono in bi vsak imel svojo številko. In te lističe bi razpečavale osebe gorečih src in zgovornih ust. Recimo, da nas je Slovencev res samo 1,300.000, a vendar bi se že kar prvi pot lahko razdelilo 20.000 listov med radovedno iznenadjeni narod in izkupilo za to 20.000 kron. Seveda bi se dalo opr.avka z denarjem le zanesljivim osebam. Potem pa bi letos na jesen napočil dan javnega žrebanja. I11 recimo, da bi bil glavni dobitek 5000 kron, a drugi manjši. Dva, na primer, po 1000, pet |xj 500, deset po 100, dvajset po 50 in petdeset po 10. Izplačani dobitki bi iznesli skupno 12.000 kron in ostalo bi celih 8000 kron, ako bi še ne bilo treba plačati za kupone, njih pošiljatev in morda za agitatorje.
Bi-li ne bilo umestno? Krono v letu pač lahko — berač pogreši. I11 mislimo si, ta sladka nada, ki obeta srečniku kar čez noč 5000 kron za eno samo! To bi se gotovo dalo izvesti. Potem tudi: dvajset tisoč kuponov za tako najmanje število, na kojc upam. Prepričan sem, da bi sc za ta izvirno narodni srečolov zanimanje in navdušenje vnelo. Vsak bi hotel prispevati za narodno stvar ali iz čistega narodnjaštva, ali pa kaljenega z dobičkože-ljem, ali pa samo iz dobičkarije. Prosto- mu, kakor hoče. Saj je lc srečolov!
Skoraj bi potem zanimanje narastlo, da bi se lahko dobitki pomnožili ali pa povečali ali pa — oboje. I11 svojo dobro stran bi kazalo podjetje v tem, da bi pomagalo i posameznemu srečniku in bi pomnožilo tudi »narodni sklad«. Da bi stvar postala tudi nekega pomena, bi se lahko nadeval osebi, ki jc prejela glavni dobitek »Branibora«, priimek »Brani-borec« ali »Braniborka«; a ime ni glavno. Misel golobradega mladiča ni merodajna. A kako veselje bi šele zavladalo, ako bi se »Braniborec« odpovedal svoji sreči in jo naklonil »narodnemu skladu«. No, zna se, da tak nc sme biti rojen — trinajstega.
To so moje skromne misli, ki se vsaj meni vredne zdijo premišljevanja. Da bi izvajanje bilo dobro, ne trdim, a da je misel — gotovo!
Merodajnc osebe, storite potrebne korake, otvorite nam rešilna vrata, saj vidite, da je skrajni čas. Nova doba sc naj nam začne, na delo spasonosno, da bomo že letošnjo jesen raznesli med svet ime prvega »Brani-borca«. Slovenci, ne dajmo se!
Pretrošan.
nabirajte narodne pesmi!
Obeta se nekaj zelo imenitnega na polju narodne pesmi. Naučno ministrstvo namerava zbrati in objaviti vse narodne pesmi vseh avstrijskih narodov, da se pozabljivosti otmo dragoceni ti biseri. Izdaja bo obsegala besede in melodije na notah. V svrho nabiranja narodnih pesmi je ministrstvo postavilo za vsako narodnost posebne nabirateljske ali delovne odbore, ki nai vodijo nabiranje.
Za slovenske narodne pesmi je slovenski delovni odbor, kateremu načeluje vseučiliški profesor dr. Karol Štrekelj. zvršil vsa pripravljalna dela in razpošilja pravkar po vseh slovenskih krajih »poprašalne pole« in »osnovna načela«, hoteč pred vsem zaslediti vire, kje je dobiti še narodnih pesmi, in pridobiti čim največ posameznih nabiralcev in zapisovalcev. »Poprašalne pole« in »osnovna načela« so sc v 15.000 izvodih deloma že razposlala, deloma se še razpošiljajo. Ali pravega vspeha je pričakovati samo, ako se vprašalne pole res tudi izpolnijo in izpolnjene odboru vrnejo. Zato se slovenski delovni odbor obrača javnim potom do vseh, katerim so se vprašalne pole poslale ali se jim še pošljejo z nujno prošnjo, naj jih v interesu dobre stvari čim prej izpolnijo in izpolnjene odboru vrnejo. Kdor sam ne more ali ne utegne pole izpolniti, naj jo odda komu drugemu, ki bi bil za to pri volji. Kdor ne more na kako vprašanje odgovoriti, naj pusti prazen prostor. Posebno važna so ona vprašanja, ki hočejo izvedeti imena in naslove onih oseb, ki znajo peti mnogo narodnih pesmi, in pa onih oseb, ki so sposobne zapisati pete melodije prav v notah. Kadar izvemo imena vseh teh oseb, tedaj se bomo še posebej obrnili do njih.
Zapisovalce narodnih pesmi v notah opozarjamo že sedaj, da se melodije ne smejo po svoje harinonizirati, ampak da jih je zapisati natanko tako, kakor se pojo, in to ali enoglasno ali dvoglasno ali večglasno. Ce zapisovalec o kaki pesmi ve, da se poje večglasno, a mu je znan samo napev, naj zapiše samo napev z dotično pripombo. Sploh pa priporočamo vsem, da marljivo čitajo »osnovna načela«, kjer je vse razloženo, kar treba vedeti. Zapisovalcem narodnih pesmi v notah bomo poslali posebnega notnega papirja, da bode oblika povsem enaka. Za njih trud se bodo primerno nagradili. Samo po sebi je um-ljivo, da se nam gre pred vsem za take pesmi, ki še niso objavljene. Ze objavljene pesmi je zapisovati le tedaj, če je melodija bistveno drugačna ali če ima kake še nepoznane posebnosti. Besedilo se ne sme nič spreminjati ali olepševati. Napiše naj se v tistem narečju, v katerem se pesem poje.
Komu je vrniti izpolnjene popraševalne pole, odnosno v tekstu in melodiji zapisane pesmi? Koncem vsake popraševalne pole je opomnja, ki to natanko razloži. Pošiljajo naj se onemu gospodu odborniku, ki je postavljen za dotično ozemlje, ali pa na naslov: Odbor za nabiranje slovenskih narodnih pesmi v Ljubljani (»Glasbena Matica«).
Vsi prijatelji prelepe slovenske narodne pesmi se končno prosijo, naj blagohotno pospešujejo to velevažno delo. Ko bomo zbrali vse pesmi iz vseh krajev, tedaj bo to neprecenljiv zaklad, s kakršnim se ne bo mogla ponašati vsaka narodnost. Storil se bo s tem velevažen korak v napredku narodne pro-svete. V to svrho pa kličemo zopet in zopet: Nabirajte narodne pesmi!
Odbor za nabiranje slovenskih narodnih pesmi.
Izpred sodtiča.
Meso mu je dišalo. N. J. je služil za pastirja pri J. J., posestniku na Studenčicah. Ker je vedel, da ima gospodar v čebru nasoljeno meso, mu ga je vzel približno 1 kg. J. je našel kost od vzetega mesa v hlevu ter je Ž njo v jezi udaril pastirja večkrat po glavi in po obeh rokah. Za kazen ie dobil 14 dni težke ječe.
Svojega mojstra okradel. Cene Zalokar, kleparski pomočnik iz Šmarce, ie delal več let pri Ivanu Vestnerju v Vodmatu. Večkrat se je ta v delavnici jezil, da mu nekdo denar krade. Neki dan je pa zalotila mojstrova žena Zalokarja stoječega pred denarno omaro, iz katere je jemal denar. Vsega skupaj je Zalokar najmanj vzel 43 K 50 v. Sedel bo za to dva meseca v težki ječi.
V konkurz je prišel. France Cvetnič je imel v Trnovem prodajalno z mešanim blagom. Cez leto dni po otvoritvi trgovine je prišel že v konkurz. Ker pa ni bilo premoženja v pokritje konkurznih stroškov, so upniki za-rubili Cvetničevo premoženje, ter se je doseglo izkupilo 5903 K 98 h, dočim znašajo dolgovi 13.000 K. Nesreč, ki so ga privedle do trgovinskega poloma, Cvetnič ni tnogcl navesti. Obsojen je bil na tri tedne ostrega zapora.
Nenravnost prlsiljenca. Gebhard Pfister, prisiljenec, doma na Tirolskem, jc bil obsojen zaradi hudodelstva nenravnosti na pol leta težke ječe.
Nepoštena dninarica. Helena Rogar iz Podkorena je pijači udana oseba. Ko je pri zakonskih Tomažu in Tereziji Mortel v Beli-peči dninarila, vzela je možu bankovec za 20 K, ženi pa par čižem, vrednih 6 K. Da jc čižme vzela, obdolženka priznava, taji pa, da bi bila bankovec vzela, ter izkuša krivdo na drugo popolnoma nedolžno osebo zvaliti, kar se ji pa ne posreči. Sedela bo za to šest tednov v težki ječi.
Oče ln sin pretepača. Zvečer dne 25. novembra I. 1. sprla sta se v Vovkovi gostilni v Suhorju fanta Josip Bišček in Rudolf Špro-har zaradi nekega dolga. Ko je Bišček z ne-
kim svojim tovarišem zapustil gostilno, napaden je bil blizu Šproharjeve hiše. Posestnik Josip Sprohar ga je prvi udaril z neko trdo rečjo tako po glavi, da se je zgrudil na tla, potem ga je pa še sin Rudolf obdelaval s tem, da je butal z njegovo ob tla. Sin Rudolf bo sedel šest tednov, oče Jožef pa štiri tedne v ječi.
Vreče kradel je France Močnik, mlinar na Mlaki, kateri je bil zaradi tatvine že dvakrat kaznovan. Vzel je namreč Valentinu Koširju v Kranju 32 vreč, vrednih 13 K 60 h, in šest litrov prosa. Vreče je prodal nekemu drugemu mlinarju v Prcdosljah. Obdolženec ne taji tatvine. Za kazen se mu je prisodilo šest tednov težke ječe.
Svojo teto okradel. Jakob Oinejc, dninar v Topolu, priznava, da je svoji teti vzel 24 K gotovine. On pravi, da je to storil iz potrebe, ker je bil bolan in si ni mogel ničesar prislužiti. Ker je imel strgano obuvalo, naročil si je novo ter plačal črevljarju 22 K, ostanek je pa porabil za vožnjo na Dovje, kjer je dobil delo. Škode dosedaj ni mogel povrniti, ker s prislužkom podpira svoje stariše. Pravi, da ni še nikoli nobenemu kaj vzel, sedaj pa, da ga je privedla k temu sila. Sodišče se v smislu zakona ni moglo ozirati na obdolženčev zagovor ter ga je obsodilo na tri tedne ječe.
Ugodno priliko izkoristil je brezposelni in že večkrat zaradi tatvine kaznovani delavec Jernej Šajn iz Poljč. Dne 25. januarja t. 1. je prišel v Bratovševo prodajalno, kjer je hotel popiti za 10 vinarjev žganja. Ker ni bilo niti v veži niti v prodajalni nobenega človeka, pač pa je bila prodajalna razsvetljena, vzel je na pol odprto miznico, jo nesel za bližnjo ograjo ter stresel denar, okoli 29 K, v klobuk, miznico pa pustil za ograjo ležati, kjer so jo drugo jutro našli. Pravi, da se je hotel s tem denarjem na Hrvaško peljati, ker je upal, da dobi tam delo. Sedel bo osem mesecev v težki ječi.
Borzna poročila.
,Kreditna banka'v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 22 februarji Zaloibenl papirji.
»'/. majeva renta.....
.'/,	srebrna renta ....
I'/,	avstrijska kronska renta l*/, , «lata renta .
i*/,	ogrska kronska , . . f/. , akta , . .
5*/,	posojilo deiele Kranjska l1/«*/. posojila mesu Spljct .
IV/. . t . Zader .
i*/,•/, bosn -herc. iel. pos. 1902 l•/, Češka dei. banka k. o. . I*/. . , , i.o. . t v.*/, tast. pisma ga!, d. hip. b I1/,'/. peSt. kom. k. o. t lo'/. p« l1/,*/, ust pisma Innerst. hr.
> » ogr. cen. dei. bi iV/. . - » hip. bank« •V/, obl. ogr. lokalnih iel d (b, .-/»*/. obl. Češke ind. banke i'/, prior. Trst-PoreC lok.
IV. prior. dol. iel.....
!•/. , jui. iel. kup. »/»'/. l1/«'/. »vstr. pos. ca iel. p. o.
Ii.ik«, grafike od 1 1860'/, ....
, , . «64.....
, uzake......
aem. kreditne I. emisij* » > * »
. ogr. hip. banke . . . , srbske i frs. 100 -turške ... iaailika	trafika
kreditne	1»	«
taomodke	H	»
Krakovske	»»	•
Ljubljanske	H	•
ivstr. rud. krii* „
iudolfove	„
^alcburike
»»
Dunajske kom. „
juine ieleznlce.......
Jržavne ieleznlce......
ivstr. ogrske ban fine delnic« ivstr. kreditne banke . . . Ogrske „ „ .... iivnostenske „ .... ftemogokop v Mostu (Brttz) ,
ilpinske montan......
iraške iel. Indr. druiba .
Kiraa-MurAnyi.......
rrbovljske premog, druib« ivstr. oroine tovr. druib« Češke sladkorne druib« ▼ •lat«.
C. kr. cekin.....
10 franki.......
10 marke . ......
3evereigns .......
kfarke ..... ...
^aški banki v«'.....
Zublji , . .	....
tolarji .	. ■
februar	a 1907
Denar	Blago
99 < 6	9925
100 10	100-30
99- 6	99 26
U7'2.i	117 40
96 3S	95 66
117-20	114 lu
99 SO	100 tO
13 3 j	,1365
»8 90	100 86
99 7S	100"/ 6
99 60	99T0
100 3 i	99 60
1 0 26	101 25
1.06 80	107 60
:oo -	101 —
100 -	100 25
too -	1C0 HO
100 -	101-
' 00'26	10156
.<9'90	
>9-60	—
314 —	316 -
1.0 66	Ml 65
213 -	215 —
2t>6 60	268 KO
61 60	163 35
Ž70 60	280 60
2H-74	29 -;5
263 —	263 -
loo —	03
176 76	76 75
22 26	2415
446--	£6 —
80 -	0
93 -	101
66	3-
47 -	49 -
28-26	H0'25
66 -	60-
83	93 -
497 26	607 26
i64 26	165 26
684 60	£85 6)
1763	1773
684-	65*6
837 60	838-60
2<4 50	2.6 -
767 -	773 -
62625	626 25
2654 -	26'9'
S72 60	673-60
28' -	2'(-9
66 V—	670-
144—	148
11-86	40
1911	19-13
J5/50	23 9
24 i 8	24 74
11" 6 |	11 • 0
40	9 " 0
2- 225	2 52
• 4	5-
o Najvišje odlikovanje na mednarodni raz-
stavi v Milanu 1906 (avstr. razsodišče).
Zdravniki in bolniki
hvalijo izborno lastnost
salmijakovih pastil
lekarja Piocolija v Ljubljani, ki pomirjujejo kaftelj in hripavost
in razredčujejo slez
$ 1 škatlja 20 vin., 11 skatelj 2 K. — Zunanja Z naroČila izvršuje rajtoCnejše lekar Piccoli v S	Ljubljani, Dunajska cesta.
£	2745 III d 9
•ijjjjjj J jjjjjjjjjjj^t^m	*
Mesarski učenec
zdrav in krepak, star 14 — 16 let, poštenih starišev, ki je dovršil ljudsko šolo, sprejme se takoj. —	hso 2—2
Mnko Kos, mesor In posestnik Idrijo.
Lapa namizna
346 3-2
jabolka
ima vpdno v zalogi J. Krašovic, trgovina, Žalec.
Za organista
in cerkuenika
se sprejme vzgleden samski mladenič; —■ rokodelec ima prednost.
Kn. ^H. župni urad Sv. Morijo-Brezno nad Mariborom (Fresen). 319 3-,
il®®© 0®
Največji vspeh nove dobe!
je sloviti
m
401. 104—1(3
Leopold Tratnik
Idubjjana, St. Petri cesta 27
priporoča	p
visokoCastiti du- g , hovšCini in cer-k v enim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdke za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedno velika zalog«, Prečastiti gospod! .Ako kaj potrebujete ali nameravale napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj poi-Ijem VMorce. Stare reči popravim, ponlatim itd.
VallkB zaloga elcktr. .veti: la klpariklb dal.
Vpisana varstvena znamka.
Da snežno belo in popolno brez duha
perilo in izredno varuje platenino. Brez mila, sode ali drugih pridatkov se rabi prav po navodilu. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko.	i218 10 — 18 250 gramov-zavoj po 16 vin. 500 „ „ „ 30 „ I kg „ „ 56 „ Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek in preti z njo nevarnost, da se po-kva>i perilo.
t Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s kolonijal-nim blagom, lekarnah in trgovinah z milom.
Na debelo pri L. Minlosu na Dunaju, I. Mijikerbostei 3.
v^vi V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod
obrtnega pomožnega društva iras
1
reglstrovane zadruge z omejenim poroštvom
v Ljubljani, Židovske ulice štev. 8
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne ter od pol 3 do 5'/2- ure popoldne s
p*- 4'|2°|O
obresti, brez odbitka rentnega davka, katerega za vložnike društvo
samo plačuje.
Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 126.305 KJ
1
. Pr. Ferdinand /Huller
naznanja, da je otvoril	M<^J|
odvetniško pisarno v Celovcu
Kramergasse št. 1.
339 3 - 3
X
Preprodajalci popust'
K M A A A A A ^ ^ A A A A „Andropogon"^
(Iznajditelj P. Herrmann, Zg. Poljskava.)
N
m
N
.ie najboljše, vsa pričakovanja piekaš^joCe j-redsivo za rast las, kntero ni nikako sleparstvo ampak sko/.i leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zaiamCeno neškool i>-a tekočina, ki zabrani
izpadanje las in odstrani prahaje. Značilno jc, da se pri pravilni rabi žc Cez t do 5 tednov opazi muCna rast las, kakor tudi brade, m imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. - Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. — I)^bi se v vseli mestih in vtCjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljate? v Ljubljani pri gosp. VASO PETRIČIC-u.
V zalogi imajo tudi gg.: U. pl. Tink« czy in Anton Kane v Ljubljani, M Rant in Ant. Adanrč v Kranju in lekarna „pri angelju" v Novem mestu	% 8.'3 62—38