93. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 25. aprila. XXV. leto, 1892. SLOVENSKI MOD. lahaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in prasnike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele ta vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 «K1,. za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez po&iljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaš*. Za*-osnan ila plačuje ae od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Gospodskih vilicah st. 12. UpravniStvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V lijiiMjitui. 25. aprila. Sobotna številka vrlega „Slovenca" vzbudila je v vseh treznomislečib krogih Ljubljanskih takšno veselost, kakor še nikdar noben humoristični list. Kaj bi je tudi ne! Saj si politik ne more želeti lepšega zadoščenja, kakor če mu nasprotnik nam, črno na belem, nurbi et orbi" dokaže svojo onemoglost. In takšno zadoščenje podali so nam v soboto v „Katoliškem političnem društvu" zbrani politični zajci. Na čelu svojega glasilu priobčili so slovesno „izjavo", v kateri naznanjajo ukrep, da se ue bodo udeležili letošnjih mestnih volitev, mej dopisi pa je čitati v uredništvu skrpucan člančič, ki je poln smešnega terorizma proti tukajšnjim uradnikom. Ta izjava in ta dopis sicer potrjata znano in često dokazano istino, da je gospodom v nasprotnem taboru perfidnoat razjedla zadnjo troho političnega poštenja, potrjata pa tudi, da zmatrajo v „ Katoliškem političnem društvu" arroganco za ekvivalent nadarjenosti. Izza varnega plota mečejo grde smeti na neko izmišljeno „koalicijo", ker kamenja, argumentov, nimajo, a na „junački megdan" se ne upajo priti, ker so si sramotnega poraza gotovi. Da so gospodje, zajemajoči iz „Slovenca" vsakdanjo duševno brano, prikrili svoj srd in svojo jezo, mogli bi njih ukrep o abstinenciji zmatrati vsaj resnim činom, a prav to, da so svojo izjavo zabelili z veliko porcijo stropa, ki pa nikomur nič ne škodi, prav to vzbuja našo veselost. Le upijte, gospodje, mi se Vam smejemo in z nami se Vam smejejo vsi razsodni volilci. Oglejmo si mafo bližje tiste razloge, s katerimi je slcusil odbor .Katoliškega političnega društva" podpreti svoj ukrep glede mestnih volitev. Volilni komisiji, poslujoči pri lanskih volitvah, se očita, da je postopala nepravilno in nezakonito in tako onemogočila zmago .večini" volilcev, in sicer s tem, da je „nepravilno in samovoljno uničevala pravilno sestavljena pooblastila konservativnih volilcev." Ta argument svedoči, da imajc gospodje munijo pozabljati, zakaj to, kar se tu trdi, je iz trte izvito. To isto trdili so gospodje že lani, da bi na ta način olepšali koreniti svoj poraz, akopram so že lani vedeli, da je komisija bila uničila okoli 20 LISTEK. Levstikovi zbrani spisi. Zvezka I. in II.: Poeslje. (Dalje.) Usodna leta, med njimi zlasti 1870., v katerih je Levstiku Izpodletelo vse, česar se je lotil, izneverilo se vse, kar mu je bilo drago in ljubo, provzročila so temeljit prevrat v Levstikovem značaju in čuvstvovanju. Ta prevrat jasno razdeljuje Štiridesetletno pesnikovo delovanje na dve glavni dobi; prvo dobo, smeli bi jo imenovati mladeniško, završuje 1 Vanj in ciklus. Poznejši dobi udarjen je ves drug pečat. Gosp. izdajatelj je napisal v „Zvonu" XI. p. 11 & 12, da je Levstik prišel v Ljubljano, kamor je bil imenovan meseca kimovca 1872 na izpraznjeno skrip-torsko mesto v licejski knjižnici, z zlomljeuimi krili. Sodim, da je rekel g. prof. Leveč malo preveč. Kes, da se mu je bil polegel mladeniški ogenj, in erotiška žila mu je bila menda do cela usahnila po zadnji najstrastuejši, a nesrečno končani ljubezni. Toda srce mu ni postalo prazno, napolnila so mu je ublažena, nežnejša čutila. Kolerični, strogi mož, neusmiljeni niaprotnik svojim sovražnikom pokazal pooblastil, mej njimi pa vsaj tretjino naših, in sicer zato, ker niso bila pravilno sestavljena. Vladni komisar pri volitvi ni proti nijednomu razveljav-Ijenju ugovarjal, kar bi moral storiti, da so je zgodila kakšna nepravilnost, a da bi bila komisija tudi vsa pooblastila pripoznala, ne bili bi nasprotni kandidatje imeli absolutne večiue. Sicer pa pravi že star pregovor, da naj ne hodi na Bolnce, kdor ima maslo na glavi, a stranka, katero je najvišje sodišče ožigosalo kot stranko, ki se poslužuje nezakonitih sredstev, pač nima povoda govoriti bombastično o zakonitosti in pravilnosti. Kar besedici odbor „Kalol. političnega društva" o osebni prostosti, katera se je baje omejevala, tako v tem pogledu pač ne bodemo izgubljali nobene besede, ker je to očitanje presmešno. Sicer pa Še dobro pomnimo, kako bo dr. Gregorič in tovariši pred magistratom in na hodnikih lovili vo-lilce in jim glasovnice iz rok trgali. Res pa je, da so narodni volilci „s kruto silo11 odstranili, to je pred vrata postavili nekega nevolilca iz Trnovega, ker je bil nekemu volilen šiloma vzel glasovnico. Gospodje konservativci umevajo ,,osobno prostost" bržkone tako, da bodi njim vse dovoljeno, in le tako je tudi umeti pritožbo, da mestno oblastvo „ni storilo ničesar v varstvo koaservativnib volilcev.M V prihodnje bode morala torej policija prideliti vsakemu konservativnemu agitatorju judnega redarja, da ga bode ta z uradniško avtoriteto podpiral, kadar bode voliicem pulil iz rok glasovnice. Kar tožijo gospodje o mest nem gospodarstvu, je abotno. Če bi se na mestnem gospodarstvu res nahajal kak madež, potem bi bilo .konservativcem" lahko zmagati! Prav to pa, da so lani nekateri Nemci in nekateri drugi volilci, ki so sicer politični naši nasprotniki, volili naše kandidate, prav to je neovržen dokaz, da je mestno gospodarstvo v dobrih rokah. Tisti politični uasprotniki, ki so oddali svoje glase narodiio-naprednim kandidatom, storili so to iz prepričanja, da so ti možje sposobni opravljati mestno gospodarstvo, bolj sposobni nego nasprotni kandidatje. Kar je torej v izjavi .Katoliškega političnega društva" čitati o .koaliciji združenih mladoslovenskih radikal- se je najiskrenejšega prijatelja slovenski mladini in posvetil je svoje moči listu namenjenemu mladini, Tomšičevemu .Vrtcu". Nihče ni otročjega mišljenja in čuvstvovanja nežnejše in rpsničnejše izrazil, nego li Levstik. Kako preprosta iu vender kako krasna je .Preprostega otroka molitev". Jezu Bek, tam gfirl V svojem zlutcm dvori Sveti križ držiš, Z angeljci sediš. Prve hlače nosim In klečć te prosim Zdravja svojoj mami, Ki me zjutraj drami. Češe in umiva, Meni srajčko Siva, Sladkih jabolk reže, Rada s kruhom streže, Mleka piti daje, Da ga Se ostaje. Izpremljuj in v6di, Koder k6li hodi, Tudi mi očeta, Ki je gnal teleta Past na telčo stajo, V travnik za ograjo. J (''revije mi kupuje. Šibo urezuje: Pifičal mi obeta cev, nemških liberalcev in vladne stranke," je pač resnično le v tem oziru, da so prišli na volišče nekateri Nemci in vladni pristaši ter iz lastnega nagiba glasovali za naroduo-napredne kandidate zato, ker so se bali, da bi utegnilo mestno gospodarstvo priti v nespretne roke. „ Katoliškega političnega društva" slovesna izjava je torej povsem ponesrečena. Kdor jo je sestavil, temu izrekamo na tem mestu specijelno svoje pomilovanje. Ako cvet konservativne stranke ne premore drugih talentov, nego so tisti, ki so to izjavico skovali, potem se nam te Btranke ni bati nikjer ondu, kjer so volilci materijelno in duševno neodvisni in razsodni možje. Če mogoče še bolj zabaven nego .izjava", je pa dopis iz Ljubljane. Dotičnik, ki je spisal ta člančič, imel je jasni namen denuncirati narodno-napredno stranko kot nelojalno in denuncirati zajedno tudi vse tiste državne uradnike, kateri niso člani „Katoliško-političnega društva", kateri niso naročeni na „Slovenca" iu niso še ničesar v Boga ime dali od mi Jod arov vzdržanemu .Katoliškemu tiskovnemu društvu". Kar se tiče lojalnosti in avstrijskega patrijotizma, sme se pač vsak naprednjak meriti z gospodi v nasprotnem taboru, kajti mi smo neomejeno udani presvetlemu vladarju in ne pripoznavarao nikomur takšnih pravic, kakor Njemu, prvemu gospodu v državi, dočitu klerikalni politiki od nekdaj stoje na temelji dvojne oblasti v državi in radi razpravljajo o stopnjah poslušnosti, katero smo dolžni jedni pred drugo. In zopet Komenskv! Ali gospoda ne ve, kaj je pisal .Slovenec" v štev. 07 let. leta, ko je svoj članek končal z besedami: „Ako bode torej učitelj-stvo naše proslavljalo velikega Slovana 1. A. Ko-menBkega kot najslavnejšega pedagogu, nihče temu z najstrožjega katoliškega stališča ne more in ne sme nasprotovati?" Kar je torej .Slovenec" z .najstrožjega katoliškega stališča" dovolil učiteljstvu, to velja pač tudi za občinski stčt Ljubljanski, ki je v proslavo »velikega Slovana" in .najslavnejše pedagoga" prekrstil Poljske ulice v Komenskega ulice! Končajmo! Po naši sodbi dokazali smo do dobrega, da so se Ljubljanski gospodje v veliki Bič konopen spleta: Potlej moja roka Sredi tnala poka; .M.iIimVk mi stavi V curki na Močavi; Gobo nosi z breze \ 1'tičke mi zaleže ; Grahljaste, rumene, Pisane, zelene, ('"mrlje mi pokaže, A nikdar ne laže. — On s seboj me vzame, Kder so v gozdi jame, Zajci in lisice, Kosi, jerebice, Volki in medvedje, Črednikom sosedje. Kadar medved Jaka Kosmat prikoraka, Ofia ga namaha, Da zbeži od straha. Če se volk prikaže, S kolom ga namaže, Da nabit zadosti Spet izgine v bosti. Stvori mi se to: Hrani prelepo Bratce in sestrice, Tete mi in strijce! A najprvo meni V žgance žmitkov denit svoji jezi zopet jedenkrat poslužili pravice, katero ima vsakdo neovržno, da se namreč lahko blamira kadar in kjer mu je drago. Mi pa si isto tako prisvajamo pravico izreči jim zato odkrito svoje pomilovanje, kajti da bodo tako klaverno zakrili svojo retirado, tega bi si se bili nikdar mislili! Občni zbor „Narodne Tiskarne". V Ljubljani, dne 25. aprila. Včeraj dopoludne bil je .Narodne Tiskarne" redni občni zbor. Gospod predsednik dr. Ivan Tavčar pričel je zborovanje, pozdravil došle delničarje ter se spominjal smrti glavnega urednika »Slovenskemu Narodu", Ivana Ž e 1 ez n i k a r j a in za društvo „Narodua Tiskarna" jako zaslužnega upravnega odbornika Antona Kneza ter predlagal, da gospodje skupščinarji v znak sožalja in hvaležnega spomina ustanejo raz sedeže in da se to zabeleži v današnji zapisnik. Nadalje poroča predsednik sledeče: Upravni odbor .Narodne Tiskarne" je v seji dne 16. marcija t. I. pretresal računski sklep, bilanco in račun o dobičku in izgubi .Narodne Tiskarne' za leto 1891. Čistega dobička se je izkazalo 1903 gld. 35 kr., mimo prejšnega leta z 973 gld. 39 kr., torej za 989 gld. 96 kr. več, in b i c e » zaradi tega, ker se je naročnina.Slovenskega Naroda" izdatno povekšala, na drugi strani so pa tudi stroški tiskarskega osobja bili manji. Pregledovalni odbor je bilanco in društvene knjige pregledal iu s svojimi podpisi potrdil, da se ujemajo vse postavke glavnih in pomožnih knjig. Skupni promet v preteklem letu znaša 65.697 gld. 26 kr. Preteklo leto je .Narodna Tiskarna" izvršila za razna društva in posamezne stranke 2093 del, mej temi je bilo nad 150 akcidenčnih del v več barvah; tiskala je tiskarna mej letom: Letopis „Matice Slovenske", „Slov. Narod", .Ljublj. Zvon", dijaški, skladni in stenski koledar, .Slovensko Talijo", .Jurčičevih zbranih spisov" X zvezek itd. Ta dela zvrševalo je v teku leta povprečno 13 stavcev, potem 1 vodja, 1 podvodja, 2 strojevodji, S učencev, 3 deklice, 1 upraviteljica in 4 hlapci, »kupaj torej do 30 osob. Po občuem zboru lanskega leta konstituiral se je upravni odbor tako, da sem predsednikom bil soglasno izvoljen jaz (dr. Ivan Tavčar), podpredsednikom pa gosp. Fran Hren. Odbor je v 8 rednih sejah reševal tekoče reči, vrhu tega pa imel še posvetovanja, o katerih se ni sestavil zapisnik. Potem prebere predsednik računski sklep, bilanco in račun o dobičku in izgubi .Narodne Tiskarne" za leto 1891. Poročilo se odobri in predsednik predlaga gleile razdelitve Čistega dobička v znesku 1963 gld. 36 kr. nastopno: Delničarjem naj se izplačajo obresti po 3 gld. na del- V i k t i genre spadajo .otroč)e igre v pesencah." Nekatere iamej teh preveva nedolžen humor; uprav ta jih dela nedosežne in neposnetne. Prava „specijaliteta" Levstikove muze so pesni kakor: Pedeuj - človek in laket-brada, kako sta se metala. Pcdcnj-človek, laket-brada Izkusila bi se rada, Kdo močnejši je v rok:\h, Kdo tnlni'jši je v nogah. Sprimeta se pretesno, Gledata se pregrdo. Človek brado skube, vije, Razkodnina milo vpije, Cvili, joka, malo živa, V kot pobegne in počiva. Kudar tamkaj se oddahne, Na človeka zopet mahne. In pred njim se razkorači, V usta njemu sebe tlači, V oči zbada prekoSata, V nos ga dreza vsa kosmata: Zamaši mu hrkalo, Oslepi mu zrkalo; Izpodnese mu nožico, Položi ga na žemljico. Potlej skoči, smuk, na peč, Kamor hodi mačka leč; Gospodarja se boji, Ki za mizo trdno spi. (Dalje pri h.) nico, kar znese...... 1200 gld. — kr. uradnikom naj se dovolijo nagrade v vkupnem znesku . . 300 „ — „ reservnemu zakladu naj se odda 360 „ — „ na novi račun za 1892. 1. naj se prenese...... 103 „ 35 vknp tedaj . ! 1963 gld. 35 kr. Reservni zaklad znašal je koncem leta 1890 ..... 5257 gld. 43 kr. pomnožil se je pa v teku leta iz sledečih zneskov: iz obrestij obligacij in naložene glavnice za....... 220 „ 71 „ iz dobička leta 1890. za. . . 100 „ — „ iz zapadle dividende za . 102 „ — „ tako da znaša ta zaklad koncem leta 1891 ........ 5690 gld. 14 kr. ako pridenemo tej svoti še znesek, ki se bode, ako občni zbor to odobri, iz letošnjega dobička pridejal........ 360 „ — „ vkupe . . 6050 gld. 14 kr. se kaže, da že sedaj reservni zaklad presega ono Bvoto, katero predpisuje § 29. društvenih pravil, namreč 25 % delniške glavnice, da torej v prihodnje, ako bode bilanca vedno tako ugodna, kakor letos, ne bode treba reservnega zaklada zalagati. Vsi nasveti razun onega za reservni zaklad se odobre; pri poslednjem na predlog dr. Štora se sklene, da je z ozirom na to, ker bode z letošnjim prispevkom dosegel visokost 25% delniške glavnice v smislu § 29. društvenih pravil, znesek 50 gld. 14 kr. zaračuniti kot specijalna reserva, a reservnemu zakladu je oddati le 309 gld. 86 kr. Dalje poroča predsednik o računskem sklepu Jurčičeve ustanove za leto 1891., kateri kaže, da se je .Jurčičevih zbranih spisov" v teku leta prodalo za 258 gld. 95 kr. Do sedaj je tiskanih 10 zvezkov, nerazprodanih je še 554 vezanih in 10.811 nevezanih zvezkov. Celo poročilo se ie vzelo na znanje in zbor je dal upravnemu odboru absolutorij. Pri volitvi v upravni odbor na dobo treh let je bilo oddanih 8 glasovnic. Zastopanih je bilo 33 deležev; izvoljeni so bili gg. : Fran Uren, Janko K r s n i k , .los. Lavrenčič, dr. Danilo M a j a r o n , dr. Ivan Tavčar, dr. Fran Tekavčič, Anton Zagorja n. V pregledovalni odsek na dobo jednega leta ho pa bili z vsklikom izvoljeni gg. Ivan Vil h ar, Fran Ks. Souvan, Filip Zupančič, Fdip Tratnik in Gabrijel Jelovšek. Overovateljema zapisnika občnega zbora imenuje g. predsednik gg. : dr. Fran Štora in Filip Tratnika. Končno se gosp. predsednik zahvali gospodom skupščinarjem za udeležitev ter sklene občni zbor Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 24. aprila. Državni zbor. Jutri se bode zopet sešel državni zbor. Program za delovanje je jako obsežen in ako ga bode rešiti še pred zasedanjem delegacij, treba bode napornega dela. Splošna pozornost obrnjena je na namero jugoslovanskih poslancev Biankini-ja, Da-par-ja, dr. Laginje, Perić-a in Spinćič-a, kateri mislijo mladočeškemu klubu pristopiti kot hospitantje in tako položiti temelj bodočemu slovanskemu klubu, kateri je prej ali slej neizogiben. Glede odpusta poslanca Spinčiča stavili bodo mladočeški poslanci takoj v prvi seji rezko interpelacijo. Mladočeški klub zboroval je v soboto; govorilo se je tudi o ustanovitvi novega okrajnega sodišča v Wekers-dorfu in vsi govorniki so naglašali, da je ta ustanovitev dokaz, da misli vlada, pustivši deželni zbor češki na strani, izvesti punktacijske določbe. Zato treba začeti na j odločnejšo opozicijo proti sedanji vladi, a ta opozicija bodi stvarna in resna, kajti bojevati se je vrhu tega še proti Nemcem, Staro-čehom in veleposestnikom. Nemci so naravni sovražniki češkega naroda; veleposestniki se niso nikdar resno in iz prepričanja potegnili za narodne interese, a Staročehi so na poti, katera vodi k poginu naroda. Zato preba boriti se za češko državno pravo, a tudi zato, da se jeziku češkemu pribori popolna veljava. Češke stranke. Vodja moravsko-češke stranke .dvornih svetnikov", Meznik, poročal je te dni na volilnem shodu v Hrotovicah o svojem državnozborskem delovanju ter na interpelacijo, zakaj se moravski po-nlanci niso pridružili MladoČehom, izjavil, da so to odlašali storiti dokler ni odločena usoda punklacij. Povedal je tudi, da so se mej Mladočehi in moravsko - češkimi poslanci vršila pogajanja, da so pa ostala brez posledic, kajti Mladočehi stavili so Mo-ravanom takšne pogoje za vsprejem, da jih s stališča staročeško-nioravskega ni bilo moči vzprejeti. — Mladočehi so ukrenili nasprotovati kar najbolj mogoče predlogi v Dunajskih prometnih zgradbah, .Politik" pa poživlja vse Češke stranke, uaj v tem oziru postopajo zložno Nemške levice najnovejši uspeh. Grof TaafTa je pred Plenerjem kapituliral! Sobotna številka Dunajskega uradnega lista je objavila vladni ukrep glede ustanovitve okrajnega sodišča v \Vekelsdorfu na Češkem. To je plačilo, da bode nemška levica tudi nadalje še podpirala sedanjo vlado. Ustanovitev okrajnega sodišča v We-kelsdorfu je predlagala tudi komisija za razdelitev sodnih okrajev na Češkem. Deželni zbor je sicer razpravljanje o punktacijah odklonil, a vzlic temu je vlada ukrenila ustauoviti to sodišče, na veliko radost nemških liberalcev, kateri sodijo, da je to prvi korak k popolni izvšitvi punktacijskih določb, kolikor jih je mogoče izvršiti administrativnim potem. Glede ustanovitve novega okrajnega sodišča v Wekel8dorfu treba opomniti, da se je deželni zbor češki Še pred punktacijtdcim dogovorom bil izrekel za to ustauovitev. Staročeški tisti pravijo v tem obziru, da je ta ustanovitev dokumentovala pristranost vlade ter nje naklonjenost za Nemce in sodijo, da je mej vlado in deželnim zborom češkim kontiikt neizogiben Tirolski Italijani dosežejo morda, vsaj deloma, to, po čemer hrepene. Ministarski predsednik grof Taaffe bavil se je o praznikih v Inomostu ter je bil njega potovanju baje ta namen, rešiti vprašanje glede južnega Tirola. Obljubil je nekda županu Tridentinskemu razne koncesije: namestniški oddelek v Tridentu postane še neodvisnejši, ter se osnuje za italijanski Tirol poseben oddelek deželnega šolskega sveta; na juridiški in medicinski fakulteti namestili se bodo italijanski profesorji in docenti. Tako torej: le mi Slovenci smo takoj .sovražniki dražavnopravni uredbi države", ako le ganemo z mazincem. Vnaiije države. Crnogorski knez v Carigradu. Knez Nikita pojde v kratkem v Carigrad obiskat turškega sultana in sicer z namenom, da bi osobno uplival na ohrauitev dobrih razmer mej sosednima državama, katere so zadnji čas postale nekoliko slabše. Knez Nikita se misli kolikor mogoče ozko nasloniti na Turčijo, da bi na ta način ustvaril protitežo zoper upliv trojne zveze. Ta poset kneza Nikite se bode vršil v sporazumljenji z ruskim carjem, kateri je v namenih črnogorske politike dobro poučen in je odobrava. Dode-li ta obisk imel kaj uspeha in upliva na albanske, črnogorsko mejo obkrožujoče Čete, tega ni moči že v naprej povedati. Italijanska ministerka kriza. Glasilo odličnega politika Nicotere konsta-tuje, da ministerska kriza še ni rešena, ker vlada še ni izrekla, na kakšen način misli v okom priti hnancijelni kalamiteti. Vprašanje je sedaj : bode li vlada i nadalje še držala se dosedanjega svojega finančnega programa? Ali bode dosegla ravnovesje v državnem gospodarstvu? .Italie" pravi, da se je pri tej krizi jasno pokazalo, da se narod brani nepotrebnim troškom in novim bremenom, da pa tudi vojaške sile ne da znižati. .Opiuione" sodi, da ne bode vlada zahtevala večjih svot v vojaške nmetie. nego da bode še prihranila od rednih troškov 9 milijonov lir, od troškov za upravo kolonij pa 5 milijonov. S temi 14 milijoui so pokriti letošnji troški za nove puške. Vlada ne more druzega ničesar storiti, kajti jasni so ji takisto smotri kakor pota, po katerih mora hoditi. Mestne volitve Ljubljanske. Kandidatje ,,Slo venskega društva" za bližnje dopolnilne volitve v občinski svet Ljubljanski so in sicer: Za II. volilni razred, ki voli dne 37. t. m., gospodje: dr. M&Jaron Danilo, od vet. kandidat; Senekovič Andrej, c kr. gimnazijski ravnatelj ; Svetek Allton, c. kr. računski revident; dubio Ivan, c. kr. obrtne strokovne šole ravnatelj. Za I. volilni razred, ki voli dne 29. t. m., gospodje: Knez Ivan, posestnik in trgovec; IVI urnik Ivan, cesarski svetnik, dež. odbornik i. t. d.; Ravnikar Fran, deželni knjigovodja ; Terčok Fran, posestnik. Domače stvari. — (Mestne volitve Ljubljanske.) Danes volil je III. volilni razred tri občinske svetovalce. Oddanih je bilo 171 glasovnic. Izmej teh dobil je gosp. Anton Klein star , solastnik tiskarne, 170 glasov, gosp. Fran Štrukelj, gostilničar in posestnik, 170 glasov, a gosp. Jarnej Žitnik, čevljarski mojster in posestnik, 169 glasov. Izvoljeni so torej vsi trije kandidatje „Slovenskoga društva11 in soglasje oddanih glasov kaže, kako se spoštuje narodna disciplina. Slava zavednim volilcem! — (Mestna hranilnica Ljubljanska.) Iz upravnega odbora te hranilnice izstopila sta g. kanouik Andrej Zamejic in kapelan ter urednik g. Ignacij Žitnik. Oba dva bila sta v upravni odbor vzeta, da ima tudi duhovščina svoja zastopnika pri mestni hranilnici. Njiju izstop nam kaže, da utegne duhovščina nemila postati temu narodnemu zavodu. Uzroka temu pa vender ne moremo iskati v praznoglavnem hujskanji zadnjih dnij zoper mestno hranilnico, ampak pripisovati moramo višjemu pritisku, kateri hoče duhovščino na Kranjskem na vsak način pritirati od narodnega konservatizma do — narodnega nihilizma. In tako bodemo „prijatelje Slovencev" prav kmalu do dobrega spoznali! — (Občinski svet Ljubljanski) izgubil je jednega svojih članov g. Frana Peter jo, katerega je pred 2 letoma »pravilo vanj — pod milnimi zvezdami — »Kat. polit, društvo". Zadnji „S1." namreč poroča, da je g. Peterco odložil svoj mestni mandat. Tihega sočutja Be prosi. — (Osobne vesti.) Vojaški oskrbovalni oficijal prvega reda g. Edvard Frandetzkv imenovan je predstojnikom vojaškega oskrbovalnega skladišča v Ljubljani. — (Umrl je) v soboto popoludne nagloma C. kr. višji stavbinski svetnik in predstojnik tehniškega oddelka pri dež. vladi v Ljubljani g. Franc Vinceuz Ziegler v G5. letu svoje starosti. Služboval je nad 40 let vedno na Kranjskem. Pred leti bil je tudi občinski svetnik Ljubljanski, voljen od uemško-iiberalne stranke Naj v miru počiva. — ( S l a v n o s t v spomin Radeckemu.) Včeraj odkril se je slovesno na Dunaji spomenik maršalu Radeckemu. Tudi v Ljubljani praznoval se je ta dan slovesno. Ob 10. uri položil je mestni župan Grasselli z deputacijo mestnega odbora pri spomeniku Radeckega pred mestnim gradom v Tivoli lovorov venec z rumenimi trakovi, na katerih je bil napis: „Stolno mesto Ljubljana svojemu častnemu meščanu". Ob 11. uri zbralo se je v Zvezdi pred spomenikom Radeckega vse častništvo Ljubljanske garnizije v paradi, upokojeni fml. pl. Wat-tek, uradniki dež. vlade, na čelu jim vladni svetnik Dralka, dež. glavar Detela, župan Grasselli itd. in lep krog odličoih dam. Brigadir polkovnik Fux proslavljal je v jedrnatem govoru vojaške čine Radeckega. Naglašal je, da se cesar sam udeleži slovesnega odkritja spomenika na Dunaji ter tako proslavlja vso vojsko, ki je vzraala iz ljudstva, častniki Ljubljanske posadke zbrali so se danes, da častno slave spomin Radeckega, kateremu so meščani glavnega, državi zvestega mesta Ljubljanskega že zdavna postavili spomenik. Duh Radeckega veje še vedno v vojski in vedel jo bode do zmage. Potem je položil govornik krasen lovorov venec z črno-žoltimi trakovi na spomenik, godba pa je svirala Radeckega potnico. Govornik je končal svoj govor z naudušenimi trikratnimi „IIoch"-klici presvetlemu cesarju. Odgovarjali so častniki z jednakimi klici, na tisoče zbrano občinstvo pa je klicalo gromovito „Ži»io" in „Slava". Ko je godba odigrala cesarsko himno in so navzočni dostojanstveniki čestitali brigadirju Fuxu, položil je Radeckega veteran in stotnik kranjskega kora g. Čik z deputacijo tu ostalih veteranov na spomenik krasen lovorov venec s Črno-žoltimi trakovi, z napisom v slovenskem in nemškem jeziku: „Kranjski vojaški veteranski kor — očetu vojakov". Radeckega spomenik bil je prav ukusno nakičen s cveticami in zelenjem. Zvečer imeli so častniki slavnostni shod v kazinskih spodnjih prostorih in so se govorile razne patrijotične napitnice. — (Deželno gledališče.) Deželni odbor angažoval je g. Alojzija Bittnerja za gledališkega mojstra v novem deželnem gledališči v Ljubljani. Gosp. Bittner je solastnik dobroznane firme za gledališke rekvizite .bratje Bittner* ter je doslej služboval na češkem narodnem gledališči v Pragi, aa katerega stroške je o svojem času tudi pregledal in preučil mašinerije vseh velikih gledališč evropskih, in se tako kvalinkoval kot izboren strokovnjak. GoBp. Bittner je s svojim, pri Češkem gledališči v Pragi službujočim bratom uprizoril najkrasnejše čarovne igre in balete, tako da si smemo čestitati, da smo dobili tako izvrstno moč v Ljubljano. — (Slovensko gledišče.) Zadnja predstava letošnje sezoue napolnila je včeraj še precej gledališče navzlic lepemu dnevu. To je najbolji dokaz, da imata beneficijantinji g. Danilova in gdčna. Nigrinova mnogo zasluženih simpatij Občinstvo vaprejelo je obe z dolgotrajnim burnim aplavzom in sta dobili obe krasnih šopkov v obilici, gdčnu. Nigrinova pa še poleg teh krasuo košarico iz umetnih cvetlic in iz sladkorja in dvoje dragocenih daril. Igra .Čevljarska učenca" spada pač že v zastarelo vrsto Borilnih „slik iz življenja", ki ho se nekdaj igrale po vseh odrih. Igralo se je dosti povoljno in točno. lienericijantinji izvedli sta kakor vedoo svoji ulogi na občo zario-voljnoat Naslovni ulogi čevljarskih učencev igrala sta gospdč. Po lak ova in g. Borštnik. Prva kaže jako lepo nadarjenost in je izvedla veliko težavno ulogo prav hvalevredno ter se dobro držalu tudi v pevskem delu. Želimo, da bi tako lepo napredovala kakor doslej. G. Borštnik pokazal nam je včeraj svojo igralsko vsestransko sposobnost v komični ulogi, s katero je vzbujal mnogo smeha. Dvojica razposajenih a dobrosrčnih učencev bila je res prav izborna. Bojazljivega mojstra in resolutno roojsterno predstavljala sta g. Perdan in gdčna. Slavce v a prav povoljno. Poslednja prevzela je Še zadnje dni uiogo namestu g. Borštnikove. Gg. Sršen, Lovšin in Verošek imeli so le manjše uloge in jih izvedli prav dobro, kakor tudi vsi ostali. Tako se je končala sezona v starih tesnih prostorih čitalniškib, v katerih je imela zadnja leta slovenska Talija zavetišče. Izrekamo le željo, da bi se marljivo pripravljalo čez poletje , da bode v novih gledaliških prostorih nastopila slovenska muza dostojno iu tako častno, kakor to želi vsak prijatelj naše slovenske dramatike. —i. — (Dolenjski železnici.) Osnovalni občni zbor za delniško društvo Dolenjskih železnic bode na Dunaji dne 4. maja, ker je ministerstvo za notranje reči v dogovoru z udeleženimi ministerstvi dovolilo osnovo društva. Koncesijonirani progi iz Ljubljane do Straže in z Grosuplja do Kočevja bo-deta se začeli graditi v kratkem. — (Novačenje) pričelo se je danes pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani in ho le trajalo več dni. — (Ogenj.) Včeraj ob */4 na 10. uro ponoči naznanil je strel raz Ljubljanskega grada ogenj. Gorela je koča na Karolinškem ozemlji in skoraj že do tal pogorela, ko je dospelo Ljubljansko gasilno društvo na pomoč. — (Razpisane službe.) Na štirirazredni deški šoli z nemškim poučnim jezikom v Ljubljani razpisano je mesto četrtega učitelja z dohodki tretjega plačilnega razreda in stanarino letnih 80 gld. Prošnje do 23. maja pri c- kr. mestnem šolskem svetu v Ljubljani. — Pri c. kr. okrajnem sodišči v Logatci razpisano je mesto diuruista z mesečno plačo 30 gld. Prošnje do 29. aprila s potrebnimi spričevali. — (Vabilo.) „Pedagogiško društvo" bode lino 5. maja zborovalo v Kostanjevici v prostorih bralnega društva. Vspored: 1. Društvene stvari. (Odborovo poročilo.) Govor o pedagogiškem delovanji Jana Amosa Komenskega. 3. Nasveti. 4. Prosta ubava s petjem. Začetek ob 11. uri pred-poludne. — (Slavnostno besedo) priredi katoliško - p o 1 i t i č n o in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu v sredo dne 27. aprila 1892 v veliki dvorani gostilue pri „Saudvvirtu". — Vspored besedi: 1. „Venec slovenskih pesmij", koračnica, svira godba. 2. Pozdrav predsednikov. 3. A. Funtek: „Dobrotna Miuka", deklamuje mala Šestletna deklica. 4. Gretsch: „Overseo Walzer", svira godba. 5. A. Fiirster: .Pesem koroških Slovencev", zbor. G. Boieldieu: Ouvertura k operi „Die weisse Dame", štiriročno za glasovir 8 spremljevanjem gosli. 7. a) Fr. GerbiC: „Milotiuke", samospevi za visoki ženski glas. b) Dr. B Ipavec: „Narodna pesem", dvospev, uglasben po koroškem narodnem napevu za moški in ženski glas. 8 Tbomas: „Raymont Ouvertura", svira godba. 9. A. Nedved: .Ljubezen iu pomlad", zbor. 10. S. Gregorčič: „Naš narodni dom", deklamacija. 11. Emil Tittl: „Slovanske pesmi*, ouvertura, svira godba. 12. A. Fiirster: .Pesem pojdi milo glasna", čveterospev. 13. A. Nedvčd: »Pozdravljam te, gorenjska stran4', zbor z baritonovim solom, poje g. Job. Nolli. 14. Baier: „Mikado-kadrilja" , svira godba. 15 J. Garthe: „Vinska poskušnja". Šaljivi čveterospev 8 spemljevanjem glasovira. IG. Komzak: .Monakovo - Dunaj", polka, svira godba. 17. J-Skroiip: .Večerna", čveterospev. 18. Iv. pl. Zaje .Večer na Savi", zbor. Samospevi opernega pevca gospoda Josipa Nolli-ja, katere poje med sporedom: 1. Fr. Gerbić: .Svojemu čolniču". 2. M. Vilhar: a) .Slovo od domovine", b) „Pozdrav do-raoviui", iz slovenske spevoigre „Jamska Ivanka". 3. K. Mašek: a) .Sila spomina"; b) „K slovesu". 4. F. S. Vilhar: .PrašaŠ duša!" f>. Iv. pl. Zaje: .Domovini in ljubavi". Spremljevanje na glasoviru prevzel je iz prijaznost gosp. Pavel Lozar. — Začetek ob 7. uri zvečer. — — ( Po s oj i I n i c a v Cel j i) je v svoji skupni seji dno 11. t m. sklenila, dajati posojila in sicer, na goli hipotekami kredit proti 64/a% in na poroke proti 6°/0 obrestovanju. Od sedaj naprej opusti se tudi 10 „ pristojbina za posebno rezervo in zaraču-nilo se bode samo od vsacega posojila jedenkrat za vselej iu sicer: do 500 gld. Va°/o» °d 500 do 3000 gld. »/4% in 0,1 ;500° g|(1- »»prej VuVo na Upravnih stroških. Hranilne vloge se bode obrestovale kakor dosedaj po 4l j°,0. To so jako zdatne olajšave dolžnikom. — (Slovansko bogoslužje.) Iz Gorice poroča se iz popolnoma verodostojnega vira .Edinosti", da je odgovor v Goriškem „Eeo del Litorale" proti Volaričevi interpelaciji zaradi slovanskega bogoslužja bil spisan v Poreču In sicer v Škofovski palači, z vednostjo in sodelovanjem......Odgovor izšel je v posebni prilogi, katere pa ni plačal „Eco", ki se potaplja v dolgovih, nego plačilo došlo je iz Poreča. Škofovska pisarnica naročila je vrhu tega še posebej 100 iztisov oue priloge, katero je tudi dobila in plačala. — (Odlikovanje.) Trg Senožeški imenoval je v Beji občinskega odbora dne 22. t. m. mnogozaslužrmega, sedaj vjmkojenega c. kr. okrajnega sodnika gospoda Gregorja Keržiča svojim Častnim tržanom. — (Učiteljsko društvo za Sežanski okraj) ima svoj glavni zbor s proslavo 300letnice rojstva veleuma J. A. Komenskega v 5. dan maj -nika t. I. ob 10. uri predpoldoe v Sežaui. Doevui red: 1. Slavnostni govor. '2. I Ivama Komenskemu. 3. Pozdrav predsednika. 4. Overovljenje zapisnika zadnjega zbora. 5. Načrt opisa jedne občine v Sežanskem okraju. 6. Poročilo tajnika. 7. Poročilo blagajnika. 8. Poročilo pevovodje. 9. Volitev odbora. 10. Volitev delegatov k občnemu zboru „Zaveže". Ker se bode ta dan proslavljal spomin uzor učitelja in remek pedagoga, iu je spored velezauimiv, nadeja se društveni odbor, da vsak ud pokaže svoj stanovski ponos iu svojo zavednost. — (Slovensko bralno in jtodjtorno društvo v Gorici) bode imelo ustanovni občni zbor po novih pravilih v nedeljo 1. maja v Marzi-nijevi pritlični dvoraui. Dnevni red sestavljen je tako, kakor ga zahtevajo nova pravila. — (Razstava „vinarskega in sadjarskega društva") bode v nedeljo dno 1. maja v Dornbergu na Goriškem, kakor običajno vsako leto. — (Železniške zadeve.) V svoji seji dne 9. t. m. vsprejel je deželui zbor Tržaški nastopno resolucijo : 1. Najprvo naj se popolni železniško omrežje avstrijsko z gradnjo železnice Divača-11 a z d r t o - L o k a , da se na ta način zveze Trst z isterskim omrežjem, odnosno, da se napravi nezavisna zveza z Rudolfovo železnico. 2. Potem naj se podaljša Rudolfova železnica na sever čez Lubelj (Karavanke) na zapad pa čez Ture; pri tem pa se prepušča vladi in kompetentnim čiuiteljem, da določijo, kateri teh dveh železnic — ki sta v tesni zvezi s pogoji trgovske eksistencije tega mesta, kakor tudi z interesi države — je dati prednost. 3. Slednjič naj se zgradi direktna in nezavisna železnica preko Červinjana da italijanske meje, v ta namen, da se zagotovi možnost mejuarodnega prometa mesta Tržaškega z Italijo in na zvunaj preko te dežele, s tem, da se sekundarna črta onkraj meje premeni v glavno železnico ter da se uvede na tej in oni strani jednoten in nepretržeu promet. 4. Deželnemu odboru se nalaga, vladi prodložiti to resolucijo z dotičnim utemeljenjem ter tudi obema zbornicama državnega zbora predložiti analogno peticijo. — (Iz podpornega društva za slovenske visokosolce na Dunaji") Be nam piše : Razen že poprej omenjenih po marljivih poverjenikih v Kranju in Mariboru gg. Aug. Drukar in J. Dolenec nabranih daril bo došla „Podpor, društvu za slovenske visokošolce na Dunaji** za velikonočne pirhe še ta darila: od g. S Gaberšeka, vikarja v Štandrežu 5 gld, Fr. Hrašovca okrajnega sodnika v Gradcu 4. gld., g. Jožefa Dralke vladnega svetnika v Ljubljani 5. gld., g. Fr. Lastavca, odgojitelja na Dunaju 5 gl., od Črnomaljsko posojilnice 10 gld, od g. Žige Sežuna minist. uradnika 5 gld. od g. Jak. Ilenedeka, uradnika na Dunaju in od g. inženerja Frana Tomšiča po 1 gld., od g. Ant. Kupljena c. kr. notarja v Črnomlju 3 gld., od .g Aodreja Kocjanciča dež. poslanca v Podgori 5 gld. in od g. grofice Matilde Attemsove 5 gld. — Društveni odbor izreka vsem najtoplejo zahvalo, želeč, da so se tudi njim za ta blagi čin velikonočni pirhi dobro obnesli. — Telegrami „Slovenskomu Narodu1': Dunaj 24. aprila. Spomenik maršala Radeckega pred poslopjem državnega vojnega ministerstva odkril se je danes opoludne. Na-vzocen bil cesar s člani cesarske hiše, na Dunaji bivajoči knezi, vojaški in civilni dostojanstveniki iz vse države, veteranci in na tisoče občinstva. Veteranci delali špalir na potu, koder se je vozil cesar. Radeckega ve-terancev 1400, veteranov vseh skupaj nad 14.000. Pri spomeniku častna straža polka Radeckega husarjev. Okolu casarjevega šotora zbrani vsi avstrijski in ogerski ministri, Dunajski generali, na čelu poveljnik baron Schdn-feld in razni vojaški dostojanstveniki, člani odbora za spomenik, zastopniki obeh parlamentov, več ces. namestnikov, županov i. t. d. Nadvojvoda Albreht imel prvi govor. Potem odgovoril cesar in se je izročil spomenik občini Dunajski, ko je mej gromenjem topov padla zavesa in ga je blagoslovil vojni vikar Belopotockv. Cesar dal si predstaviti umetnike, ki so izdelavali spomenik in jim izrazil svojo zadovoljnost posebno prof. Zumbuschu. Po končani slavnosti šel cesar ogledat si Ra- deckega veterane iz let 1848. in 49. Potem detilovalo vojaštvo mimo cesarja, veterani pa mimo spomenika do Štefanovega trga, kjer so se razšli. Vreme bilo malo nepovoljno, ker je pršilo ravno ob 12. uri, a slavnosti ni bilo na kvar. Peterburgf 24. aprila. V justičnem mi-nisterstvu sestavila se je komisija, ki bode izdelala nove določbe glede dedne pravice žensk. Vojni minister odredil je, da se brodovje na reki Amu-Darja pomnoži za jeden parobrod in več transportnih ladij. Pariz 24. aprila. Francoskega podkon-zula, ki je potoval na svoje novo mesto v Diabekir, napadli so roparji mej Aleksandretto in Aleppo. Jeden orožnik iz spremstva je ranjen. Francoski veleposlanik v Carigradu obvestil je takoj porto o tem dogodku. Dunaj 25. aprila. Danes prvi avstro-ogerski veteranski shod. Jako mnogobrojni udeleženci priredili burno ovacijo cesarju. Praga 25. aprila. Klub staročeških zaupnih mož sklenil, da se njegova dva Člana komisije za razdelenje okrajev Matuš in Žatka ne udeležujeta več obravnav komisije, ker je zadnji odlok justičnega minister glede Wekels-dorfskega sodišča prekršil pogoje, pod katerimi so s taro češki člani ostali dozdaj v komisiji. Berolin 25. aprila. Caprivi odpeljal se zjutraj v Karlove vare. Razne vesti, * (Poziv socijalistov za praznovanje 1. maja) se bode dal v Parizu natisnitiv 100.000 izvodih in razdelil mej delavce. Poziv vabi delavce, da postopajo složno za svoje trpeče žene in otroke. „Leto 1893 se bliža — pravi poziv — živela delavska internacijonale!" * (Visoka starost.) V bolnici v Ustarits-u na južnem Francoskem živi 109 let star mož, Jean AsBorichy, rojeu dne 23. septembra 1783, za časa. ko je na Francoskem še vladal kralj Ludo-vik XVI. Starček je še prav Čvrst in krepek in strasten politik. Navzlic visoki svoji starosti ne zamudi nikdar nobene volitve, bodi vreme za pot ugodno ali ne. Meseca majnika bodo zopet volitve v generalne sovete in starček stopil bode, kakor se nadeja, zopet na volišče, in sicer šeBliušesdeseti krat. Posebno se ponaša b tem, da je vse svoje življenje volil republičaoske kandidate. jetika. Umrli so r rjiibljanl: V deželni bolnici: 20. aprila: Franca Bolte, delavčeva žena, 31 let, Meteorologično poročilo. i Čas opusov anj a Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mole rina v mm. 23. aprila 7. zjntraj 2. po po 1. 9. zvečer 743*5 mm. 7412 mm. 741 2 am 4-6« C 17»« C 11-2° C Sl. bvz. sl. zah. sl. zah. jasno jasno jasno O OO mm. 24. aprila 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 740-8 mm. 737*5 mm. 737-1 mm. 7-4° C Isl. bvz. 19 8° C sl. jzh. 12 4° C sl. jzh. | jasno jasno jasno O-OOm. Srednja temperatura 11'2° in 132°, za 1-3" In 31° nad norinuloiu. ZOuLr^aJslESL "borza dne 25. aprila t. 1. včeraj . . . gld. 95-75 ... „ 95 20 ... „ 110-60 ... „ 100-70 „ 1000-— „ Sltf'75 119-85 Papirna renta .... Srebrna renta .... /jlata renta..... 5°/0 marčna renta . . Akcije narodne banke . Kreditne akcije . . . London ...... Srebro......., Napol........„ 9*51 - C. kr. cekini....., 5-65 Nemške marke .... a 58-62*/, -4u/„ državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 183 Ogerska zlata renta 4"/,.......1C9 Ogeraka papirna renta 50/0......10O Dunava reg. srečke 5°/0 ... 100 gld. 122 Zemlj. obč. avstr. 4l/l°/0 zlati zast. listi . . liti Kreditne srečke......100 gld. 194 Rudolfove nrećke...... 10 n V2 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 149 Tramway-druAt. velj. 170 gld. a. v.....'241 danes gld. 95-60 • „ 95-20 „ 110-75 • n 10060 ■ „ 1000 — - „ 811*- • „ 119-80 • " 9-50 ■ - 565 - n 5862 •/, 140 gld. — kr. 75 80 60 50 25 75 blizu železniške postaje, kakih 60 do 70 oral obsežno, je pod ugodnimi pla-čilnimi pogoji na prodaj. Njive so izvrstno obdelane, travniki lepi, takisto zaraščen gozd, katerega je moči izse-kati; dve žagi in malin z veliko vodno silo. — Več je izvedeti pri upravništvu „Slovenskega Naroda". (463—d Vyf Samo še do 2. maja <** 4 traje % ^ popolna razprodaja zaradi opustitve in zatvoritve trgovine ker je prodajalniea že oddana za kavarno. Velika zaloga blaga, kakor tudi vsa priprava, doprsja i. t. d. sawy morajo na vsak način biti vsaj večinoma razprodani. Posebna priložnost: IjiiMtre prašsil plašči, lanski kroj......;................. gld. 2 75 Svilnati praNiii plašvl, „ „ ........................ „ 7*— I* ruš n i plašči Iz Niiknnea, „ » nepremočno impregnovani................. „ 4-— It. I«-J a Mil dežni plašči Is sukanca, lanski kroj...................... „ 3 50 laistre prašni plašt-i. povse moderni, nainovej&i kroj, Ramo dve ceni............gld. 4-75 in „ 5-75 Svilnati prašni plašči, najboljfle vrste, nepremočni. povae moderni kroj, samo dve ceni.......gld. 10"— iu , 12'— Dež u i plašči za otroke po 2 gld. in več. Dežni plašči v paletotni obliki, z visokimi rokavi, po več kakor.................. • 4*75 Dežni plašči, najnovejši kroj, iz himalajskega blaga, samo.................... » 7 — Dežni plašči. m n p0 gld. 10-—, najfinejši...................... 15 — Saeeo, črno in barvasto, kakor eapes prav po ceni. čipkasti inanteletl in Čipkasti fichus za polovico lastne eene. (462—1) K. Kmelniger, Ljubljana, Mestni trg št. 6. Izdajatelj Is odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne 13