—YEAR X4 md diftribaUd ofldjft PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE LA Iahsja dnovao rason SadolJ in prsmikov. 8TNINA SlXlVENfggT Cene oglaaov po dogovoru >DNE PODPORI "Rokopisi m no I ^TEežKT Zodlnjen« drtava (livon Chicago) in Cans.U lS oa Joto, 1.60 m pol leta ia 76« sa tri rnoooco; Chicago to inozemstvo M»0 aa Mo, 2.26 sa pol leta, >1.1» sa tel------ law »tik i "PROSVETA*. Asfe "THE ENLIGHTENMENT" of tho ll.nol. NmtUmml S—at Aly oxcopi Sunday and Holidays. Owmo4 br t ko »Ur—U M>tl—Ž Advertising rates on if Subscription: United Stataa (oz Chicago and foroigw countries, $4.60 (except Chicago) and Canada $S per jeer I " per yaar.____ "PROSVETA" Dat« aaalova v oklopaju a. pr. (October 30-17) polog valoga iaMM ia 4a via ja a toaa Imthi »otekla oarotaiaa. Poaovito jo -.. . ■■ — DOPISI. Lawrence, Pa.—iwWati žalostno novico o prerani smrti rojaka Joslps Trevena, Mana drultva Prosveta žt. 346, SNPJ. Dns 2. novembra je žel kot navadno oo delo v premogokop; komaj je naredil par udarcev s krampom, uaulo ao je nanj žkrlevine ia W-menja v toliki količini, da je b« v treniULu mrtev. Pokojnik je bil rojen v Idriji. Star je bil 33 let. V Ameriko je priiel pred'17. leti. Prepotoval je skoro vse države žirom XJnije. Bil je iaredno velike in modno postave, pravi tip slovensko korenine, in splošno priljubljen med vsemi ki so ga poanali. Tukaj sepušča tri brate in eno sestro, v stari domovini pa sta rile. Pokopan je bil v nedeljo 4. novembra na narodnem pokopaliiču Melrose v Bridge ville, ob ogromni udeležbi članov društev Proeveta št. 245,\Bratstvo št. 6, in Postojnska jama št. 136. Pogrebu so prisostvovali tudi ožji prijatelji pokojnika iz Claridge, Pa., In Bridgoporta, O., med temi njegov brat in seotra. (Brat Matija je pribitel iz daljnega New Yorka, da se šc enkrat poslovi od svojega ljubljenega brata. Ob zvokih žalostink slovenske godbe iz Canonsburga je nudil ZBOROVANJE "AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE". Volilna bitka je končala v minolem tednu, v tem tednu je pričelo zborovanje "Ameriške delavske federacije" _ ___________ ^ _ Oči strokovno organiziranega delavstva so obrnene sedaj pogreb pričujočim ganljiv prtsor. v Buffalo, kaj sklenejo zastopniki strokovnega delavstval v času, v kterem vsak dan prinaša nove dogodke, ki spreminjajo položaj. Preroki nismo in četudi bi bili, bi nam bilo težko povedati, kakšno akcijo vzame parlament strokovno organiziranega delavstva napram važnim vprašanjem, ki se pojavljajo v tej deželi za delavstvo. Le toliko lahko rečemo, da bodo zastopniki strokovno organiziranega delavstva zavzeli tisto stališče, ki ga zavzema strokovno organizirano delavstvo v drugih deželah v tem resnem času. Ostali bodo na strani vlade, dokler traja vojna. , Ce bodo razgovarjali in delali zaključke z ozirom na delavske razmere po vojni, ne vemo. Ce bodo taki zaključki sprejeti, bodo ostali akademičnega pomena, dokler ne pride do sklepanja miru. ' ' Iz izjav, ki so jih do sedaj podali voditelji velikih ijidustrijalnih in strokovnih organizacij, lahko sklepamo, da bo zborovanje odločno odklonilo konskripcijo delavcev. Mogoče se izrečejo za kakšen prostovoljen načrt, ki pomeni za vlado veliko pridobitev v sedanjem industrija!-nem sistemu. Ali tudi to so le ugibanja in izreči ne moremo liič pozitivnega, kakšni bodo sklepi zborovanja. V zadnjem letu so napredovale vse strokovne organizacije, ki so združene z "Ameriško delavsko federacijo". Pomnožile so svojo moč in zboljšale delovne razmere. V kolikor nam dopušča prostor, bomo prinesli v okrajšani obliki poročila o stanju strokovnih organizacij, da se tudi slovenski delavci seznamijo s pridobitvami strokovno organiziranega delavstva. Nekrolog predsednikov dmfetvs Prosveta in U. M. W. of A. pri odprtem grobu je privabil vaem solze v oči. Kratek jedrnat govor je imel tudi brat.R. Ograjšek, ki je vzbujal občinstvo k delavski zavednosti da se tempreje otrese-mo trohnelega sistema, ki sili, da morajo delavci v iprerani grob radi nezadostnih varnostih naprav. Krasne vence na grob so položila društva Proeveta, U. M. W. of A., slovenski fantje in njegovi ožji prijatelji. (Vai v Lavrence, Pa.) Druitvo Proeveta se prisrčno zalhvaljuje vaem društvom in dru* gemu občinstvu za obilo udeležbo pri pogrebu, za izkazane simpatije in bratsko ljubezen do ovoje? ga brata. '' SkOZi dve leti društvenega ob f. stanka smo napredovali do 13Q> članov brca smrtne nesreče, toda kruta bela smrt ee je to pot tudi pri nas oglasila. Nepozabni brat Treven, spavaj sladko v ameriški zemlji, mi p% bomo nadaljevali z našo plemeni* to nalogo za le|)lo ln varnejšo bor dočnost proletariate. — Odbor. PRIJETI JE TREBA ŠPEKULANTE. Ob Northwestern železnici tik pred mestom Chieago so našli velik kup krompirja in zelenjave, ki so jo zmetali tje, da segnije. V mestu bo odkrili 400 do 500 voz, naloženih s krompirjem, ki so stali na železniških tirih in na kterih je bilo zapisano: "Držite". Detektivi, ki so sicer izvohali, kako uničujejo živila, niso mogli najti pravih krivcev. Povsod so jim delali ovire, kjerkoli so potrkali na vrata, da dobe informacije in primejo krivce. Listi poročajo, da je na zapadu toliko krompirja, da Ka puščajo v zemlji, ponekod ga pa spravljajo v velikih množinah v skladišča. Dnevniki v Chicagu prinašajo slike o ogromnih kupih premoga, ki leže ob železniških tirih. Premog so razkladali iz železniških vos, ko so ljudstvu pripovedovali, da je nemogoče dobiti premog. Iz Washingtona so poročali, da je v hladnih shrambah in ledenicah osemdeset odstotkov več zmrznenega mesa, kot Ka je bilo lani 1. oktobra. Poročila, ki so bila poslana iz 298 hladnih shramb vladi, se glase, da je v njih 137,-806,561 funtov mesa. Drugega mesa je 32,644,569 funtov. In vendar so mesne cene visoke. Poročilo državni vladi Pennsylvaniji naznanja, da je Lilo v hladnih shrambah 14,867,202 tucatov jajc, ali 2,000,000 več kot lani v septembru. S sirovim maslom je ravno tako. * Letos ga imajo samo v Pennsylvaniji 10,-923,322 funtov, medtem ko so ga lani ravno ob tem času imeli lc 9,555,966 funtov. Rib imajo 4,000,658 funtov, medtem ko so jih v juniju imeli lc 1,598,265 funtov. Govedine je 226,891 funtov, v letu 1916 so jo imeli le 64,953 funtov. In če bi pregledali vaa nkladišča in hladne shrambe, v kterih hranijo živila, dobili bi ogromne številke. Ce bi par špekulantov poslali za nekaj let v Ječo kolibi doveijnega prijatelje Nemdije in sovražnike Združenih držav,-kar bi ishko pripeti, kot je omenil neki jim prav nič ns ikodilo, bi ae Ukoj spametovali oetali špe- J^ r *** kulantje. Prt *h ljudeh ne pomaga lepa beseda, k večjem J ^^e rLv'lu t jih spametujeta Ječi in trdo delo v kaznilnici. VOf dnifi6 ko ^ ^ ^ Parr, Oolo. — Dne 3. novembra smo imeli na oblaku J. D. Rocke-fellerja ml. Superintendent je nagnal vae delavoe skupaj kot p* stir ovce, in ko smo bili vsi ski»r paj, se vstopi pred nas kot gene ral pred vojake in nam prične ob-širno razlagati, da nam goepod J. D. Rockefeller povila plačo od 1. novembra 10c pri toni ln vsem drugim delsvcem v ln k ven pre-mogokoipov $1.40 več ns dan, tako da bodo sedaj zazlužili v rovih po $5.25 na dan, na površju pa ne vem koliko so Imeli poprej in ne- tretjič, ko nam jo krepsls krava. Ako pride kedaj do take sti*e, bomo premogarji že le kake izhajali, ker v rovih večkrat ubije kako molo, tako da bl do mesa že le prišli. Bo morda še vseeno bolje, kot pa omenjenemu rojaku v, stari domovini. — David SušttrjM Ameriške vesli* KONVKNOUAAlttRlSKE DE-LAVSQ PBDERA0US. aa konven- BafaOo, K. T. - Tukaj je pričela konvencija "Ataeriške delov-ske federacije". Ob 9.57 je prišel r dvorano predsednik WJlson Zbranih je bilo do «000 oseb, da sHiijo predsednika. Takoj pri prihodu predsednika je Gompers, predsednik "Ameriške delavske federacije" adresital občinstvo in predstavil predsednika. Bil je pr vi predsednik Združenih držav, ki je stopil pred parlament strokovne organiziranega delavstva, da ga $bcdravi in mu razloži avoje težnje. Glavne beeede predsednika so bile: Sfeaftta 0a ka vstopite v ma-Hkprotovon boj sa mir! Hvalil je cilje strokovno onga -niziranega ameriškega delavstva in Je kjtofll, da je v vsakem oziru aa izboljšanje delavskih razmer, 'Priporočal je, da naj nikar o Jtrajkl ne slabe eneržije in pod pirsjo namenov pacifistov in ofi eijehie Nemčije. Dejal je, da si iteje v čast, da je bH povabljen na konvencijo in da je z veeeljem sprejel povabilo, da izpregovori $red njimi misli, ki jih je zbral v zadnjih mesecih. Veseli ga, če v njem ne vidijo predeednika, ampak človeka, k želi nasvetov. IPovdaril je, da je Nemčija pričela vojno, toda začetniki to zanikajo. On rad sprejme sodbo zgodovine. Nato je v poljudnim in lahko umljivi besedi razložil prave vzroke vojne in zakaj je (rficijal na Nemčija zapletla ves svet v kr vavi ples. Tndi socialist, ki jo študiral gospodarski in politični po ložaj Evrope .pred vojno, nc M bl bofcjše povedal varokev za svetovno vnjno in zakaj je NeOtčija aprolila past za ovetovno klanje. ' Pojasnil je, da ne nasprotuje čutstvom pacifistov, ampak njihovi neumnosti. "Moje srce je a nji mi, toda moja pamet jih obsoja. Pomembne so tudi njegove besede: "Medtem, ko aa bojujemo ss svobodo, maramo pasttl aa to, da so delavni svobodni " (Ko je razložil, kako razume svobodo, je rekel: "V mnogih slučajih ata vi (delavci) bolj raaamnl vadal osebno, kur nisem fanal pri- Po končanem shodu so predsed niku in njegovi ženi trikrat za klteali "hura". k t ___________ » TOVARNA ZA BDSbOVAVJl ŽI0E POGORELA. ,H*vr York, M. T. — Ttfkaj je sgorela tovarna Washburn Wire kompanije, kl je Imela velika voj vem koliko jim bo znsšala seda-hia .naročila od Združenih držav nja plača. Povedali ao nam, da bo sedanja lestvica v veljavi do 1. aprila 1820. V slučaju, da gremo med tem časom na Itrajk, mora vsak delavec plačati en dolar ni dan amerižkemu "Rdečemu križu", ako pa druiba prelomi pogodbo, ali da rov počiva, mora pa družba plačati sa vsakega pri nji vpoaljenega delavca po en dolar na dan Rdečemu križu. Kompanija je gotovo vse tsko uredils, da če pride do prepirov, bo vedno zavrgle krivdo na delavce. Rekli so nsm tudi, ds je bils v Puebll nekaka konvencija, oziroma sestanek med delavci ln zastopniki družb. Nsm niso naznanili, ia naj pošljemo ne to konferenco vsi superintendent dva moža, kl ats bila njemu In družbi po godu in ta dva sta podpisala pogodbo v imenu nas vssk, da smo samovoljni s tem povišanjem zs dobo dveh in pol IH. Za aedaj M to povišenja še zadoetovalo, toda če bo vojna trajale še par let, bo tudi dragi, nja vedno naisHala, plača pa naj oatane pn pogodbi, kl jo imamo aa vso to dobo' vedno aneks. Ako ns nsm Škodo cenijo skoraj na dva mi-Ijons dolarjev. Stražnik, kl je odkril ograj izjavlja, da je naiel ogenj na trdh ločenih krajih v tovarni, ki sa je raaproetiral nad poldrugi blok daleč. < Ognjegasci so bili kmalu na me sip ln so namerili potoke vode na poslopje. All požar je bil Uko velik, ds so bila Is drugs bliinja po-slopjs v nevarnosti skoal tri ure da ogenj preskoči nanje KVAA HAVAJSKA KRALJICA ■aailala, T. H. — Odstavljene havajska kraljica UHoočalani je svoje sastopnike, nego je liaeno* amria ¥ visoki stafoeti. Rodila M je leta 1SSS. Bila je sestrs krs-lja Kalakaua, kateremu je sledile kot kraljica po njegovi smrti v 1 1801. Poitftsna je bila s Amcri-Čanora John O. Domintsem, kl je postal govemer Odu. Domin i s j« kmaki umri, ko jo Iiliookalan nastopila vlado. Leta 1GM je bile Lilinokalani odstavljena kot kraljica. Otočje ja sprejelo republičansko vladno fOrnao in jo kaene je prišlo pod vrhovno oblast Združenih držav. omam A. A.B. : A lanolt -------- U lepoti CIOVCSKCfB telesa. (Pierre iLouys, ta moderni Helen, toži po dobi, katere nasivljs-mo antično Mvljeqfo, dobi, ko se je smela človeška nagota, ia najpopolnejša oblika katero moremo spoznati in zapopasti, rsaaistl ? telesu posvečene kuttlzane, vpričo dvajset tisoč romarjev, ki so stsfi ne elevzUkem obtetjo. tVsm se zdi to danes nekam ne-rasumljive. In nl čuda: je od tedaj devetnajst stoletij. Devetnajst " barbarskih, hi navalit in nelepih stoletij." Krščanstvo Je eastrnpilo antičnega človeka. Pognalo ga je v mračne podse moke katakombe kjer je s pokornim plaščem zakrival avoje pregrešno telo. /In ie vedno k reči isto eolnee nad zemljo, rodi isto življenje, ob siplje svet s isto lepoto in istim rankešjem. Poln lepote je svet (Človek pa v temni-ječi lastne omejenoatl. Koliko časa bo to le trajalo! Sociologi verjamejo v napre-dokJNapredek že Imamo, če vzamemo, da smo napravili korak od opice do človeka, k zgodovina, ki obsega lopo dobo iestdcsstih sto-letij, ne ve o*napredku mnogo po vedati. Pač ee iz nje norčuje in Pierre Louys eno navesti kot moderno pridobitev edino le -i- cigareto. Kaže nam pa zgodovina da se dobe menjajo, da ea vračajo In če je smoter življenja in našega kulturnega dela sreča posameznika, kakor tudi celega Člove-veštva, katero pa nam daje edino-le popolnoma harmonhdrana osebnost, stojimo danes eelo nizko kljub ogromnim produktom naših duševnih sil, katere je porodil čaa in neprestano delovanje. In le malo jih jek ki so v tem kaoeo zbrali razt rešene ude svoje duše spojili jih v harmonično celoto katerim vse to vrvenje, ta sla-bostna bol in niako veselje ničesar ne more, in ki z olimpskim obličjem gledajo v te nižava, uživajo le samega sebe, svojo lastno umerjenoat in popolnost, utab-tvor, umetnik in gledalec ob e-nem. živa in popolna lepota, edi no on a b rez«me jna ■ in večna« Srednji vek j« atal v znamenju križa. German, krščanski barbar je obvladal okcident. Terme Ca-racalle in Diocletiana ao razpad le; fotska katedrala pa je segala visoko v nebo, in nje oMokl so objemali večen polmrak. Ko si je pa človek renesance spel zaželel helenakega eolnea, je zapel prelepo, pesem o življenju. In Leonardo nl ellkal ne muče-nikov in ne križa več; Slikal je Janeza Krstnika, ki je tak, da se o njem niti dobro ns va, ali ni to morda Bacchus. Bil je to preporod poganstva njegove morals in kulture; zopet vrhunec v zgodovini človeltva. In ko je to šlo dalje, je naoralo stopati navzdol, po onem čudnem naravnem zakonu, katerega dokaz je cgodovhia. A danes, hvala bogu, pelje naša pot spet navzgor. Krščanstvo, ta veliki sovražnik življenja umira. Nova,- od vere' neodvisna morala bo porodila novo kulturo. Morala, ki bo poslolala aamo glas lastne notranjosti in aa ne brigala sa nobena božja raaodetja, morala, kl bo naravna, praktična, izvedljiva, ki bo zaupala življenju kazala nam pot do sreča. In nss, kl smo produkt socialnega Življenja, vodi tja ena sama pot — kultura. Antičen človek, kl je imel to moralo, je i mol tudi kulturo. Ml, kl Imaaio krščanstvo, je nimamo. Četna bi toft tftla krietjsnu? Ne vidi zemlje, njega pogled je obr» njen v večnost. Vae to pa, kar Ja kulturnegs v dobah krlčanatva, ja delo satana, duha nezadovoljnosti; katerega sreča edino na onem svetu ae zadovoljuje. Krščanska kultura ja sad grSha. In cerkev s* ž njo al-mo ponašati, ker je antikulturoo krščanstvo nl provsftoltte, poč po to, kar je bilo v njej nekrKaa-skega. A življenjske sile {lovska vendar la ne mogla ukrotiti. Tako je čas porodil renesanco s njeno silno kulturo, ta ntteear al kar bl slednjo znaštlo nago smisel, katero lam za človelko telo, to simbol Življenja, njegovege bo-gaetve In lepoto. Antičnemu človeku je bil U pravi kak In reae-sanea jo Človeks odkrile. Pogan-Aa njena dala aa Ja aofat spri- najra trakt 1 jeanila z življenj«. h J aosti donaša avoj tribut. eton, vsi umetniki to pc, motivik ksker n. ^H grva le zato, da bi ^ ■ J iektoa, ^akrsne ja ^ ^ Začeli ,0 negovati telmoo J ^auonjejinjoopevatul 'Zadnje stoletje se je Pa J pripravljati na zopet M dočnost, katere bs«U bo iL 3 cela nova ln brezobzirna nt J vsem preživelim ŽivljenskiIU <2 katn. Obrnili smo se zapet kl jenju, začeli iskati trtfe nt J lji. Sreča je ae vedno ostala J magična beeeda, okrog kate*' »uče življenje, a suče se druej Znanost nam je rzmetlila J žpektivo toliko poti, da jih pJ meznik ne more pregledati vemo: vse vodijo v isti smeri, J bi bila ena sama pot, in ta poti 2i navzgor. 1 ln*V tej luči se nam je pokti la vsa realnost življenja. Za« »mo skrbeti za vsakdanje iivj nje, za zdravje, za higij, ,,<>. ij mo telovadbo, imamo I nejše športe. Hočemo ..J aolnca, hočemo zdravja in Ual I Da, neko veselje do življJ se je lotilo modernega človel Odprle »o se mu oči in spoznali kakšno vrednost v življenju I ima lepota, in kako lep dt je I sam — človek. 1 Pravi lepi predmet v naravi! pravzaprav le človek. Človek J v sebi, v svoji notranjosti ve« ■ lepote. Elementi naprave so saJ tedaj lepi, če na kakšen načini ražajo Človeka. Človek torej I aamo slučajno najlepši predJ v naravi, kajti estetične obli niso tisto, kar ga dela lepega J pak on je, ki pretvarja estetim oblike v lepoto. 1 In zato, ker bistvo lepot« J staja v neposrednem izražam duševne vaebine, ne more, kari tega tiče, nič prekašati človeka! Vsem estetičnim elementom! naravi manjka to, da niso strni I selbi prikazni duha, da ne izrtžJ njegovega delovanja pač pt J stanejo to tedsj, če subjekt «1 poldži vanje svojo dušo, jih tam ^^^e^in^litjer prikazen ni J mo simbol duhs, ampak «ta I v najtesnejši zvezi med »elil tam, kjer se je duh objektivi! kjer je postalo telo njegovo orJ je, tam amemo govoriti o polni I poti v naravi — in to je predvs! pri človeŠekm telesu. j V njem šele dob spozna, dt J slatira. In fsntazija je podvrie! ravne istim postavam, kttenl lz tega telesa nsprsviie orodje J ši. Te postsve čutimo mi v hHI čutimo, Čemu da imsmo te tli o ude, Čemu da nam je zdravje. U čut, katerega imamo za m laotno telo, je podlega vaemu < lovanju, katero gre ta-le naii ft taziji. (Misli se po navsdi/dt lepo človeškega telesa obstajt v ne določeni pravilnosti oblik in Im Temu nl Uko: strogo vzeto vsako človeško telo že amo 1 sebi estetično, to še posebno t krat, ko izvršuje ksko ntrtri gibanje, ko se njegovz duša ra« dene na obrazu. Ta resnice je moderni umetni sti raslirila delokrog čez eelo M pregledno polje 6loveškegt iti ljonja! Kakor si ns ns pr. V« Štvo ne Ubira več svojA J^ako samo med ljudmi, ki live v *o alh razmersh, z aaaetransk« »<1n lislranlasl patezami, tesrveč je« pilo na realns Us ajf*"** ljenja, tako je storiU tudi *** ^sTv dragih svojih psnogA kot taka Hustrlrs prsvzaprzr « kar jaagoraj navedeno Glodati človek. Mjjv ^ toka aH »cel, je «e eetettfrn rf tok. AU ko nepoeredno izrOa « ja Snlamo življenje • tej»> Tekaj a ešml, da pešk*. mM, opasnje, keže ** vabila ljubi. To se tudi po n.v.di-ot,v^ i, "bedite tsk Ah", ji« i kišoi aveaee in PB08VBTA litu »Ml, m - Wlb Av*. N.W Dsl«Ik, 1 Joto BUiUk, bos iti, Bmltktoa, Pa. iiiiu pmiim, a« box, nridgsviiit, H, Jakob MlkUv«!«, L. Bos I, Wtllosk, Ps. M. P sirovi ob, 14115 Hsls A**, OsliIms*. a sko bl s« btts tlsolo Is tlsols ssdovoljsih dokssov od bolst-kov, ds ss slsbs, Isrns^M«, oso novi« ljudi sims boijloga sdrs-v lis kol js JtfVITO TAJIL1TIB. N* Jsksjts, ds UfttbM« vss vslo mo«, ss isksjto doktor vsm •ploh ss nofSAo vo* |iom«ff«U »1, tosivsl ssrollis si As dssss ss J. dolsr ss, sli ssrt.dolsrjsv Asst ■svojo v Asdsvlto dslujo^^o prt-rodiisgs »drov Us is 1*1» si pridobil« sopot vslo stlodosiAko sto* vsi«« trtsss. Ats lollet ssvsrovMI poAHJs-lov, 10« vsi. PoMjsas ss vss krtje. Juvftto kaditi tillmah oioa&b. Unijoko Videlsns ttfkM .......^..JJl "U Omn" OtftPt......10o TILL*a* cioae 00. AURORA, M1WN. VABILO NA NORTH SIDE STATE BANK *ocK.sT+vtos.wro. »♦OOOOOOOfttfr-H-l t t f mximiiiillllllli TRIJE RODOVI, i Žene ga je Čakala doma v skrbeh in solzah. Ni iuu rekla Žale besede, ui proseče dvigala rok proti njemu. Tudi tedaj ne, ko ee ji je rodil sin Pavel. Zgodaj je vstajsla in delala zase in za moža. Ta je prihajal v poznih dopoldanskih urah v prodajalnieo, ker je dolgo spal. Bil je čmeren, zadirljiv, Oduren. V sreu se je kesal in iai mu je bilo prečute in preigrane noči; a strast, ki se je že razrasla po njegovih prsih, ga je delala nestrpnega, ker ni bilo tako dolgo večera. Skoro vssk dsn je okrog poldneva prihajal k njemu v prodajalnieo Ribič. Prišel je s smehljajočim licem, odšel je s prijaznim vprašanjem, ali se ogla-Ki zvečer kaj pri njem T Pri večerji bi Žena rada začela Razgovor. V zibelki, v temnem kotu, je leŠal Pavel. Bladko je'spal. Angelci no plavali nad zibelko. Vstala je niati in »topila k zibelki. Nalabko je odgrnUa zaveso, ki je visela nad obrazkom. "Poglej, kako lepo spil" Dvignilo je moža nagnenje, »ree ga je sililo k otroku. Zagledal je v zibelki majhno, okroglo glavico. Dve cvetoči ličecl je zagledal, ki sta ljubko počivali na mehki, beli blazini. Daai je mati rahlo dvignila zaveso, je vendar komaj slišni šum prebudil nežno spanje otrokovo. In glej; lepe, vlažnoevetle oči so izpregledale; dve debeli, beli ročici sta se speli h gledalcema, v licih sta se izdolbili jamici, vsa soba se je napolnila s sladkim, veselim smehom. Žena je objela moža. Glava se ji je naslonila na njegove prsi. "Ali nič ne maraš Pavelčkat" ga je vprašala. Nič! Nič odgovora ni bilo. Izvil sc je iz ženinega objema, stopil je po sobi. Ali naj ostane! Ali naj grel Pa kaj hoče zdaj doma t Ženi je treba počitka, a njemu razvedrila. Saj še ni pozabil sinočnje izgube. In morda bi ga žena začela izpra-ševati, kaj je delal tako dolge. Če bi ji povedal resnico, bi bila šc bolj žalostna 1M "Samo nekoliko grem, pridem takoj 1 kaj bi rekli, ko bi me ne bilof Da mi ne daš z doma!" "Saj resi" je rekla, ne da bi vedela, kaj je hotela reči. Sklonila se je nad zibelko. Drobni otrokovi prstki so ji segli v lase. Poigravali so se z njimi, lovili se med njimi. Potem so se nehali igrati. Omahnile so ročice; dete je zaapajo; zasnivale so ga materine solze . . . Do zibelks je prihajal ropot korakov, ki so se izgubljali po stopnicah v vežo. Bilo je čuti, kako so se odprla in zaprla vrata, kako so stopili koraki na ceato. Bilo jih jc slišati manjinmanj. Naposled so se izgubili v noč. Bilo jc mirno vse-naokrog. v njenem srcu se je dvigala bridkost» tako velika in težka, da ni mogla iz prsi nikamor, niti v solzo sš ni mogla več iafytl. In potem se je nekega dne zgodilo, da ni mogel Plesec ugoditi terjatvi, ki mu je prišla iz tvor-nice, odkoder je prejemal blago. Stopil je k Ribiču in ga prosil, naj mu posodi toliko in toliko. Prosil jc več, nego je rabil, da pokrije dolg. Z ostankom je hotel poizkusiti iz-nova srečo v Igri. Ribič mu je dal posojilo na visoko obresti. Posodil mu je njegov denar. Odslej je šlo vedno hitreje navzdol. Plesec je bil vea Itibičev, a še bolj ga je omrešila njegova žena, kl ga je znala tolažiti in mu nata-kati vina. Vse, kar je imel, je prehajalo v Ribičeve roke. Z denarjem, ki ga je znosil k njemu, je krpal dolgove in tako bredel čimbolj v pogubo. Postal je popolnoma odvisen od Ribiča. Prišlo je kčsanje, a bilo je prepozno. Otresti sc jc hotel prijatelja, a bil mu je že čisto v oblasti. Polastila sta se ga obup ln brezbrižnost. Roko je držal navzkriž ih gledal malomarno, kako sc mu udira strop nad glavo. Kar je iztršil, jc morala skrit in utajiti žena, da je bilo sa največjo potrebo. Plescc sc je vdal pijači. Ko je pil samo popoldne, ni bilo tolikega sla, a ko je začel piti že dopoldne, komaj da se je predramil is o-moticc, ko je segel po žganju, so se mu sačele črtati črne sence pod očmi. Potil sc je ponoči, Votel ksšelj mu je krstil spanje. Ljudje ao se o-zirali za njim. Nccenjen in pomilovan je iskal solnčnlh potov, da se mu pregrejejo posušeni udje. Njegovi duši ni bilo več soluca. Izgubljeno, zaigrano je bilo njegovo življenje. Žena je zgodaj posivels. Bila jc videti kot starka, ki nosi težko breme, da jo vsak hip po-tare. Po moževi murti so prodali hišo ns dražbi. Kupil jo je Kiblč, ssj je biln pravzaprav že njegova. Pleščeva je bila s sinom na.ccstL Daleko pot pred njo, pot ki je ftls v strm klanec. Vsevprek je raalo trnje, tako gosto prepreženo, da ni mogla stopinja naprej. • • • Ribič je prcaidal Mšo. Doleuj eprostore je preuredil tako, da so služili njegovemu namenu. Pre-lieliti in preslikati je dal vse strne, vse sobe, vae prostore, lsbrlssti je hotel vse madeže, ki so viseli tsmksj, nsncšriti tja z njegovimi dejanji in a dejanji njegove žene. A msdeži »o bill tsko grdi in ostudni, ds se nino dsll izmlti. fllcdsll so skozi !>eloto prenovljenih sten; gledali so skoii rdeč« rože, ki so krile stene gorenjih sob. Videli so ne posebno jssno, ksdsr je mimo hUe Isloatno drsala pontarsns Pleščeva, veduo oblečena v »tricijakih domov spi mirno smrtno spanje, kot zapuščena" Pompejih! Povsod cob časa, po vfsod zapuščeni prašni domovi, 'ki se preživljajo aamo ob avoji zgodovinski slavi! Blafcen mir vlada po ulicah. Lc redkokdaj sc pretresa kaka kočija po ne ravno ala-bem kamenitem tlaku. Kakor ulice brez dvillseljo! Ob dolgih, od slavne starosti začrnelib domovih, monotoni portii in temni koridori. Ljudje ae šetajo po teh arkadah, so pravi malomeščani. S fUiatr-fikim dostojanstvom postavljajo nogo pred nogo; kakor bi bilo iz-prehajanje že aamonaaebi kak častit meščanski posel. — Tam ob dana od starih palač sameva slavna univerza Človek akoro ne bi verjel, da je dala ta šola avetu toliko genijalnih, slavnih moš in misleeev. Tujci ne polnijo več njenih častitljivih prostorov; pod arkadami šota par dolgokodra stih sinov muzinih v živahnem, polemičnem razgovoru. Soba gori v nadstopju je razsvetljena; ča-ativreden profesor zapira telečje koinate folijante in hvali Boga, da more vzklikniti: diem non por didi! IL Napolj. 14Vedi Napol! e pof mori!' "Oglej si ga in potem umri!" V resnici pod onira* ažurnim svodom kakor v predpodobi raja; ob onem več no mod rem si renskem valovanju ooeanovem, ki liki moder flor objema pokrajino kakor ob vratih večnosti, ob vedno go • nobečem ognju Vesuva kakor v Dantejevem peklu 1 Is večnega mesta kakor nedeljski i »prehod se ti zdi izlet v Na-polj. WW tistega arhitektonič-nega kakor v Florencl, ki tako u-trnja oko. Nobeni* Titonovih slavolokov in starih napisov, ki nam morč duha. Ne beneških palač, polnih stebričevja, ne "Ca-nala grande". Sanje, sanje! vseokrog aam blsžilni aen! Sanja vi, življenjapolni, lahkomišljeni Na-polj! Tebe se da uživati aamo s obfcutki san j a vea, žtvIjcnjeMsp. ea, lahkomieetnešet Čist od aa-mih zlatih solnčnfti žarkov, ple-ten pajčolan večnega aanjerenja te obdaja! Nil rimljanske ča-stitljftvoati, n* beneške resnobnosti, vsega, kar ai želiš, da te urživamo, razumevamo in ljubimo kakor prijatelji, ki ga z vsemi njegovimi napakami objema naše jubeče srce! Tebe, večnosnivajo -Či Napolj, uživa aamo sanjari Pa da gleda veletoke gromeče lave oko brez sanjarskega poleta, kačo bi se pred njim zavil mogočni Vezuv v teman plašč, in solnce na večnomodrem nebu napolitan -skem bi se mu zatemuilo in nvetro-pola sanjarskega kraljestva bi se oigrnila v tužen mrak. Rimskih kapitolov in jonskih stebrov, ko-losejev in panteonov ne smeš iskati v Napolju) bil bi ob ves dobiček; s Čistim namenom, da za-snivaš, rajskoblaženo v nečuti harmoniji, o nevidjeni' lepoti, pri romaj v ta tempelj narave. Oh, povem Vam še enkrat — sanja -rije! Kaj drugega kot sanjarije! Tu ne moreš študirati, kakor po vatikanskih galerijah, ne premi šljevati kakor ob mogočnovalove či Tiberi, gledaš — in sanjaš in vse je kakor bajka. iNoroetno, živahno vrvenje inv ropot v ne uglajenih ulicah kakor v knjigi bajk! Zlatorožnati lesk, ki se razliva od ploskih streh do zadnjega kotička, ki mu ni meje ni konca, za naše severno oko tako mameče, tako uspevajoče kakor fata morgana . , 4 Bilo je v prvih popoldanskih urah. Mogočno so odpele onglje v katedrali sv, Januarije, in iz nje polutenmih prostorov stopam v božje pomladansko solnce na napolitanako "chiajo". Kar je Dunaju Prater, to je Napolju — morsko nabrežje. Aleje, perivoji, nasadi, zabavišča, vse tako lepo razporejeno. Vstavim se ob vozni cesti in se vaedem tik nje na klo-pteo v senci oranž. Slika za sliko se koleba pred mano; vse tako pestre in rasnolike, da jih čuiti niti ne morejo sprijeti v vsej nji hovi obsežnosti. Tukaj so podan le spomini; slike motne in zabrisane, kot se pokatzujejo zbujene-mu sanjavcu. Elegantni avet napolitanski pri haja na korzo. Poinokrvni iskri arabci vozijo mestno plemstvo po raskavem tlaku. Med njimi mal i pleteni vozički, v njih up rož en: poniji, brzdani in vladani od mla dolettiih "marchezov" in "conti jev". Na polisipski polootok spejo njrli polet, kjer hladnejši pihajo vetrovi. V mladi t'raVi ob cesti leži in ae naslaja ob sladkem brezdelju napolitaniski proletarec. "Dolce far niente" je merilo njegovemu življenju. Leži v travi in srka oatrige. Ali zavida bogatim ple miČem, ki v prelestnih kočijah švigajo kraj njega ali se jim po smehu je T Ob brezdelnosti uživa to ae mu čita na obrazu. Dolgo som premotrival brezdelneža, leže čega v travi, in v spominu se m je obudila mična anekdota, ki sem jo čul nekoč v veseli družbi Bil je vroč poletni dan in v senc košatih dreves ob cesti ao lenarili trije cigani. Prijezdi mimo igra ščak iz bližnjega gradu. "Lenu-haata golazen, vi cigani! Kdor je najbolj len izmed vas dobi cekini?' Prvi cigan skoči pokonci in pomoli graJčaku svojo desnico. Drugi se polagoma vzravna v tra vi. Tretji pa mirno leži v travi, ne da bi se agenil, veli graščaku: "Gospod, ako ste tako dobri, da ini daate cekin tu notri v ta žep!'* — Koketne napolitanake matronc se v blestečih karocah peljejo i^a izprebod; nič manj, da ne leže na baržunaatih sedežih. V njih družbi koprneče črnokodre bčerke južnega solnoa leno in zaspano igrajo s svojimi pahljačami. V to pestro sliko sc pletejo še mnoge druge pestrejše. Cenjeni čitatelj, si že čul kedaj o široznanib napo-litanskih dvokolnicah? Med civi-Irzovanim voaovjem kaj nazadnjaško učinkujejo. Vsako mesto od sedežev do osojnic je zasedeno; na konju sedi priganjač! U-bogo kljune, ki peso dcsetorice o-sob komaj vleče! Največ se poslužujejo tegs prometnega sredstva služinčad, pa tudi okotičan-Ski viničarji in ribiči polnijo prostore teh čudnih vosov. Iz hruščs in šuma teh vozov kaj nekarmoni-čno odjekuje rigsnje oslov. Bret-snčni priganjači te flegmatične živali, ki ae, jc tu poslužuje staro in mlado, vhioko in nteko ps e fro J jim pitjem še prricašajo neprijetne glasove it/h neumnih živali. Ubogi napolitanski osel! Vse je-»di na njegovem potrpežljivem hrbtišču! Starci in otroci, ribiči in viničarji, kmetice a polnimi košarami zelenjadi, postrežčeki, u radaikl; lepa je slika In vredna mojstrskega čopiča, kadar jezdi hrsdat kapucin poafrT/fl •trmih, ozkih ulieSa v daleč od^^H ^ uatec oU nabrežji0 J "U« napolitanski peri* j* vo mest o za napo***? ^ J Je vegetacija, kaSl m videlo naae severi * | *«ea naris, ki nam b^ f vrne* lie ii i tihimi »»ce, vodopadi, rlateriS vse v tako nenavadni nosti m avažosti, poleg tega krasen rargled na vekov^ l izmerne morske planjave * J najkrasnejHh kotičkov iveUfl sok Zid loči te prijetne proj od1 proatega morja. Tu lni1 etiemn aanjavi del obči J prisluškujoč brezkončnemu J venju solnatega vodovja' l,t0l kovečno valovenje je. ki jc „ J uspavalo potrpežljivega odij Tam na obronkih Horrent. J malo vaško cerkvico sc- "dal pokažejo dve grčasti, tisoči J oljki, pod kojtti streho je pij niti Odisej po svoji rešitvi nj noč. 8 kakšnimi občutki hlal stva nam plavajo -pogledi po | morski gladini, kojo so uune J le v tako krasen brezkončen H Pri zvoku Homerovih verzov J občutili kakor lahko alutujl krasoti tega dražestnega azurl ga zaliva; Odiseja, visoka pel dounfoožja, pa naui je vital hrepenenje po tujini, g slad! trepetom smo sledili znajdljl mu junaku v pravljične pok J ne oddaljenih morja in skoro 1 mu zavidali njegovo usodo. 1 zdaj vdihavamo isti blažilni z J k o ji je naipcnjal njegova jadral Človeško oko se ne utrudi ob I gledu na modro valovje in 1 sti ototk Capri, kojega loči pl ozka vodna cesta od celine. ■ kor kak fantastičen oblak se 1 grinja otok pred nami. Obmejl morje, ali vtisa o brezkončni teh širnih planjav ne more ol biti v nas. 1 V sredi nabrežnih gajev ie I diguje paviljon za godbenike. I »vira vojaška godba pozimi in I leti svoje živ Oh ne južne poskoJ ce in veličast vene. himne. NaolJ in ilaakolo valove množice narl najbujnejše raznoličnosti. Pol vzravnanega patricija v glaečl rokovičenega krevsa ribič iz S| te Lucije, v rdeči čepici, mol jopici, robusten in zagorel sin I rave. Pbvsod neizogibni sin Al onov v druitvu goskovratih M gličank in golonogih otrok sovi pe sme manjkati v tem vrvenj Prešfpnjeni častniki, žetalci, J joči otroci, resni družinski očefl pritajeni "lazzaroni", predstil telji najnižje družabne vrsJ Napolju, bosonoge branjevkel lično oblečene vzgojiteljice -J to se pestro meša