LETO IV.
8
december 1978
glasilo szdl občine logatec
„SLOVENSKE GORICE 78"
Logaški mladinci sodelovali na MDA
Marsikdo v Logatcu še ne ve, da so logaški mladinci letos že drugič sodelovali na republiški mladinski delovni akciji. Kaj pomeni biti na akciji dobro vedo tudi naši starši, čeprav velja poudariti, da so današnje delovne akcije dobile nov, specifičen pomen — to je: postale so šole samoupravljanja. Vsako leto nastajajo po vsej naši domovini nove akcije, odpirajo se nova delovišča, kajti tudi vse več mladih se odloča, da preživi mesec dni na akciji in pomaga k še lepšemu življenju naših narodov. Držimo se načela: „Naši starši so začeli, mi nadaljujemo!"
Center za MDA pri OK ZSMS Logatec je tako tudi letos organiziral brigado, ki se imenuje po Logaškem bataljonu. Priprave na samo akcijo so se pričele že pol leta prej, saj je potrebno brigado tehnično in strokovno pripraviti. Brigadirji smo se udeležili nekaj lokalnih delovnih akcij in si tako zagotovili začetna sredstva za opremo. Zaradi vidnih prizadevanj vseh brigadirjev, se je za nas zavzela DO „Valkarton" Logatec, ki je brigado velikodušno podprla s sredstvi. Brigado je sestavljalo 46 brigadirjev, na sami akciji pa so se nam pridružili še 3. Povprečna starost brigade je bila 18 let.
Dva dni pred odhodom na MDA „Slovenske gorice 78" smo se brigadirji zbrali na zadnji brigadni konferenci, kjer smo še enkrat pregledali opravljeno delo in priprave na akcyo ter izvolili štab brigade.
16. julija smo se veselo razpoloženi odpeljali proti Ptuju, točneje v Dornavo, kjer je naselje MDA „Slovenske gorice". Tretjo izmeno sta sestavljali še dve brigadi: MDB „XIV. divizija" in MDB „Steklarji YU" -. Bili smo zares pisana druščina, saj so brigadirji prihajali prav iz vseh republik naše domovine. Brigadirji smo delali na izkopu rimarnega vodovoda na relaciji u r šinci-Gabernik-Mostje. Treba je omeniti, da imajo ta področja zelo slabo preskrbo z vodo, pa še ta ni popolnoma čista, kar je _ • bil seveda tudi glavni vzrok, da je akcija potekala prav na tem področju.
Naša brignda se je na delo-višču izkazala zelo dobro, saj smo v vseh meritvah presegli dano normo. Prav tako smo se izkazali tudi na področju interesnih dejavnosti, ki postajajo iz leta v leto pomembnejše na delovnih akcijah, saj združujejo
brigadirje prav na vseh področjih, predvsem pa jih navajajo na samostojno delo in samoiniciativnost. Pomembna je tudi idej-nopolitična dejavnost, ki nam mladim vliva novega znanja in nam širi obzorje. Opravili smo tudi nekaj udarniških akcij v okoliških vaseh, katere je letos hudo prizadelo poletno neurje. Na teh akcijah so se izredno okrepile vezi med domačini in nami, ki smo v te kraje prinesli delček novega, mladostnega utripa.
Po treh tednih skupnega dela, pesmi, smeha in žuljev je seveda prišlo slovo - beseda, na katero tisti zadnji teden ni hotel nihče misliti. O tem, kako
s:*
je bila naša MDB „Logaški bataljon" uspešna pričajo številna priznanja, kar 15 udarniških značk in najvišje priznanje MDA Trak akcije, ki se podeli brigadi za izjemne dosežke tako na trasi, kot tudi na področju družbenih dejavnosti. Vsa priznanja so za vse nas velika vzpodbuda za nadaljnje akcije in delo na področju mladinskega prostovoljnega dela.
Na akciji je nastalo veliko nepozabnih prijateljstev, nekatere čudovite trenutke pa smo seveda prelili na papir. In kam bomo šli prihodnje leto? Za zdaj še ne vemo, rečemo lahko samo tole: „Vidimo se na ka-
terikoli akciji v naši lepi domovini."
Ne sprašujemo se od kje, kdo in zakaj.
Ne iščemo se v množici zagorelih teles.
Tisoč misli, nad, upov vre v nas, tisoče radosti in spoznanj. Misel in ideja nekega poletja, ki nam pomeni srečo, spoznanje, ki te popelje daleč proč od zrnat erializiranega življenja.
Tisoč src, a ena sama misel: TITO-PARTIJA, MLADINA-AKCIJA.
Branka Kum
Logaški brigadirji na delovišču MDA „Slovenske Gorice 78"
3. bataljon Prešernove brigade žrtev izdaje na Pokljuki
Ob letošnjem pohodu po poteh logaškega bataljona, se spomnimo na borce 3. bataljona Prešernov tjide, ki so junaško padli 15. dec. 1943. na Pokljuki. Iz zgodovine logaškega bataljona je razvidno, da je tudi v 3. bataljonu Prešernove brigade bilo mnogo borcev iz Logatca in okolice.
Logaški bataljon, kot ostali bataljoni 2. Dolomitskega odreda, je v začetku oktobra 1943. leta na Koreni v Dolomitih dobil nalogo, da del bataljona ostane na področju Polhovega gradca in napade belogar-distično postojanko v Dobrovi, drugi del pa se vrne na področje Zibcrš, zbere borce, ki so tam ostali Po bojih okrog Črnega vrha in da mobilizira nove borce iz Logatca in bližnje okolice. Tako je bil ustanovljen 3. bataljon 2. dolomitskega odreda. Večina četnega poveljstva je bila iz borcev Logaškega bataljona.
Po vključitvi 2. Dolomitskega odreda v enote Triglavske, poznejše 31. divizije NOV, je postal 2. bataljon (logaški) 3. bataljon Prešernove brigade, 3. bataljon drugega Dolomitskega odreda pa je postal 4. bataljon Prešernove brigade. Po raz-formiranju 3. bat. Prešernove bri-Sadc (Logaškega), je bila 3. četa tega bataljona vključena v 4. bat. Prešernove brigade, ki je s tem Postni 3. bat. VII. udarne brigade •J ranceta Prešerna". Iz navedenega ■'ledi, da je bila večina borcev 3. bat. Prešernove brigade, ki je doživel strahoten poraz zaradi izdajstva 15. dec. 1943. na Pokljuki, prav iz Logatca in okolice.
Po veliki nemški ofenzivi proti ..Triglavski diviziji", novembra meseca, je prišla Prešernova brigada ponovno v ofenzivo na Gorenjskem. X bat. je dobil nalogo, da se premakne na področje Pokljuke, kjer naj bi mobiliziral čimveč novincev v našo vojsko in z uspešnimi akcijami oživel narodno-osvobodilni boj na tem delu Gorenjske. Iako je 3. bat. krenil izpod Bleguša čez Farji potok v malo vasico Prtovč pod Ratitov-eem, nato pa čez Pcčano in Jelovške gozdove proti Nomnju, kjer je prekoračil Savo Bohinjko in železniško progo ter prispel v Koprivnik na Pokljuki. Ob prihodu bataljona v Koprivnik je bilo stanje v dolini normalno. Najmočnejša nemška posadka je bila v Bohinjski Bistrici. Pol te so bile manjše sovražnikove posadke v Bohinjski dolini, ob železniški progi, na Bledu in v okolici.
Na Koprivniku sc je bataljon zadrževal le en dan, naslednjega dne v Popoldanskih urah pa sc je premaknil v Lovcev hotel na Goreljku. fhtro je zapustil Koprivnik zato, ker Je prav istega dne pobegnil iz bataljona neki borec, ki je bil zavodnika. Bali so se namreč, da sc je dezerter Zatekel v kako bližnjo nemško postojanko pred Nemškim maščevanjem, da bataljon zapusti Koprivnik. Končno so ta premik predlagali politični delavci na terenu vodstvu bataljona in sicer, da se preselijo kar v Lovcev hotel, ki je prazen, od Koprivnika pa oddaljen le pol-drugo
, Ker je del bataljona odšel po hrano v Cešnico, se je premaknil v Lovcev hotel le del bataljona. Opremo tistih borcev, ki so šli v Češnji-co, so domačini s sankami prepeljali v Lovcev hotel. Eden izmed fantov,
ki so vozili opremo, je bil doma iz družine, ki je vohunila za Nemce. Prav ta fant jc takoj, ko se je vrnil domov, odšel v nemško postojanko izdati položaj bataljona. Nekaj mesecev pozneje so vosovci po naključju prijeli tega izdajalca, ki je svojo umazano izdajo tudi priznal. Nemci so ga preoblekli v nemško uniformo in kot tak jo pripeljal Nemec do hotela, kjer jc bil bataljon. Po končanem boju je celo streljal ranjene partizane s pištolo, ki so mu jo dali Nemci. Za izdajstvo so mu plačali celih 150 mark.
Drugo jutro jc bil ves bataljon v Lovčevem hotelu, razen štaba bataljona, ki je bil s četnimi poveljstvi v sosedni vili, kjer so razpravljali o nekaterih nepravilnostih na prehranjevalni akciji. V hotelu so torej ostali le navadni borci, desetarji in vodniki.
Bataljon sta varovala k dva sti:i-zarja in patrulja, ki je odšla proti Koprivniku. To jc bilo odločno premalo za zavarovanje bataljona, kije bil na področju z mnogimi sovražnikovimi postojankami. Napad na ba-
IZGATACKIH NOVINA
taljon je izvedla skupina od 400-500 dobro oboroženih mož. Sovražnik jc imel tudi težke mino-metalce. Nemce je prvi opazil stražar, ki je stal sredi gozda. Bil je starejši možak in ni takoj razločil kdo prihaja v koloni. Sele ko je opazil, da gledajo na zemljevid in da nosijo nizke škornje, je prepoznal Nemce. Hitro je vi st relil in tekel proti hotelu opozarjajoč na sovražnika. Med tem so se že oglasile prve brzostrelke. Prvi streli so tako padli približno ob enih popoldne. Nenadni napad na 3. bat. sc jc začel, Nemci pa so takoj obkolili hotel. Prav ta prvi moment so izkoristili nekateri borci, planili iz hotela in se tako srečno rešili Teh pa je bilo le nekaj, kajti Nemci so takoj zaključili obroč okrog hotela, usmerili ogenj na izhod ter tako onemogočili nadaljnji umik. Borci so se trdovratno branili in odbijali vse napade. Ko jc sovražnik ugotovil, da smo s strojnicami partizanom ne bo prišel do živega, je začel napadati hotel s težkimi mino-meti. Mine so padale na streho hotela, ki je začel goreti. Med partizani se je hrabro boril tudi mitralje-zec Neičc I stenic iz Gornjega Lo-gatca, Ko je menjal /arečo mitra-Ijezko cev, si je opekel roko, a ni odnehal. Boril sc je do konca, koje bil smrtno zadet. Borci so v/k likali svobodi, Titu in peli partizanske
pesmi. Ko sta dim in ogenj dosegla pritličje, so se borci z ranjenci umaknili v klet. Ponovno so poskušali organizirati izpad iz hotela, a je le redkim uspelo.
Strašnega boja je bilo konec ob 5. uri popoldne, ko so Nemci vdrli v ruševine ter z bajoneti in pištolami pobili ranjence. Borci, ki jim je uspel izpad iz hotela, so se združili s štabom in četnim poveljstvom, vendar jim ni uspelo, da bi razbili sovražni obroč in tako pomagali pri umiku iz hotela. Nemci so namreč z odlično taktiko naredili okrog hotela dva obroča, s tem da so z drugim varovali hrbet napadalcem. V neenakem boju je padlo več kot polovica bataljona. Ta boj sta preživela še danes živeča dr. Danica Bem in Bojan Ožbolt, ki sta bila kot četna funkcionarja pri poveljstvu bataljona.
V spomin na ta boj je padlim postavljen spomenik na mestu, kjer je stal lovcev hotel. Spomenik je izdelal borec Prešernove brigade in pisatelj Tone Svetina. Na spomeniku so imena padlih partizanov, ne pa vsa, kajti po dobljenih podatkih je padlo več partizanov kot pa je imen na spomeniku. Verjetno so to prav borci iz Logatca in okolice, ki so v večini sestavljali 3. bataljon VIL Udarne brigade Franceti! Prešerna.
Slava borcem Prešernove brigade' Jerina Franc
Udeleženec bitke za Logatec pripoveduje
Po uspešno končanih bojili za Divačo jc naš drugi bataljon 14. hercegovske brigade moral kreniti proti Postojni na pomoč našim enotam, ki so sodelovale pri osvobajanju tega mesta. Ko smo Postojno osvobodili, so nas ljudje sprejeli z velikim navdušenjem. Na licih Postojnčanov, ki so težko prenašali tegobe vojne, se j« zrcalila radost, ki so jo doživljali ob osvoboditvi svojega kraja. Pričakali so nas z zastavami in transparenti, ki so jih že prej pripravili. Mi pa, kot da bi čutili njihovo veselje, smo razvrščeni v štirih vrstah s paradnim korakom marširali po glavni ulici.
Vrstile so sc dobrodošlice iti stegujoče se roke so nas objemale, kot da smo že stari znanci.
Svojo borbeno pot smo nadaljevali skozi Planino proti Logatcu. Naleteli smo na sveže grobove naših padlih borcev. V spominu mi je ostalo 13 grobov borcev 11. hercegovske brigade, ki je prejšnji dan osvobodila Planino. Med padlimi so bili tudi Gačani: Bjclogrlić, Bolja-
nović, Brković in drugi. Tu je bil pokopan tudi Makija Brković. moj sosed, ki je v začetku 1943 vstopil v partizansko vojsko.
Boj za Logatec se je začel okoli tretje ure popoldne. Ta kraj so sovražniki dobro utrdili. Iz strateških razlogov bi morale naše enote čim hitreje to naselje obvladali. To nam je povedal komandant bataljona tovariš Ščepa Šarič. izkušen borec, doma iz Prebilovca, ki nas je pripravil, da smo po njegovi zamisli napadli Logatec. Že ob dveh ponoči smo ta kraj osvobodili, seveda, smo imeli tudi izgube. Padlo je nekaj naših tovarišev.
Poleg mene je padla tovari-šica Živana Vukuje, devetnajst-letna borka, doma iz Bileče. Mitraljeski rafal jo je pokosil, ko je hitela na pomoč Emino-viču iz Nevesinja, ki je tudi padel. Njena ročna ura se je ustavila ob enih po polnoči, uro pred osvoboditvijo Logatca. Pokopali smo jo skupaj z drugimi padlimi tovariši. Tudi v Logatcu nas  je  prebivalstvo prisrčno
sprejelo. Starci, otroci, žene, vaščani so nam čestitali k zmagi. Ljudje so se bratili z našimi borci, zato mi je kot borcu in udeležencu bitke za Logatec posebno prijetno, da sta naši občini pobrateni.
Tega dne nas je doletela še težja tragedija. Ko smo nadaljevali pot proti Vrhniki, smo srečali Savo Savica, izvidnika v brigadi, sedaj je upokojenec v Gackem, ki nam je sporočil žalostno vest, da so krogle iz sovražnega letala zadele komandanta 14. brigade Radovana Šakoto, ki je bil proglašen za narodnega heroja, načelnika štaba brigade Mustafa in kurirja Radovana, ki smo ga klicali Raso, ko so se v avtomobilu peljali proti Vrhniki.
Govoriti o Radovanu Šakoti in o materi tovariša Raše, ki nas je srečala v Čapljini, ko smo se vračali iz. Slovenije, to sta posebni, zares žalostni in plemeniti zgodbi.
Del naše enote je ostal v Logatcu, mi pa smo, kot že rečeno, nadaljevali svojo borbeno pot proti Vrhniki.
Zaim Ćimić
Več za družbene dejavnosti
Vsakomur med nami je jasno, da gredo prispevki za družbene dejavnosti, se pravi za šolstvo, zdravstvo, otroško varstvo, kulturo, telesno kulturo, socialno skrbstvo in varstvo, za pokojnine itd., v obliki prispevkov za samoupravne interesne skupnosti, neposredno iz plačilne ovojnice, se pravi od našega ustvarjenega osebnega dohodka.
V prihodnjih dveh letih bomo za načrte dejavnosti odmerili nekaj več sredstev, kot smo jih do sedaj.
Seveda se vsakomur med nami takoj zastavi vprašanje, zakaj je to potrebno in če bodo usluge izvajalcev zaradi tega boljše in večje.
Odgovor na tako zastavljeno vprašanje ni ravno lahek. Verjetno mi prostor in čas ne dopuščata, da bi v podrobnosti odgovoril na zastavljeno vprašanje, pa bom kljub temu poskušal vsaj z nekaterih strani nakazati zapleteno problematiko svobodne menjave dela.
Za razvoj dohodkovnih odnosov v skladu z zakonom o združenem delu in za utrjevanje vloge delavca kot odločujočega dejavnika razvoja družbenoekonomskih odnosov in materialnih sil družbe je bistvenega pomena dosledno in hitrejše uveljavljanje načel delitve osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela.
V skladu s to trditvijo so tudi vse letošnje spremembe na področju skupne porabe v naši republiki in s tem tudi v občini. Najprej moramo omeniti, daje republiški izvršni svet in z rjim tudi vsi občinski izvršni sveti zastavil dogovarjanje o svobodni menjave dela med združenim delom v gospodarstvu in v negospodarstvu na novih osnovah. Bistvena metodološka novost je namreč v tem, da bomo, za razliko od prejšnjih let. letos vendarle sklenili dopolnila k samoupravnim sporazumom o temeljih planov družbenih dejavnosti pravočasno, se pravi še pred koncem letošnjega koledarskega leta, tako da bodo delavci v združenem delu v gospodarstvu lahko načrtovali ustvarjanje in delitev prihodka sočasno za vse vrste porabe in v skladu s svojimi programi dela.
Nadaljnja novost je tudi ta, da smo se letos izrekali o sprejemanju dopolnil k temeljnim planom družbenih dejavnosti kar za leti 1979 in 1980 hkrati.
Poleg teh organizacijskih novosti pa je vsekakor na prvem mestu tudi vsebinska novost; spremenjeni so namreč kriteriji, po katerih so se sredstva solidarnostno prelivala med občinami. V preteklih
treh letih smo ugotovili, da solidarnostno prelivanje sredstev ne temelji na najbolj čistih računih. Letošnja ugotovitev pa je, da solidarnost mora ostati, vendar pa mora temeljiti na bolj čistih računih kot doslej. Tako ugotovitev je podprl tudi naš občinski izvršni svet, ko je obravnaval predlog spremenjenega sistema solidarnosti za otroško varstvo, zdravstvo, osnovno šolstvo in socialno skrbstvo. Po teh kriterijih se mora naša družbenopolitična skupnost postaviti na lastne noge, se pravi, daje tako šolstvo in otroško varstvo v celoti odvisno od dohodkovne moči našega gospodarstva, socialno skrbstvo in zdravstvo pa se v manjši meri kot doslej naslanja na solidarnostna sredstva drugih občin.
Seveda smo na seji izvršnega sveta naše občine kritično proučili tak sistem solidarnosti. Ugotovili smo, da je sicer še v veliki meri pomanjkljiv, saj v mnogočem ne upošteva naše občinske specifičnosti, hkrati pa se tudi zavedamo, da smo dolžni skrbeti za družbene dejavnosti sami.
Ob vsem tem smo ugotovili, da se programi družbenih dejavnosti, ki so bili zastavljeni ob začetku tega srednjeročnega obdobja, bistveno ne spreminjajo. Spreminja se deloma le ovrednotenje teh programov, saj je bilo pred tremi leti iz objektivnih razlogov zelo težko pravilno ovrednotiti dejanske izdatke za družbene dejavnosti. Posebna težava pri planiranju izdatkov za leto 1979 in 1980 pa se kaže v zdravstvu. S spremenjenim načinom solidarnostnega prelivanja sredstev med občinami ljubljanske regije, bo naša občina deležna precej sredstev manj. Manjkajoča sredstva pa bomo morali delovni ljudje in občani nadoknaditi z večjim deležem lastne udeležbe, saj prav gotovo v prihodnje ne želimo slabše zdravstveno varstvo, kot ga imamo sedaj.
Samoupravne interesne skupnosti so skupno z izvršnim svetom občinske skupščine pripravile predlog dopolnil k temeljem planov družbenih dejavnosti v letih 1979 in 1980. Do teh dopolnil so se opredelili delavci v svojih delovnih organizacijah. Skupščine SIS pa so ugotovile veljavnost dopolnil na sejali sredi meseca decembri. Tako bomo s l. januarjem prihodnjega leta financirali družbene dejavnosti že po novih stopnjah.
Miloš Mavri
Dan starostnikov v Logatcu
Aprila meseca je Društvo upokojencev Logatec, z materialno pomočjo logaških podjetij, priredilo za svoje nad 80 let
stare člane tovariško srečanje. Povabljenih je bilo 71 članov, srečanja pa se je udeležilo le 48, ker je ostale zadržala bolezen
Obvestilo
Na pobudo občinskega sveta ZS, bo osnovna šola organizirala v drugem polletju šolskega leta 1978/79 šolo za odrasle in sicer za 8. razred osnovne šole. Pouk je brezplačen, slušatelji pa plačajo samo učbenike in zvezke.
Delovni ljudje zaposleni v občini se prijavijo v kadrovskem sektorju .delovne organizacije, ostali občani in delavci, ki so zaposleni izven občine, pa pošljejo prijave na Občinski svet Zveze sindikatov. Notranjska 14, Logatec.
Rok za prijave je do vključno 10. januarja 1979. Pouk bo v popoldanskem času, predvidoma 4 x tedensko od 16. do 20. ure. Občinski sindikalni svet
Logatec
ali nepokretnost.
Ob prihodu so starostnike sprejemale mladinke in vsakemu pripele rdeč nagelj. Ko je bila dvorana v Domu upokojencev polna, je starostnike toplo pozdravil predsednik društva tov. Nagode Anton in jim zaželel dobro počutje med prijetno druščino.
Priložnostni govor je imel tajnik Toman, ki je starostnikom najprej čestital k njihovemu prazniku. Ta je bil letos prvič organiziran v Logatcu. V svojem govoru je nato govoril o prehojeni poti, ki jim kot delavcem — proletarcem ni bila lahka, saj so delali po 12 ur dnevno, delodajalci pa so svojevoljno podaljševali delavnik za majhno plačilo. Delavci so bili brezpravni in izkoriščani, vendar niso obupali. Borili so se za krajši delavnik, za splošno volilno pravico in boljše delovne pogoje. Tako je prišlo do prvih strokovnih organizacij, preko katerih so postavljali svoje zahteve. Boj ni bil lahak, padale
so žrtve. Spomnimo se stavke železničarjev v Ljubljani ali pa žrtev na Zaloški cesti itd.
Tudi v 2. svetovni vojni je največje breme odpora padlo na pleča zavednih delavcev. Po vojni so prostovoljno delali za obnovo porušene domovine in ni jim bilo težko prostovoljno podaljševati delovnega dne, saj so vedeli, da gradijo skupni, lepši jutri.
Seveda so s tem pr ' itro izrabili svoje moči in morali so se umakniti mlajšim, ki danes uživajo sadove njihovega dela in gradijo naprej. Od mlajših zato zahtevajo, da spoštujejo starost, starejše in njihova dela.
V kulturno-zabavnem programu, ki je sledil, so nastopile mladinke z deklamacijami, Logaški oktet s priložnostnimi pesmimi in pevski zbor Društva upokojencev, ki so se mu ob petju narodnih pesmi pridružili tudi starostniki. Ko seje pojavil harmonikar, glej čudo, so se zavrteli tudi starostniki.
TOMAN
PREDSTAVLJAMO VAM VZGOJNI ZAVOD GORNJI LOGATEC
Smo za vzgojo in ne za kazen
Ponudila se nam je prilika, da se vam predstavimo. Naš namen ni tožiti o materialnih težavah, ampak predstaviti vzgojni proces oziroma način dela v zavodu.
Zavod je namenjen fantom od 15. do 18. leta starosti z različnimi osebnostnimi kot tudi socialnimi težavami. To so fantje, ki so ah iz različnih vzrokov in pogojenosti prišli v konflikt z družbenimi normami, ali pa imajo tako neurejeno socialno okolje, predvsem družinsko življenje, da jih to ovira pri normalnem osebnostnem razvoju. V večini primerov se osebnostne in socialne težave med seboj povezujejo. Zato je osnovni cilj zavoda pomagati takim fantom, da se v skladu s samoupravno socialistično usmerjenostjo razvijejo v zdrave osebnosti. Obenem jim omogoča, da se tudi na poklicnem področju usmerijo; nekateri tako, da dokončajo osemletko ter naredijo internopriučitev,drugi pa. ki pridejo v zavod že z dokončano osemletko, začnejo, oziroma tudi dokončajo v poklicu. Tako imamo kar nekaj bivših gojencev, ki študirajo ali pa so že končali študij na univerzi.
Ub tem se zavedamo, da dokončana osemletka ali pridobljen po-Uic, ki ga doseže fant v zavodu, ne pomeni samo napredka v stopnji izobrazbe oziroma kvalifikacije, ampak vse to vsebuje neko mero osebnostnih prizadevanj in vloženega truda tako fanta kot osebja zavoda na poti k samostojnosti in osebni zrelosti. To osebno prizadevanje ter vložen trud rodi sadove na osebnostnem področju.
Vzgojni proces v našem zavodu temelji:
- na zaupanju, toplem prijateljskem odnosu do gojenca, omogočanju dovolj širokega življenjskega ter psihosocialnega prostora, kar preprečuje, da bi se pri bazično frustriranih osebah še bolj fiksirale težave na osebnostnem, socialnem ter čustvenem področju in iz tega izvirajoči družbeno nesprejemljivi načini obnašanja;
- na omogočanju svobodnega izražanja in odprtega komuniciranja rta vseh status pri osebju;
i — na dinamičnem skupinskem in individualnem razreševanju osebnostnih, čustvenih in socialnih težav;
- na razvijanju ustvarjalnih sposobnosti, originalnosti, izvirnosti, prevzemanju odgovornosti ter pridobivanju pozitivnih socialnih izkustev ter
- na omogočanju doživljanja uspeha, samopotrjevanja in afirmacije.
Te komponente, ki v grobem nakazujejo principe našega dela, na katerih temelji naš vzgojni proces, tvorijo bistvo permisivnega sistema vzgoje. Ob delu samem pa pogosto ugotavljamo, da moramo iskati nove, sodobnejše in predvsem učinkovitejše pristope k Posameznim problemom, ki se pojavljajo v konkretnem delu. V ta namen pripravljamo in organiziramo interne seminarje na aktualne tenie (letošnje teme: Vzgoja za samostojnost, Alkoholizem ter drilge oblike omamljanja mladostnikov. Skupinsko delo v procesu Vzgoje itd.), na katerih izoblikujemo izhodišča za praktično delo.
V permisivnem sistemu vzgoje ni prostora za kaznovanje. Zato naš zavod ne moremo smatrati za kazensko institucijo, temveč zgolj za vzgojno. Zdi se nam, da je to zelo nejasno za marsikoga. Vendar je stvar čisto preprosta in razumljiva. Fantje niso prišli v zavod %to, da bi bili kaznovani za svoje osebnostne in socialne težave, ampak zgolj zato, da bi se v zavodu izoblikovali v bolj ali manj zrelo osebnost oziroma dobili vsaj temelje za samostojno osebnost, ki bi lahko družbi koristila. Zato so zgoraj naštete komponente toliko pomembnejše. Gradnja na teh komponentah pomeni, da fanta ne bomo kaznovali, ker je naredil napako prekršil zavodsko normo ali" širšo družbo normo — temveč si bomo z najrazličnejšimi metodami prizadevali, da fant spozna bistvo svojih (ežav, torej da ne dela tako kot večina ljudi oziroma kot ti ljudje °d njega pričakujejo. Seveda, bistveno potem je, da mu pomagamo, da se počasi a vztrajno osvobaja te svoje motenosti. Fantu bomo tudi nudili možnost, da se čimveč sam odloča ali bo neko pozitivno stvar naredil ali ne, čeprav ga bomo k temu tudi vzpodbujali.
Tako mu tudi nasilno ne bomo preprečevali nekih sicer negativnih dejanj, npr. da bi pobegnil iz zavoda in ob tem storil kakšno kaznivo dejanje, ker to ne bi vodilo k cilju ampak bi negativno dejanje verjetno samo začasno preprečilo in odložilo, temveč bomo posku-
šali z razgovori in podobnimi metodami razvozlati vzroke za imenovani beg ter te vzroke odstraniti. Ker pa je dostikrat težko pravočasno ugotoviti težave vsakega posameznika, bo le-ta večkrat kljub vsemu tudi pobegnil ter se znašel v bližnji ali daljnji okolici in morda storil kaznivo dejanje. Zato se bomo pa toliko bolj intenzivno ukvarjali z njim. ko se bo vrnil v zavod.
Dobili smo torej zelo ozek izsek iz dela v zavodu. Morda imamo sedaj nekoliko globlji vpogled v dejanski vzgojni proces in smo zaslutili, v čem je bistvo permisivnega sistema vzgoje v zavodu. Tako bomo verjetno tudi lažje razumeli praktične težave pri delu s fanti. Ce je temu tako. je bil dosežen namen pisanja. Gotovo pa ta predstavitev vzgojnega dela v zavodu dobi pravo vrednost šele ob predstavitvi svoje življenjske poti in doživljanja zavoda enega od naših fantov.
KOCIPER ŠTEFAN
Pot v samostojnost
Zagledal sem se v sivi megleni dan. Kaj pravzaprav iščem tu? Zakaj sem prišel sem? Zakaj? Kaj je bilo tisto, kar me je tako odtujilo od doma. Razmišljam, vendar odgovora ne najdem. Mogoče je bil to tisti fantovski pogum, s katerim sem se pogostokrat postavljal pred vrstniki? Ali pa je bila to le želja, želja mnogih; izkusiti slabo in dobro stran življenja. Spominjam se vseh tistih problemov, srečanj z milico, s pravnim osebjem, kar me je pripeljalo sem, med vrstnike po letih in po dejanjih. Vsakdanje soočanje z organi javne varnosti in mojimi vzgojitelji me utruja. In vendar razmišljam o poteku mojih usodnih dejanj, ki me peljejo iz sedanjega sveta v moj lepši, bodoči svet. Ne vedel bi odgovora, kaj je v tej kalni reki življenja tako pomembnega za moj obstoj.
Zdrznem se. Zopet sivo megleno jutro in moreča tišina. V tej tišini se čuti strah pred življenjem, pred bodočnostjo, ki je tako svetla in obenem tudi tako grozeča in temna. Tišina, ki vrača voljo po življenju, a obenem tudi ubija. Ubija neslišno, hitro in popolno. Pobija moralo mojih vrstnikov in mene. Ostanek moje popolnoma razbite morale. Težko prenašam to morečo tišino, še težje pa resnico, ki me še bolj mori. Težko in trdo resnico, da sem se znašel na poti v mladoletnega prestopnika, na poti popolnega duševno moralnega samouničenja.
Ko tako razmišljam, uvidevam, da sem padal čedalje bolj v brezno brez dna, v brezno strahu in obupa.
Vendar, kaj me še drži pokonci, kaj me podpira, da me ta pritisk ne zlomi? To je volja po življenju. To je nagon samoohranitve. Je čudežna sila prirode, ki mi daje moč. Sila, ki me podpira pri uresničenju svojih zastavljenih življenjskih ciljev. Sile, ki mi daje moč, da si ustvarjam nadaljnjo življenjsko pot, zakonito pot v prihodnost.
Kaj bom, ko se bom rešil problemov, ki me more? Ali bom ušel svoji lastni vesti, ki mi oporeka, da sem si uničil mladost, morda pa tudi prihodnost? Ne, tega se ne da storiti! Da pa se Se spremeniti mojo pri-
hodnost, mojo odtujenost od sveta. Tisto odtujenost, ki ne da miru ne človeku ne zveri, ki preganja tudi mene. Vendar, ali bom večno bežal, bežal pred resnico, pred samim seboj? Ali ne bom nikoli prišel do zaključka, da je to, kar počenjam, brezupno?
V daljavi je svetla točka, izhod iz brezna, svetla točka v samostojnost, tako majhna, pa vendar neizmerno velika. Ta točka me poživlja, vliva mi novih moči za nadaljnje življenje. Razmišljam, kakšno bo moje prihodnje življenje. Ali mi bo pomagalo samo to, da bom prenehal s kaznivimi dejanji? Ne! Začenja se težko obdobje mojega življenja. Obdobje, ki ga prej ali slej zaživi vsak človek. To je obdobje samostojnega življenja. Obdobje, ko se začne izpopolnjevati življenjska pot človeka. Na tej življenjski poti pa me čaka polno sreče, razočaranj in gorja. Življenjska pot, ki me pelje v samostojnost, je čedalje bolj odvisna od mene samega. Zato si ne delam utvar o življenju, ki bi bilo boljše brez mojega sodelovanja.
Vendar se spet porajajo nova vprašanja. Kako doseči samostojnost v življenju? Ali spet na star način, ki je v navadi med fanti: „Po-glej kaj znam!" Spremeniti je treba odnos. Odnos do dela, do učenja in kar je najvažnejše, odnos do samega sebe. Ko spreminjam ta odnos in se podajam v samostojnost, polagoma spoznam, da ni bil čas zapravljen, da ni bil zapravljen trud ljudi, ki so se ukvarjali z menoj. Polagoma spoznavam, kdo je delal napake. Niso delali napake starši, ko so me poslali v zavod, ni delala napake socialna služba, ampak jaz sam. Jaz sam sem postal prestopnik, jaz sam sem kriv za vse, kar se je zgodilo nad menoj.
Toda prihodnost je pred mano. Svetla pot v samostojnost postaja vedno svetlejša, lepša in večja. Sam si širim to pot, sam jo ustvarjam z delom svojih rok. Ta svetla pot mi kaže, kam naj se obrnem, da bom srečno in samostojno zaživel, zaživel brez skrbi, da ne bom preganjan kot zločinec.
FRANCEU
Ustanovitev samoupravne komunalno-cestne
skupnosti občine Logatec
S l. 4. 1978 je začela delovati Samoupravna komunalno cestna skupnost občine Logatec. Izdelan je samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne komunalno cestne skupnosti in družbeni dogovor, katerega so podpisale vse TOZD in deli TOZD, vse KS v občini in Skupščina občine Logatec.
Samoupravna komunalno cestna skupnost je organizirana po novem zakonu o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in ima dvodomno skupščino iz uporabnikov in izvajalcev. Ima izvršni odborin štiri enote.1 .Enota za individualno komunalno potrošnjo ki zajema vodovod, kanalizacijo, pokopališče, tržnico in odvoz smeti 2. Enota za kolektivno potrošnjo, ki zajema javno razsvetljavo, ulice in poti v naseljih, parkirišča, javne nasade in parke, spominska obeležja in deratizacija naselij 3, Enota za cestno gospodarstvo 4. Enota za stavbna zemljišča, ki zajema pridobivanje, opremljanje in oddajanje stavbnih zemljišč.
Komunalna cestna skupnost je imela od 1.4. 1978 tri redne skupščine, na katerih je podrobno obravnavala problematiko komunalnega gospodarstva na področju občine, izvršni odbor pa je imel tudi že 3 redne seje.
Komunalna cestna skupnost je že v letošnjem letu izdelala program in finančni načrt za investicije v komunalne objekte in naprave, kakor tudi finančni načrt tekočega vzdrževanja komunalnih objektov in naprav na področju občine Logatec.
Ugotovljeno je, da je veliko zanimanje TOZD in delov TOZD, kakor tudi KS v občini za delovanje Samoupravne komunalne cestne skupnosti. Tako bo imela v nadaljnjem delovanju KCS pomembno vlogo na področju komunalnega gospodarstva v občini Logatec in se bodo tudi vsa finančna sredstva za investicije v komunalno gospodarstvo in za tekoče vzdrževanje komunalnih objektov in naprav stekala pri komunalno cestni skupnosti občine Logatec.
Sklenjen je dogovor z vsemi krajevnimi skupnostmi v občini, da vsaka posebej izdela finančne načrte in programe za investicije in tekoče vzdrževanje komunalnih objektov in naprav za leto 1979, najkasneje do 20. 12. 1978, tako, da bi lahko tajništvo KCS oblikovalo skupni program in finančni načrt investicij in tekočega vzdrževanja v komunalne objekte in naprave do konca januarja 1979. O tem programu bi potem razpravljale vse. KS in dale na njega pripombe tako, da bi lahko Skupščina KCS sprejela program in finančni načrt za leto 1979 najkasneje do konca marca 1979.
Za predsednika skupščine je bil izvoljen na prvi seji dipl. ing. DOHNIK Dušan, za ptedsednika izvršnega odbora pa ing. NOVAK Jože, Tajnik komunalno cestne skupnosti je gradbeni tehnik Zgonc Miro. strokovni sodelavec pa Jerina Franc. Upamo, da bo Samoupravna komunalno cestna skupnost opravičila delovanje in da bo s svojim delom prispevala za zboljšanje komunalnega gospodarstv? ni področju občine Logatec. JERINA Franc
Odvajanje in čiščenje odplak
Zakon o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena določa, da je, poleg ostalih dejavnosti, tudi odprava odpadnih in atmosferskih voda (kanalizacija) dejavnost posebnega družbenega pomena. Delovni ljudje in občani v Krajevnih skupnostih odvajajo sredstva za graditev komunalnih naprav in objektov
Čistilne naprave so nujno potrebne za ohranitev čistega okolja
v skladu s plani komunalnih dejavnosti. Te plane sprejema komunalna skupnost v soglasju s skupščino občine.
Leta 1976. je bil tako sprejet družbeni plan občine Logatec, ki med drugim določa tudi ureditev komunalnih objektov, kot so kanalizacija in čistilne naprave.
S povečano gradnjo stanovanjskih, industrijskih in spremljajočih objektov ter na osnovi povečanega standarda pri opremi stanovanj in novih tehnologij v industriji, imamo vedno več onesnažene vode. Da se ne bi zadušili v lastnih odpadkih, smo prisiljeni graditi kanalizacijo in čistilne naprave, saj ugotavljamo, da ni niti v enem kraju v občini ustreznih objektov, ki bi kar najbolje služili svojemu namenu. Prisotni so le deli kanalizacijskega omrežja, ki so najobičaj-nejc speljani v najbližji vodovod ali bližnja brezna. Še posebej so prisotni problemi v Logatcu, kjer vodotok, v katerega so speljani posamezni kanali, ne more prenesti obremenitve onesnaženja. Kritično je tudi v Rovtah, kjer je onesnaženje prisotno zaradi lege naselja, saj odteka odpadna voda v področje vodnih virov. Ne smemo pa pozabiti tudi ostalih naselij v logaških občini, zaradi vse večjega naraščanja prebivalcev. Prav tako moramo solidarno gledati na druga področja izven naše občine, kamor odteka naša onesnažena voda. V kolikor temeljito premislimo vse to, se bomo lahko odločili in pristopili k izgradnji čistilnih naprav in kanalizacijskih vodov. Zavedati se moramo tudi, da je skupno čiščenje odplak cenejše. Istočasno se moramo dogovoriti in pospešiti čiščenje odpadnih voda kraškega zaledja, od koder dobiva Logatec in ostali kraji v občini sanitarno in tehnološko vodo.
Gradnja kanalizacije in čistilnih naprav je potekala do sedaj po planu. Do konca leta 1976. so se sredstva zagotavljala iz komunalnega sklada občine, v letih 1977. do 1980. pa naj bi se zbirala iz. kanalščine in iz posebej zbranih sredstev v okviru Krajevnih skupnostih in v obliki prispevka za priključitev na javna kanalizacijo. Zato je bila v mesecu novembru in decembru organizirana javna razprava o Odloku o upravljanju, obvezni uporabi in vzdrževanju kanalizacije v občini Logatec", da se bodo delovni ljudje in krajani seznanili s približnim izračunom potrebnih sredstev, ki naj bi jih zbrali v tem obdobju.
Zgonec Miro
Odprt nov vzgojnovarstveni zavod s samoprispevkom občanov in delovnih ljudi.
Vlak sreče za 29. november
Logatec, 26. novembra 1978. Res, praznični dan /a logaške občane in delovne ljudi - nova velika zmaga skupnih prizadevanj prav ob dnevu republike. Odprtje bil namreč nov vzgojnovarstveni zavod — vrtec — , zgrajen v dobrem letu dni.
Na 1150 m2 pokritega prostora bo našlo svoj drugi dom kar 240 malčkov: 4 oddelki za jasli, 8 oddelkov za predšolske otroke, večnamenski prostor, upravni in gospodarski prostori; skoraj dvakrat tolikšna razsežnost pripada zunanjim prostorom in igriščem, ki so dovolj smotrno razporejeni in opremljeni. Ogrevanje vrtca gre iz skupne kotlovnice bližnje osnovne šole, kjer je bila že pred leti zgrajena in opremljena kuhinja tudi za potrebe in namene otroškega varstva.
»Srečna, presrečna sem, ob vsem tem," je dejala pionirka organizirane družbene skrbi za otroke prvega otroškega vrtca v Logatcu - Marija Rupnik. „Samo pomislite, kako je bilo takrat: anketa med starši je pokazala 27 interesentov za vrtec, ko smo 1. januarja 1960 začeli, je prišlo v vrtec le 5 otrok. Gneče v dveh prostorih bivšega dijaškega doma res ni bilo, vendar že s 1. septembrom 1960 smo imeli v varstvu kar 30 otrok. Tedaj seje v ustanovi zaposlila tudi sedanja upravnica vrtca Ema Zorman. In stvari so se potem naglo razvijale, prenaglo. Odločitev za novi vrtec je bila edina pravšnja rešitev, in samoprispevka gotovo nc bo nikomur zal," je dodala dolgoletna upravnica logaškega vrtca Marija Rupnik.
Nova zgradba z vso okolico je zgledno lepo postavljena, solidno izdelana in nadvse estetsko ter funkcionalno opremljena. Investitor je bil upravni odbor sklada za izgradnjo šolskih in vzgojnovarstve-nih objektov - taje od 1973. zgradil kar 4 šole, 2 telovadnici, 2 vrtca in zdravstveni dom —, izvajalska dela na „ključ v roke" je kot najboljši ponudnik opravil „Gradnik" iz Logatca s skupino pridnih kooperantov, zlasti za obrtniška in instalacijska dela in za opremo. Novi vrtec je projektiral Projektivni atelje iz Ljubljane, ki sodeluje z logaškim investitorjem vse od začetka. ,,Delo je teklo iz duše in srca, zato je z zavzetostjo vseh vrtec tak, kakršen je. je kvaliteten in 'eP>" je izjavila projektantka ing. arh. Tija Badjura.
„Vlak sreče" ob novem vrtcu
Ob pročelju novega vrtca je zgrajen stoječi vlak na postaji, „vlak sreče", kakor pravi peshik, ki je pripeljal v Logatec velik tovor zadovoljstva za najmlajše, pa tudi za vse občane, ki so z velikim zanjmanjem sledili že gradnji, nadvse množično pa so se - slabemu vremenu navkljub, padel je tega dne prvi letošnji sneg - udeležili otvoritve.
Ob slavnostni otvoritvi so sodelovali najmlajši prpevci in recita-torji, logaški pihalni orkester, predsednik upravnega odbora sklada za izgradnjo in predsednik skupščine občine Logatec, inž. Franc Godina, ki je v svojem otvoritvenem govoru poudaril, da ,,smo ponosni na skupne rezultate, saj gibalo vsega razvoja so le ljudje, ki naj vselej s požrtvovalno silo delajo, da bo le dobro zmagovalo."
maš
Uspeh vzajemnosti v KS Hotedršica
Leto 1978 je v Hotedršici Pokazalo, kaj vse se lahko naredi v eni krajevni skupnosti, v j^rtem letu z. vzajemnimi močmi. Mladina je uredila svoj disco club v zadnjem delu Kulturnega doma; kulturniki so po petnajstih letih odrekanja, z nešte-imi prostovoljnimi urami dela er s hvalevredno gmotno in m°ralno družbeno pomočjo. zares lepo uredili svoj dom, šola u°k'!a v novem delu vasi sodobni in funkcionalni objekt, otroško varstvo pa je dobilo Prostore v pritličju nove šole in bo lahko sprejelo okoli 25 otrok.
Kje so vzroki našega uspeha?
Pravilno smo razumeli delegatski sistem, sistem samo-"pravnih interesnih skupnosti ln ponujene možnosti i/koristi-"• V vodstvo smo delegirali jnladc. sveže in ambiciozne 'Judi, pustili pa tudi nekaj sta-
rejših zaradi pridobljenih izkušenj. Z resničnim prikazom naših potreb smo si pridobili
potrebno zaupanje delegatov, ki
so danes osnova našega odločanja. In ne nazadnje smo se, poleg občinskega, odločili le /a krajevni samoprispevek m / njima skladno opravili dela. ki jih KS sama m /mogla. Tu mislim predvsem na avtobusno po-
stajo in javno razsvetljavo.
Sedaj bi se lahko v imenu vasi zahvaljeval Kil-ju. ki jc podaril mladim opaž /a klub in KS 50 stolov /a dvorano; zahvalil bi se SIS za telesno kulturo, ki je i/ svojega sicei skromnega sklada priskočil na pomoč k.SI)-|ii s 500.000 din za opremo doma; zahvalil bi sc vojnemu odseku, ki je posodil agre-
gat za izvedbo proslave ter še in še. Skratka nc vem. če je v Logaških novicah toliko prostora, da bi se zahvali) vsem - zatorej vsem delovnim ljudem m občanom Logatca hvala za to, kar ste nam dali.
JANEZ ZELENC
Smučarska izkaznica
Tudi letos je pn Smučarski ZVezi Slovenije stekla akcija ,,Smučarska izkaznica". Z včlanjenjem v osnovno smučarsko organizacijo dobite 10'/ popusta pri nabavi smučarske opreme, 10'/ popusta na slovenskih žičnicah ter 10% popusta pri bivanju v določenih
hotelih, campih. kopališčih in športnih objektih. Poleg tega je vsak član zavarovan za primer invalidnosti in smrti.
Članarina za člane nad 15 let je 150,00 din. za pionirje (rojene do 30. 6. 1963) 60.00 din, za podporne člane (neglede na starost), ki pa lahko
koristijo popust le v hotelih, kopališčih, športnih objektih, je članarina 50.00 din.
V SK Logatec se lahko včlanite vsako SREDO od 16 do 17. ure v prostorih KS Naklo. Notranjska 14/1.
S smučarsko izkaznico boste smučali ceneje!      SK Logatec
	r Delovnim ljudem in občanom, poslovnim sodelavcem in organizacijam želimo kar največ uspehov v Novem letu 1979
LOGATEC	Delavci KLI Logatec
Odlikovanja za delo
25. novembra 1978 so delavci KLI priredili interno proslavo Dneva republike, na kateri so bila podeljena tudi odlikovanja predsednika republike — Josipa Broza Tita. Slovesnosti so se udeležili nekateri vidni predstavniki družbenega in političnega ter gospodarskega življenja v občini, med njimi sekretar 00 ZKS Janez Loštrek, preds. OK SZDL Anton TRUDEN, preds. ZZB NOV Anton Špa-remblek, tajnik ObSS Marijan Debevec, direktorji Valkartona Vinko Haložan, Konfekcije Zvone Jernejčič, KLI Dušan Dobnik, predsednica družb. pol. zbora Tatjana Štirn. V kulturnem programu so sodelovali. Logaški oktet, recitatorke iz obeh osn. šol Jožica Nagode, Branka Mravlje, Nataša in Mateja Bolčina ter Magda Lipovec. Program je povezovala Branka Kum.
je dosegel v gospodarstvu in za delo, ki je posebnega pomena za napredek države v drugih družbenih dejavnostih je bil Rudi Lipovec odlikovan z redom dela z zlatim vencem.
O pomenu praznovanja je spregovorila namestnica predsednika sindik. konf. KLI. Iva Šparemblek: ..Ponosni v teh dneh proslavljamo najpomembnejši praznik naše državotvornosti - praznik republike . . . Tako danes v počastitev tega pomembnega dogodka lahko izrečemo čestitke 46 članom našega kolektiva, ki jih je predsednik republike odiikoval za njihovo delo." Janez Loštrek je zatem predal odlikovanja predsednika republike.
Prejeli so jih:
- za posebne zasluge, ki jih
— za zasluge na področju gospodarstva, znanosti in kulture sta bila Tatjana ŠTIRN in Miroslav RUPNIK odlikovana / redom zaslug za narod s srebrno zvezdo.
- za posebne zasluge, ki so jih dosegli v gospodarstvu, so bili z redom dela s srebrnim vencem odlikovani: Ivan Bogataj,   Ivanka Bogataj, Jerica
Brus, Stanislava Furlan, Franc Hcrblan, Franc Ileršič, Stanislav Istenič, Stanislav Klančar, Marijan Lapanje, Antonija Rudolf, Marija Rupnik. Ivana Šparemblek in Silvo Tratnik,
- za zgledne uspehe pri delu in s tem pridobljene zasluge za napredek države v gospodarstvu in v drugih družbenih dejavnostih, so bili z medaljo dela odlikovani:    Štefan Albreht Matilda Bebar, Anton Bpvha Rajka Černigoj, Anton Čuk Janko Debevec, Tomaž Dolenc Ida Gene, Pavle Gostiša, Alojz Klančar, Ivanka Kogoj, Elizabe ta Koržan, Marija Kos, Cveta Kermavnar, Stanislava Lesko-vec; Lukan Franca Ivan, Lukan Ivana Ivan, Viktor Marolt, Marija Mesar, Angela Moljk. Anton Nagode,  Janez  Petek, Milan Rupnik,    Julijami Šinkovec, Alojz Skrubej, Marija Treven, Vinko Treven, Franc Udovič, Draga Vovk in Ivanka Zupančič.
Odlikovancem še enkrat iskreno čestitamo. jag0
Janez Loštrek predaja odlikovanja Ivi Šparemblek
Uspeli referendum
7. decembra 1978 so se delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti z referendumom izrekali o nekaterih temeljnih samoupravnih spi. aktih, oz. o spremembah in dopolnitvah že veljavnih. Na glasovanju so bile spremembe in dopolnitve statutov TO Žaga, ESO delovne skupnosti in del. organizacije, samoupr. sporazum o osnovah in merilih razporejanja čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v lesni industriji in lesnopredelovalni obrti, samoupravni sporazum o osnovah in merilih za urejanje družbenoekonomskih odnosov v DO KLI Logatec ter pravilnik o osnovah in merilih razporejanja čistega dohodka.
Pred izvedbo referenduma je bila intenzivna javna razprava o predlaganih aktih po delovnih skupinah, z internim glasilom, na sestankih izvršnih odborov sindikatov in sindikalne konference. Omenjene akte so podprli, medtem ko so odložili potrjevanje Pravilnika o delitvi sredstev za OD in za skupno porabo delavcev, češ da ni dovolj strokovrfo pripravljen in da ne zaobsega vseh potrebnih dopolnitev, ki so bile s te ali one strani predlagane in utemeljene. Delavci so tako pokazali trezno in vsebinsko zanimanje za to, kar naj bi bila v samoupr. aktih zapisana volja delavskega razreda, delavcev, ki na poti samoupravnega odločanja in sporazumevanja oblikujejo svoje akte, po katerih naj uravnavajo svoje delovanje in tudi delijo z delom pridobljene rezultate.
Udeležba na glasovanju je bila dokaj visoka, posebno še, če upoštevamo dokaj visok odstotek bolniškega staleža ta dan. Jago
Smučarji se veselijo zime
Mladi smučarji pri alpski sekciji SK Logatec se že pridno pripravljajo na smučarsko sezono. Z delom so pričeli že v sredini avgusta, s tridnevnim smučanjem na plazu pod Prisoj-" nikom. V septembru pa so pričeli s suhimi treningi, ki potekajo dvakrat na teden v dveh skupinah.
Cicibane in cicibanke vodita MIHEVC   Anton   in KREČ
Martin, pionirje in pionirke pa ARHAR Drago in JERINA Marjan ob pomoči mlajših vaditeljev smučanja. Treninge obiskuje skupno 35 tekmovalcev, ki so tudi že prvič preizkusili svojo kondicijsko sposobnost.
V nedeljo, 22. oktobra so tekmovali na pobočjih Širokih njiv v suhem slalomu. Razde-
ljeni so bili v tri kategorije prvi kategoriji (1. 2. in 3.
:„ u;i „.,;u™i;*; r\r\\ C
ije. V 3. razred) je bil najboljši DOLENC Tomaž, med dekleti pa ČUK Janja.
inja.
V drugi kategoriji (4., 5. in 6. razred) je zmagal NAGODE Božo, pri dekletih pa ŽELJKO
Skupna vlaganja v Avstraliji
Delavci TOZD Drobno pohištvo so na zboru ob koncu oktobra sklenili pristopiti k samoupr. sporazumu o dolgoročnem poslovnem sodelovanju na avstralskem tržišču. Delovna organizacija „Slovenijales" Trgovina je pripravila predlog za ustanovitev lastnega podjetja v Avstraliji. Po analizi Slovenija-lesovcga položaja na avstralskem pohištvenem trgu in možnosti za povečanje izvoza v Avstralijo je bilo predloženo, naj bi nekatere del. organizacije iz SOZD „Slovenijales" vložile svoje deleže in odkupile firmo
Euro Furniture: Tovarna pohištva Radomlje. Lesna in pohištvena industrija Idrija, DIP Delnice, Slovenijales-Trgovina in KLI. Delež naše DO je 495.000 avstralskih dolarjev.
Če se bo predvidena naložba v celoti uresničila in če bodo doseženi pri poslovanju pričakovani rezultati, potem lahko zapišemo, da bo ta odločitev pomenila za TO Drobno pohištvo novo možnost za plasma svojih proizvodov iz programa kolonialnega pohištva.
J ago
DOPISUJTE V LOGAŠKE NOVICE
Saša. Vsi starejši so tekmovali v tretji kategoriji, kjer je zmagal MIHEVC Boris, med dekleti pa MIHEVC Jasna
Seveda so mladi tekmovalci veseli snega, da se bodo s treningi na snegu lahko pripravljali na letošnjo tekmovalno sezono.
Notranjski pokal
Nepovezanost med smučarskimi klubi notranjske regije je bila vzrok, da je Smučarski klub Logatec dal pobudo za ustanovitev enotnega tekmovanja na tem območju. Tako je prišlo v sezoni 1975/76 do ustanovitve tekmovanja, ki je dobilo ime ..Notranjski pokal" in v prvi sezoni zaživelo pod vodstvom SK Logatec.
Notranjski pokal združuje klube: SK Vrhnika. SK Postojna, SK Črni vrh. SK Ilirska Bistrica. SK Cerknica. SK Rudar-Idrija. SK Eta Cerkno in SK Logatec. Tekmovanje je ekipno in posamezno.
Že prvo leto je delo pokazalo pravilno pot. ki smo jo začrtali in dalo obvezo za naprej. Tekmovanje zajema vse kategorije — od najmlajših cicibanov do starejših mladincev. Zmagovalec Notranjskega pokala je Notranjski prvak za to sezono, zmagovalna ekipa pa prejme prehodni pokal.
V sezoni 76/77 je organizacijo prevzel SK Vrhnika, v sezoni 77/78 SK Postojna, letos pa je nosilec tekmovanja SK Eta-Cerkno. Povdariti velja, daje kvaliteta tekmovanj iz leta v leto boljša, število 250 tekmovalcev pa priča o izjemni množičnosti.
Veliko imamo tudi načrtov za bodoče. Predvsem želimo dvigniti kvaliteto alpskega tekmovalnega smučanja. V selekciji, katere nosilec je SK Logatec, bomo združili vse najboljše notranjske tekmovalce, ki bodo lahko zastopali notranjsko področje na ostalih tekmovanjih. ,
SK Logatec Komisija za alpske discipline
Nov sporazum o združitvi _ v SOZD Slovenijales
Od aprila dalje že teče razprava o spremembah in dopolnitvah sporazuma o združitvi v SOZD Slovenijales. Osnutek je bil že skorajda pripravljen za potrditev v delovnih organizacijah, z referendumom, pa so se začele zbirati tehtne pripombe, tako da je bilo treba Potrditev odložiti na poznejši čas. Zdaj je pred delavci KLI, enako °' pred delavci ostalih organizacij „Slovenijalesa", predlog novega esedila Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD „Slovenijales", proizvodnja in trgovina. Javna razprava se bo iztekla s 0ncem letošnjega leta. Še imamo čas, da se poglobimo v posamezna določila, saj je potem, ko so stvari sprejete in potrjene. Prepozno ugotavljati, da nam ta ali ona določba ne omogoča ravnanja ali dela, kakršno bi nam najbolj ustrezalo. Zavedati pa se moramo tudi, da vsem hkrati ni mogoče ustreči in da je to, kar je za enega dobro, lahko za drugega manj dobro ali pa kar nesprejemlji-
Jago
Novoletne čestitke delovnih orgai
„DRUŠTVO UPOKOJENCEV LOGATEC
IN KOLEKTIV BIFEJA STARA POŠTA"
Želita cenjenim gostom in vsem Logačanom srečno in uspešno Novo leto.
KOLEKTIV GOSTILNE
„PRI KORENČANU"
- MARIJA JERŠIN - BOJAN
želi vsem gostom in poslovnim partnerjem srečno Novo leto.
KOLEKTIV GOSTILNE „MESEC GREGOR - ZAPLANA"
želi vsem gostom in občanom Logatca srečno in uspešno Novo leto in se priporoča za obisk.
OBLAK JANEZ - AVTOMEHANIK
Zeli vsem delovnim ljudem in občanom Logatca, predvsem pa strankam srečno in uspešno novo leto.
0
LOGATEC
KOLEKTIV
KONFEKCIJE LOGATEC
2eli
vsem delovnim ljudem in občanom občine Logatec srečno in veselo Novo leto.
I 1
DELOVNI KOLEKTIV TOZD VAL-KARTON
Čestita ob Novem letu vsem občanom naše občine in poslovnim sodelavcem ter jim želi veliko uspeha v letu 1979.
in zasebnih obrtnikov
DELOVNI KOLEKTIV SKUPNIH STROKOVNIH SLUŽB SIS LOGATEC
Čim več uspeha v Novem letu 1979 želimo vsem delovnim ljudem in občanom občine Logatec
radnIk
TEC
DELAVa GRADNIKA
čestitajo £ ob Novem letu £ vsem občanom £ in poslovnim sodelavcem ter jim želijo
najuspešnejše leto 1979
Tudi
v novem letu
z urejeno pričesko!
Vsem občanom, posebej še stalnim
porabnikom frizerskih storitev,
vošči srečno Novo leto 1979
DELOVNI KOLEKTIV KMETIJSKE ZADRUGE
Frizerski salon Matilda Gantar, Logatec
želi
vsem občanom, kmetom in ostalim kooperantom srečno Novo leto 1979
DELOVNI KOLEKTIV LJUBLJANSKE BANKE -PODRUŽNICE LOGATEC
želi
vsem delovnim ljudem in občanom naše občine uspešno Novo leto
DEDEK MRAZ V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
Obveščamo vse občane, da bo praznovanje dedka Mraza po naslednjem razporedu:
25. 12. ob 12. uri: v KS Vrh nad Rovtami
25. 12. ob 16. uri: v KS Trate
26. 12. ob 16. uri: v KS Rovte
27. 12. ob 15. uri: v KS Hotedršica
27. 12. ob 17. uri: v KS Tabor'
28. 12. ob 16. uri: v KS Naklo v Narodnem domu za otroke od 1. do 7. leta starosti
29. 12. ob 8. uri: v osnovni šoli 8 talcev za otroke od 1. do 4. razreda
29. 12. ob 10.30: obisk osnovne šole Gorenji Logatec 29.12. ob 15. uri: v KS Laze
12. STRAN
DECEMBE RT978
LOGAŠKE NOVICE
Tokrat planinski tabor na Kališah
Meddruštveni odbor ljubljanskih planinskih društev je poveril organizacijo 9. planinskega tabora, ki bo 20. maja 1979 na Kališah pri Tončkovem domu, planinskemu društvu Logatec.
To množično planinsko prireditev bo obiskalo preko 3.000 planincev in občanov iz Slovenije, ter predstavniki planinskih društev iz ostalih republik, kakor tudi iz Trsta in Koroške.
Ker bo prireditev velikega pomena za našo občino, saj bo nudila odraz velike planinske manifestacije, kliče planinsko društvo k sodelovanju vsa podjetja, družbeno politične organizacije. telesnokultumo skupnost, društva in občane, ki z razumevanjem gledajo naravo. Ce upoštevamo, da tabor odkriva lepote naše ožje domovine in pomembne mejnike našega narodnoosvobodilnega gibanja, bomo s tem proslavili pomembne predvidene jubileje širšega pomena v letu 1979.
Planinski tabor v Kališah daje svoj povdarek tudi kraju, kjer je okupator v svojem besu razgrajal in je od partizanskih enot doživel velik poraz. Proslava in srečanje planincev na tem taboru bosta še posebej pomembna zaradi usmeritve mladine in delovnega človeka, da se ob spoznanjih lepot naših gora in pokrajin opredeli za pohod iz. zaprtih prostorov vsakdanjega
dela v sproščenost gibanja v naravi.
Da bi načrt in program tabora kar najbolje izvedli, so planinci sklicali koordinacijski se-
sestanku so se dogovorili za obširen kulturni program, sestavili komisije za posamezne dejavnosti pri organiziranju tabora in sklenili, da bodo vsi navzoči
planinskega društva Logatec.
Za pokrovitelja 9. planinskega tabora je bila predlagana Občinska skupščina Logatec.
Upamo, da ne bo odveč, če
Pohod logaških planincev v Julijce
stanek, katerega so se udeležili predstavniki občine, družbenopolitičnih organizacij, telesno-kulturnih organizacij in predstavniki podjetij v Logatcu. Predsednik planinskega društva je vsem navzočim obrazložil cilj in potrebo za organiziranje 9. planinskega   tabora.  Na tem
nudili vsestransko pomoč. Ker je predvideni finančni načrt za izvedbo planinskega tabora, zelo visok, je bilo dogovorjeno, da bodo potrebna sredstva krili z dotacijami podjetij, telesno-kulturne skupnosti, meddrušt-venega odbora ljubljanskih planinskih društev in iz sredstev
še pripomnimo, da omenjena prireditev ni samo zadeva pla: ninskega društva ter da je namenjena vsem našim občanom in da je prav. da se odločimo za širšo pomoč pri organiziranju te prve planinske manifestacije v naši občini.
Canžek
DRUŠTVO UPOKOJENCEV LOGATEC
Visok življenjski jubilej
Tov. Hribernik Stanko, tajnik Društva upokojencev Logatec, 85-letnik.
Letos, 15. XII., je praznoval tov. Hribernik Stanko 85-letnico svojega bogatega in trpljenja polnega življenja. Rodil se je v sončni Primorski, v Trnovem. Že njegov oče je bil gozdar in zaveden Slovenec, sin Stanko pa je Sel po njegovi poti. Absolviral je gozdarsko šolo in postal gozdarski tehnik. Vzljubil je gozd in naravo, le v gozdu je našel svoj mir in zadovoljstvo.
Nastopili- so težki časi prve svetovne voje. Njegovo ljubljeno Primorsko je zasedel osovraženi Italijan in začel zatirati slovenski živelj, toda Stanko mu je pokazal pest in prekoračil mejo. Prebežal je v Jugo-"i tu boril - nrvo 'a kruh
in potem za človeka dostojno življenje. Prva služba v Jugoslaviji mu je bila v Prekmurju, a ponovna uko-pacija ga je zatekla na Gorenjskem v Bohinju. Spet je zbežal v takratno Ljubljansko pokrajino, v Logatec, a ženo in nečakinjo mu je okupator preselil v Srbijo. Kot „italijanski državljan" je dosegel, da sta se žena in nečakinja lahko vrnili k njemu v Logatec. Tov. Hribernik je takrat služboval v Planini. Kot gozdar je velikokrat hodil po terenu, te srečeval s partizani, a njegove oči nito videle ničesar, njegova usta so molčala, v srcu pa je bila bolečina In trd na vse tlačitelje slovenskega naroda.
Minila je tudi ta mora in lata so orirmls tvoje. V lata 19Sf-»'/> dal
upokojiti, v Društvo upokojencev se je vpisal 1953 in po enem letu članstva je bil izvoljen za tajnika Društva upokojencev Logatec. Bil je zelo iniciativen. Takrat društvo ni imelo ne lokala in ne svojih prostorov, ura-doval je kar na ulici ali v tuji gostilni. Ponudila pa se je prilika, da je Društvo kupiln zanemarjeno eno-nadstropno stavbo in jo usposobilo za svoje potrebe. Denarja sicer ni bilo, bila pa je trdna volja članstva, da usposobi stavbo za svoje namene. Na pomoč je priskočilo s posojilom Republiško Društvo upokojencev, požrtvovalni člani to posodili svoje prihranke in prevzeli jamstvo za dolgove, zavihali rokave in samoiniciativno,   udarniško usposobili
stavbo, ki je danes vsakodnevM 1 zbirališče upokojencev. Tukaj se I1 ' pokazala vsa iniciativa in zagnano* 1 tov. Hribernika. Dal je na razpolag i vse svoje izkušnje, svoje prihranki ] svoje delo. Vzorno je izvrševal taji" r ške posle 23 let. Njegovo delo je zl° \ mila šele bolezen (delna možgans^ v kap), ki ji pa še kljubuje in Se vedi*1 f prihaja v pisarno, da svetuje in tu$ _ jie dela. ^
Mi, upokojenci Logaškega Dni!1 va upokojencev, želimo tov. Hribtf n niku, ob njegovem visokem življeg P skem jubileju, predvsem zdravja n osebnega zadovoljstva. Zaveda "* se, da ga imamo vsi radi. S< sestavil: upokoje'11' n
Toman Ivan. DU Logat*
Nevarnosti v gorah
Subjektivne nevarnosti so v človeku samem ter so posledica planinsko-alpinistične izobrazbe, pomanjkanja  telesnih in duševnih moči, tehnične nesposobnosti    in podcenjevanja objektivnih težav in nevarnosti posameznih  vzponov. Največ vseh gorskih nesreč v Alpah pripisujejo nepoučenosti o vremenu in potrebni opremi alpinista ter nezadostni odpornosti in zavarovanosti proti mrazu in mokroti. Mraz zmanjšuje sposobnost napora in odpora v človeku in se v zvezi z meglo s"egom ali polcdenitvijo stene ,; (J tem združeno brezupnostjo položaja, lahko stopnjuje do nevarne krize. Pri hoji ali plezanju zapada pod usodnimi zunanjimi vplivi v brezupno apatičnost in malomarno   brezbrižnost do sebe in do tovarišev, čemur lahko sledi neizbežna katastrofa.
Vseh teh nevarnosti se najlažje ubranimo s tremi načini:
- s telesno pripravljenostjo, ki nas napravlja utrjene in vztrajne za najslabše prilike in najtežje napore. Pri tem je treba pregnati vse slabosti lenobe, malodušnosti in telesne utrujenosti, ki človeka v najslabših pogojih lahko poženejo v brezup in pogin.
- S strokovno tehnično izobrazbo o alpinizmu, plezalni tehniki, reševanju, prvi pomoči, vremenoslovju, kartografiji, poznavanjem gorskega sveta v vseh letnih časih in različni ter težavnosti in trajanju plezalnega vzpona primerni pripravljenosti za bivak itd.
- Z moralno vzgojo odnosov do tovarišev, navezanosti in skupnosti doživljanja v navezi, skupnem odločanju o vzponu al' umiku sestopu ali iskanju »zgubljene poti, zmožnosti reševanja brezupnih situacij.
Navzlic vsem objektivnim "evarnostim so vendar možnosti, da se jih lahko ubranimo ali zmanjšamo njihov učinek na telo in duha, če te nevarnosti poznamo in smo nanje od vsega začetka pripravljeni. Če kdo še nikoli ni doživel pekla gorske nevihte na samotnem vrhu ali Pusti planoti, ga bo taka sprememba lahko pognala v obup in rezplodno tavanje v megli in viharju. Će je podobno že opasal okrog sebe, po poiskal nekje zavetje ali udoben zaklon _e Pred najhujšim izbruhom evihte ter na varnem in suhem
hujšSe°rU počakal' da mine naJ'
Se Ysake objektivne nevarnosti naiJe mogoče ubraniti samo z jvečjo   mero strokovnega
znanja in dolgoletnega opazovanja   nevarnih   pojavov. Ne delajmo težjih plezalnih vzponov ali pohodov, ne v letnem, ne v zimskem času, če so vremenske razmere nestalne in je treba pričakovati viharje, meteže ali meglo, ki lahko prehitijo izvršitev vzpona do končnega izstopa   iz   stene.  Plazov se izogneš samo, če poznaš kakovost snega, terena, kjer običajno plazi, če se odrečeš vzponu v času, ko je nevarnost plazov največja. Če se že kljub nezanesljivosti vremena odločiš za tak vzpon, moraš znati zapovedati svoji trmi STOJ! in prekiniti nameravano turo. kakor hitro spravidiš. da je tako ravnanje brezsmiselno ali celo tvegano. Samo po dolgoletnih izkušnjah lahko dosežemo tisto dozore-lost, da lahko mirno pri sebi odločimo, kdaj moramo vztrajati v vzponu ali na poti in kdaj se moramo toliko poznati, da vemo za vse možnosti in okoliščine, ki nas čakajo, če bi bili v neurju primorani umakniti se na levo ali desno ali za sestop, ali pa se odločiti za bivak ali prenočevanje na prostem. Pripravljen   bivak   s potrebno opremo je že naštetim alpinistom rešil življenje. Zato pa je prisilni, brez priprave in potrebne opreme, telesno in duševno izčrpal marsikatero navezo, ki je zaradi tega doživela tragično katastrofo.
Nezgode v gorah so kruta stvarnost, ki spremlja neizbežno planinska udejstvovanja vseh vrst in vseh časov. To dejstvo obvezuje planinske organizacije.
(Nadaljevanje in konec)
da    vzdržujejo    na svojem območju    reševalno službo. Mimo teh dolžnosti pa je reševanje v gorah nekaj več kot pa delo reševalnih postaj in reševalnih organizacij v dolini. Vsakdo ve, da pomoč ponesrečencem v gorah ni le vprašanje organizacije    in    tehničnih sredstev, marveč, da zavisi v prvi vrsti od visokih moralnih kvalitet ljudi, ki so pripravljeni tako pomoč nuditi v najtežjih okoliščinah, neredko celo s tveganjem lastnega življenja. Zaradi teh posebnih okoliščin, posebej še zaradi neodložljive   nujnosti,   ki jo skoro brez izjeme terja vsak primer nezgode v gorah je v svojem   bistvu   izraz najglobljih čustev tovarištva, je manifestacija najplemenitejših odnosov do sočloveka, je dejanje, ki v ničemer ne zaostaja za hrabrostjo    in samopožrtvoval-nostjo borca, ki izvleče ranjenega    tovariša   iz območja sovražnikovega ognja.
Gorski reševalec je tisti, ki spozna ponesrečence v najtežjih trenutkih njihove poti in njihovega življenja. Spoznava mesta nezgod, posamezne okoliščine, ki so posredno ali neposredno vodile v nezgodo. Težko si je predstavljati, da mu ob usodnih dogodkih, ki jih leto za letom spremlja, opazuje in doživlja, misli ne bi uhajale preko mej njegovih dolžnosti na ostalo področje planinskega udejstvovanja.
Gorska reševalna služba izbira iz vrst najboljših alpinistov najbolj požrtvovalne može. ki so vedno pripravljeni pomagati
pomoči  potrebnim  v gorah Nikakor pa ni delo gorskih reševalcev, nositi z gora mrtve tovariše, alpiniste in planince. Zal nam je vsakogar, ki pade iz naših vrst, ostro pa moramo kritizirati številne in kričeče planinske nesreče, ki so čestokrat posledica neznanja in nepremišljenosti ali neprave usmerjenosti v pogledu prehitevanja razvojne stopnje. Često pa se planinske nesreče pripete vsled mladostne zagnanosti, ki ni kos vsem nevarnostim, grozečim v gorah. Gorski reševalci nikoli ne bodo dopustili, da bi številne planinske nesreče metale slabo luč na planinsko organizacijo in bi hromile in ovirale zdravo rast planinskega   razvoja   v smeri množičnosti in vrhunske alpi-nistike. Storili bomo vse. da se številne planinske nesreče preprečijo in zmanjšajo nikakor pa gorski reševalci ne morejo prezreti in zamolčati obupno žalostnih primerov netovarištva, ki se kaže s tem, da družba zapusti svojega pomoči potrebnega tovariša. Pomagati v planinah potrebnemu, je vsekakor dolžnost in človeška obveza.
V bodoče nikakor ne moremo in ne smemo dopustiti, da bi se svet naše mladine blazno pobijal po gorah, ki so vir zdravja inmoči. Sposobni alpinisti in planinska organizacija morajo s svojimi alpinističnimi odseki pokreniti veliko in uspešno akcijo za pravilno in temeljito vzgojo prihajajočih alpinskih kadrov. Vsak planinec, ki se v bodoče napoti v steno, kjer bo preskušal svoje umske, naravne in fizične sposobnosti, mora vedeti, da se v stenah ne igra na srečo kakor pri kartah. V gorah se ne obnese mladostna zagnanost. Planinska šola je temeljita in dolgotrajna, prehitevati se tu ne da ničesar. Poznati moramo natančno vse nevarnosti gora, ki jih je mnogo, zelo mnogo in ki groze vsepovsodi. Vedeti moramo, da je padajoče kamenje nevarno vsakomur, da so plazovi strašni, zlovešče megle zavajajo in pomenijo smrt, nevre-me in bliski kruto preganjajo gornika.
Planinstvo je v pogojih svobode na zmagoslavni poti. Dolžnost in naloga nas vseh je, da pomagamo pomoči potrebnim in zmanjšujemo planinske nesreče, ki ovirajo naš polet v množičnem planinstvu in vrhunskem alpinizmu, kajti vsi imamo obveze do planinstva, ki je porok pospešenega razvoja v socializem.
ČANZEK JANEZ
Program Kulturne skupnosti Logatec
v letih 1979 in 1980
Programska izhodišča za leti 1979 in 1980 izhajajo iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana kulturne skupnosti občine Logatec (KSO) 19764980, s katerim so se delovni ljudje in občani sporazumeli, da bodo v okviru KSO zagotavljali in uresničevali dogovorjene naloge. In kakšen je program nalog za zadnji dve leti srednjeročnega obdobja?
PROGRAM DEJAVNOSTI
1. Knjižničarstvo. KSO si bo prizadevala za izboljšanje materialnega stanja knjižnic, da bi sčasoma - do 1980 prešli v okviru Matične knjižnice na profesionalno dejavnost: štiriurnazaposlitev, dnevno poslovanje knjižnice. Povečati bo treba nakup knjig, zlasti leposlovja, poljudnoznanstvenega in strokovnega čtiva, knjig za pomoč študirajoči mladini. Do 1980 naj bi dosegli knjižni fond 12.000 knjig, na občana 1.50 knjige.
Namenjena sredstva: 300.000 din
2. Gledališka dejavnost. Prek zveze kulturnih organizacij Logatec (ZKO) bo skupnost spodbujala množičnejše in kvalitetnejše udejstvovanje na področju gledališkega amaterizma, hkrati pa pospeševala gostovanja poklicnih gledališč pa tudi meddruštvena gostovanja. V programu obeh let so 4 domače uprizoritve, 4 poklicna gostovanja ter 2 meddruštveni gostovanji.
Namenjena sredstva: 200.000 din
3. Glasbena dejavnost bo težila za kvalitetnejšo ravnijo, v množičnosti pa nadaljevala pot na področju instrumentalne in vokalne glasbe. V zborovstvu bo veljala posebna pozornost pritegnitvi žensk k sodelovanju, da bi lahko oblikovali kak mešani pevski sestav poleg obstoječega dekliškega zbora. Podmladek pa smemo pričakovati iz učinkovitejših programov glasbene vzgoje v glasbeni in osnovni šoli. V načrtu je 8 koncertov: 3 instrumentalni, 5 vokalnih, prav toliko tudi gostovanj - poklicnih in meddruštvenih. Namenjena sredstva: 350.000 din
4. Likovna dejavnost. Ponovno bo treba prek ZKO oživeti delo likovnih samorastnikov ob primernem mentorstvu. Ob tem bodo organizirane razstave domačih slikarjev in akademskih likovnih ustvarjalcev.
Namenjena sredstva: 80.000 din
5. Varstvo kulturne dediščine je naš kulturni dolg, da obvarujemo vse kulturne vrednote iz preteklosti. Sem sodi delo Zgodovinskega arhiva iz Ljubljane, Zavoda za spomeniško varstvo ter Loškega muzeja NOB.
Namenjena sredstva: 230.000 din
6. Filmska dejavnost. Kinematografija oblikuje svoj program in poslovanje z lastnim financiranjem. Še nadalje obstaja en kinematograf za celotno občino. Kinematograf bo v obeh letih prikazal nad 300 filmov domače in tuje proizvodnje s posebnim poudarkom na mladinski tematiki in tematiki iz NOB.
7. Kulturno sodelovanje s Slovenci izven SRS bo obsegalo izmenjavo kulturnih dobrin med logaškimi kulturniki in kulturniki našega rodu onstran meja pa tudi kulturno izmenjavo med kulturnimi delavci drugih republik. Gre pri tem za utrjevanje enotnega slovenskega kulturnega prostora, ki prav na kulturnem področju že od nekdaj izbrisuje državne ali še kako drugačne meje. Namenjena sredstva: 80.000 din
8. Dejavnost zveze kulturnih organizacij bo zajemala program proslav, literarnih večerov, društvenih in meddruštvenih akcij v organiziranosti ZKO.
Namenjena sredstva: 80.000 din
9. Delovanje organov skupnosti in zveze. V okviru delovanja organov skupnosti: skupščine, izvršnega odbora, samoupravne kontrole, in organov občinske zveze ter sodelovanja s krajevnimi skupnostmi nastajajo funkcionalni stroški, kijih krije KSO. Namenjena sredstva: 170.000 din
10. Delovanje strokovnih služb. KSO mora nameniti tudi ustrezna finančna sredstva za sofinanciranje dejavnosti skupnih služb za samoupravne interesne skupnosti. Za KSO opravljajo skupne službe zlasti te nalopc. nucično-računovodsko poslovanje, administrativno poslovanj' in pomoč pri programiranju, i .v,v< ,• Namenjena sredsiva. >Ai\ul 50.000 dih
INVESTICIJSKI PROGRAM
Od 1976 pa do sedaj smo zbirali predloge za rekonstrukcije, popravila in adaptacije kulturnih domov. Niso pa še natančno opredeljene potrebe po naložbah za kulturni dom v krajevni skupnosti „Tabor" Logatec in v Rovtah. V letih 1979/80 pa bo treba izvesti rekonstrukcijo kulturnega doma v KS „Tabor", ki bo preoblikovan za kulturne, družabne in rekreacijske potrebe. Denar za to naložbo bodo zbirali še posebej krajani te krajevne skupnosti, s posojilom nam bo pomagala kulturna skupnost Slovenije. Vzporedno s tem bo treba pripraviti tudi arhivsko skladišče, ki je že več let naš neostvarljivi dolg, tako da je naše arhivsko gradivo skladiščeno v idrijski občini.
v nadaljnjih dveh letih bomo še naprej vračali posojila za do-slejšnje naložbe. Narodni dom Logatec, Kulturni dom Hotedršica in Kulturni dom Rovte.
Namenjena sredstva:
1. za kulturni dom Tabor 300.000 din
2. za arhivsko skladišče 50.000 din Upoštevajoč dejstvo, da so delavci v decembru prek delavskih
svetov sprejeli aneks k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za KOS, se lahko nadejamo popolne realizacije začrtanega programa.
Andrej Kokot
Odkrita beseda
Tisočkrat sem vas prosil za milost,
se priklanjal in prosil. . .
Toda vaši obrazi
so ostali trdi
in brez oblike
kot vaše prazne obljube.
Jaz sem izrekel samo odkrito besedo, pa ste me pahnili ob stran in zakleli v to prekleto samoto.
Zato se zdaj ne čudite svobodi mojega jezika.
Le kaj naj storim
Udaril sem v mizo,
pa ste rekli, da je bilo preglasno.
Izrekel sem odkrito besedo,
pa ste rekli, da je bila preresnična.
Povedal sem vam, da sem tu,
pa ste rekli, da lažem.
Le kaj naj še storim?
A li naj se spet za desetletja
zakopljem vase in dušim
svojo besedo in tajim svoj izvot Ali naj pustim, da mi do konca scefrajo jezik in ga steptajo v zemljo, iz katere je zrasel? NE!
Tu sem in tu bom ostal in se postavil med vaše mesijanske račune!
Naj bom pokoren
In pravijo naj bom pokoren: Če jo dobim po levem, naj nastavim še desno lice. Tako je menda prav. Morda je res, rsaj obraz ne bo po strani.
A kljub vsemu častim obraze s spahnjeno čeljustjo, čeprav malo takih je med naw
radio GL4S ljubljane
Ljubljana, Kopitarjevo 2 • telefon 325-494. 325-496, 61-985 • Žiro račun 50100-603-46299
Logatec v oddajah radia GLAS Ljubljane
Dne 24. 11. 1978 nas je obiskal predstavnik radia „Glas Ljubljane" in nas seznanil z možnostmi vključevanja naše občine v ta program. Radio ..Glas Ljubljane" je bil ustanovljen pred dvema letoma z namenom, da podrobneje poroča o pomembnejših dogodkih iz ljubljanske regije, kar redni RTV program ne zmore.
Čeprav njegovo ime omenja le Ljubljano, pa želi zliti v svoj program življenjski in delovni
utrip večine občin tako imenovanega ljubljanskega območja.
Ker je raziskava, ki so jo izvedli predstavniki radia, pokazala, da se dobro sliši tudi v naši občini (oddaja na isti valovni dolžini kot radio Student - srednji val 242 KHz in na UKV 89,3 MHz, v stereo tehniki) se uredniki in novinarji tega radia občasno napotijo tudi v našo občino in z zbranim gradivom oblikujejo trenutno oddajo LOGAŠKE DIAGONALE. To so približno
desetminutne oddaje, ki so na sporedu okrog 17,30 vsakih štirinajst dni. To je pa le ena izmed oblik vključevanja radia Glas Ljubljane v našo občino.
Vmes bi lahko vsakodnevno sodelovali v ostalih oddajah, kot so „Poručila iz občin „Vroča tema", „Med krajani" itd. Glavni princip oddaj tega radia je aktualnost, zato se ne pripravljajo predhodno, ampak večinoma „v živo".
Ker oddaja radio Ljubljana
Nabor 1978 v Logatcu
___,____ ---
Dne 15. 11. 1978 je bilo v Logatcu precej živahno. Ze od zgodnjih jutranjih ur, ki so bile sicer hladne, a je vedro nebo vendar obljubljalo lep, sončen dan, je odmevala po logaških ulicah pesem mladincev, ki se pripravljajo na odsluženje vojaškega roka. Tega dne so imeli nabor.
Letos so jim posvetili več pozornosti kot pretekla leta, saj so poleg nageljna - simbola na-bornikov,dočakali tudi lep sprejem od predstavnikov SO Logatec, družbenopolitičnih organizacij, JLA in teritorialne obrambe.
V Narodnem domu, kjer so se zbrali, jih je prvi pozdravil predsednik SO Logatec ing. Franc Godina. Poudaril je pomen služenja kadrovskega roka za njihovo nadaljnje življenje, kot tudi za obstoj naše celotne socialistične skupnosti. Z usposabljanjem v enotah JLA se usposabljamo braniti našo domovino, obenem pa utrjujemo bratstvo in enotnost naSih narodov, saj je vsaka enota JLA »Jugoslavija v malem".
Predsednik OKZSMS Logatec Zdenko Leskovec je go-
voril o vlogi in nalogah ZSMJ pri usposabljanju mladih na obrambnem področju. Povdaril je zgodovinsko vlogo, ki so jo odigrali mladi v času NOB in ki jo morajo imeti tudi danes v sistemu SLO. Predstavnik armade, podpolkovnik JLA je nabornike na kratko seznanil z organizacijo in sestavo JLA in z njeno usposobljenostjo. To so si
lahko ogledali tudi v 10-minut-nem filmu o manevrih „Svo-boda 71" in na razstavi, ki je bila v ta namen prirejena v prostorih Doma.
Tako so dobili Jetos regruti več informacij, ki jim bodo pomagale v toku služenja vojaškega roka, obenem pa je bil ta njihov korak bolj svečano ožigosan. D.T.
trenutno le tri ure dnevno, skuša s takimi občasnimi oddajami predvsem zbuditi zanimanje za program tudi na širšem območju, kasneje, ko bodo imeli po šest ur (jutranji in popoldanski) programa in lasten studio, pa bodo iskali stalen stik z našo občino.
Zato velja opozoriti tudi na telefonske številke, ki jih ima uredništvo na Kopitarjevi 2 v Ljubljani (325-494 in 325496) ter v studiu v Študentskem naselju (261-876), saj pričakujejo, da bodo na njih pogosteje kot sedaj slišali glas občanov in delovnih ljudi logaške občine. Zato od ponedeljka do sobote, od 16. do 19. ure, radio Glas Ljubljane - NAŠ GLAS - VAŠ GLAS.
radio
GL4S ljubljane
Kulturni večer s koroško pesmijo
Dne 9. 12. je bil v Narodnem domu, 10. 12. pa v Hotedršici, kulturni večer s koroško pesmijo, ki sta ga priredila Kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij Logatec ob 100-let-nici Zupančičevega rojstva.
Enkratnemu pevskemu doživetju se je odzvalo veliko število ljubiteljev narodne pesmi iz Logatca in okolice.
Od koroških gostov smo lahko slišali vokalni oktet in instrumentalni trio „Korotan" in SPD „Danica", domače pevce pa so zastopali moški pevski zbor iz Hotedrike, Moški pevski zbor' ffiaber,"
Moški pevski zbor Logatec in Logaški oktet. Pozdravne besede pa sta izrekla Franc Ko-renč, sekretar OK SZDL in Andrej Seljak.
Poseben ton celotni prireditvi, kije bila izredno dobro organizirana, je dal koroški pesnik Andrej Kokot s svojimi pesmimi. Čeprav se sam ni mogel udeležiti te prireditve, pa so njegove pesmi zbudile vso pozornost logaške publike.
Andrej Kokot je bil rojen 1936. v Zgornji vasi pri Kosta-njah in je slovenski pesnik. Piše v slovenskem jeziku, na Koro-ihetklparlahko objavlja le v
nemškem jeziku. Njegov lasten položaj kot položaj vseh Slovencev na avstrijskem Koroškem pa izražajo njegove pesmi Spomnimo se le nekaj verzov: ,j\loja beseda je šla v praznino; Tisti, ki želijo smrt moji besedi, so gluho-nemi, ker jih obdaja tema sramote" itd.
Prireditelji so kulturni večer poimenovali „Korotan v srcu", po naslovu in misli iz Župančičeve pesmi, ki je pesem napisal pred skoraj pol stoletja, a je na žalost še danes boleča resnica.
S privolitvijo pesnika Andreja Kokota vam posredujemo tri njegove pesmi D.T.
KULTURNA KRONIKA
vabimo vas
OB ROJSTNI HIŠI MAKSIMA GASPARIJA. Konec oktobra je za cerkniški občinski praznik izkazala tamkajšnja kulturna javnost posebno priznanje notranjskemu slikarju Maksimu Gaspariju, sicer tudi najstarejšemu slovenskemu likovnemu ustvarjalcu. Na rojstni hiši umetnika v Selščku pri Begunjah je bilo odkrito posvetilno znamenje. V kulturnem programu je sodeloval Marjan Kralj z odlomkom iz Levstikovega Martina Krpana in Logaški oktet z izborom ljudskih in domovinskih pesmi. Na slavnostni seji občinske skupščine je bil nestor slovenskih slikarjev Gaspari imenovan za častnega občana cerkniške občine, te časti je bil deležen tudi notranjski partizanski pisatelj Matevž Hace. Tudi na slavnostni seji je nastopil s priložnostnim programom Logaški oktet, ki je bil deležen gromkih vzpodbudnih in hvaležnih aplavzov.
OTVORITEV NOVEGA VRTCA. V nedeljo pred praznikom republike je bila slavnostna otvoritev novega vzgojno-varstvenega zavoda. Večnamenski prostor je bil nabito poln, da so nastopajoči v otvoritvenem kulturnem programu imeli komaj kaj prostora. Poleg govornikov so nastopili prav najmlajši varovanci: pevci in reci-tatorji, polni iskrivega veselja in presrečne nasmejanosti. Praznično vzdušje so dopolnjevali logaški godbeniki, ki so prav dopadljivo izvedli Učakarjevega Slovenskega partizana poleg himne in koračnice Korotan.
35 LET AVNOJ IN 70 LET TELESNE    KULTURE. Na
predvečer dneva republike je bila v veliki dvorani Narodnega doma Logatec svečana akademija posvečena državnemu prazniku, o čemer je govoril sekretar    OK    ZKS Janez
Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Ureja uredniški odbor: Albin Cuk, delegat KLI, Franc Korenč, delegat OK. ZKS, Marcel Ste-fančič, delegat Gradnika, Tatjana Stirn, delegat KLI, in Terčič Darjo, odgovorni urednik. Družbeni organ je izdajateljski svet, ki ga tvorita 20-članska delegacija družbenih organizacij in organizacij združenega dela ter delegacija uredniškega odbora. Številka 11 r C? računa: 50110-678-87486. Priprava za tisk: BEP-Dnevnik. Ti»k tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. P,o mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije it. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Loštrek, in častitljivemu jubileju - 70-letnici telesne kulture v Logatcu, o čemer je govoril predsednik telesnokulturne skupnosti inž. Samo Oblak. Občinstvo se je na proslavi srečalo z množico zaslužnih športnih delavcev od najstarejših dob do danes; tem so bile podeljene zlate, srebrne in bronaste plakete ter priznanja. V kulturnem programu so sodelovali recita-torji in bralci kronike, ki je s štirimi razdelki orisala dragocenih 70 let športne dejavnosti, Logaški oktet, fanfare pihalnega orkestra in instrumentalno zabavni ansambel „Dobri znanci" s pevcem Bracom Korenom.
MED ODLIKOVANCI KLI. V počastitev dneva republike je delovna organizacija KLI iz Logatca priredila posebno proslavo: praznik republike se je zlil s praznikom delavk in delavcev KLI, ki so bili odlikovani z medaljami za delo. Hvalevredna pozornost delavcem, ki so dolga leta neutrudljivo gradili in izgrajevali delovno organizacijo, sebe in naš dan. Odlikovance so pozdravili govornik, recitatorji osnovne šole in Logaški oktet.
maš
r
Filmski program
ZA JANUAR 1979
1. 1. hongkonški pustolovski SUPER INFRAMAN
1. 1. franoska komedija DRAKULA, OČKA IN SIN
2. 1. francoska erotična komedija PRVIKRAT LJUBEZEN
5. -7. 1. ameriški triller GLOBINA (nadaljevanje ŽRELA)
6. -7. 1. francoska grozljivka HARMAGEDON
9. 1. ameriški \vestern VOJ-VODINJA IN POTEPUH
12. -14. 1. hongkonški avanturistični GOSPODAR SMRTI
13. -14. 1. ameriški vojni OPERACIJA OB ZORI
16. 1. zahodno nemška kriminalka PRIJATELJ IZ AMERIKE
19. -21.1. ameriški znanstveno fantastični LOGANOV POBEG
20. -21. 1. italijanska erotična komedija GINEKOLOG SOCIALNEGA ZAVAROVANJA 23. 1. švicarska ljubezenska drama ČIPKARICA
26. -28. 1. italijanska komedija TUDI ANGELI NORO VOZIJO
27. -28.1. italijanski spektakel VELIKI NERED
30. 1. angleška kriminalka DESET ZAMORCKOV
J
Naj tokrat pričnemo z najboljšimi željami v novem letu
Želimo vam obilo veselja in užitka ob obisku našega logaškega kina! Tudi v letu 1979 bomo v naši rubriki poskušali na kratko priporočati filme za tekoči mesec. Poskušali bomo biti bolj izčrpni, morda bomo posredovali tudi podatke o režiserjih in scenaristih, predvsem pa vas bomo, dragi obiskovalci, skušali napotiti v kino takrat, ko sami ne bi mogli ne po naslovu ne po podatkih
iz naših omaric sklepati, za kakšen film gre.
Pa začnimo.
Takoj po Novoletnih praznikih se spodobi, da se razvedrimo po morebitnem „mačku" z erotično komedijo PRVA LJUBEZEN. Ta film prikazuje na zabavljiv način pot do prave ljubezni. Na sporedu je že kar 2. 1. Tri dni za njim pa sledi eden najbolj spektakularnih filmov preteklega leta GLOBINA, nadaljevanje ŽRELA, ki se ga gotovo še spominjate. Film je uspešnica v Ameriki in Evropi, kot posebnost pa bi omenil igralca Nicka Nolta, ki se ga boste spomnili iz T V nadaljevanke Revež in bogataš. Seveda je v filmu tudi obilica napetih posnetkov pod vodo. 4. in 5. 1. bo zaigral Alain Delon v HARMA-GEDONU. Zgodba govori o človeku, ki ustrahuje svojo okolico, dokazov ni, policija je brez moči . .,. Napeta srhljivka! Mladino in še koga bo pa gotovo pritegnil GOSPODAR SMRTI, karate film z izjemnimi akrobacijami, ki jim pa, seveda, le ne smemo čisto verjeti. Film bo 14. in 16. 1. Vsekakor pa je vreden ogleda vojni film OPERACIJA OB ZORI, sicer ameriški, vendar z zgodbo s Češkoslovaške. Gre za uboj nacističnega krvnika Iley-dricha. Ta akcija pa je sprožila požig Lidic, majhne vasice, z vsemi prebivalci. Tudi člani skupine, ki je izvedla atentat, imenovan „Antropoid", so bili izdani. Film je poln pretresljivih scen, pa tudi napetega dogajanja. Na sporedu bo 13. in 14.1.- Film LOGANOV POBEG je iz področja znanstvene fantastike. Govori o problemu prenaselje nosti zemlje in o „rešitvi" tega problema na najbolj grozljiv način: s pobijanjem starejših od 30 let. Kako seje vse to v 23. stoletju dogajalo, si oglejte 19. ali 21. 1. - Za tiste gledalce, ki imajo radi moderno ljubezensko zgodbo, priporočamo ČIPKARICO, film švicarske proizvodnje, vendar izjemno kvaliteten. Švicarske proizvodnje skoraj ne poznamo, toda s tem filmom so presenetili ves svet in ga uspešno igrajo povsod. Film je na sporedu 23. 1. Za konec še priporočilo filma DESET ZAMORCKOV, izvrstno skomponirane kriminalke po Agathi Christie. Seveda vam vsebine ne bomo izdali, povejmo le, da v filmu igrajo sami znani igralci: Oliver Reed, Charles Aznavour, Elke Sommer in drugi.
Seveda se spodobi, da pojasnimo tudi dražje vstopnice. K temu smo se morali zateči, kajti vse cene so višje, naj pa postrežemo tudi s podatkom, da smo kljub podražitvi še vedno najcenejši kino v bližnji in daljnji okolici. Upamo, da boste sprejeli to z razumevanjem in ostali naši zvesti obiskovalci.
Pa srečno Novo leto! Primož Sark