121. Knina. I (MM. i mm M. ■* ML HILkti. **■!■ *■•* •■ pepoldnt, IiihmM aMaUa te praolk*. to5*/ai!/ V*0**** * m^m X 54 mlm za mile oglase đo 27 #t/« vtitne 1 K. nad to visino vsi oglasi 1 mlm X 54 mlm 1 K? 50 v. Uradni r«glasl ta poslana ter noticc isti projtor pA K, zenita« ponadbe in poroke ^viaioo 80 K. — Pri naročilih nad 10 objav popust VpraSanjeni glede tnseratov naj se priloži znamka sa odgovor. Upravntttvo „Slov. Naroda'1 in „Narodna Tiskam« Knaflova ullm it S, pHtllćno. — ToU!oa št 334. ^— ■ - ■■ w Jat—laHjti 'celoletno naprej plačan . K 180*— polletno. ....... 9fr— 3 iHCSUfao • • • • ^ • M 45"^ 1...... . „ 15 — celoletao......K240-« poUelno.......„12fr— 3 mettčao ..#...„ 60*— Pri morebitnem povijanju se ima daljša narožnlaa daplagati. Novi naročnild mi pošljejo v prvić naročnino vedno fiSA^1 po uakaznid* Na samo pismena narobila brez poslatve denarfe se ne moremo ozirati. f*F* tofcopteov im vrata. *^M Pomhmsimi itevUlui vrnltm 1 kronou PoftiiliMi platana v gotovini. Dr. Vladimir Ravrihar: 30. majnfka 1917. Od novega leta sem so se bili pričeli množiti glasovi, da priđe do zasedanja državnega zbora. V pismeni zvezi smo bili s poslanci iz Trsta, Istre in Dalmacije zaradi čim tesnejšega združenja v dunajskem parlamentu. Do poslancev iz SLS se nismo bili obrnili, na eni strani smo smatrali, da morajo oni kot najmoč-nejša skupina dati inicijativo, na drugi strani pa smo se, kakor rudi kasneje v Jugoslovanskem klubu, držali taktike, da niti ne srne izgledati, kakor bi inicijativa izhajala od nas. V nasprotnem slučaju bi naša misel vsled užaljenega samoljubja morda ćelo naletela na odpor, s tem pa bi bila na škodi le stvar sama. Zato smo čakali. v časopisju pa propagirali misel skupnega nastopa. Nekaj tednov pred otvoritvijo drž. zbora me je opoldne pred hišo čakal dr. Krek, čeprav je tako nare-dil, kakor bi se bila srečala slučajno. Ogovoril me je. Govoril je kratko in aforistično, kakor je bila njegova navada. Položaj našega naroda zahte-va enoten nastop v dunajskem parlamentu, zveza s Čehi, morda tuđi s Poljaki, gre za vso našo bodočnost, za naš obstanek; zgodovinski moment je tak, da nas Iahko vrže na to ali ono stran, pasivni ne smemo ostati, ker bi se zgodovina delala brez nas in v tem slučaju čisto gotovo proti nam. Poveđal sem mu, da se v tem smislu že dopisujem s poslanci dr. Rvbarem. prof. Spinčičem, don BiankinHem in dr. Vukotićem, da smo si glede enotne smeri jugo-slovenske politike docela edinl, gre torej le se za obliko. Samo en po-mislek imam, kaj bo storil »on«, ne bo li dr. Šusteršič zopet izrabil tre-notnega razpoloženja v svoje osebne namene aH pa ćelo skuša! našo stvar zavoziti na stranski tif. »Ne bolte se, to prepustite meni, on Je odigral . . . torej o formalnosti se dogovorimo na Dunaju^, s temi be-sedami se je poslovil. O sestankih v Trstu ter o naši zvezi z Jugosl. odborom v Londonu mu nisem razodel nlčesar. Malo dni pred odhodom na Du-naj je načelstvo narodno-napredne stranke formalno odobrilo moj vstop v skupen klub ter sklenilo re-solucije, kl so že preludirale majnl-ški deklaraciji. Nišo sicer tako pre-gtiantno izražaje iz deklaracije zve-neče misli. Tega rudi nlso mogle sto-riti. ne da bi je] prejudicirale, kajti čisto gotovi vender nismo bili, bode li prišlo do zveze in na kateri pod- lagi. In res prišedši na Dunaj, bili smo — nepripravljeni. Vedeli smo vsi, da nekaj moramo storiti, da narod naravnost pričakuje odločne in odločilne besede. Dalmatinci so bili nezaupni. Prišli so do mene s »Slov. Narodom« v rokl, ki so bile v njem natisnjene resolucije našega načel-stva, češ da bi se na tej podlagi dalo kooperirati. Ni trajalo dolgo, da smo se zedinili. Dosedanji klubi (Dalmatinski klub. Narodni klub, Sloven-sko-hrvatski klub) ostanejo, tvorijo pa med seboj zvezo pod enotnim vodstvom. Na ta način si klubi za vse možnosti ohranijo svojo samostojnost. Z dr. Rvbarem (dr. Grego-rin je bil že od spomladi 1917 v inozemstvu Član Jugosl. odbora) sva pristopila Narodnemu klubu (Lagi-nja, SpinČič). Po sklenjenem sporazumu v »naprednem« bloku smo sporočili Slov.-hrvatskemu klubu, ki je mej tem zboroval, da smo pripravljeni na skupno zborovanje. Šio je z neverjetno naglico, vsi so bili prožeti ene želje in volje. Drug za drugim smo priglašali svoj pristop novi zvezi. Ime ni delalo te-žav. »Jugoslovenska zveza«, »klub Jušoslovenov*, dokler se nismo ustavili pri — Jugosiovenskem klubu. Dasi je prodrla misel, da tvorijo novo zvezo dosedanji klubi, ne njih posamni člani, vendar odslej ti klubi nišo več funkcionirali. Vsi smo se smatrali solidarne Člane novega združenja. Pravi! si nismo dali nobe-nih. Svoj Statut smo zrli v komuni-keju, ki smo ga namenili javnosti in ki smo ga nameravali podati kot posebno deklaracijo prihodnjega dne v parlamentu. Tuđi s tem smo bili hitro gotovi. Prvotno besedilo, ki je je bil predložil prof. Jare, se je tekom razprave precej izpremenilo. V debato je posegel tuđi dr. Šusteršič. Oovoril je prav radikalno, kakor da je hotel nekoga prepričati. Njegove besede nišo našle odmeva, pustile so nas hladne, zaupal mu ni nihče, vsi smo imeli utis, da govori prisiljeno, da le napravila >gute Miene zum btfsen Spiel«. — Spodtiko je delal »okvir habsburške monarhije«. O tem je bilo težavno razpravljatf. Mnogi še nišo bili na tem, da bi se jim mogflo natočiti člstega vina: niri tega nismo mogli povdarjati, da je to le taktična poteza, da je treba gotovim Icrofirom nasuti peska v oči, da je našim nar. nasprornikom s tem iz- vi to iz rok najmočnejše orožje proti nam. Odločilo je poročilo, da Ima Ceski svaz v svoji izjavi enak od-stavek. Priznati je treba, da jih je bilo tedaj še več med nami, ki so ga vzeli za čisto zlato. »Hrvatsko državno pravo« smo vzprejeli brez prl-držka. Ž njim smo se enakovredne stavili ob stran Čehom in Poljakom, ž njim smo namerjali podati dokaz, da v deklaraciji izraženi postulat m ^'grajen v oblake, tem več imamo radi mi zanj realen državno-pravni temelj. Kakor Cehi, smo sporočili pred-sedstvu zbornice in vladi, da name-ravamo drugi dan ob otvoritvi zasedanja podati svoje izjave. Vlada je bila konstemirana in ministrski predsednik Clam-Martinic nas je skušal pregovoriti, da bi svoje izjave vsaj zapostavili v čas po prestol-nem govoru. Od tega so si avstrijski državniki v svoji naivnosti mnogo obetali, menda ćelo to, da se potem zadovoljimo z obetano »ravnoprav-nostio«. Ostali smo trdni in neomaj-ni kljub grožnji, da razpusti parlament. Da bi se po usodi, ki je bila doletela grofa Sturgkha še našel mi-nistrski predsednik, ki bi si upal poslati parlament domov, to je bilo iz-ključeno . . . Deklaracija, ki Jo je prečital načelnik jugoslovenskega kluba v sr-bo-hrvatskem jeziku in v nemškem prevodu, je vplivala senzacijonalno i v parlamentu i Izven njega. Tako vlada, kakor naši protivnik! so bili enodušne misli, da terjamo nekaj nemogočega, neizpolnjivega, da taki ideologiji (Seidler) avstr. državniku sploh ni mogoče slediti: uresničenje takih zahtev bi pomenjalo razpad monarhije, poleg tecra, da bi se ures-ničenje dalo (joseči le po krvavi me-ščanski vojni. S temi besedaml naiu je pozdravil tuđi tedanji dež. predsednik kranjski grof Attems, ko sva nri njem nekaj dni kasneje s posl Oostinčarjem skupno intervenirala v neki zadevi. Glas se mu je tresel razburjenja in jeze. Odgovarjala sva mu smehljaje ter mu ironično doka-zovala, da b? bila točna izpolnHev zahtev še edina rešitev za državo, seveda, ako bodo pametni . .. NajvečJ? učlnek Je napravila deklaracija v našem narodu samem, zlasti v njega slovenskem delu. Da 5e H!a samo rešilna bilka, kl se je je oprijema! utopljenec, bi rekel premalo. Bflo je geslo nje^ovemu poli-rfčnemu ravnanju. Bila je izhod iz novečlni podzavestnega koprnenja In poželjenja. Bila je uteha za prestane stoletne bolesti, za vse ponize* vanje in trpljenje. Vstajenje naro- dove duše Iz dotedanje zablode. Znosljve je napravila grozote vojne, pretekleinše pričakovane, saj mu je oblj ubijala najlepše placilo, svo-bodo! Vsem plastem je prišla urav, za-dostila vsakteri orijentaciji od desnice tja do skrajne levice. Mi znalci smo gledali v njej navidez legalno podlago za neusmiljeno borbo proti državi, kl jej ne damo več pardona, Ž njo smo pritegnili v to borbo narcn dovo maso, ki je zopet nam dala za-slombo na ven in na znotraj. Za šw roko rgodovino jugosl. naroda pa ba majniška deklaracija ostala, ob nie* ga najkritičnejšem trenotku izvršena1 in vseskozi posrečena, — taktična: poteza. Kako se pri nas delalo zakoni. (Iz pravničkih kroKOV.)- L V »Uradnem listu« dne 17. aprila t. 1. je bil objavljen začasni zakon o proračunskih dvanajstinkah za me-sec september, oktober, november in december 1919. januar, februar, marec, april in maj 1920 in o najnui-nejših fiskalnih odredbah. K temu začasnemu zakonu je izdal minister za finance pravilnik z dne 16. aprila. Po članu 18. začasnejfa zakona stopi le-ta v veljavo po razglasu v »Službenih Novinah«. RazglaŠen je bil v »Službenih Novinah*. izdanih dne 6. ar>rila t. 1. in je torej ston! tem dnem v veljavo. To določilo, kdaj da stopi zakon, veljaven za Slo-venijo, v veliavo, je pa v dijametral-nem nasprotstvu z določili naše vlade iz revolucijonarne in poznejše dobe. Naredba poverjeništva za pra-vosodstvo z dne 31. oktobra 1918 določa namreč. da so vse uradne objave v Sloveniji obvezne z dnem pri-občitve v »Uradnem listu«. Slično določa tuđi naredba poverjeništva za notranje zadeve z dne 17. decembra 1918 »Uradni list* štev. 203. TI naredbi doslei še ništa bOi orekliauri in bi v smislu teh naredb stooi! ta začasni zakon v veliavo z dnem 17. aprila t. !.• odnosno DravOnik z dnem 11. malnika t L Sicer smo pa mne-nja, da bi se moral pri tako daleko-segajočem zakonu, kakor je le ta. do-ločiti daljši termin, to pa zatesradelj. da ga morejo do tedaj, ko stopi v veljavo, proučiti finančne in đavčne oblasti, katerim ga ie izvrševati, nadalje pa sodniki. odvetnikl ta notar-ii. ki imato baš v pristojbinskih zađe vah največ posla. Naredba poverjeništva za pra-vosodie z dne 31. oktobra 1918 »Ur. list« §t. 6. pa končno tuđi določa, da ostanejo vsi dosedanji zakoni in vse closedanje naredbe še na dalje v ve-liavi. v kollkor Ufa Narodna vlada SffS v Lfablfani ne soreraenl. Slično določa tuđi naredba poverleništva za notranje zadeve z dne 17. decembra 1918 >Uradni list« št. 203 ex 1918. j Dotične pristojbinske določbe pa do- I slej nišo bile razveijavljeoe ali sore-ji menjene. Nekaj pa moramo že ta prffittlfi Dosedanji pristolblnski zalcon, ki ie y Slovenffi v veUavi, le tako sestav*; lien, da ščlti državo vsake zeube O9 pristoft>inali! Toliko v formalnem oziru. Ogleimo si pa še podrobno pr(-$ stojbinska določila y tem začastiet^ zakonu, Kot taka prid^jo V postav doto-4 čila člena 11. in 12. zakona, v kolikog zadevajo Slovenilo. Člen 11. določa, da se vse atafJ ne, lestvične in odstotnef kolekorncf pristojbine po zakonu o kolkovnfli pristoibinah, ki veliajo V Slovepiif povijalo za 100%. Izjemotna v& sq poviSutejo nanrasto za 100% y Sto^ veoiji in Dalmaciji za 400%' aodtatf pristoibine po tarifni postavlcf H> đl [to so pristojbine (kolkov.) &l vrtdA loge na vpjs v trgovinski rejrtster.| V Sloveniji poznamo stalne,? Jestvične in odstotne prfstoflifne, nd pa odstotnih koikovnih pristoibin pc< zakonu o kolkovnfli pristoibiiMh^ Pravilnik, ki se je izdal v đođatek: Ml temu zakonu, in ki je* kaj te Jakoj; značilno, obširnejši. kakor zalcon. pđ pravi v Členu XXIII., da se predp« člena 11. tfče brez razlike vsefa r>ri4 stoibin. 6avedenai v vsetf oa^ovniS pristoibinskih zakonih, kakor tndl vi vseh naknadnih spreroembah in doV polnitvah teh zakonov. Pravilnik sre torol daHe nego* začasni zakon: Dočlm ne govori za-*! kon o poviianju odštetnih DrtstoH bin. ukazuje pravilnik tuđi Dofvffianiel vseh odstotnih pristoibin. Na dfanl na Ie«. dat pravfeflB san na sebi ne more uveHavM povi«! šania oristoftln. temveč le cakoo. kt le bil rsprete* v Dariamanla! Člen 12. določa, da se moraft odslej v vseh primerih, navedenih v!j §. 4. pristojbinsketja zakona iz leta* 1850. vse pristoiblne — v koDdti In vi gotovini — plačevarl talsol ne srtedd? na to, kolik je znesek. Sedaj še veljavn! pristojbinskf; I zakon iz leta 1850. določa, da se Vj Dr. Ft. Hešić: Pisma« »De mortuis nil nisi bene. AH je to pregovor? O pregovorih je lahka debata; lahka je, pa tuđi potrebna; zakaj pol Je resnice v njih, pol dvom-Ifivlh trdltev. Gornje besede prav za prav nišo pravi pregovor, ampak terek. Bog ve čcKav. O Izrekih velja feto, kar velja o preffovorih: dobri so za debato in za — šolske naloge. »O mrtvih naj se govori le dobre* ukaznle navedeni latinski iz-rek. a dr. Ivan Tavčar ga Je porabfl za naslov in Klavno misel svojemu podlistku v »Slov. Narodu« z dne 1. maja, kJer se odločno upira t^im publikacijam. k*k<* H» bUa Cankar-jeva Stevflka »Domaćin sYf^.^ 9l dr. Tavčar prav#: »Pisma «sateHjya sodijo le tedmirlrn^6*mmk*-že*o (pIsateM. fefatea, T ***-* zlati l«či In če iNnrii^ hl Mnpote Ime pokofcHfcovo___Ce se redaj na- hajajo v ostaHni pisateHa Pisma. smelo se prtobfiitL če dužilo V to-kaz, da te Hl MketaUr toMU kiBO^ nen zaačaia. S Dismi dokazovatt da I ie bil pisatelj ne značaj ... to bi moralo biti prepovedano. In sicer za vsako ceno!« S lem tohnačem latinskega izreka se zgodo vi nar nikakor ne more ujemati. Nikdar ne botn priznal in nikdo ne more tmravičeno trditi. da ie namen zgodovine. orikazovati prošlost in njene Dudi »v zlati luči« ali idealizirati pokojnike. Kdor bi to delal, bi slikal — nobeljene grobove in zgodovina, ki bi io napisaL bi ne mogla niti bi ne smela biti »učiteljica življenja«; u&telflca aan namreč more biti le — remlca, aftoO lal Namen zgođovine je (kakor vsake znanosti), razkrtvati Ktino, na najsi je tuđi ta istina komu neprOetna. ŽIrta IH mogla pač pogostoma biti neprfjetna kakSna Istina njihove-ga živijenja in delovjmja; neprfjetna In nje razkrfvtnfe 5kodWvo. Zgodi se, da Je kdo _ Boa ve ledaf -- kai zaffreSU — kdo Je poursem &a&? — morda Je 2e sam davno prifnal svoj crreh ki ie daaes vređen delavee: £e M kHtib temo aedai inaiaH ose oro-9e afere JA zadeH moia ta oBcodo-vali sedanfe drio. Vfdk ie treba to-rei žfve čuvati te govoriti De vi« vesttns nB nhi beoet ČloveŠka soctalna morala se ti- I Če pred vsem živih, našega razmerja do živih. Ce bi bili obzirni Ie proti mrtvim, a erobi proti živim, bi člo-veška morala nikoli ne napredovala. Ko zastopam Dravico živih, pa fe seveda ne Jemlrem mrtvim. Spričo veličanstva smrti molče strasti. Kdor bi spomin pokojnikov, ko so še na parah, ko jim na grobu ni zrastla niti ena bilka. polil s strupom so-vraštva ali iz nestvarnih nagfbov m strasrno brskal baš po naislabšlh straneh nflhovega živlfenia. temu bi vsi živi to hndo zamerflL Istotako pa moramo zameriti, če človeka 6b njegovi smrti brž proglase za — svetriika. za MeaL Pokojni profesor O. |e WU kakor vedo vsi, kl so mogli opazovati ffl^govo šolsko delo, eden izmed prav slabih učiteljev zgodovine. Toda v nekem nje-govetn nekrok>gn ~ smo čitafi, da fe U Izvrstea očiteU.. Talcrmt sem re-keL da so iiektokMri pravi pamfleti na Istina Če bi Mi pfealL da Je M marlSv, delaven ki dober Bovek ter korišten pisateH. U bffi plsaK res-nico. To ste dva etatmM^ M sta enako nedopostM ob odnrflh erabo* ! vih. Niti sovraštvo niti Ijub^zen nas ne srne zapeljati. da bi, ko stojimo ob grobu, prezrii slavno istino ali Jedro istine pokofaikovega življenja. Psovali torej ne bomo ob gro-bovih: to je gotovo. Povsem drugo pa je vprašanje, ali naj skrivamo, prikrivamo ali ćelo unlčuiemo objektivne dokumente, kl nam iih je dal pokojnik sam o svojem življenju in delovanju, n. pr. v svoji korespon-dencL t Koiikor so cesarii in kraffl ođsro-vorni «a svoja dejanja, ki so !ih Izvr-m z mečem ali ukazi, toliko bodo pač tndl DoJitikf in možje peresa odgovorni za dejanja. kl so Jih izvršili z besedamj ali mislirai, očovanlmi na papiria. Seveda poroče kdo: »Piše fiovefc v pismu drngače nego bi Javno govorili.« Tu pa odgovarianu da Je oni, kl Minuto pfSe drugače nmo Javno govori ali dela. sflno *po-be&en grob«, čc 2c ne lopov. In da zasrafaje, biti razkrinkan: naj U *e prihodnfa geoeradia učila, da ni dnh Istin. eoe za pisma, druge za Javnost ampak da Je In more biti istina samo — esa. Pravi mož bo tnđ ga svojo korespondeaco prevzei vio odvovoniost. Mnosi bodo proti objaivi ko-* respondenc zlasti radi tega, ker se oni. ki v korespondend na njih pada kak madež, na morejo braniti, če sa že umrli. Na to pa odgovarlam: Zat0 pa bomo tuđi take očitke, đokler-prihajajo z ene strani. JetnaH vedn<* s pridržkl: vrideto na dan še dmge1 korespondence, ki bodo stvar poias-* njle še z druge strani. V korespondencah vidi Hterarna zaodovma znamenit vir za svoie de-la Literarna defa so često v tako tesni zvezi z življenjem pisateUevim. da nam jih brez tora-le uf mouročo razumeti. Zato mislim, da se mora Kores^ poodenca pisateUev na vsak način obelođanJatL PriobčaJe se prf vseh' kidtarnih narodfh; gre kvečiemu zato, Ue se kakino pismo priobCL ali V popularnih pnbttkaGfJah ali y Akade-tnOskih« Ko sem čHml dr. Tavčarjevo tr-ditev, da sodBo pisma pisatefeva k» teđMi v Javnost 2e nam kaielo piutr teUa v zlati toči sam se spomrtt borb. 1d flh Je Imeia slovenska moderna pred 25 ML ko se le fetfbt istine, pa naj si le pri tem bflo vMaff 1WYZlMiLMXk*a*đb*h% 2. $thuL »SLOVENSKI NAROD*, dne 50. maja 1920. 121. Itcv. pravnih poslih moralo kolkovati H-stine in vlage s koikom tedai če kol-kovina ne znaša ve$ nejfo 50 K. če je znašala več, se je pa odmerila pri davčnem uradu in tam vpfečala. Člen 12. pa je naravnost netah iVedljiv, Če se vpoštevajo sedanje razmere v Sloveniji. Največji kolefc katerega imamo na razpolairo. znaša 10 K. V zadnjih dneh oa so bili v prometu samo kolki do 2 K in 3 K. Vpraiarno tedai kako se naj fcolkujeto listine, ki so kolkovati z tvlšiim kolekom nego za oO K. če ni-anamo kolekov na razpolaso? Finančna oblast ti bode odgovorila; Pa DOidi k davčnemu uradu. pri jsaterem boš kolkovino neposredno ^yplačal. Dobro, prav tako! Po pristojbinskem zakonu se atnorajo take listine kolkovati« pred-'no so od strank podpisane. druj^ače Wpadeš globi. Urhoštevajmo sledece: Stranka t>ride k notarju proti 6. popoldne. ter •zahteva zapis numega neodložMive-■ga notarskega akta, kateresra Je tre-Jba kolkovati s kolkom za 608 K. Ker fcolkov nad 10 K normalno ni v pro-;nxetu, treba ie kolkovino vplačatf [neposredno pri davčnem uradu In to se predno oodniše stranka listino. IDavčni urad ne posluje v tem času. IStranka, če tuđi je morebiti več ur jhoda odđaBena od davčnega urada, -mora prlti še enkrat k notarju, da feadosti najprvo pristojbinski dolžno-fstL potem pa še le podpiše listino. iVsled tega, ker se zadeva zaradi Jkoikovanja ni mogla pravočasnQ 'urediti, pa mora še stranka trpeti veliko omotno Škodo, ki se ne da po-yrniti. . Ker se pa držimo edino pravil-iiega stališča, da so uradi zaradi fstrank, ne pa stranke zaradi uradov. bi morali, da stranka ne trpi škode, (Javčni uradi poslovati v permanen-:cl, tedai rudi pozno v noč. Zato bi se ■ moralo pa osobfe pri đavčnjfi uraiHi izdatno pomnožiti, če hoče zadoitttl temu poslovanju. Pomnožitev oeob-Ja pa pomeni novo obreraenltenr državne blagajne, kar a* da Mprečiti, 5© ostane pri starih dobrih prftstoi-blMklh določfflK pri katerih država nlkoli ni tipela $kod* na prtstoj-bfnah. Ravno to vdja. Se fe treba sestaviti tako listino ob nedeljah ali pra2nikih. ko ne postajalo davčni uradi. Kako pa se naj postom do tem določiln v krajih, kler ni davčne-ga urada. recimo v Radečah ali na Vranskein? Ce priđe k notarju v Radcčah delat stranka ženitno pogodbo, bo moral notar najprvo sestaviti pogodbo* potem jq pa s kolkovino poslati davčnemu uradu na Krškem, stranke pa impotiti. da se zaradi pad piša listine osrlasijo zopet čez nekaj dnl pri njem. No, stranke se bodo lepo zahvalile za to, da se iim napravUaJo nepotrebna pota fn nepotrebni po-troški. Kakor se nam ie reklo, pa se ie neki davčni urad že protivil in od-klonil plačilo kolkovine v gotovini, ker se je skliceval na to, da se mora pristojbina vplačati v kolkih. Jasno je, da se bo notar desetkrat premi-slil, dati podpisati listino strankam, predno je zadostil pristojbinski dolž-nosti, ker jara zadene v tem printer-Ijeju globa, ki utetme več znasatu ne-gro ves njesrov zaslužek. Iz tejja sledi, da je to določilo nevzdržljivo in neizvr šljivo, da ogroža, če ne onernogročuje ves javni promet, strankam pa prizadeva nepotrebno zamudo časa in stroSke, včasih pa še nepovračljivo omotno škodo. Iz javnih ozirov je tedaj nufrio potrebno, da se to določilo tako! raz-veljavl in da ostane pri starih pri-stOTbfnskih določilihf Pismo Iz Prage. Praga, 21. maja. Politična situacija pri nas se je ;V tem času vsaj toliko razjasnila, da je prišlo do sestave koalicije vseh strank, dasi še nišo imenovani ministri. (Med tem ie imenovanje mini-Istrstva že izvršeno. Op. uredn.) Imenovanje ministrov se nam obeta za tianes. Da ministrstvo še ni sestav-ljeno v trenutku, ko pišem te vrste, je razvidno iz dejstva, da ministrskl pređsednik Tusar na seji predsedni-kov klubov revolucijonarnega parlamenta ni hotel podati nikakršnesra pojasnila glede sestave kabineta, niti ni hotel povedati, kako daleč so uspela njegova pokajanja s stranka-mi slede strukture nove vlade. Ta sela klubovih načehiikov je bila zadnji odmev življenja revolucijonarne-fga parlamenta. Prihodnja seja preci-.sednikov bo 26. t. m. Tega dne se nestane ob 11. dopoldne poslanska zbornica, ob 5. popo!dne pa senat liTakoj nasledaiega dne bo skupna seja poslanske zbornice in senata, v kateri seji se bo izvršila volitev predsednika republike, nakar bo predsednik prisegel na ustavo. Težkoče, kl se stavijo nasproti !sestavi kabineta, tvori v prvi vrsti ^stvarna kontroverza med asrrard In 'socijalnimi demokrati. Ti namreč izahtevajo kontrolo vsega gospodarstva, torej tuđi kontrolo nad polje-idelstvom, kar pa agrarci odbiiajo na-'glašajoč, da bi se na ta načhi ustva-rila vlada v vladi. Kakor vse kaže, bo nova vlada povsem samo ptehodna vlada, samo provizorij. To potrjuie tudl vest s strani nemških socijalnih demokra-tov, ki so sklicani za sredo avgusta v Karlovih Varih na shod, na kate-rem se bo obravnavalo o vprašaniu, ali naj njih stranka vstopi v vlado ali ne. Kar se tiče razmerja čehoslova-ške narodne demokracije napram vladni koalicijski većini, je izrazil njen osrednji odbor na svoji včerai-šnji seji, da je stranka pripravljena vstopiti v koalicijo vseh čeških strank, če bo delovni program odgo-varjal narodnim, gospodarskim in socijalnim potrebam vseh narodnih slojev. V tem slučaju je stranka pripravljena nositi soodgovornost za vse sklepe, ki jih bodo storile koali-rane stranke. Kar se tiče dr. Encliša. ki bo imenovan za friančnega ministra, bo prevzela stranka za njegovo delovanje odgovornost samo v toliko, v kolikor bo to delovanje v skladu s sklepi vseh koaliranih strank ter bo stala ob njegovi strani v vsa-kem slučaj«, kakor druge koalirane stranke. S sklicaniem parlamenta je stopilo v ospredje vprašanje predsedni-štva parlamenta. V poslanski zbornici je skoraj gotovo, da bo za predsednika zopet izvoljen socijalnode-mokratični poslanec Tom^šek, za predsedniško mesto, v senatu pa ie več kandidatov. V prvi vrsti le to dosedanji minister narodne brambe K1 o f a č, kateremu je bilo to mesto že obljubljeno, ko je šio za njegovo demisijo. Kandidati pa so tuđi dr, Soukup, bivši justični minister, sedanji justični minister dr. Vese- IT li agnras nkMer Prtiti. Polee ten ie »Pravo Udu« prtilo s predlosrotn, da naj bo za predsednflca izvoli« kak Slovak, da bi m tako tuđi m maj puUnli če$kodov»-Ska enoteost. NflMMtn se wt poiMčilo sestavl-ti blok Mmških meSBttDskih ttrank, ker se ftfetiška delavika stranka ni pridružfla temu bloka. Vsled ten &o ostale nanške maičtatke stranke napravile brez nje »Parlamentarno zvezo«. V tej zvetl so nemšld agrar-ci, kršCanski soctialcL nacilooalci in naprednjak!. Klub nemfte nadjonal-ne delavtke ttnmke pa boce zbrati glMšove vseli nemSkih strank v čeho-slovaški republiki za pravico Nem-cev do samoodločbeu Ta boj nosUo na svoj prapor upisan vse netdfte strvke. fle tndi s ffotovtmi omefltva-mi Pri ten pozabllafo KemcL da sa te vrst« nacrte denes nišo daaf oo-groti Napafiao bi bilo. 6e bi se hotele vsled dejstva. da se Nemcem ni i>6-sreOlo sestaviti enotnesra bloka, teške stranke udaja« radosti. Sklep nemikfh socijalnih demokratov ie pred vsem taktične važnosti ker računalo s tem, da bo čehoslovaika socijalna demokracija podpirala ne-katcrc nemike nacUonalne zahteve. Telefonska In brzolauna poročlla. USTA U V FURLANUI IN NA TOLMINSKEM? LDU. Dmud. 28. maia. (CTU.) »Volksblatt« poroča iz Trsta, da ie na Furlanskeni in Slovenskem Tol-minskem izbruhnila TStala. Vstaši so proklamirali karniško recubliko, pre-g^iali posadko, urade tn Harabinjerle iz 80 občin ter razobesil! rdeče zastave. (?) Železniško križišče v Pon-tebi so zasedli vstaši ter je vlada od-poslala tja italijansko vojaStvo. WILSONOV VETO. LDU. New Vork, 27. maja. (D. kor. urad. — Retiter.) Predsednik Wilson je vh>žU veto proti nainoveiJ-šemu republikanskemu predlo$nt. kl ga je komrres sprejel, In ki se zavze-ma za separatni mir z Nemčijo in Avstrija LDU. Washkietoa, 27. maja. (D. kor. urad. — Reuter.) Utemeliujoč svoj veto proti separatnemu miru z Nemčijo izjavlja Wilson* da bi predlagani način, sklertiti z Nemčijo mir, pustil na Časti Zedinjenih držav in ameriškem junaštvu neizbrisen ma-dež. Wilson se o svoji nameri rfede versailleške pogodbe ni izJaviL rekel pa je, da vsebuje mirovna pogodba važno izjavo, katere ni v predlogu, ki ga je konjrres sprejei. S tem, da so Zedinjene države odklonile mirovno pogodbo, so izjavile, da hočejo zasledovati posebno politiko in se pečati z onimi interesi in stvarali, ki se tičejo samo Amerike. ad Pdisko - bol} LDU. Rotterdam. 28. maja. (D. kor. nrad.) Wilsonova poslanica rfe-de prevzetja nemškegra mandata je po newyorŠkih poročilfh zadela v reprezentacijski zbornici na tolik odpor, kakršnejra §e ni doživel Wii-sonov predlosr. Senator Smoots ie rekel. da bi bilo za to treba 59.000 mož hi 100 milijonov dolarjev na teto. William Biran smatra predio?? za nesprejemljiv, ker bi Zedinjene države zapletel v evropska vpraSa-nja. »Newyork Times« in ^Newyork Herald« menita isto in pobijata pred-logr. KONGRES ZA PALESTTNO. LDU. Bern. 28. maja. (DKU.) Švicarska brzojavna agencija javila: Mednarodni katoliški komrres za Palestino bo po dovoljenju sv. stolice zboroval od 12 .do 16. julija v Ein-siedelnu. CENE PADAJO V PRANCUL LDU. Pariz, 28. maja. (DKU.) Cene padajo nadalje. V Havru je v 30. dneh padla cena bombažu za 244 frankov wj 50 kj?. kavi za 76 frankov in pri volni za 35 frankov. ODŠKODNINA NEMČI.IE KANADL LDU. Ottava, 28. maja. (DKU. — Reuter.) Kanada zahteva od Nem-čije odškodnino v znesu 1671 mllllo-nov dolarjev. POUSKO - BOUSEVIŠKA VOJNA. LDU. Kovno. 27. maia. (DKU. — Woiff.) Iz Vilne prihajajo vesti, da so tam veliki nemiri vsled prodiranja boljsevikov. Bolnice so prenapolnje-ne ranjencev, ki prihajajo s fronte. Okupacijska oblast je izdala prebl-va4stvu oklic, v katerem ea opomt-nja na mir in pozivlje mlajše moške, naj jrredo na fronto. Nekatere upravne urade so premestill iz Vilne, LDU. BerBn. 27. maia. (DKU.) »Vossische Zeiruner« poroča Iz Var-Šave: Sestavliena je že poljska nota na moskovsko vlado s porivom, da bi se pričela mirovna poeajanja. Minister za zunanje stvari Patek je da-nes izjavil, da je bfl takoj po zasedbl Kijeva pripravlfen k posrajaniem s sovjetsko RusHo, da pa 5e ruska pro-tiofenziva ob Berezinl to Dreprečfla. LDU. Moskva. 28. maja. (DKU. — Brezžično.) Frontno poročilo z dne 27. t. m.: Na zapadni fronti so prodrle rdeče čete 40 vrst vzhodno od Swenzjanvja. Dalje južno je bil razbit trdovratni odpor sovražnikov in zaseden je bil Budslav. Prodiranje se nadaljtije. Zasedenih je mnoso krajev južno - zapadno od Shodsi-škesra. Dne 25. mala Je bfl osvojen Borysow. Iz parlamenta. Debata o vladini deklaracli. UDU. B4M>^r»d. 27. maja. 92. eejo zacasnega n&rodnega predstavništva otvori podpredsednik đr. Ribar ob 17. Po običajnih fonnalnoetih se prečitajo rekatera vpražanja, med drugim! po-elanca Kneževića glede uvoza in izvoza na Madžarsko. Interpelant zahteva, da bi bilo treba zabraniti ves izvoa in uvoz na Madžarsko, da m na ta način ne podpirajo beli teror in Horthyjev© tolpe. — Ministrski predsednik dr. Ves-nić odgovarja, da je bilo z Madžarsko sklonjenih več dogovoroT, katerih pa on točno ne pozna. V tem času so bile že tri vlade, v trenotku pa ne more odgovoriti na to vprašanje v političnom pogledu. Za to ie potreben oelotni pre- gled dosedanje polittlce. Vsleđ te^a prosi ministra za trgovino dr. Ninčića, naj đa pojasnilo, ker je o stvari točno Informiran. — Minister trgovine dr. Nin-Čić izjavi, da je najveća potreba po-prava lokomotiv. Zato Je naša vlada sklenlla z madžarsko vlado dogovor, v katerem se Madžarska savezuje, da nam bo popravila pokvarjene lokomotive proti dobavi živeža. Ta dogovor je za nas tako povoljen, kakor noben drug. — Poslanec Mita Klicin vprada mini-strskega predsednika glede 12 srbskih banatskih vaši, ki pripadajo HomunskL — Minister trgovine in zaPaeni minister za zunanje stvari dr. Nin5W izjavila, da bo vlada pri definitivnim dolo- čanfu maj skrbel« sa li vmL —» Nato prelde sbornioa na dnevni red, n* to-Seo: debaU o deklaraciji vlade, — Kot prvi govornik pminir tmiao poria-neo Karodn^a klaba Kembte iiaiiču V —flfltka svojega forom prmvi, & Ja Narodni khib že oJTpričHka delal sa sporazmno delo TMh straak v parla-mentn. To delo pa ]• bilo kmaht prekl-nj#tM>, toda hvala Bon, Jugoslavija ra-riA tega ni nprooiZCena. Na poedind totik* viidne dekkfmcije s# govornik ne otira; opozoii pa na nadoetatek v izjart 4a namreč rlada ni ispremro* riU nič o jadmnnlrin vpratanjPL &o&r centracijska vlada ao Je utijUvila tndl zaradi tega problema. O |n<1i«ii«lriiii vprašanjn je miniabvki prixlavzdrževanje miru in reda v đržavic se skriva pokret proti komunistom tn proti delavfltru sploh. Govornik pravi, đa je vedno obsojal komuniste, M so e svojim brezumnim dekrvanjem poetađl Kavozndki reakcije. Nevamost komunizma v naši državi je zelo pretirana, Delavstvo je doprinosio vse, kar le moglo za ujedinjenje in sedaj ne zasluži, da se kaznuje z izjemnimi zakoni. — Govornik se na to obšimo bavi i đo-godki v Subotid. Prvotno je Izhajalo iz poročil vlade, katera je pripravljala preko presbiroja, da Je ondi izbruhnila revolucija. Dejstvo jo, da je bivSa vlada zelo pretiravala, ker ji je to pao* konveniralo. Izdala je zelo oštre odredbe, da so se gospođia mogli pokazati kot refiitelji domovine. — Govornik prl-pomni, đa po njegovom mnenju dogođ-ki v Subotici nišo bili naperjeni proti državi. V delavskih množicah se dviga reakcija proti komunizma. Ako eo iz-jemni zt&oni potrebni, potem so v prvi vrsti potrebni zoper tihotapoe, verlž-nike in vojne dobiSkarje. Za take ea-kone bo govornik rad glasoval. Glede na zunanjo politiko se govornik stri-nia s predgovornikom v tem, da Je vladna deklaracija nepopolna, kor ne črhne niti besedice o jadranskem vpra-ianju, — Govore© o đogodkih na Reki, meni govornik, da je D'Annunzio (ki ga govornik dosleđno imenuje Rapagnet-to), dobil novega »aveanlka v gospodu Benediktu XV. — Nato se bavi s eeda-njlm režimom na Madžarskem, o katerem pravi, da je pravi pravcati Skandal. Današnji režim na Madžarskem organizira vstajo proti nam. — (PosL dr. Simrak: VI ste se strinjaU z njim v Subotici!) — Po«L Kora* zahteva od vlade, da savzame energično stattšče proti današnjemu režimu na Madžar-skem in zahteva, naj se meje proti Madžarski hermetično sapro. Nato graja vlađno deklaracijo, ker ne vsebuje nicesar o obnovi in prehrani deSele in nl&esar o agrarni reformi. O vpratanju volitev, zlasti na Hrvatskom, rasprav- De. Iv. L-h: Spis In Oraua. Spiš in Orava sta nam skord ne- i fcnani inieni, v čeških listih pa lahko Čitate o njih dan na dan. V teh dveh pokrajinah je namreč plebiscit med Cehi in Poljaki. Pokrajini ležita v podnožju Visoke Tatre: dozdaj sta pripadali k Slovaškl, Poljak! so Ju po prevratu zasedlf, češ, da prebi-valstvo govori poljsko. V resnici ie tu prehod med slo-Vašklm fn poljskim narečiem. kl po-fcasi prehajata drug v drugega. Kra-ji so bogati gozdov In prlrodnili kra-sot, zato se je razvnel hud bol med sigitatorji obeh strani, kar bo zase-kalo za nekaj časa huđo mržnjo med Cehi in Poliaki. Priznati moram, rda kljub temu, 8a se tam razvija sedai odločUen boj, nismo sllšali nikakih protipolj-skiK govofov, nasprotno, pou'darjala se je povsod žeUa, da W zavladalo med narodoma zopet prijateljstvo m soglasje. Iz Lomnice V Ofavo bi ne Mio aaleč, ako bi Sli preko gor, % želez-nico pa smo se vozili daleč na okoll, nekako tako, kakor če bi hotel prlti \z Borovelj v VeKikovec preko Ljubljane. ZjutfaJ nas Je odpeljal vlaK \z mtoOi gjKskffi kM« to »cm* smo bili zopet v dolini. Glavna reka Slovakije je Vab, ki izvira pod Visoko Tatro, in teče preke SlovaSke zemlje; pri Komorni se izliva v Do-navo. Ob reki vodi glavna železnica, tu leže tuđi znana mesta Sv. Miku-laš, Ružomberok, Trenčin itd. V Sv. Mikulašu so se poslovill | od nas naši slovaški znanci, med njimi naš slikar 2ebota, ki je nam naročil pozdrave na svoje znance v domovini. VpraSali smo gaf kdaj se vrne, on pa Je odgovoril, da se po-čuti tam prav dobro in 'da počaka boljših razmer. Vozili smo se rdo Kralovaii proti zapadu, potem pa smo zavili v R6-verovzhodno smef proti Oravl. Tu so se vršili pozdravi na vsakf poitajl < in imeli smo priliko vtdetf slovaSko gorsko prebivalstvo, kl Je obranilo v teh krajih še mnogo starih §eg in navad. Obrazi, kučme, kofuht vse je bilo še tako pristao starinsko. Naš kino Je spfejemal te pestre slike v svoj aparat. Oorjancl so povsod ne* kako bolj samosvoJL Tudl tn se nam Ie zdelo, da vidimo naše Bo-hlnjce In visoke Oorenjce v njlho-vem domaćem ponosu. Stali so pred nami v svojih visokih krepkfh po* stavah — pravi sinovi teh gorskih šum — med njiml so bili izraziti gorski tip! — tn so samozavesto po- i slušali pozdrave, U Jih doslej nlso i Ženske so bile tuđi tu mnogo žfvahnejše in so hotele biti vedno v ospredju: vendar ni bilo tište ljubez-nive zaupnosti kakor v Čataju. Oor-ska pokrajina vpliva na nazore ljudstva. Zato pa so se rihtarjl postavili in govorili s priprostim! krepkimi i besedami svoje pozdravne govore. V Dolnjem Kublnu je vlak ostal nekoliko dalje časa, da se je naša deputacija odpeljala z automobilom v mesto k pesniku Hviezdoslavu, kl vsled bolesni ni mogel priti na kolodvor. Hviezdoslav je najveći sedaj živea slovaškl pesnfle starelle sole. Lansko leto Je slavit svojo s*-demdesetletoico In ves narod Je proslavi! ta njegov Jubilej. Rojen Je bil v Oor. Knblnn L 1849. «1 Je advokat L 1910. pa se Je odrekei Javne dnžbe, naselil se Je v svoji hlll v Dol. Kubinu hi živi satno lepo* slovitt NJetovo pravo bne Je Ptvtl Orsžag tn bi se bil že skoraj poma-Sarfl v ntafarsklh šolah. Toda pe-sem Slađkovičeva Je v njem vzbu-đOa narodno čustvo. V literaturi se Je oglasa! od 1. 1867, a Sele 1. 1881. se Je pokazal njegov talent v pravi luči. Plsal Je lirske pestnL ode bi etegUe s poučno In narodno tenden-co. Dvoje glavnih njegovih del Je j Izilo L 1886 In L 1890.: »Hajnikova Podtatranska zemlja je našla v njem svojega pevca. Đil je vedno za združenje s Cehi in je bil 1. 1918. tuđi na praških ! slavnostih. Izvoljen je bil v nar. skupščino In je častnl član češke J akademije. Vse podtatranske po- | krajine so se prišle lani poklonit pes- j niku, ki je lzvršil veliko delo za slo-vaško svobodo In kulturo. Vlak je odhitel naprej v podnožju lesnih gor in je ostal v Orav-skem zamku. Vrh strmih pečin se dviga grad 8 svojim! starodavnim! stolpi in zidovi, zanlmlva stavba Iz davnih časov, doslej tuja last sedaj last države. V ozadju se dvigajo oravske gore, na jug pa je lep razgled po pokrajini. Ob času mažarskega navala se Je narod umaknil v gore In od tam se Je začel pozneje zopet vračati v ravnino. Ra*nl kraljl, posebno An-žvvindl, so pokllcall v deželo Nemce In so Jih naseljeval! po mestfli In građovih. Nemške naselbine po me-stth so ostale do današnje dobe. Ma-farskl magnati so s! potem prflastm ćele kraje hi Slovak Je bfl rob-tla-Cal. — Oravskl zamok Je spomenik teh časov: to Je bita trdnjava* od* koder so tujc! obvladat! vso pokrajino. Ogromni gozdt, polja In vinogradi prtdejo sedaj v narodno last V podnožju gradu stoji nekaj m. Um spadale k grajskenm w* spodarstvu. Tu so nam pripravili večerjo, na kateri je bilo tud! mnogo zastopnikov občin in uradov iz okolice. Naravno je, da so se pri tem razvile zdravice in nagovori. Qovo-< rili so tud! rthtarJL Oravski zamok je ikoraj na meli plebisdtnega ozemlja na OravL Oovoril je tud! rihtar iz plebiscit-nega ozemlja, ki je Izjavil, da s! Slovak! ne Žele poljske svobode hi da žele biti v čehoslovaSkl repu-blflrf. Plebiscit Je razburil tu gorske duhove, ki so Živeli preeej v miru med seboj. Razlika v narečjih ni tako natančna, da b! se moglo rečf, tu je slovaško, tam poljsko. Pri slo-vansklh narodlh prehajajo narečja polagoma drugo v drugo. Zato bo tu plebiscit bolj polltlčnega značaja: gre skoraj bol) za zemljo, nego za ljudi. Položaj Je preče) podoben našim korošktoi razmeram: obe stranki npata na uspeh. 2e1etl Je, đa bi sedanji boj za zmago ne ustvaril po nepotrebnem sovraštva med sosed-nlma narodoma to !n onstran slovan-ske Tatre, Zvečer smo se vozit! nazaj, t nam! so se vozili rihtarjl. Postaje so bile polne ljudstva, društva so priredila baktjade, postavljali smo se od Slovaške — na! vlak Je drdral orot! severoiapadu v Moravsko Ostrava 121. §Uv. .SLOVENSKI NAKOD-, dpe 30. maj» ligu, 3. stran. IJa zelo obširno in oatro itHUaira *i*ft» ne ukrepe proti Bocialnođemokratskini in komunističnim občinskim zastopni-kom. Napoeled izjavi v imenu socijalnih demofcratov, Marš napolje!« nego stvar je bila popolnoma drugačna. Ko je predsednik dr. Pavlo-vić izj&vil, da bo prihodnja &eja narod-nega predstavništva dne 19. aprila, ga je Banič, ko je predsednik že odšel z govorniške tribune, vprašal, kdaj bo seja, in predsednjk mu je odgovori!, da bo dne 17. aprila. To je izjavi predsednik tuđi stenografom. Fotem je Ba-mć zaklical predsedniku dr. Pavlbviću: >Zakaj greste um?< (Zašto idete napolje?) Izjavite to s tribune!« To je bila vsa stvar. Predsednik dr. Pavlo- i vic je to sam potrdil. Govornik obža-luje, da demokratska lista >Demokra-tija< in >Pravda« ništa hotela prinesti I vseh popravkov, katere je sam i>okoj- j ni predsednik dr. Pavlovih potrdil. Go- i vornik prosi, naj vsak poslanec, ki je • bil prisoten na oni seii, njemu prinese j dokaz, da je on pokojnega predsedni- j ka narodttega predstavništva žalil ali i B6 sploh preerešil proti narodnemu 3 ujedinjenju. Ako mu kdo to dokaže, je ! govornik takoj pripravljen, odložiti j svoj mandat. Podpredsednik dr. Ribar ! odredi na to odmor za deset minut. j Po odmoru dobi besedo bivši mini- ? ster Anton Kristan. Govornik se bavi j v prvi vrsti posebno z onim delom vlad- | ne deklaracije, ki govori, da ie treba ' zagotoviti mir in red v deželi. Omenja, j da so res žalostni primeri, ki 30 se pri- \ petili n. pr. generalu Terzicu in narod- I nem poslancu Draskoviču ter da se v j deželi vedno bolj širi roparstvo in ne- j tg&. Pa kdo je temu kriv? Ako vlada ! resno lioce odpraviti nered in h.ajdu- ; &tvo. je treha v prvi vrsti, da odpr&vi ! vzroke tega haiduštva. V vladni dekla- i raciji ni nikjer točne izjave, kako si -, vlada predstavlja bodoči razvitek na- • šega narodnega gospodarstva. Vsa dr- i žavna podjetja nazadujejo in v kratkem ' borno imeli nekoliko tisoč ljudi brez posla. Za to se nih.ee ne briga. Vendar pa se mora vprašati, ni li baš v tem eden glavnih vzrokov nereda, Kadar ljudje nimajo prilike, da si pošteno pri- j služijo vsakdanji kruh, potem seveda j morajo kreniti na nepoštena pota. Go- { vornik pravi, da se bo v štirinajstih \ dneh zaprla tobačna to vama v Senju ! io bo tako -450 družin ostalo brez kru- j ha. V Zagrebu se bo ustavilo delo v j tobačni tovarni menda že po enem me- | secn in zagrebski tovarni bo sledila j ljubljanska. Vse te podatke je dobil go- • vornik iz zanesljivega vira v Ljublja- :-ni. Imamo monopolno upravo v Beo- ! gradu, ki v osemnajstih meeecih ni j mogla nabaviti potrebnih sirovin. ; Pred kratkim je čehoslovaška vlada \ ponudila, da skupno naroči potrebne sirovine, naša monopolna uprava pa je • to ponudbo odklonUa. Znano je, da je . Maeedonija in južna Srbija glede to- \ baka najbogatejša dežela, toda pomoč- j nik upravnika našega monopola je mo- • ral iti v premazano Bolgarifo, da kupi i tam za nas tobak. Monopolska uprava ; bi mogla imeti na leto na milijarde do- | hodkov. Govornik pravi dalje, da na . vsem svetu ni države, v kateri bi po- ? srne znamke izdaja la monopolska upra- { va, ker to povsod dela poštno ministr- i etvo. Ravnotako pri nas kolkov ne iz- i daja finančno ministrstvo, kakor je to i na vsem svetu, temveč monopolska j uprava. Pa zakaj? Vse zaradi tega, j ker je bivši srbski monopol zastavljen j Franeifi in je še danes pod franeosko . kontrolo in upravnik kr. srbskega mo- | nopola — to je danes SHS — je Fran- j coz Ravet kljub temu, da ima srbski zakon o monopolu paragraf, ki pracvi ; izrecno, da mora biti upravnik srbskega monopola Srb. Za vse te stvari se ne briga nihče. Na ta način se lahko : pripeti, da bo dobila Francija po zase- i denju našega precanskega monopola \ b srbskim monopolom večkratno garan- j cijo za obreeti svojih obveznic, mi pa j borno imeli od tega samo škodo. — Go- i vornik izjavlja, da bi mogel marslkaj reći tuđi o upravi državnih železnic, ; da pa bo o tem govoril drugikrat. — j Tako pada tuđi privatna industrija • vedno niže. Omenja primer, da je mo- I ralo največje stavbno podjetje v Sloveniji ustavi« danes svoje delo, ker primanjkuje sirovin. Ko bi to podjetje dobilo potrebne sirovine, bi bil red in mir bolj zagotovljen, kakor 55 zakon-skimi projekti* — Dalje omenja govornik afero z manufakturo v ministrstvu za prehrano. Ne razume, kako bi se moglo blago pokvariti. Ta primer naj-bolj govori, da je tam najmanj reda, kjer bi morali računati najbolj na mir , in red. o čemer pa seveda ni niti govo- » ra Potem naiteva mnogo primerov v carinaraah v Spilju, Ljubljani in Za- ; grebu ter dostavlja, da bafi oni poste-pek, ki bi moral zadovoljevati ljudi imajoče posle pri teh carinaraah, mert na boijševizem, ker vaak, ki je Unel z j niimi posla, ostane nezadovoljeo in po- , stane >boljgevikc. Zato misli go^oralk. da je v prvi vrati nujno, da seJ»«vari faktična red, ne pa zakon za red* »w j zakonov imamo dosti, smbo spoito^jtt , jih |e tr«b*. — Gortraft rm****m » po*« o v*«*ih eeoab žirljenskih po-trebščin v Beogradu. Porcija krompir-ja y beogradski gostilnici stane 6 di-narjev, v Zemunu pa se kupuje krom-pir po đve kroni. Ali ni to plenjanje? Ali se ne ustvarja a takim plenjenjem nemir in nered, Isto velja o stanovanj-skem vpraaanju. Tuđi to je vzrok ve-likera nereda. Soba in kuhinja stane v Beogradu mesečoo 500 dinarjev» uradnik (in sicer visok uradnik) pa ima plače 1000 dinarjev. Kako more more torej živeti? Kaj mu ostane za živež? Ali je potem Čudno, ako najbolj-ši ministrski uradniki odhajajo in za-puščajo Beograd? Kdo ima od tega veojo škodo? Uradnik ali državna administracija? Pokrajinske vlade se trudijo, da po svojih močeh ublažijo žtanovanjsko krizo, centralna vlada pa molčti. Iz vsefja, kar je govornik izve-del, se vidi, da namerava vl^da napraviti >Sozialistengesetz«. Govornik pravi, da se takega zakona ne boji. Tuđi v Nemčiji je Bismarck uetvaril :Sozi-alistengesetzc. Pa kaj je rezultat? Danes je gospod Ebert, socijalni demo- krat, predsednik neniika republike, | Res jet d» je ideja sovjetske Rusije prišla tuđi v naše kraje. To ni Čudno, že zaradi togionasev in onih vojakov | ne, ki so se vrnili iz Rusije in prine&Ii ;s seboj to idejo. V pobijanju boljševizma pa so šle naše vlade od blamaie do blamaže. Govornik nadaljuje, da dokasujejo to njegovo trditev doffodki prejšnjega leta v Saiajevu, dogođki v Vinici na Slovenskem, potem v Mari« boru,- dalje proces Diamentenstein v Zagrebu in na zadnja železnifArska stavka. Pri tej priliki se spominja slovenske ljudske stranke, katere elani eo po nj^^ovem mnenju zakrivili neljube dojrodke v Ljubljani. Tu je došlo do burnega prizora med govornikom in g. poslancem Sušnikom. Za g. Kristanom govori g- poslanec Nikodija Popadič, ki kritizira nedelavnost parlamenta. — Podpredsednik g. Ribar zaključi sejo ob 20.30 ter odredi prihodnjo sejo za jutri ob 10. dopoldne z dnevnim re- : dom: nadalje va nje debate o vladni deklaraciji. * • • Hrvatski ban za civilni zakon. Beogradski »Balkan« je priob-či! dne 21. maja članek »Za jedinstvo«, iz katerega posnemamo: Pred kratkim je prišlo v Delni-cah na Hrvatskem do neljubega incidenta. Naši vojaki so pretepli župnika Bujana, ker je odvračal tam-Kajšnja dekleta od sklepanja zako-nov s pravoslavnim!. Ban dr. Lagt-nja je odredil preiskavo in poslal zagrebškemu nadškofu dr. Bauerju pismo, v katerem ga prosf, naj vpli-va na svečeništvo, da ne bodo pre-prečevali sklepanja mešanih zako-nov. V pismu pravi ban Laginja: ^Gospod nadškof! Ujedinjenje našega naroda, za katero je delal rudi veliki Strossmayer in ki je danes glavna točka v programu vseh naših političnih strank, se bo najbolje oživotvorilo, ako bodo naš narod iz raznih krajev poleg istega jezika spajale čim tesnejše rodbinske zve-ze.« Nadalje priporoča g. Laginja, naj se ne postavljajo narodu toza-devne zapreke, ker bi mogla verska nesfrpnost prinesti slabe posledice. ObsojajoČ postopanje župnika Bu-jana, pravi ban dr. Laginja: »V na-rodnem in državnem interesu imam čast, prositi Vas, gospod nadškof, da izvolite naročiti Vašemu podrejene-mu sveČeništvu, naj se izogiblje za- prečevania veljavnih zakonov med Srbi in Hrvati.« — Naškof je izjavil v svojem odgovoru banu Laginji, da so predpisi katoliške cerkve takl da njeni predstavniki ne morejo iti na roko drugovercem, ker bi to pome-nilo verski indiferentizem, posebno pri sklepanju mešanih zakonov. Z ozirom na ta odgovor je poslal ban prepis nadškofovega pisma notra-njemu ministru s svojim spremnim pismom, v katerem pravi, da se je škofijski ordinarijat postavil na nepomirljivo versko stališče, ker pre-prečuje sklepanje zakonov med pravoslavnim! in katoliki. Ban Laginja zahteva favoriziranje teh zakonov v državnem in narodnem interesu. V pismu pravi: »Imam čast, prositi Vas, gospod mjnister, da izvolite prinesti to važno vprašanje pred ministrski svet. Ako bi gosp. minister za verstvo ne mogel đose-či sporazuma s cerkveniml pogia-varji v smislu, da se naj ne zavira naravni proces zbliževanja in amal-eramiziranja našega naroda, tedaj bo treba, da se čim preje vzame v pretres vprašanje uvedbe civflnega za* kona In se ukrene vse potrebno, da se prepreci tako razurnevanje in prakticiranje verske nestrpljivosti. MoroSka se orobula. j Razveseljiva poročila prihajajo I iz nekdal tako tužnega Korotana. V j širokih masah ljudstva se je pričelo t živahno gibanje. Vsled sto in stolet-! nega nemškega jarma otrpio sloven-j sko ljudstvo se preboja, prihaja k zavesti. To nam kažejo tabori kmet-skega ljudstva v Velikovcu, Pliber-: ku, Železni Kaplji in v yeliki Dolini, ! katerim slede še drugi, ki bodo : brez dvoma uspeli prav tako krasno. Kaj podobnega še ni videla Ko-roška. Še lansko leto je bilo kaj ta-! kega nemogoče. Ubogo ljudstvo je pjeveč trpelo vsled vojnih navalov = nemških roparskih čet, da bi se za-vedlo svoje moči in bi vstalo. Zato so imele vse večje prireditve lansko leto eno in isto napako, t. j„ na njih je bilo preveč »tujcev« iz drugih delov Slovenije in premalo do-mačinov, Korošcev. Le spomnimo se velikega tabora v SinČi vaši. — Ne rečemo, da so bile take prireditve nepotrebne in nišo rodile sadu. Ne, nasprotno. Pokazale so doma-čemu prebivalstvu moč slovenske misli in zanimanje bratov onstran Karavank za lepo in bogato koroško zemljo, za tlačenega brata Korošca. — A letos, letos je drugače. Letos nam ne morejo sovražnik? niti to-stran, niti onostran demarkacijske crte očitati »tuicev«. Zakai ti tisoč! in tisoči, ki se zblrajo na taborih in manifestirajo za skupno domovino v okrilju Jugoslavije, nišo »rujci«, ampak sami domačini, ki jih je rodila in redila koroška zemlja. Odkod ta preobrat v dobi pičle-ga leta? Ćigava je zasluga, da dvi-ga slovenski Korotan po tolikih le-tih suženjstva glavo, se zaveda in terja svoje pravice, kljub temu, da detajo nasprotniki v Celovcn In v našem pasu z velikans^lm aparatom, ki se ne straši dela, ne stomili-jonskih stroškov? To Je zaslnca tU^tmake koro-ške žene, sloTenskega koroikega dekleta. Nočemo kratiti zaslng tuđi drugim faktorjem, kl so delall te Se de-lajo vztrajno In z občndUlvo tnarlji-vostjo brez hmpa In hvalisanja v tako težkih raztnerah. A njihovo delo ne bi bilo venCano s takim uspehom, da nišo poseofe vmes slovenske žene In dekfeta s svojo spretno roko ta v«ledno odloč-nostjo. Predpaata^lettwje sapo- vanje. Za cilj si je postavila trojno nalogo: boj za ravnopravnost žene, splošno in stanovsko izobrazbo, posebno v gospodinjstvu, in socijalno skrbstvo. Osnovala so se po vseh Šolskih okoliših ženska društva, ki so se združila v Zvezo-v Velikovcu. Pod spretnim vodstvom Zveze so tak oj započela z uspešnim dclova-njem. Podpiralasoznabrarumi darovi vdove in sirote, obdarila nad 2000 revnih otrok z obleko in obuvalom in olajšala marsikatero gorje, posušila nebroj solza. Začelo se je veselo tekmovanje posameznih dru- štev z nabiranjem članic, prireja-njem gledaliških iger, z govorniški-ml vajami in s petjem. Delokrog je rasel od dne do dne, raslo je pa rudi Število članic ki šteje danes Že okrog 3000 skoro izključno kmetskih žen in deklet. ki se jasno zave-dajo svoje ntisijonske in narodne nalosre, zlasti sedaj, ko se odloča bodočnost njihove ožje domovme. Vrgle so se z neprimerno odločno-stjo in navdušenostjo na podrobno delo v svojem delokrogu. Vsaka iz-med njih je misijonarka, ki vrši svoj posel v dotnači hiši in zunaj nje z neko, rekel bi, sveto prorečnostjo. Zdramife so otrple moške, katerim ie prešlo suženjstvo v meso in kri, da so stali z večfne v hladni brez-brižnosti ob strani pri pokretu seda-niih dni, ki ga zahtevajo razmere fn potrebe časa. Navdušile In pritetmi-le so svoje malodušne sestre v svoje vrste. S- svojim smotrenim In od-ločnim nastopom so si pridobile ve-Ijavo in ugled ne samo med naSinti, ampak ćelo med številnimi sovraž-niki, ki so raztresenl med naml ter delafo kakor Judeži za Izdajstvo domovine. TI dvomljfvi elementi se boje naših vrlih žen in deklet boli kakor vrag križa. Zato poskulajo z vsemi sredstvi, predvsem pa z firro-žnjami in terorjem, zanesti v njihove skfenjene vrste zmeSnJavo In strah. A naše žene te dekleta ne po-znajo strahu ter gredo z neverjetno j disciplino na delo za refitev svoje • domovine. Ženska organizacija, to Je armada. na katero smo lahko po- , nosni to kakrSne ne premore na- ■ sprotnik kljuh vsemu veUkanskemu aparatu, HJub vsem denarnlm sredstvom, fn ako se taka armada vrle v boj, ni tefko prerokovati. kje bo zma^a. '" tM 1 PBHfl&K OCSfL I s= Rečani aretiranl v Rimu. — D' Anaunzijeve pajacade se nada* Uojejo. B a k a r, 28. maja. Včeraj Je bil a/etiran v Rimu odposlanec Reke dr. Orossich in ž njim še več reskih »odposlancev«. Kakor hitro je do-spela ta vest na Reko, je završalo v Df Annunzijevih krogih. Mestni svet je bil takoj sklican na veliko protestno zborovanje in se je na tem zborovanju izreklo protest in ogorčenje nad dogodki v Rimu. Ob koncu zborovanja so bili pozvani »mest-i ni očetje«, da se napotijo na cesto in demonstriraj©. Na cesti so se pridružili mestnim očetom arditi, ženske ter vsa reska mularija, ki je vedno pripravljena sodelovati pri D' Annjincijevih pajacadah. D* An-nunzijo je nagovoril zbrano množico ter zopet povdarjal ono, kar je že tisoč in tisočkrat storil, da je padlo v vojni 500.000 sinov matere Italije. 2ene, arditi in otroci so kričali: »V Rimu smrt Savojom!« Nato se je razvil »pohod« na Sušak, kjer so hoteli arditi zavzeti mesto. Prišli so do mostu, pobrali lesene dele barikad, pri žičnih ovirah pa so se vrnili. Kakor poroča »Vedetta«, so se verne italijanske čete umaknile z mostu, nekateri »verni« italijanski časrniki pa so segali preko žičnih ovir v roke »nevernim« arditom. Ko se je D' Annunzijeva ztnagosfavna vojska vmila s sušaškecra mostu, so pred mestno hišo zažgral! lesene trofeje, ki so jih prinesli s seboj. D' Annun-zijo je znova nagovoril množico ter povdarjal, da ne bo miroval preje, predno se ne bo jrucralo v vetru na Kapitolu okostje izdajalca domovine Nittija. = Imenovanje našega poslanika za Rhn. Beograd, 28. maja. Za izrednecra poslanika in ministra I. razreda v Rimu je imenovan dr. M. Spalajković, minister na razpolo-ženju. = Ministrski svet Beograd, 28. maja. Včeraj se je vrši! ministrski svet, ki je trajal od IO1/« do 13. Raspravljalo se je 0 vprašanju ruskih beguncev, ki še vedno prihajajo v našo domovino, o komunističnem gibanju v naši državi in o regento-vem odpotovanju v kopališče. Po dalfši diskusiji se je sklenilo, da bo šla naša država v vseh ozirih, koli-kor bo to mogoče, na roko ruskim be^uncem. KomunistiČna konferenca se je dovolila za mesec junij v Vukovaru. Regent bo odpotoval 29. t m. v neko kopališče, kam, doslej še nf znano. = Seja parlamentarnesra finan-cOafaiesra odbora. Beograd, 28. maja, Včeraj se je vršila važna seja parlamentarnega financijalnega odbora, na kateri se je razpravljalo o budgetnih dvanajstinah te o podalj-šanju provizorija za mesec Juni, kakor je to predlagal bivši finančni minister Velizar Janković že pred tremi meseci. Poslanec dr. M. Brezi-gar je predlacral, da naj se takoj iz-plača onih 20 odst, ki so bili zadržani za časa kolkovanja fn za katere so se izdali bonL V slučaju, da bi država ne mogla vsled finančnih tež-koč takoj izplačati ćelo svoto, naj se sprejme posredovalni predlog, po katerem naj se izplačajo vse pri-znalnice do 500 K, za višje svote pa naj se izda državne rente za dobo 5 let in s 4 odst. obrestovanjem. — Jutri se bo seja nadaljevala te se bo razpravljalo o Izvozu in trgovski po-litiki v obče. = Nove kombinacije za pred« sednOca Narodnesa predstavništva« Beograd, 28. maja. V političnih krogih se živahno razpravlja o vprašanju, kdo naj bo predsednik Narodnega predstavništva. Pojavila se je zopet nova kombinacija. Po tej naj bi bil kandidat demokratske zajednice za to mesto Todor Stanković, kandidat parlamentarne zajednice Da dr. Medaković, bivši predsednik hrvatskega sabora. = ZvtšanJe prejemkov učiteljem. Beograd, 28. maja. Na vče-rajšnji seji ministrskega sveta je bil sprejet predlog ministra za prosveto Svetozarja Pribičevića, da se dovoli učiteljem istotako 25 odst. doklada, kakor se je dovolila ostalim držav-* nim uradnikom. = Razprave o volifnem redu. Beograd, 28. maja. Včeraj je imel sejo odbor za volflni zakon, Sklenjeno je bilo, da naj priđe na vsakih 25.000 glasov po 1 mandat, tako da bi bilo v parlamentu 480 po-* slancev. Za glavna mesta: Beograd se je določilo 7, Zagreb 6, Uubljano 4 mandate. ~ Program ministra dr. Eukovca« Celjska >Nova Dobac priobčuje urod-nik izpod peresa ministra dr. Vekoala-va Kukorca, naslovljen >Moj programe. V tem članku naglaša dr. Ku* kovec med druj^m: >Politicno se smatram v svoji vlogi prav tako odi očno Ju-goslovena, kakor Slovenca. NI ree, da 30 ćela slovenska iamost zadnji Čas zaetopala isto stališce. še vodno se za-struplja narod in so seje neeaupanje. Povdarja se, da nas hoee zadu&iti veli-, koerbska ideja itd. Kaior da bi hnefc n. pr. klerikaJizem več pravico pri nas ti Ali se tu ubere prava struna, leo &e' pripravlja ustava, od toga 3© selo mnogo odvisno. Če borno Šiovonci imeli! pred oani ob tej priliki odločno le in-, teres skupne domovine, bomo htdi s rajo državo v njeni tendenci po nacijo-J nalni asimilaciji in konstatira!, da prsi izgradbi močne in enotne jngoeJoven-j ske nacije ni nobeniii naravnih saprek' z oziroaa na pokoljenje in jezik. Preda-j vaterj je končno ovrgel z vzgledi iz; zgodovine in današnjih đržav trtQLe\rj da je federalistična držala postulat de~' mokratizma. = Ustanovitev čebo - slovašfe; komisije v Zagreba. Zagreb, 28.' maja. Kakor znano, se je osnovala vl Pragtf posebna jugoslovensko-češka! komisija, ki si je nadela naloga da-deluje na kulturnem in gospodar-1 skem polju za zbližanje med obema narodoma. Pri tej komisiji sodeluje mnogo odličnih čeho-slovašklh kul-i turnih in gospodarskih strokovnja-kov. Sedaj se je pričela rudi v Za-, grebu akcija za čim pajožje zbliža-' nje med Ceho-Slovaki in Jogoslofl veni In se namerava ustanoviti ena-ka komisija, kakor v Pragi. Vsa preddela so končana. Vršile so se konference in je delo prišlo že tako daleč, da so organizacijski nacrti že popolnoma Lzdelani. V kratkem se prične nato z delom. = Izgnan Je iz Splita na dobo 10 let tipograf Vardjan, rodom iz Hrvatske, pristaš komunistične stranke v Splitu. Njegovo delovanje je označeno za nevarno jugosloven*' ski državi. • m • Hnerspergooc Smne ali primlfc tatu! Tako upije »NapreJ« že nekal časa sem radi tega, ker ie sklenfla đoraača organiradja lesne obrti, trgovine ta zadružnlltva sečno pogodbo s knezom Anerspergom* To naravnost že skandalozno herostratsko upitje vzbuja razne ne baš laskave misli o nekaterih vodi-teljfh deiavske organizacije ter o breznačefnosti soc. - dem. tiska, če to gg. voditeljem osebno ugaja. ! Ker kaže vCeraJšnji »NapreJ«, da ! vsa stvarna argumentacija, ki Jo Je prinese! ponovno »Slovenec« In zadnjič rudi naš list nič ne zaleže. Je potreben končno krepak od« govor. Dosedanja docela točna pojasnila v časopisju so dokazala, da Je sklenil knez Auersperg pogodbo z organizacijo, kl obsega vse obrate in zadruge, ki «0 v okrogja Auer-I spergovfli vdeiom in kt od njih jejo skupaj 2735 delavnih moči iti 57 Žag s 124 jarmi. Jasno je, da pre-življajo te delavne moči veliko število rodbin. Znano je pa tuđi, da, živi velik del Dolenjske od tesnega prometa, zlasti od Auerspergovega, ker Je poljedelstvo le borno in ker« drugih industrij tam ni. Većina obra-, tov Je dobavljala že pred prevratom les od kneza Auersperga; nanovo so udeležene vse manjše lesnoindu-strijske družbe in zadruge, kl ob-stojajo vse Iz zgol] nulih ijudL Pre-* možnejša iztned vseh pogodnikov sta le dva, ki sta si pa prislnžila, kar nimata, s svojo podjetnostjo in poštenim delom, kar se Jima ne more Šteti v greht dokler obstoja dana«* šnii gospodarski red. Ce so pa po-« sameznOd gospodarsko močnejS, so cjržavi dober vir davkov; vseka-kor so pa ti posameznikl bi cefai **p»ttg*_*gl»i Prave »bogal«Bte- 4* stran*. »SLOVENSKI NAROD-, dne 30. »*}• 1090. 121, Har. tnogotd, B so se pogalale poprej i Auerspergom za Isto pogodbo in za katere vođi sedaj »Naprejc tak srdit "boj pod krinko protUcapitalizma. Melhior Cobalovlti »državnih boga« taiev« ni med njimi, pač pa so ti in pa Se tuđi »izvendržavni« bogataši v tišti družbi, s kojo Je »Naptejc v tako tesnem objemu. Upitje, da so ogroženi s pogodbo agrarna reforma in javni interes si, da si polnijo žepe le poedini »dr-Javni bogataši« ter knez Auersperg, Je naravnost nečuvena neresnica. To dokazuje pogodba, ki je javno 'na razpolago. Pogodba ne nalaga ^državi nikakiH obveznosti ter vse-buje zgolj le izrabo vsakoletnih les-rnih prirastkov, ne krči pa lesniti prejetnkov, ki pristojajo po pred-ipislh za agrarno reformo ob&nar-fem na reformi mteresiranih občln. Kako naj torej onemogoČa agrarno jreformo in zakaj naj bi bila proti jiavnim interesom? Morda zato, ker ;daje kruha zgolj le domaćim obrt-inlkom, trgovcem fn zađrugam ter; ■njih delavstvu, ne pa zgolj dobička praznim krivonosom in njih provizi-iSonistom? In knez Auerspergov ;žep! Tega bi napolnila vsaka po-rgodba, rudi ki bi bila sklenjena pod jNaprejevo patronanco, ker do danes »ni zakona, ki bi to prepreČil. Pri-'iznati se pa mora, da se je pri te] jprtiiki tuđi knez Auersperg pokazal 'kavaliri em, ker je sporočH, da đa-jruje 1,000.000 kron štipendijskemu |fondu slovenskih tehničniK visofco-&olcev. Morda bi bilo Naprejevim •buržujem ljubše, da bi zdrknil ta iznesek v žep1 kakega prbvizijonlsta? Na vse stvarne obrazložitve i>Naprej« dosedaj ni reagira! in tuđi fdanes najbrž ne bo. Vzamejo naj jih" fpa na znanje slovenska javnost in [tište oblasti, ki so pristojne, da od-ločijo! »Naprej« ne bo točno poja-knfl Croatia - Degenghi - Drnfovka Jtd. - abdlterfi. Vsakemu Iesnemu &trokovnjaku je pa jasno, da bi imele te »đomače« in »nekapitalistične« ?tvrdke, ki so našim salonkomuni-stom tako pri srcu, krvavo izgubo, £e bi oddajale prejeto Iaško valuto 'Oblačilnici točno po dogovorienih lipogojih. Pa in »camera caritatis« se jmarsikaj poravna! — »Naprej« tuđi frie bo pojasnil, kako je to. da v št. U?2 na prvi strani z zairičevanjem primerja domačo združitev vseh In-teresentov z Arpad Karolyjevo ma« idžarsko »Jugoslovansko šumsko Industrijo«, da pa že na drugi strani upije nad tatu: domačo združitev v korist bas Iste družbe, svezane s Kranz - Kristanovim konzorcijem, katera se je prej pogajala s knezom Auerspergom, ne da bi bi! »Naprej« le besedice bleknil. Razumeli bi in odobravali bi, če bi se bil potegnil >Naprej« povodom feklenjene pogodbe se tako korenito tea koristi delavcev, zaposlenih v bosameznih obratili. Da pa gloda Ina lastnem mesu, ko ubija domačo tobrtnost in trgovino ter s tem tuđi jdomače delavstvo, se da razlagati »goli le na en način, ki ga prav lah-%o vsak sam ugane. Za »Naprej* končamo s pozivom na razsodno Jdelavstvo, da naj te čudne okolišči-tie do dobra premisli. Javnosti in merodajnim faktor-iJem pa kllčemo z vsem poudarkom, Via se borno borili z vseml sredstvi j!n brez ozira na strankarstvo proti itemu, da bi odjedal domači obrti in rtrgovini ter domaćemu ljudstvu tuj Kapital že itak boren kruK, pa naj bo ta kapital v kateremkoti doma-£em piaščku. narodno gospodarstvo. r^ — ng Nekaj o bombažnl industriji. W stari Avstriji je bila tekstilna industrija moćna. V bomb&žnl stroki je $mela v cekrti 5 */10 milijonov vreten. »Po razsulu je ostalo od teh ▼ Avstriji 20%, Cehoslovagka jih ima 75%, oeta-taek pidđe na Jugoelavijo in na Ogr-isko. Statev je bilo v stari Avatriji v Joeloti v bombažni industriji okroglo ?160.000. Od tega Stevila jiK I© ostalo bkoll 10% v Avstriji, 85% pripade Ce-bosiova&ki, neznaten oetanek pri pade ostalim nacionalnim održavam. Kar se tofe pl«tilne in trikotaine industrije, ima od starega aTBtrijskega ozemlja ogromno veftino severna Oedka, Na ^ižjeavetrijskem v bltfini Donaja pa so pač velike betUoitse, barvam« in jtiskalnioe. V stari Avstrijl ja prl&lo n* 10 prebivaloev eno bombaJno vretence. TovBjrve, ki morejo prejo podelati, so bile v tolikem Stevlhi zafltopane. da so zlahka zmogle vBe, kar so naredile pre-dilnice. BombaSna industrija v Austriji Je bila la lastne potrebe monarhije prevelika. Treba Je bilo eksportiratL Irvedend trdiSo, da eno bombaino vreteno v «ven % indnstrijami, kl nadalje podeluiejo prejo, pokrije potrebo 13 oeeo. V danaftnji Avstrijl imajo okroglo 1 milijon bombežnih vreten. Za to ' bi bik> potrebno 80—35.000 staiev, imajo pa le 10—12.000 tiaoč statev. Bte-vilo Je torej premaffmo ob pdtiA pro-UuiJI pnfe. V sedanjen poioiafft bi ^^^^h^^^hJ^ftl Js^fei V^B^OMO^Ok flOfla\ ^^^B^H^^O^B^O\ Jv^Bk. um|^ sati. Bomba* etane dauea na vreiovnsm trgu atirikr** toMko kakor pred vojako. Tonaža atane petkrat tomko kakor leta 1914. Za praakrbo bombaža prihaja ae v podtev visoka vrednost dolarjev. Dolar je bil pred vojako Jednak okro-gio 5 kronam. V nemakih kronah te stal sredi maja en dolar blizu 200 kron, kar Je skoro 40krat toliko kakor pred vojsko. Sto bal bomba&a, ki trorijo kup-čijsko eaoto, je stalo leta 1914 35.000 kron. Danea mora računati avstrijaki industrijalce 8 tem, da stane 100 bal borahaža 5—7 milijonov kron. Srednja predilniea treba na meaec 500 bal bom-baža. Ob kalkulaciji je treba tndi je-ntati v račun, da potede od nakupa bombaža do prodaje preje S—4 mesece. Srednja predilnicA, £e bi delala normalno, mora po tem računu kakulirati A kapitalom 120.000 milijonov kron na loto. Ker normalno delo ni mogoče in je tuđi inozemski kredit težko dobili, niora industrija te stroke delati v zelo utesnjeni meri ter ©i pamagati s tem, cla dela za platilo po inozemskih naroM-lih. Inozemni dado suro vine in ai pri-drže razpolaganje z izdelkom, Indu-strijalec dobi ie delo plaćano. Ražen drugih težav pribaja v poštev tu(fi Se zla3ti pomanjkanje premoga, potem pa nesigurnost v prometu. Bombažna industrija zašto pa v Avstriji stališče, da treba doseči svobodo prometa mad na-eijonahiimi državami. Le na ta na&in uap, da bo zopet mogoča produkcija na lastea račun. Podatki so povzeti po priob&lu nekdanjega predsednika boin-bažne centralne g. Arturja Kulflerja. Glasi iz Prefcnrarja. V Dolnji L e n d a v i, 2*2. maja. Malo s© piso informativnoga po časopisih o Prekmurju in stavim, da Vas v vaši ožji domovini ni pet od-stotkov, ki bi Prekmurje vsaj malce pobližie poznali. Pišete se o razpisanih siužbdi med nami, o nerednostili na že-leznica Spilje - Ljutoraer, o vsem dru-gem ni plasu. In vendar je Prekmurje bogata in rođovitna dežela, obljudena z marljivim narodom. Okoli 100.000 prebivalcev smo pridobiH s Prekmur-jem, ravnotoliko parov pridnih in de-lavnih rok. Prekmurski Slovenec je pošten in 6nažen človek. Priđeš k njemu na dom, povsod Tidiš red in snago. Hišice so majne, a lične in snažne. Vsaka poškodba je brzo in lično popravljena; to opaziš posebno pri obligatnih plot ovih okoli dvorišča in vrta. Polja so skrbno obdelana, nobena ped zemlje ni izpuicena. Njive so marljivo obdelane. travniki osnaženi, gozdovi očišćeni. Zemlja ni bogve kako izborna, a pridni Prekmurec jo prisili, da inu bogato rodi. Govoril sem 8 Prek-murskim županom in izrazil svoj© ob-čudovanje nad pridnim narodom, odvr-nil mi je sledeče: >Ako bi mi bivali v Slavoniji, kjer zemlja sama rodi, postali bi v par letih bogataši, a Slavonci bi pri nas pomrli iakotec. Mož je prepotoval Ogrsko in Slavonijo in imel je s svojim odgovorom prav. Letošnja letina obeta najboljfee in bo žetev akoro 14 dni preje nego običajno. Krasno je hoditi po bujnih žitnih poljanah Prek-murja! Zanemari enost in nerednoet opaziš le v larajih, kjer prebiva madžarski živelj, tako tuđi v mestih, n. pr. pri nas v Murski Soboti. VzTok temu bo mnogi tu naseljeni židje. V kulturi je Prekmurec precej za-ostal, \rzrok tiči v dolgoletnem sažen-etvu. Ogrskega jezika sedanja generacija ne zna, zato ni mogel citati ofr-skih knjig in časopisov, a slovenskih ji vlada ni dovolila. Edino slovensko berllo je imel v sv. pismu, ki ga je iz-dal neki protestantovski pastor. In tega bere narod z veseljem. Kamorkoli stopiš v prekmursko kočo, dobiš na mi-zi sv. pismo, ob njem pa vedno bralca. Pisan je seveda v prekmurskem skvar-jenem dijalektu kakor tuđi ©dini prek-murski list >Novinec, ki Jih izdaja \-pokojeni župnik Klekl. Imenovani list po svoji vsebini ni vreden, da lz-haja, a Prekmurec ga rad bere, ker ni-ma drugega. Kljub temu pa je narod talentiran in se vsemu hitro priuči. Znaflllno za to je dejstvo, dasov ogr-ski vojski ravno Prekmurci dosegli sarže, ker so se vsemu, poeebno tuđi nemščini, hitro priučili, dočim so služili ostali Madžari po večini kot prostak! Posledica te vzgoje je okolnost, da Prekmurec dosledno trdi, da ni Slove-nec, temveč poseben narod, ravno Prekmurec. To prepričanje so jim madžari-zaiorji dosledno vcepljavlli in tuđi vcepili. Nas imenujejo kraikomalo >Ju-goslarcec, od katerih rasločujejo posebno Srbe. Proti elednjlm nimsjo za-upanja in se jih boje, ker so jih v tem smislu preparirali nadi narodni na-sprotniki Madžari, Id §e blvajo v Prekmurju. Treba bo Še intenzivnega dala, da narod dovedemo do pravega «po-znanja. Gospodarstvo, posebno trgovina, je po n&Šl zasedbi propadlo. Iadajale so se vse mogoče naredbe, kjer se narod oviral v prodajanju srro)ih isdel-kov, ki tvorijo njegov edini dohodak. Nepopisno mnogo je to nadomu položaju škodovalo. Naša prekmurska po* litična uprava je tem odra mnogo gre-sila, bila Je bres inldJatlTe In poznanja rasmer. Vae njeno delo ie obstojalo ▼ tem, da Je plenlla kmeta kotaro s Jajd, 6e Jo ie neael prebUro mefe, obeojala ga Je drakonično In veSkrat krlvitea, a na drugi strani pa Je na vao mo6 pod-pirala nekatemike, ki so ai matt z obračanjem plaftča pa ▼•tru pridobiti >go«podo< na svojo stran. Kmet Je pri tem gospodarsko propadel In lesel ▼ dolgove, nekatemifcl w> p* bofprteH. V tem pogleda 00 poseb#o oiHlngota naš oiter. Wm civilni konter }• sel eele tako dale*, da Je a leiaki aglttral sa prodajo taje klerikalni gospodaraki sa-drugi, kl š pri nas načetaje nai gerent In Jajćarji so vlekll ogromne dobitke. Pri nas Je moral kmet prodajatt Jaio tem gospodom komad no 60—60 ▼, med-tem ko ote jih pla&evali drugod v Sloveniji po 1 K 50 v. Tuđi % drugim! predmeti je bilo enako. Ni Sodno tedaj, ako 60 bili gotovi ljuđje pri nas v stanu, napravliati v časa splotoe draginje iu pomanjkanja drage pojedine ta »mile go8te< iz Morske Sobote. Gospodje, ki vodite krmilo aaae politične uprave v Prekmurju, napravite tem nevzdržr nim razmaram konec, dokler ljudstvo samo ne »previdi. Konec mora biti bosanskim razmeram pri nast V novega civilnega komiaarja stavimo vee nada Želimo v dobrobit oaa vseh, da bi novi civilni komisar preskusil preje značaj človeka, ki se mu bo uailjeval. Nihće ni upravičen samalajstno zafitopati Prekmurcav razun onih, ki iih narod v to postavi. Mir z Ograko bo vaak čas podpi-san. Loiiti se bo treba resno dela za popoln gospodarski razvoj Prekmurja. Moet preko Mure je prva potreba; v isto vrsto spada grajenje žele^nic. Lahno delo, svezati Mursko Soboto z nadim meeto z železnico; razdalja zna-Ša le 29 km in je svet raven. Zgraditi bo pa treba tuđi železnic, ki bo vodila, preko slov- ozemlja proti Mariboru in Ljubljani. Saj je od Murske Sobote do Mure, kjer teče mimo ljutomerska že-leznica, le 17 km. Promet na teh želea* nicah bo oi^roni^n* prekmurec pa bo re-šen dosedanjih pijavk v trgovini, raznih >narodnih muČ©uilu>v< in židov. TJManavljati bo solidne gospodarske zadruge, denarne in blagovne, kjer bo odločal kmet sam, ne pa par gospodov v talarjih in njihovih priganjačev, ka-kot to vidimo pri đosedanji radgonskl gospodarski zadrugi, ki ima po Frek-murju svoje fiiijalke. Treba bo takoj poskrbeti za možnoat, da bo na£ kmet lahko prodal za dober denar in brez posredovanja nekaternikov svoje govedo in konje, ki jih ima mnogo odveć. Vse to sedaj spi in ogromna je škoda, da se ni posrečil v tem ozirn nacrt dr. tsrjava, U Se hoUl đoeett Uro* konj U Prekmurja v Srbilo. PoloUj ie sedaj tak, da Preknmree s strahom gleda v bodočnost, ker nima svojih pred-ntetov nikamor prodatL In ta se dobi govedo, sito, konji itd, Blagoslovlien tifti, ki nam bo prvi odpomogel v Um pogledu. V kulturnom osini ie treba « vso vnemo gojiti ioUtvo. Preknuurec ai sam teli lole za svoje otroke in v splošnem se čuje zahteva, da se otroci uče b\o-venščino, ne pa prekmurskega dijalekta. Prekmurec je praktičan človek in ve, da ma je treba znati alovenščine, Ker se sedanja generacija ne more pri-učiti književni sloven&čini, hoče to doseći pri svojih otrocih. Demagožtvo in varanje javnosti je, ako nekatemiki tr-de, da Freknmreo zahteva svoj dijalekt V dole. To 90 le pobožne želje tukajšnj© madžarske duhovgčiae in madžarskih advokatovt vei ti vodo, da bo njih obrt v sedanjem obaegn in obliki propadla, kakor hitro bo Prekmurec zna! sloven-ščino, kakor drugi njegovi rojaki po Sloveniji. Prekmurec bo začel brati naše knjige in časopise in spoznal bo, da so ga prvi varali, a drugi odirali. In oboje se je vršilo in se Še vrdi, posebno pri advokatih, v neverjetni obliki. V zadnjih dneh je morala ćelo oblast posredovati pri odi ran ju tukajšnjega naroda po madžarskih advokatih, ki so mislili, da so Se pod krono Sv. Stefana. Radovedni smo, če so ti slučaji znani odvetniški zbornici v Ljubljani in kaj je ukreniia. Radovedni smo, kaj je ukrenila gospoda v Ljubljani proti dve-ma madžarskima advokatom*, ki ata bila veied protidržavne agitacije obeoje-na od civilnega komisarijata v Prek-murju na zapor! Ali boste v Ljubljani tuđi to spregledali? Ali se naj mi za-stonj trudimo za narod in državo, da nam bo lahko madžarska inteligenoa brez kazni vse podirala? Napravite red od zgoraj, če ne, ga borno sami. Prekmurec je pošten elovek, sa| je Slovenec, zapeljuje ga le bivša madžarska gospoda, ki se še svobodno gihlje med njimi, zakaj, ne vemo. Izgovor na nepoznanje razmer je neoravičljiv, kajti poučite se lahko. — O priliki še kaj! Dnevne uestl. V Ljubljani, 29. maja 1920. — Nesramna mistlfifcaciia. »Pra-ger Ta^blatt« ]e priobčil v svoji 121 stevilki dne 23. maja pod zajđav-jem »Časopisni glasovi« tote: »Ljubljanski »Slovenski Narod« piSe: Na Balkanu se je osnovala država, ki šteje 20 milijonov prebivakev. Od teh jih odpade 4 milijone na Srbe in 8 milijonov na kulturno višje stojeća bitia, Vkljub temu se često dofiraia. da tiranizirajo 4 milijone Srbov Hrvate in Slovence. V tej državi ie vse proti Srbom. Za to državo bi bilo naj-bolfe. da bi se uvsdlo ljudsko glasovanje ra da bi se narodotn dala svo-boda. da svobodno odločuieio o svoji državni pripadnosti^ — »Organ socijalnih demokratov pile: »To kar se danes dog&ia v Beogradu je diktatura klike. Ministrstva v Beojrra-du nišo niti sposobna, da bi upravljala Srb&o. kamoli vso Jugoslavija Mi Slovenci smo federalisti in borno svojo deželo upravljali mnojro bolje, kakor so io dosiej upravljali te Beograda. Med poedinimi rasami na5e države obstolaio prevelike arosi>o-darske in kulturne razlike. Srbski centralizem pomeoja za Slovence nazadovanje, ker smo t^ill v stari državi vedno navajeni na dobro in pravično upravo.« — Uffotavliaflia. da »Slovenski Narod« ni nlkdar ns-olsal onih stavkov« ki mu Ih DOd4 tika »Prager Tasblatt«. Naš list le od vseea začetka zagovarfal narodno in državno leifinstvo in le temu načelu ostal zvest do danes. Ore torej za nesramno mistifikacijo, ki Jo je za-prešli ali kak židovski smok ali pa kak plačan subjekt, ki bi rad s to mistifikacijo prestavil Slovence kot element k! bi raje danes kakor iu-tri ostavil državno zajednico s Srbi in se vnjei v naročje starim svolim sovrasrom Nemcenu Madžarom in Italfjanom. Kdor pozna »Slovenski Narod« — in ponosni smo, da nas poena najmanj ves slavjanskl svet — njegovo dosledno slavjansko in jnsroslovensko politiko, ve, da le iz-kliučeno, da bi ta list mogel napisati stavke, ki bi bili vsebinsko če rudi samo od daleč podobni onim, kl iih citira »Prager Tagblatt«! Iz kate-regt vtra je došla mistifOcacifa, borno »kušali dognati. Uredništvu »Prager Tagblatta smo poslali oo-pravek, odnosno protest takini ne* sramni potvorbi rasnice. — Ko«Mto na katero SaKt ndnlster Stoian Protić, da orispe v UubOana tvorilo vwnčtii$čni profesori dr. Slobodan Jovanovič, dr. Komanudi, dr. Sava Markovič in dr. Bogomfl Vošnjak. Imenovana komisija se mudi le v Zarrebti. — Ođkfftle Mgroboega spo«e-rfka dr. Kmln se vrši v nedeUo, dne 30. mala ob U. dopoldne na poko-ralBču Pri Sv. Križu. Odbor za Kre-kov spomenik vabi vsa kulturna đrultva, da se slavnosti udeleže. — Pozhr dnAvm! Vabim vst odbornike flee) ys*h naprednih dru- telovadnih Ud.) na sesianek, fd se vrši v ponedeljek, dne 31. mala ob 6. zvečer v prvem nadstropfa Na-rodnega doma (Mala dvorana). Na dnevnem redu le porodilo, razgovor in ukrepi glede novih krutih pristoh bin za društvene priredttve. — Dr. P. Pestomlk. — Kulturne Dfiredftve in vese-HČnl zakon. Kakor ie znano, ie vlada nedavno tega izdala zakon, s ka-terim ie uvedla takozvani vesellčni davek. Po tem zakonu so se morale predpisae pristoibine Dlačevati tuđi od gledaliških predstav, predavanj itd. Ta zakonska določba ie bila v očitno škodo raznim kulturnim na-Dravam in prireditvam. To je uvide-lo tuđi mftiistrstvo financ, ki je sedaj sestavtlo zakonski predlog, s ka-terim se odpravUalo vse pristojbine za srledali^ke predstave, umetniške razstave in iavna predavanja. — PortSanJe prfstoJMn wi dru-Strene stvari. Glasom sklepa odbo-rove seje druStva jugroslov. novinar-jcv se zvišajo pristojbine ra uvrsrl-tev društvenih vesti v liste na ta na-Čin, da se zaračuna za vsako besedo 20 vinaHev, izvzemSi besede % eno ali dvema črkama. Delni znesiri dveh kron se zaokrožijo navzgor na 2 K. — Društva se opozarlajo na ta sklep, ki stopi v veljavo dne 1. Junl-ja, ker bi sicer vsi nezadostno kol-kovani dopisi romali brezpogoino v koš. —Društvo Jusoslovenskifi novl-naiiev v Ljubljani. Važen članski sestanek se vrši v torek, dne 1. Ju-nija ob 15. v uredniških prostoriH »Slovenskega Naroda«. Predmet: penzljsko zavarovanje in drugo. Radi važnosti nujno potrebna polno-številna udeležba. — Cenzure ne bo več! Mlnistf-ski svet Je zavmil predlog hrvatske-ga bana, naj se pisma, namenjena v inozemstvo, cenzurirajo. — Habilitacija našega rojaka v PragL Na praškem vseučilišču se Je habilitiral naš rojak dr. Pavel Sav-nik. Naučni minister čeho » slova^ Ške republike Haberman Je 'dne 17, maja potrdil sklep profesorskega kolegija, da se dr. Pavel Savnlk prl-pušča kot docent za dermatologijo in venerologijo na češko medicinsko fakuiteto. — Poglavje o stanoranjsld bedl. PiSeJo nam: Rodbina, katere poglavar biva stalno v Oorid kot nradnik s sijajno plačo, ima v Ljubljani še vedno krasno stanovanje, obstoječe iz 4 sob* od katerih se dve redno oddaiata. Stanovanjski orad Je o stvari natančno poučen, a nlčesar ne ukrene. To pa ni osamljen slučaj takšnih slučalev Je več. AH se Je potem čuditi, ako povsodi primanjkuje stanovani? — StoTenec kl m pozna Ma« saryka. Iz Prage smo dobili to - le pismo: »Med vojno sem siužil na mm inrtL Moli *toxwtt.tawW so mi pripovedovali, da Je bil od vo-Jaike oblasti pozvan na odgovor neki slovenski častnik, ki Je bival dlje časa v Pragi, češ, da pozna pro-tesorja dr. Masarvka in da Je £ njim v zvezi. Dotični oficir Je baje stra-bopetno izjavi], da Masaryka sploh ne pozna, Na ime tega slovenskega častnika se ne morem več spominjati, menim pa, da se bo Vam prav lahko posrećilo ga Izsledlti.« — Nam 0 stvari ni ničesar znanega, rđi pa se nam neverjetno, da bi kdo ne po* znal Masaryka, ako je pred vojno dUe časa bival v PragL — Listano vite v krate vne zaiSte za deco in mladino za pomerfl Uot^ Uanskesa mesta. S 1. JunJjem t. I prične poslovati »Društvo sa otro-ško varstvo in mladinsko skrb za sodni okraj Ljubljana« kat krajovna zaŠČita za deco in mladino poverje-ništva za soctjamo skrb. oddelek za zaščito dece in mladine. Krajevna zaščita bo reševala vse prošnje za enkratno podporo in mesečne relnl-ne prosflcev .stanujočih v pomerilti Ljubljanskeira mesta. Urad krajevne zaščite za deco in mladino je v Ju-stični plači, pritličje, soba št 19. ka-mor Je vlagratl vse tozadevne prošnje. — Poverieništvo za socijalno skrb v Ljubljani, oddelek za zaščito dece fn mladine. — Izvoščki in občhistvo. Prefl-zadnjo soboto zvečer Je ob prihodu mariborskega vlaka močno deževa-lo. Pred kolodvorom Je bilo samo par izvoščkov. Neketnu gospodu se je posrećilo dobiti voz, da ga Je pe-ljal domov na stanovanje. K izvo-Ščku je prihitela tuja dam m ga prosila, naj se vrne ponjo na kolodvor, kar ji Je sveto obljubil. Dala mu je nadatek 20 kron. IzvoSček. M Je bil seveda, kakor običajno, brez številke, se ni vmil, marveč je ostal pred Unionom in pustil z 20 K v žepu tujo damo brezuspešno čakati na kolodvoru. Skrajni čas bi bil, da bi oblast nastopila proti takim iz-volčkom in iih prisilila, da bi Imeli na vidnem mestu pritrjene števflke, da bi se jih v slučaju potrebe lahko naznanilo policiji. — Iz mariborskega občinskega sosveta so izstopili: dr. Rosina« Weixel in Jarh, ker sa ne strinjajo s strankarskim postopanjem vladnega komisaria dr. Leskovarja elede po-množitve števfla sosvetnikov ter glede voiitve članov v upravni svet Mestne hranilnice. — Godba dravske dtvfette se Je preselila iz St Peterske vojašnlce v vojašnteo kralja Petra, PoUanska cesta 40. — Prodala trave. V fietffek, dne 3. Junlja, na dan sv. Rešnjega telesa. se bo prodajala ob 3. popoldne velika množina stoječe trave na Mesari* d. to te na travniku ob Opekarski cesti. Kdor reflektira na nakup, naj priđe ob 3. popoldne na most ton-« cem Opekarske ceste. — Zdravstveno stanfB inuahif 1 O»ebft. Raztits. V poaedeljok, dne 31. nali 1 L ob 10. dopolđne se bo vrifla pri lupan-stvu v Bistričici pri Kamnlku Javna dnlb* približno 1000 kbm smrekovega lesa, kl Se na Veliki planfoi v kraju »§fmsoTLee 6ilpblde«€ (Vile), ki ga je po glasbi F. Choplna vpfinorila gospa Poljakova sama. Sodetujerjo dame: A. M. Nlkitina (nfienka ge. Poljakove), 8vobodova, Spirbova, Chlađkova ter ves baletni sbor. Pred baletom se po|a Looooavallova opera >PagllaoeU. -* Pnist4strn I. JogosloTaiiakftgft eitrarskega klub« »Favorit« se oahaja v Ljubljani, Tabor 5. Pojasnila se U-dajajo ustmeno vsak dan od 3. do 4. in od pol 7. do pol a. zvečer. Ustanovite* sasledaje smoter, da se nas narodni, vsepriljubljeni instrument vsgaja in dvigne. Vsak, kdor se danes ne pozna tega govornika &uvstev, bo razumel, da Movekn tuđi ta instrument raztolmači ihtenje in veselje v gUsovih strun. Treba pa j« vstrajnoeti od tgralcev, da se • vso dušo vdajo tem stranam, kate* rth glas ne zaostaja sa drugim tolmaflein dioveiket* iutja na nobenem odru dn* m,mmm oa^ke im --»*»■***■*« fhinMTlili 121. Stev. •SLOVENSKI NAROD*, dat 30. maja Ittftj. 5. stran. se ted&i člani in ljubitelji dtrank* I umetnosti, da vstrajajo in da> ha popu* ste, temvec povzdignejo staro •lover^ ske glasove citer ter da Jih negojejo. - Zaklani v«fiar v kaba*«, »JL terna« v nedeljo, dne 30. maja. Siiajen gpored. Nov« točke: Rubeos, transpa-rentni slikar, pred odbodom v Ameriso zadnji njegov nastop. Rogoz poje. igra in zabava. Trbuhovič prisega, daT..! Oyra - Oyra, ekscentrični plesni duet Geršič in Danilova, subreti. >Pas-ja dresura«, mdme. Paulaine z novimi točkami. Zaftetek ob 21. uri. (k) Stalnost opernesa repertolra In občln-stvo z dežele. PiSejo nam: Prišli smo v Li ubijano k operi »Trovatore«, popoldne se je sele razglasilo da bo »Žonglere io gledali ter posluSali smo v dnitfč »2onglcxja«; I prišli smo vdrugič k operi »Trovatore«, pa so igrali »Poljsko krU; poskuslli smo tre-tiič z opero »Trovatore«, to pot smo pa bili še boli korenito razočarani: eden uraet-nik je bil baje užaljen, drugi pa je menda »pri belem volku« obolel in — gledališče je bilo zaprto. Izvedell smo pa za te pri-jaznosti sele ob 7. zvečer, torej Vi ure po-tem, ko nam ie odpiha! vlak na Gorenj-sko. Prenoćiti smo morali zopet v Ljubljani Trikrat smo prišli k • Trovatore«, tri-b-at je bila ta opera Se rjutraj v Ttstlh na-znanlena, trikrat smo kupili vstopnice sa >Trovatore« in trikrat smo zaradi tega pre-nočevall v Ljubljani — »Trovatore« pa nismo videli! Na deželi pravima človeku, ki z drugimi tako uganja, »da ga ie poteznil« Milimo pa. da je operne jledališče previsoka kulturna institucija, kakor pa da bi se iz občinstva norčevala. Nekoliko obzira je treba tuđi na deželane jemati, zakaj prihod in bivanje v Ljubljani sta zvezana z veli-kimi stroštd Ako pa gledalisica uprava nima zanesljivih moči, naj pa ijrra brez reper-toirnega sporeda, kakor kakšna ad hoc se-stavljena družba, potem pa ne bo imel no-beden povoda, ježiti se in zabavljati — Družba »Trovatore« z Go*en!skega. SollOlSfllD. Šlšensti Sokol priredi dne 3. junfja ob 3. popoldne svoj peSizlet v Dolnice, spojen z javno telovadbo pri Miklavu. Vstop-nina prosta. Vabijo se vsi prijatelji Sokola. Sokol v Notranjih Goricab priredi dne 6 juni ja 1920 ob priliki lOIetnlce, Javno telovadbo t veliko vrtno veselico na travnikn za Ptvletom v Notranjih Goricah. Sode-luje Dolnoštevilna godba dravske divizije pod osebnim vodstvom g. kapelnika dr. Ce-rina. Osebni vlak odhod Iz Ljubljane ob 3. popoldne, odhod iz Notranjih Ooric ob $. zvečer. Vlak pristane tik veseUčneza prostora. Za dobro jed in pijaco vsestransko dobro preskrbljeno. Vsi prijatelji in prijateljice Sokolstva se vljuđno vabite. Na svi-ćenje. Odbor. k — Župa Ljubljana I. ima 20. junija ilelni Župni zletv Višnjo goro. Pozivljamo vsa društva na krepko prijavljenih da bo nastop vseskozi vio-ren in dostojea. Udeležbo Javite do konca maja v zmislu okrožnice. Sokolstvn naklonjeno obeinstvo vabimo ie sedaj na zlet v prijazno dolenjsko pokrajino, (k) Predsedstvo župe. Sokol v SUH priredi dne 20. junija javno telovadbo z veselico in prosi bratska društva, da se na to ozirajo. Zdravo! Boroveljskl SokoL Na binkoštnl pone-deljek popoldne je bil obširnj vrt ob Vrb-skem jezeru hotela Majernik na tlačeno poln; tik ob jezeru na prostorni ravnini Je pa Lzvajal proste vaje boroveljski Sokol Od veselja so mi stopile solze v oči, ko sem gledal pred se boj sokolski oaraičaj tako mnogoštevilen, a pred njimi kakor oče agilni na5 goriSki roiak, nekdanji po-ročnik Flajs. Ko ie moškl naraščaj koočal svoje vaje, za katere je žel obilo pohvale, ie nastopll ženski naraščaj pod vodstvom utitelja Lovrenčlča, za njlml te nastopfl sokolski zbor pod vodstvom brata VLzijaka, a za njim takoj pod istim vodstvom ženski zbor. Vsi tevajal! so vaje prav točno, za kar so želi obilo pohvale. Ni mosoče opisati pestre slike, ki so Jo nudile ocem mnogobrojne rdeče sokolske sraice In belo-modre telovadne obleke Sokolić zeleno Vrbsko jezero in z roficarrri posejana obala. Neka], kar se da Ie naslikati. Po vaiah so spustili Čolne na Jezero, poine rdečJh srajc in slovenskih trobojnlc. Mirne 4iie moram priznati, da kaj tacega še nlsern vfdel. Na vrtu so prepevall nali korosld slavčkl mile in nad vse lepe pesmi, da ml se Je miline topilo srce. Ta del našega naroda ie bil tlačen po km tem u sovrainikn toliko let Vsc mu je vzel, a pesmi njegovih mu ni mogel vzeti In s tem ljnbeznl do Jezika In rodne zemlje, Prott ta ivoboden gospodar je zopet te zemlje In veselo uHva zashtfeno I svobodo med svojim! brmti Tam na sredi I jezera so se v mnogo! ra^taib ladiah zbrall celovškl NemcU kl so rloveU grde psovke, kakor razdraženi tigri. in s tem dokazali, da so tmiienl tudl moralno. Na£a obtneina straža ilh ie prlvtekla dve polni ladji k obreiju, ker » v »voli onemogU Jeii prc-zrli sredino Jezera, Tak>J, ko so stoppi ua naša tla, so !• spromenill v nedoUiie 1*«-neta, U slovenski je«k popoinoma obv!a-dajo. Spustilo se ]Ih Ie «opet. inei !ad]o, ampak v spremstvn oro*nlVa pei 5ei de-markac«sko Bfio na oal stfant Ooreta Na om strani ftser*. "•<* VAtaOcIai kopaUlčtm, se Je vfla firna zastava, kl Je oznanltvaia. da je izdflinil svojo dn5o neWai tako »lami borilec 1a Avstrljo ta nje ccwrsko hlfo, general Boroevie. Okoll «. popoldne J© edko-mkal borovellskf Sokol, a i nltm tektniVL Bila Je dolga povrka. S%mo Sokola t po-mlidkom [e bflo Cm 900 o«eb. SU% tekaj. Cesar se niti pri nas doma »• vidi tako hitra Naraščaj Je prepeval narodne pesmi a ml smo pocnagalL Kmala amo gagledall Celovec kl mirno lefl v kotlini m Caka dneva vsttlenja. Ta mtnđa po wm tem lodeč, kar sem videl, «1 več dalefi. [ THimhfl m umri. Mlsa^k« poirafica STO SI»TeeJ» sraelec omavasJa. da |e H^^iH koca m gori sv. Uriole a dae JOl aaia vm otvor-lesa, || j- Iavefei .Uni ri»r fiOC »ApaHa« ae vrSi v nedeljo 30. t m. ob ia dopol-dne v meetni potvetovalnioi (awgl-etrat). v % — Vonui dirka t nedeljo dne dO. t. m. ob 3. popoldne bo jako z&nimiva, Ipoaebno vsled raznovrstnega, programa. Priglašenib je blieu 50 konj, med temi rudi znani konji-dirkaći, n. prim.: >Monte Christo«, žrebee, 7 let, >Jun-kerc, valab, 9 let, >Duuc, kobila, 4 leta ,in drugi. Spored dirke kakor tuđi predpisi glede vožnje so ĐaSim razme-ram primerno urejeni in je dana mož-nost vaakomur se udeleiiti s svojim! konji dirke. Priglasi epreiomajo se še na dan dirke pri vodstvu na dirkališču. — Nogometna tekma se vTBi v nedeljo dne 30. maja ob 7., oziroma 19. med prvimi moštvl ljubljanskega Slo-vana in mariborskimi »Rote Elf« na prostoru SK. Ilirije pred državnim kolodvorom. Opozarja se osobito ono ob-činstvo, ki se adelezl konjske dirke, da se labko po tej dirki ogleda nogometno tekmo. (k) — PreSernova ko^a na Stolu se otvori 13. junija t 1. ter bo od tedaj dalje stalno oskrbovana. Odbor kranjske pođužnicn SPD. opozarja Se enkrat na svojeftasni razglas, da je pred napove-danim rokom obisk koče dovoljen samo v 6premstvu oskrbnika Fr. Avsenika, stanujo^ega v Valvazorjevi kod pod Stolom. Izpred sodUCaT Z veliko napetostjo spremljana po-rotna razprava proti Jožeru Gorjancu zaradi hudodelstva ropa je bila popoldne prelo žena, ker je zagovornik dr. S v i g e 1 j predlagal zasliftanje fetirih novih prič o dejstvn, da je bil obtože-neo gotovo 15. januarja pri Kuclerju v Rožni dolini, kateremu predlogu je so-dižče ugodilo. Takoj za tem je pri ćela đrn*a raa-prava proti trem roparj^m: 2lletnemu Jožetn B 0 h u t n i k ut lSletnemu, ma-lemu Ivanu B o h u t n i k u, oba iz Za-dvora, in 321etnemu Jožu Eo^cu, samskemu mesorju v Spodnji Siški. Omenjeua trojica je na pustno nedeljo 15. februarja letoe izvršila zločin v mlinu Fran^iške Lužarjeve v Selib pri Pancih. Obtožnica opisuje rot) takol«: FranSiška LuŽar je posestnica mlina v Selih pri Pancih št. 12. Mlin stoji v neki dolinici, čisto na šamoti, do so-sedne hise je 15 minut. Žena je prilet-na, poleg sebe ima SSletnega, slabot-nega in bolnega očeta Martina Lužarja in ITletno deklo Ano Omahen. To so edini prebivalci mlina. Roparski napad se je izvržil v no-5i 15. februarla. Tisto noč so v mlinu že vsi spali, bolni oče v postelji, go-spodinja in dekla na peči. Naenkrat se zbudi gospodinja in vidi v sobi tri mo-ške, oborožene in zamazane po obrazu. Eden je držal priSgano svečo v roki in nameril revolver na očeta. Zavpila je, naj očeta pusti. Obrail ee je k njej, ji naatavil revolver na prsa in v hrvat-skem jeziku zahteval: >Daj novac !c Odgovorila mu je, da ga nima. Nato «0 žli iz sobe ven in bo po hiš5 in v pod-Btrešju etikali po tuiem bla^u. Vz^H so vse, kar jim je prišlo pod roko. Naro-pane stvari so bile del oma v zaklonjenih Skrinjah, katere so siloma odprli, deloma v nezaklenjenib prostorih. Ko so vse v hiši preiskali in vzeli. priili žo štirje zopet v hi^o nazaj. Dva sta imela sekire in ž njimi grozila gospodin ji in ocetu, hoteč še denarjja. Eden je rekel drugemti: >idi in zapali ku6o«. Drng je šel ven in čez nekaj časa zar klica!, da je >kučoc že zapaHl. Tako so prebivalee mlina — zapuščen© od vse-ga sveta, ekoraj tri ure mučili; bili so cei čas v smrtnem strahu, da bi jih ne umorili. Spolnim nahrbtniki so končno ostavili mRn in odnesli plen. Bil je bogat: vzeli so vse, kar sa našli, oble-ko, perilo, živila in druge reci, skup a j v vrednosti 5436 K 20 vinarjev. Obdolženci izvršeni ror>arski napad popolnoma priznavajo. Obtoienei so pravi produkt vojno-verižniSkih razmer. Izvedbo ropa opi-sujejo z največjo cinično hladnokrvnost-}o in topostjo. Jože Bohutnik glasmo priznara pop. Oblečen je bil v vojjaSko bluzo, s srbsko >kapo< na glavi in s sekiro ▼ rokah. Vsi so bili »namazani s biksom«. Ivan Bohutnik, 181etni mlade-n!5, rop prfznava % vso hladnokrvnost-jo, seznanil tejez Romanom Režkom v šentpeterski vojasnid. Pri mlinu je s+ na straži. JTož© Eosec priznala eoudeležbo* zagovarja se, da Je bil s&peljan od Re-ika, ki je bil ie prej saradi ropa ka-smovan kot vojak med vojno na sedent let ječe. Priča Fraačiika Lniar jokaje opi* anja grozni noćni napad in mboj v mlinu. Jokajj* nroai proti obtoienoem obrnjena: >Fantj«l E»m ste deli fidani gvantr< 3 poinoSjo sapisnika navaj* yw% ukradene predmete, OplenfM so vmt> hlšo: rjube, perilo, maslo, slanino, mo-ko, pienieo. Jajca, masi blago in ćelo 8 UtroT iffanja. Dalfe bmbo, kalo Ud. Roparji ao bili tak odrml, ia «o !•)«• cvrti vprife aaiMkieBS iniihM na e«-aftUm. Mlin ao bili popolnoma oplenlll. Priča končuje: »Prosiai 4a bi taeH «ir nre^ nji«i! Bojimo m ftUf« Droga priča dakle O m a b e n mm-sorno opisuje ropsrje In njih ropanje. Prmvi: >Nsmmssni so bili kakor crne bndobe.« Vso obleko so JI pobrsU. Po-etUl so ji ssmo neksj eenj. V»sli ao |1 tiiH itilimn nMattti • Poroteiki ao akoro aoflagno potrti. U Tseh 15 sUvljenih vprOaai. Na podlaci porotnilkaga krivdorsko ao bili obsojeni: Jeis K#ms na li let. Jeis BoliaMk ulIMi« atftt Ivt« BekaV mik *a ft let tsfts Jses. V softlasno po-trjenik 15 Tpralanjih )P bil rop kvali-f iciraa kot rop, ki sa kaiMia 1 dosmrt-no jafto, ~ V&arajanja raspravo ao bilo v vaakam poogledu sanimiva, ker ao nam nudile grozno sliko, kajtl včaaih so takt >roparji< itvell ssmo ▼ narodnih pripovedkah in romanlh, samo ljudska fantazija je vedela za »roparje«, vojna nam je >rop«xje< postavila v kruto realnost. Razprava je bila 0 polu pol no M končana. Obsojenci so sodbo mirno aprejeU in na« topi li kazen. — Tatvine civilnih oblek v sent-peteraki vojnftniri. Ka podstrežju šent-peterske vojašnice je vojasko skladišne, kjer je shranjeno razno blago, rudi civilne obleke vojakov. Aktivni vojak Leopold Zupančic in Ivan S i -m e n 0, uslužbenec električne ielezni-ee, ©ta se domeni la, da boata izvedla tat vine v tem skladišču. Dne 27. januar« 1 ja t. L okoli 4. popoldno se je vojak ] Zupančić dal v skladišča lapreti. V I akUdiiou jo sbral ZupaaćiC oivilne obleke, Jib srecal ▼ pet cul, katere je potem skosi podstresno okno vrgel na ooato, kjer jih je Simene na dano znamenje pobral ter odnesel na stanovanje k oerkovniku Mini geilju. Tam je Simene vzel ii ene oslu 8 ara je, 4 civilne hlače in 2 civilna suknjica ▼ vred-nosti 8130 K, druge stvari v vrednosti 8560 K jo pustil pri eerkovniku. Vred-nost ukradenih stvari snasa 11.690 Kt do^im ceni akladiScnik Gorišek na 21.000 K. Cerkovnik Sešelj j© zadevo javil naredniku Josipu 11 o v a r j u, nakar ao oba aretirali. Danes se pred poroto zagovarja zaradi tatvine 20letni Janez Simene iz Dobrunj. Obtoženeo priznava dejanje ter se zagovarja na veliko revščino, ki vlada v njegovi družini. Oce \e invalid, pri Beogradu je izgubit nogo; mati zasluži 6 K io on 16 K na dan. Pri voja-Škem sodišču v preiskavi se nahajato^i vojak Zupančič, nezaprisežen, izpove; >Tega vsega sem jaz kriv.c Na podlagi krivdoreka porotnikov, ki eo tatvino soglasno potrdili s pri- I stavkom o vrednosti nad 4000 K. je po-rotno sodišče obsodilo Jane za Šimenca na eno leto tetke ječe. nalnooelSa ooroHla. KAKSNO REŠITEV JADRANSKE- GA VPRAŠANJA PREDLAOA NITT1? (Naše poročilo.) Rim, 28. maja. Kompromis, kl ga Je predlagal Nitri v jadranskem vprašanju, vsebuje na splošno sle-dečc točke: V *JuUjski BenečijU na) bo mela Wilsnnnva crta z nekateri-mi popravki v korist \tali\e9 in stcer predvsem v senožeškem okraju v svrho boljega zavarovania Trsta, dalje vzhodno od Učke, oziroma na morju v bolfšo obrambo pomorske baze v Pullu. Mela se ne bi torej dotikala mori a ob rtu Plomin, kakor Ie predlagal WUson, ampak med Lovranom, ki pripade /talili in Opatilo, ki bo pridellena Jugoslaviji. Mesto Reka nai bo pod italijansko suvere-niteto, pristanišCe prevzame v svojo upravo Zveza narodov, Sušak pa pripade Jugoslaviji Od istr. otokov H dobUa Italija Lošinj tn Cres, ostale Jugoslavija. Po Wtlsonovem nacrtu bi moral priti otok Lošinj k Jugoslaviju Iz strategičnih ozirov predla-ga Nitti, naj dobi Italija otok Lošinj za obrambo puljske trdnjave, dočim je pripravljen odstopiti Vis Jugoslaviji, čeprav ga je priznal Wilson Italiji. Jugoslavija dobi vso Dalmacijo, samo Zadar naj bo avtonomno mesto, s pravico, da si srne Izvoliti sam svoje dinlomatično zastopstvo* ODOODITEV SESTANKA V PALLANZ1. (Naše poročilo.) Rim, 28. maja. fz vladnftt kro-gov se poroČa, da je notranji in med-narodni položaj Italije tak, da sa mora sestanek z jagoslovenskimt delegati v PaUanzi odložiti, čeprav italijanska vlada ni spremenila svojega stališča v jadranskem vpra-šanju. NAS4 DRŽAVA NASTOPI PROTI MADŽARSKI. (Naše poročHo.) Ncw York, 28. maja. Ju^oslo-venska vlada Je sporočila Zedlnje-nim državam, da namerava koncentrirati svoje čete ob madžarski meli. ako bi Madžari ne hoteli priznati mirovnih pogojev. DOGODIO V RIMU. — ARFITRANI RECAN1 IN DALMATINCI. Rim, 28. maja. Utls zadnjih krvavih doirodkov in njihovih posledle Je velik. Prebfvalstvo Je zelo vzne-mfrjeno. Rimsko nacijonalisttčno ča-sonlsje napada vlado, ker je orepo-vedala patriotične manifestacije »Iz strahu pred Trumbičem in njegovim! tovariši«. Med arettrartcl Ie radi veliko dalmatinskih m reskih deleca-tov. ki so prišli z vednostjo vlade v Rim da mformirafo politične krocre o Dalmaciji in Reki. Aretiranf fn odvedeni v zapor so med drusriml komendator Grossich. Tdone Budan In Arttiro Nascfmbent vsi z Reke. Vsi politični kroirf, tudl sodlallstl. obsojalo aretacUo rtSkih In dalmatinskih deletatov. Po ćeli Kaliti se pripravljalo prottvladne demonstracije. Rta. 28. mala. Kvestnra objav-Ua, da so na podlaci poročil civilnih ajrentov Iz Dalmacije In JulUske Be-nedle. blie npraviCcne aretacflt Dal-matinov in ReCanov birmJoClh r Rimo. Aretlranl so pripravljati propaganda kl bi orroievala \*vn\ mir m red. Dalmatinski m reiH delentf so poslali Nlttlra oster protest nakar so bili arer»rani izmiSčent ix zapo-rov. V tozadevnem $l»*benem doto* člro oblavlfa vlada, da ne bo več nadlerovala Rečanov tn Dalma-ttacev. BARBUSSE V MILANU. MHaii. 28. mala. Znani franco-sM prsarell socttatist H«imr Btrbra* se. pisattH rarara »OsrenU, |§ do- W&1 v MflM. IrJar flft gg^&^ ^^^- Barbusse bo nadaljeval svojo med-narodno socijalistično propagando. SANIRANJE AVSTRUE. f LDU. Pariz, 28. maja. (DKU.) »L* Oeuvre priobčuje izjave Mar-firaina, katere je podal ta zastoDnik lista o položaju v Avstriji in o no-trebni pomoči. Predvsem je treba dati Avstriji bančni sistem, da bo motfla izvrševati Dlačila v inozemstvu. Tuđi avstro - oerska banka. čije likvidacija bo potrebovala več iet, |i ne more nomasrati .Treba ie se-či po praktičnih sredstvih. Mar-«?aine vidi sarno eno možnost. Av-striii pmafirati. ako se namreč za temelj novesra kredita porabijo niene znatne reservne vodne sile. Te vodne sile blizu Donave bi morale dafa-t? potrebno kritje. Zaveznikl so ob Donavi Izvarali nemodro politiko. Olede crosoodarskecra preporoda Av-stnfe je pa med vsemi' zavezni^kimi državami Pranciia na.tholi intere«>ira-na. Marcaine upa. da se bodo Fran-cozi nanCHI, to umeti in zlasti usDeš-no d^invaH. PET DVORAKOVffl SKT.ADB. LDU. Praua. 28. maia. (ČTU.) V arhivu DraSkesra konservatoriia so našli rokonise rjetih. drvslej še neznanih sVladb Dvarakovih. OBTOŽBA KAROLVIJA. LDU. Budimpešta, 28. maia. (Č. TU.) Poveljnik voiaškegra sodišča ie odredil zasledovanje s tiralfco erofa Mihaela Karolvija fn nreiskovalni zapor. Obtožba proti grofu Karolvi-ju se jrlasi na zločin umora zaradi zasnove zavrarneMer-knr< je izdalo tiskano poročilo o vse-slovenskem trgovskem shodu v Ljnb-ljani, ki je bil najlepSa in najpomemb-nejša manifestacija trgovstva Slovenije. Razprave na shodu in referati 60 velike važnosti in trajne vrednosti. Naj ne manjka trgovske hise, ki bi ne imela tega lepega in zanimivega poročila. V korist vsakenra trgovcu bo, Če prečita natančno poročilo o poteku tega vele-pomembnega shoda. Zato pozivlja gremij trgovcev v Ljubljani vse svoje čla-ne, kakor tuđi sploh vse slovenske trgovce, ki do sedaj Še tega nišo storili, da takoj naroc> pri Merkurju v Ljubljani poročilo o vseelovenskem trgovskem shođu. Naročnino v znseku K 12*60 vpo-slati je naprej na naslov: >Slov. trgov. đruitvo Merkurc, Ljubljana, Gradišče It 17/1. (k> — g Nemfka marka je po normalni ▼rodnosti -enaka 1.24 švicarskega fran-. Ža med vojsko Je mnogo izgubila na svoji TradnoetL Laneko leto začetkom avgusta se je v Svici dobilo za njo Ie še 35 santimov. Tekom jeseni in zimo je trajno padala* sredi febru&rja t h jo doiegl« «vojQ n&jmanjSo točico, ko j* TređiU Ie 5 In pol santimo^. Od te-daj se je prteela »opet dvigati, rprva pomami, ▼ dnud polovici meseea maja pa te dokai hitro. Tako se ie 27. maja 2e dvignila na 15.10 i vic franka. A v -91 r 1 j s k a krona, normalno vredna 1.05 Iric franka^ ]m koncem januarja t L bila U io vredna 1.7 ivtc. franka. Naolednje neseee se je boljiala, in si opomogla te dni v Zflric.hu sopet na 3.45 fcVfo. franka. Naša krona i« 25. maja Imela vrednost 4.50 Svio, franka. Nem. marka kakor avstr. krona so dri-gaU navilic temo. da Je t zadnjih ted-nlh trajno mtrsMalo itevilo bankov-oot tako ▼ Arstrlji kokor ▼ Nemćijt lA^^laA MnUng^MA BDT4S> JSl 9. Ksia* < čiji đosegU orjaftko svoto 62.6 mi/> jardt v Avstriji pa 15 milijard. Dvig -nje vrednosti nem&kega in avstrijake, i denarja ge razlaga s tem, da se je oki • pilo saupanje inzemstva. Dobro uči kuje tudl okolnost, da se kaže prije -Ijivo8t prej zasovraienih sil napra ' Nemciji in zlasti AvstHji. Za Nemči, ; hočejo dolomiti v kratkem najviSjo sv« -to, katero paj plača kot vojno odžko nino. Za Nemčijo in Avstrijo hoee; » omogoftiti antantnl krogi veliko vnr -nje posojilo, namenjeno prehrani, prv skrbi s surovinami, zagotoviti tona; • in opori valute. Seveda se nemški i ( avstrijski finančnl krogi tudl san skrbno brigajo ta okrepitev svoje vr lute. Zanimivo je, da so se te dni v franeoskem parlamentu 5uli skoro 1? ključno govori, simpatični za Avsti* -]o. Delajo vtis, kakor da je Francozor žal stare Avstrije. Ttidi za vzpostavi-tev gospodarske unije med državami. ki bo pripadale stari Avstrije, so se čule krepke besede. Ko to čitamo, bo vprašamo: Koliko je ostalo v srcu Fr&ncije še za nas? RmertSki Rdečl hrli za Jngoslooenske prostouoljce. Ob polovici marca Je priplul v New York parnik »Santarem« s približno 750 iueoslovanskimi rrostovoljcl, ki so (akali Jol?e mekeće v Dubrovniku, da bi bil! poslani nazaj v Ameriko. NIhCc «z starega kraja ni obvestil o njihovem odhodu, in zato jih ni nikdo pričakoval ob tem časn. Poreizn Lan*uage Information Service AnieriSkega Rdečega križa Je Ir.vedei o njlhovem prinudu še Ie dan poprei, ko so bili izkrcani na Ellis Island radi pie&leđa s strani priseijeniških oblasti. Takoj fe Forei^n J.aneuase Information Service stopil v zvezo s centralo Rdd-Čega križa v W^siiin^tonu, z Atlantiško divizijo in z newyorškiin Chapter, In tekom par ur je bila crganiiirana najnajneJSa ikcija v pomoč jugoslovanskim prostovolj-cem z ono hitrostlo in smotreiostlo, kl sts značilna za organizacijo Rdečega križa Da bi bil IMeči križ obve sa uvoz bi-serov, đragaljev in MiKtnih kaninov carine dolarjev 22,281^78, kar prekaža vse dosedanja rakofde. ________^__ DniifDCM^ ocstl ta llflFMflfllC« — Slovensko sri^arsko in tesarsko društvo sklicuje dne 30. t. m. ob 10. do-P okine v gosti Ini g. Turka* StreliSka ulica, važen sestanek. — Odbor. k — Seja veaelieiiegra odseka ^SploŠ-ne organizacije vojnih invalidova se vrši v ponedeljek dne 31. maja v magi-stratni dvorani ob 5. popoldne. Uljudno se prosijo vse dame, ki bodo sodelo-vale, da se seje udeleže. (k) — Plesni večer v veliki dvorani hotela Union priredi v ponedeliek, 31. maja t. 1. gdč. Lidija W i s i a k o v a, slovenska koncertna ple«alka. Priredi-tev je prvi samostojni na6top slovenske plesalke pred javnosrjo. Kot njen partner sodeluje g. Vlček, bivši član baleta Narodnega gledališča v Pragi. Na programu eo Grieg, Mozart, Mo-skowski, Parma itd. Začetek ob polu 21. uri. Vee razvidno iz lepakov. k — Pev&ko dm«tvo »Slavi ja, VVS-Glince^c priredi dne 6. jttnija t. 1. ob 7. popoldne vrtno veselico na vrtu restav-racije >Amerika< na GHncah. Med bogatim sporedom bode tuđi erečolov. Za točno postrežbo in točenje pija^ po jenižanih cenah bode preskrbljeno. Lepi košati eenčnati vrt nudi izletnikom pravi oddih. Vetopnina za osebo 10 kron. (k) — PNcfemiino gmttm *nitvo v ftkofljiri ima v nedelio dne 6. jnni|a na vrtu. g. Ogorelca v Skofljlci veselico. Od 2. do 3. popoldne eprefem drnttev in gostov, ob 3. veselica z ramovrstao zabavo. Vstopnlna k veselici 5 K, društva, protta, za ves popolddn nA plesni oder 10 K. Zasekno aradoiitvo Strokovae tfcupl* ne iodustrije. trgovine In obrti vlinduo vabimo na občni zbor, ki se vrši v petek, dne XI. junija 1920 v dvorani restavracije »Pri Mraku«, Rimska cesta, ob 7. zvečer. To-variši in tovarišiee! Vaša dolžnost napram naši organizaciji Vas kliče, da se tega pol-noštevilno udeležlte. — Odbor Društva za-sebneu Uradništva Slovenije v LjubUanL Darlla. Upravništvu nažega lista so poslali: Za Jugoslovansko Matico: Josip Šuštaršič, učitelj, 40 K, zbirko rodo- Ijubov iz Drave ob Bačkem jezeru ob priliki nekega sestanka; za Stritarjevo vrnitev v domovino: tvrdka M. Geršak & Ko., tu, 100 K. — Darilo za vojne slepce. Povodom smrti ge. Fr. Aidingerjeva v Trstu je darovala ga. Adela Luckmannova me-sto venca 50 K kuratoriju za oskrbo slepcev, za kar se izreka najiopleša- zahvala. Mestnem u magistratu so došla sle-deca darila. A. Za mestne reveže: Neimenovan po\"odom sprejema v domovinsko zvezo 2000 K; volilo notarja Plantana 1000 K; Ivan Bnricz povodom spreieiaa v domovinsko zvezo 500 K; Anton Pauli, povodom sprejema v domovinsko zveze, 400 K; elektrarna v Opatiji K 69'28. — B. Za svojce pone-srečenih gasilcev: Zbirka 2900 K, ka-tere so darovali: Delniško društvo Split 1000 K; Adolf Lorant 500 K; Ce- sar MnarA 500 K; tvr&a Orlaodo J čtng 200 K* I Srčna hvala! I UiMca HrcdniituaJ LiatnicA uredništva* Somi&ljenik vi Prekmarju, ki se |e informiral za-l radi formalnosti za preatop v pravo-1 slavne, xu» nam podije svoj naslov. —I Urafeištvo, I Glavni mećtđk: I Rasto Pusroslemšek. I Okfovomt mređtđki I ________BožMt Vodeb. Ne morete spati? Niti detatf? ImaJ te nervozne bolečine? Občntek zadol volstva doprinese Vam Fellerjev pravi I EIza fluid, 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici 36 K. Trpite na počasni prebavt? Za-l prtiu? To zlo se odstrani s pravimil FelleHevimi EIza krogljicami, 6 škat-ljic 8 K. 2elodec c^crepcujoča švedska tinktura 1 steklenica 15 K. Omot in poStnina posebei, a najceneje. Engen! V. Fetler, Stubica donja, EIza trs štev. m Hrvatska. ___________ Amerikanci! Krasna prilika f Naprodaj je veliko, lepo POSESTVO v prometnem industrijskem kraju ob glavni cesti z veHkitni gospodarskim! i poslopji, gozdi, njivami, pašnikf, j hiša s parkom na Gorenjskem. Naslov v anončni ekspeđfdjf Konj • dirkač f# nanrodai. Mafdič, paromlin Celje- 3773 : Vino prodaje mM Mm AdolI Welss, Zlatar Bistrica, Hrvatska.______________________3784 2elezne sode Um po na'v^i ceni Sc?cr & Komp., Ljubljana, Woifova ni. 12 ! 37S6 PllDfldllld jdjld plavstči (Schwimmer) po 40 vin. nudi Em. Šarane v Rogatcn 3749 Več tesarjev se spreinis takoj v trajno delo. Anton Steiner, Jemnora nL 11, Ljnb liana. 8277 blizo kolodvora. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda. 3435 EBasadstrouna liišaz Na^vsePporvoeda viipravništvo Slov. Naroda. 36S6 ^Aftm li^jn 2a privezovanje trt in sa-' Hulljd * Ulje dnega drevja, dalje tuđi -razna semena prodaja Josip UrbaniČ. fijibljaaa, Miklošićeva cesta 8. 3600 | Prida se ievljsrsKi stroj Jovre" 'Ogleda so Brezovica 36_ 3/86 ' flirtalnira °d 15 cm debeline Jutil2ml I Ko na sredini in od 2 m dolf ine naprej se kupi vsaka množina za ta-kojšnjo dobavo. Ponudbe na Šentjanžki premogokop Krmelj, Dolenjsko. 3834 Solicltalor se sprejms fakoj. Plača zelo visoka. Zadostuje nekaj prakse v sodnih stvareh. Odvetniška pisama dr. Ivana LovrenčiCa ? LJabljini, Miklošičeva cesta 8. 3831 fmJAif v 3. letu krasen Sesterak, po-uIHJbI polnoma vdomačen ter t fasb«-ca mladica prav krotka na prodaj. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 3830 Ifffl (0 za takoJšni° dobavo v vsaki IUH au množini: Cinkov oxyad, svin-čeno belilo, boryjev sulfat Čist, zmlet, glicetin, kem. čist. — Cenjene ponudbe z navedbo cene in množine pod »Barvac na tnontno ekspedicijo AL MATCLlC, Lja-bl;aoa.___________.______________3870 rnns za cepljenje trt, cevi za Ikropil-liolul niče, plašči in cevi za kolesa, ventilne cevi, gumijevo raztopilo itd. $e najceneje kupi pri tvrdki IGN. VOK. Ljubljana. 3868 Uni«: - dobro izveibana, sanostojna llttL'O! -= z letnimi spričevali te aprejme Pred /. ti se je od 9—10 ute dopoldne in od . —4. ure popoldne. AUfciMirafa cesU 10, n. aadstreaje let«. 3818 2500 Ml dMir &&&Ž voxr::. dovoljenjem ceno aapfodaj z Dur. .;a Tuđi je naptodaj pol vagona ove«* voaie po 132 K šx Vflfeovara ^irtnvih motol ima na pfoda^ več^° JllfluilU lU£|g| množ-no po ugodni ceni družba .SAD', Ljnbljani, Beelio«-nova oHea 10. 3863 Jrts, li raiMjofe z zsitfton H^en £~- snod. Ponudbe pod: SoNden gospođ 190/ 3853' na upravništvo Sloven. Naroda, _______________________________3853 Miftfl !ff*lfi znan^e .Diamant" prav MOMU AUlU dobro on ranjeno, se proda. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 3859 lib se Mi mntoh \tX? meh, Viocenc Mirt, korač Selo pri LjobUati. 3836 SmaiTiell stareia JreSta Vo"' leta staro mulo, katera dobro te^e in vozi. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 3837 fttffa ?i H t z novo pnevmatiko, la-fl'll m A. J. bek, v dobrem stanju, 4 sedeži, se proda. VpraSanja pod .Aflo 24 K. S. 3838" na upravništvo Slovenskega Naroda. 3838 2 tniy M mi iohKitresv°S • aJ:Jj^n z dobrim puT.ijem na prodaj. Ponudbe pod: .2 toaški tof^rni arto 3839" na upravništvo Sloven. Naroda. 3839 Hfifift ntlMfl skora' novai bla^o iz mlmu IRWli, mirne^a časa, in kom- petna SOKOLSKA OBI„EKA, «sto nova, se zamenjata za KLAVIR. Naslov pri upravnišr\'u lista. 3842 izvrstno uvozene kobile, z dvema pa-roma prsne \prege, lovskf in gospodarski voz se proda. Poizvedfce pri Orai-sIreni o&krbnHtvn Šfransnek, pošta Oonf!-sko pri Celju. 3852 ilSW3BJC V MfiKU, mesS.obs'to-ječe iz treh velikih sob in dveh majhnih kopalnjce itd., se za»en|a s 1. septembrom za stmevanje t LjnUjaol. obstoječe :z treh večjih in manjše sobe ter po možnosti kopalnice. — Ponudbe pod „Mari*ar/3873" na upravo .Slov, Nar.* spod (trgovec) za takoj kje v Sv. Petra okraju proti nagradi. Ponudbe se prosi na poštni predal 103. 3846 šan;m blagom, če tuđi ne sodel'jje. Ponudbe poa: .Kapitalist" poštno leleče gl. p. UBbljano, do 2. jonlja. 38*7 Ifftdp 10 Uh T Vrtim v Rožni dolini rlSIC Iz Mm I IFIUh istotam se proda tuđi električen klavir. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 384S Drflfhm rivo i&&\ °gIeda se iu Iah* riPliClf! yftS £{&!. ko v trgovini Fritsch, PreSernuva ulica. 3844 ■fitarno kila znamke N s. u., 4—5 nUlflllO MIO HP, na dva cilindra, zelo dobro ohrpnjeno, se takoj proda. — Kje, pove upravnišivo Slov. Nar. 3843 Uraftii in nriiitce»tmjKje pri večjem podletju. Ponudbe s prepisi spričeval, navedbo đoeedanjega ilužbo-vania in plačttnih zahtev na upravništvo Slov. Naroda pod: .Uraftrifcl ia aradake 38Ma. VpoStev pridejo tuđi vpokojeni uradnlki. 3850 honopljBii motvoz I (Špago) za vezanje vreč ia I Beograda kg K 52-—. I Gjorgje Grnjk I Samitfojia tabanu ie pomirrlha k večji družini v Ljubljani se sprejme v službo. Vstop, plača fn drugo po dogovoru. Pismene ponudbe na upravo Slov. Narđđa pod »Samosfejsa kuharica SMO*. Za ustmene ponudbe pa pove naslov tuđi upravnjStvo Slovenskega. Naroda. 3800 YHMh M »4191119 z gospodarskim UKKMfi « glajaillii poslopjem, vse v dobrem stanu; z velikim sad ni m vrtom, ca. 40 oralov raznfti zerrl)I§č osobito gozdov, krasna lega, komaj en če-trt ure od kolodvora, — za vito ali hi5p z vrtom v Ljubljani. Sprejme se tuđi kupee z gotovino, ako isti najđo prodajalca vile ali hiSe. Ponudbe pod ,Zame«a grafičiae 3792* na upravništvo Slov. Naroda. 3792 Zenitna ponudba ! Ekonom, 30 let star, s 30 tisoč kro-nami prihranka, poštenega značaja, se želi ptiženiti na kako primerno pose-stvo k gospodični ali vdovi primerne starosti. Tajnost zajamčena. Le resne ponudhe s sliko ki se vrne, se prosijo pod: .Poletje 3812* na upravništvo Slov. Naroda. 3812 Gospodična solidna, inteligentna, se išće, ki bi približno za dobo enega meieca, event samo čez dan, zastopala mater 3 otro-kom (14, 12, 6 let). — Dobra plača in hrana po dogovoru. Nastop takoj. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. SS76 Za štamparije! Imamo v našem skladištu na zalihi u Beogradu: Štamparske bafe sviju vrsta i odsenaka, Prima eikeM masu Z3 va!is2, najboljega kvaliteta, slovo (ćirilica) za srpski slog Cicero „Romana". Ova ja roba došla u velikoj količini, pa je odmah i na prodaju. Dalje prodajemo novu mašinu za sečenje hartije, duzine reza 65 cm. Sve franko Beograd. Porudžbine vršimo odmah! „GRAF1A" strnčm grafički zzvod BEOGRAD, Kosmajska 16. Vabilo na liredoi fibuli zlior trp* uhm SLOGft t Celju 13« Jurija t. L ob 9. «rl dop. v nali dvorani wNar. doma". Dnevni red: 1. Sprememba pravi!. 2. Dename zadeve. 3. PoioČilo o doscdaniem dclovanju. 4. VoUtev predscdnlka in event odbora. 5. Sločajiiostj. Ker ste posebno prve dve tofkf dnevnega reda izredao nujni in važni, se vabite, da se občnega zbora zaae-sljtvo edelefite. Opozvjate se glede pooblajtil na § XXVI. ođst 4 zadružnih pravit V CELJU, 27. maja 1920. Tajnik: Predsednik: HNlirl* M1HMB bi* Slamnike in klobuke v*eh vrst aprelama v popravsi* Franjo C£WR, tovarni slamilrov v Stobu, pošta Dofflžale prf LM^uri. V Ljubljani se sprejema pri tvrdki Kovaćevic In Terian, v Prešernovf ulici št 5, kjer so oa ra.zpokgo tqdl na/hovej5i vzord. 1771 KLINGERtT atbeH, mrnmtm; tafcnigwai potrtMtbie Vttchto vf ale^i ODON KOUTNV Llubljma* Kotodvoralca ttl. 37. Telefon št. 460. -- .. *•*. .... ... mtii tirit gravćr Ljubljana, Đvorni mi PRODAJA LESU Zupanstvo na Jezerskem proda draž- benim potom dne 6. junija t l.ob 15 uri v občinski pisarni okoli 600 — 700 ms stoječega smrekovega lesa. 3833 »Slati ■ a Hajbgijia HitraiH wft Teipel neltc. Bini ?oii Mirta ibIk, wti- tilUil Ufa ĐlHfflđ TO- Ig. ittfdBta no ■BMilB im ntnndf*.:: htafli m BMfMttlfilvo idmMKi Rogaška Slatina. fljEBfifa - Komisija M. Vrhovec I BMgrad, Zeleni venmo br- 111 preyzeriia razna trgovska posre-i dovanja, zastopfitva i. t. d. I Služkinja s# ttprejm* dobro izarjttia vhifaeral delu io tuđi vajena v luihanju, z đo>| brfml iipritfivaM. Dobra pla^a bi oskrba.1 Vstop Ukoj ali do 10. faitlja. LjnWj*na,| flnjfltte H L ns4a*ovaef at. f M pri atical« 3698 trda, vtako množino na mero kupi Alo zli Planstelner V lt Smr\m oft Jmi. i«L 2964 Daae konkurencije! V^žS^ ^ez konkurencije! JUGOSLAVENSKA INDUSTRIJA PAPIRA TeLi*6ft.a-d8 GUSTAV SELI6MANN tilkp »r. a-aa BnojavtJip'NiHo^ičeva 3. ZAGREB Nikoličava ul. 3. j^ccMHa tfobava Ni bof sto iMadtlffl: ramlfc vrli a»M> fcaHr: tlsk*vJMaa. otsalMfa k»iice«tMaa. rfofcum«ntneg«. keimstMfa baltfilM. italiaelUt »rt««, aaalrla u oolkt (rttitž€) irgofsldli bi ka«, omotof. map. kaiat li aitafcaa t ta ftraka saaaa- ofq» btof«- I----■ ŽENSKO ZDRAVILISCE-----, TOPLICE DOBRNA PRI CEUU F»pr«) REOIAUS Btl dUi. Nadomettaie v polnem obtefu Frantllliove lame (FransensbađV tzredni uspehi pri ženskih in živ^nlS bolesnih, boezmh srca, ledic, tlabokrvnostl revimilfioia. prottafl in vseh pojavih otlabetosti Termalne naravne ogljikove kopell termalna pitna voda. Zel znati vre-iec, masala, eicktilčne, solnfne »n rraćne kopcli, ter kopell v vroCem zraku. Kra en park. - Smrekovi gozdovi. — Divni Izleti. Nikdar megleno! — Vojaika idraviiflka godba. — Scilja : auHktober. pro«pfkti zaa*on' pri upravi koralima. Orodie vaafca vrat« Kmetiisko orodie ielezo in ieklo GebrOder Schwenk Linz a Donau, Podružnica Wl«a III. Araabarartaaj 11. Modro galico, Jedki natron (Atzna* tron) 128-130°. 80% kisovo kislino, amonijakovo sodo, ume+na gnojila in različne kemikalije nudi ie za vagonski ođjem: Handelsgesellschaft fflr In-1 Auiandsverkehr Oradac, OlacUstratsa 19, Tolafon ŠL 81. Brzojavni naslov: Vrtagtatar, aratlto. Zastopstvo sa Slovenijo: 1G1 obotnik & drag. Lialillana Gosposka ulica štev. 7. Talafoai Ma«. 4aa. Talaiam Um*. 40».. Holete obdržati svojo lepoto? Holete imeti kakor baržun mehko kožo? Mofete solnčnlh peg. mozoliev in ogrcev? i lim) Wiitt! Urttth 1 intck • I, M. HL Mtocjlc mtc 13 R. R tmm FUtolcf« ufnaefte laijMaKCM ■«• I« K. Hotete ime« Ifot. zdrave lase? F.'""""V"- !■■■«! ta nm Im iMcf« *m luc! Ia-prefl pitaj, oreraa« •****)•- lakfsal oleto! I iMtch I t, «- III 12 I. I tcara ■«■• te-nt« ■•• n ■■rirujc gl«M • K. Sm»m S R. BkiHft u M( t I W Tti hl-— R. MftfHn Vas kuna olesa? Ftlicrie? prav) tiristtrtkl »MU attakal« trn Mcčla, mtr* la m«MtTf»f H«%aali Hijcv Mat trde k»Hl Bala ftati|ta UHi. fdimi Itotlji • R M v*^ Ze"*e $e kal? ^SCT ^ ------- v -vi >tfll< (KolMfiaka f^ta> I IkaMla • «• P EUGEM V. FCLUER SMMM Oon|a. ttsatra šU 23S. ^ HrvateH^___________^ Vsakovrstne slamnike. rarli&te torbice, predpražnike, ilamiute Solne In druge ple- tarske »zdelke priporoia po primernl ceni g. trgovcem Franjo CCRAR, tovarna slam-nikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. 1772 „NADA tvornica dvopeka Neumann i. dr. Zagreb. Prolzvadla: Kekse, biskvit, dvopek i razno pecivo za čaj. Zastopnik za Kranjsko L,. ,1 e ž e k Ljubljana, Stritarjeva ul. 7. 90: Zima — « B^aia*4o* a^o)saNa avOva) aai vajajavav* airsiaalcfajMaoajfaolaolojaki voaal atroJL Vzamejo te tuđi stat* dvofcp- lesa in strofi v račan, F. I tiioiin i ranili slM Uaallaaa, Hari to* «. la. ^BBBBk ^ah .^k a.4 m % ^Bk aaaBBBBk^HBiaB as BK. aa^^BaVaV flBaaWB^aal *^^P^^^^_^ ^-^ aaaahaataaaa, ^ahk aaaaa^aa ^aaki aaah. ■•• TF^E«aa»%^ M lan<4Bjam# alBaaBiaW"n»O)aBjaBBj ^B^Ba^^aa^BPa^pav^PVaj I f flninil!! milfl Taam Poslovala : JaTUHtn al lt «> IIDUIIIIn iIhu ^« *°-if- pošmTjjss£*m *if *•" hrvaMafv dalmatinska rax»c vrste I banatska na bata oi 50 1 dale te stara »oslaraAa I ^latnlhasat vlat ■ buCtat ■ _____________ ■ ■ ■ IIMM1II ■«■■——————■^M^«««M«M««»l«l««MWlB Industrija kravat in predpasnikov MILAN KELL, Hrt. talataa tla» 17-aa Zagrab, BeiliovICMa m. a nudi veliko tabiro vsakovrstnih ovratnic fn veliko izbiro vsakovrstnih predpasnikov s«mo na debdo. PEKO cevlji naielegant-naiiih oblik in na bolji« . kakovostl , zopet došli! Dobivalo se v Ilua- lienskem akladilCai toverne ievljev PC* TER KOZINA A CaV • UubUana,Bra«20. +4 »SLOVENSKI NAROD*, dae 30. maja 192a i2l. Stev. Čistilo nerin ftBBjMl domafj Iiđelek, ki presega vsako trafo znamtco v kakovo*kak« tadT v oblifcj, razpoSHja tvrdka OavaM Bob«!«, trajtjihai ■ aacflMtM Ntv ,#»»■ m «1>elo IJgbHaaa, tw. Jakob« toj t. M02 MT I8e se za latoj ali s 15. jnHn uk^It ^d knjigovodja cmožen dvojnega knjigovodstva, stenografije in strojepisja tcr sploh vscfti v ta ifcjokrog spadajoćfh opravi 1. Istotam se sprejrae kor«apow«l«nt, katari je aoreten stenograf in strojepisec. Od obeh se zahteva popolno znanje siovtn-J&fcga tn ncmlkega jezika v govoru in pisavi. Pismene ponudbe z navedbo (feardanjega službovanja in označenjem zahtevane plače naj se posijelo pod £JL MM* n« Anontao vavod Drago Beseljak LJatljan*, Caakatr|«vo t^fcretl« 5*______________________________________________3661 Varara gosdnega veleposestra Kemmetgeblrge In taipiorf v Srdb- ttiegu na Gor. &ta|«rak«at f čekanje lesa !. 1920 15.000 kbm akordaim potom. Zivila po uradni ceni ter H2o/o za adrainistracijsko režijo, pogubo in upadek preskrbi za delavce uprava, [gozdfie žage in sekire je prinesti seboj, obrabnina se povrne, tako tuđi vožnja jjtjgn in nazaj. Za stan v gozđu je najbolje preskrbljeno. Ponudbe na gor. uoravo. Pm m^ m «f%E^iS^Blif_-P%------ %^r| 19^95 W%«f I l Spalne, jedilne, in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložld, mo* droci, otomane, spalni in dekor acijski divani, postelje, omare, niize i in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivafniki i ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsa-kem slogu cd proste do nnjftnejše izvrsitve po jako nlzkih cenah i pritfrdki za pobištto KAREL PREIS, Maribor, Štetni trf 6. I SvobodOB ogled I 1118 Cenlki xaatoaj I Skaboform ss lODBt dobiva! Proti srbenju, svrabn, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v naj-bliinji lekarni preizkušeno in zdravniško priporoteno 9r. flescha oripalno Skabaformovo mazilo. ,Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder „Skabo-iOTm. Dobiva se po vseh lekarnah. Generalna zaloga za Ljubljano in okolico ; . Trrrr „pri Zlatom ielena1' IV. Marijin trs. —■ __ Tovarna Barva ™k0™Tiag0'. JjJA RBlLll ^emt^n0 t\S\\ obleke Ijubliana, PdSenski nasip 4 SvetloHka ZS^^g Podružnica: Selenburgova ul.3 Maribor Novemesto Kočev]e Oospcska cl. 38« Glavni trg itev 39- v viečah je piwptajo n# i—polagn. Prašiti v ■M^ft^ JšdKkmaP v Ljubljani. 3824 - Transmisije - gonila, vretena, okrogla ležiiča, kovine, kroglasta letišča, les, ploćevina, liti koluti, H»đHw pm*M MMlOloJ vse točno dobavno. a) tvornice strojev, b) fužine HmHt MOTTUt Wtaai X. ramlioraiMaaai S6 T 931M b m. AfnbersHttg ft T I1S61. Modni sulon , StBEtlv -Msfke • LJUBLJANA, Židovska Ml. 3, Dvortfcf trg 1. Priporočam veliko iz biro najnovejših anoalelOT, svilenih klobuk**, tople In atanuOtev sa dama in deklice. Popravila toteo In talni klotahl vedno v Mao. ialofl. i ------------------------ l SODI za vino, rakijo, olje, med mast in petrolej, a osobita izdelujem sode za transportiranje piva kakor tuđi za hrambo, vse solidna isdelava iz prvovrstne slavonske hrastovloe, nadalje sodarskl materija! za sade vedno na zaktgi, na malo in veliko. Tvornica sodov Antun Novosel Ostjefc I.. \MmMu c 1- Tel. 5-66. \Mm MlAi »ili(M maso dobavlja niiktilafttfteje iMml&a bmalca firme ■- MnaMV Wlaa V* Sttrav- Gostilna pri „Fajmoštru4" odđaja vino na debelo m aictr i^vrstm emček (Gadova peč) ^_______Ijotomersko, halolko in še drage vtste._______3571 V Stari toM 9* prodaj posestvo s popoJnoma novo pritličoo h!5o s podom, obokaalm hlevom za 9 g\avt pora ben tuđi za skladISče, vrtom, nHvm za S merntltpv posetve In trivmk ter i gozdnimi deli z meianim lesom. Poiive %t\ Ifta Bergaat, tr^ovec SUrt toki po*tt Skofjt Ufca. 384$ Javna dražba lesa. Dne 5. juni ja 1920 ob 15. uri (3. rx>P*) *e vrši pri me«tnem urtdu v Ko-čevju javna dražba 1500 stojeđh hoj v đebelioi 40 cm In kakih 140 podrfle (Winfalte). Ta les se nahaja v gozdu Icočevskega r.iesta In se lahko ogleda vsak daji. Vsa pojasnila dafe mestni urad v Kočevju, kjer se dot>e proti vpUčriu 20 K tuđi diaibeni pogojL Mostml «rođ v Bo^ovf«, dne 22. ma|a 1920. RT Proda se jahalui in diFkalii ~Wt konj „Telal". Zmagovalec na dirkah. Iz Ergetfje bivše Jeftanovtfg. Obrniti se Je na Živka Jovanovtta, Ban|a (oka. Fotografija kon}a se lahko vidi v Ljubljani v izložbi Narodne knjigame. 3841 Naznanilo. Podpisani vijudno naznaoja p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi, da otvori s 1. jnnijem t. L protfa|o vseh vrst meaoik li-đelkov kakor tuđi prodajo avoiafa moaai alaalna In maatl na drobno in debelo. Cenjenje odmalce se bodem potrudfl posfcreči veđrto b svezi m po lastnih mesarjih iidelanim blagom. Prodaja na drobno na novo postavljeni stojnid v Šoiskem drevoredti in v mesnici A. ftagmetster v §i3ki. Razpo§i(jatev na debelo iz sklađ&Ča v Trtiovem, Česi« v mestni k>g St. 15. Naro&la sprejema in se ptipotoca. Trgovatca is>#dlct|afca In komlalisk« d^iniika druSba« — Bfioiaimf aaHovi ftOalNsmii»ccr> UUĐUANA, MARIBOR, TRST, Ekspozitura W«N, SpetfcHa vseh vrst. Spreiemanic Uaoa v skUdISJa. Z»wr«i»n|a. Nednarodm pievozL SeHtve s pafaiOlranhnl vozovi na vse strani. SMaditte spoMm s Hrom južne žeteznke. — i> ^M|ntfw |«n* ■madUću Spediciia • Import • Eksport • Komisija. J(JS05LflVO15KA ffvtfl^O ELEKTRIČNIM STRQJEWIrDL D. -.AMimiMM KARLOVAC •»■•'«.•». PBt^A NA POPRA\?AK •»*• wsU sfr°i«' r -^^* ijrlrttifnr strojeve napetosti*! Jaflae. -»*" '^koaolBK a&BiBB-sbsteve I (ransfeimalen. O^OJBODUJE * . L. AH»- tUtkaMca i ^ BMk A Razred zase HrtMNlw (HavM b—lupa!■■ m odtejaj« AMBI- Werke, AM. 11I./X 43. Berlin Johaimlstruđ. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani StiUarieva uHca itev. 2. Dartnmca glavnica 30.000.000 — Hrom il#»f¥iil tosuH 10,000,000*- itron. Podružnice v Solitu, Cetovcu, Trstu, Sarajevu, Gorki, CeflB, Mariboru, BorovOah ter ekspozitura v Ptuju. vloge na knjižice in toketi raiun proti ugodnomu abrartavMfci I _____ ___________ _. _ _ _ _^^—IB^B^——I—]^^^MM ■TMPMla in prodale vn vrste vradnoataNi psoiriov, valut in devoliuje vsakovrstne KREDITE %m+B M tek a|fawo4M Udane* &a laaaraiai om oabvfiinvai tsjmhb aLopiiar.