E S L O V E N I A L I B R E Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXIV | 15. septembra 2025 - Buenos Aires, Argentina | Št. 17 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija 80. OBLETNICA BEGUNSTVA (1945-2025) “Izgubili so domovino, a ohranili so vero!” slovenskega naroda. Prav v bližnjem zemljiš- škof msgr. Andrej Stanovnik. ču cerkve so naši predniki našli zatočišče, Toplo nas je pozdravil in izrekel dobrodo- Ob pomembni 80-letnici begunstva in pri- kjer so se spet počutili varne, kot doma. šlico tamkajšnji župnik, generalni provikar silnega izseljenstva slovenskega ljudstva iz V knjigi Osvalda Gorgazzija, kjer opisuje zgo- g. Carlos White. Uvodne misli je prebrala rodne domovine, maja 1945, se skozi vse leto dovino cerkve Svete Julije je poglavje, pos- Mariana Poznič in opisala povezanost naših spominjamo bolečih dogodkov naše zgodo- večeno Slovencem. “Na prošnjo duhovnika prvih priseljencev s cerkvijo Svete Julije. Be- vine. Veliko teh, ki so morali zapustiti vse, je Janeza Hladnika je tamkajšnji župnik Román rili in psalm so brali predsednik Slovenske zdaj že v večnosti, drugi so bili takrat otroci Figallo Slovencem dal na razpolago pred fantovske zveze Niko Oblak, predsednica in so še priče hitre in nepričakovane odločit- kratkim kupljeno zemljišče na naslovu Víctor Slovenske dekliške organizacije Erika Čeč ter ve staršev - “gremo, a kmalu se bomo vrnili Martinez 50, ki naj jim postane dom za njiho- predsednik Zedinjene Slovenije Jure Komar. domov!”- To je bilo tiho in skrito upanje, ki je ve dejavnosti”. Še danes ta naslov spominja Globoko nas je nagovorila pridiga nadškofa, živelo v trpečih srcih, ki se žal, nikoli ni uresni- na domačnost, gostoljubnost in upanje na bo- katero v celoti objavljamo. Goreče prošnje je čilo. Razkropili so se po širnem svetu, a oh- dočnost. Tu so bila prva družabna in kulturna v imenu krščanskega ljudstva prebral Tomaž lahko naprej razvijala. Obogateni in okre- ranili so življenje, vero in svobodo, največje srečanja. V tej cerkvi in v bližnji Santa Rosa Žužek. Hvaležni za dar milosti in vseh dobrot pljeni z božjo besedo in kruhom smo ob kon- dobrine, zaradi katerih so se odpovedali vse- de Lima, na Av. Belgrano, je naše ljudstvo smo prosili, da bi po veri, kulturi in povezano- cu svete daritve glasno zapeli zahvalno pe- mu, kar so imeli. Tam je ostala domača hiša, molilo za svoje rajne in prosilo za neznano sti rasli v zvestobi Kristusu in njegovi Cerkvi. sem ter nam vsem najbolj priljubljeno Marija sorodniki in prijatelji, služba ali kmetija in z prihodnost. V cerkvi Svete Julije so sklenili Na oltar sta prinesla darova kruha in vina skoz’ življenje.... Naj ona vodi čolnič našega njima varna bodočnost, načrti in sanje. Pos- zakonsko zvezo prvi mladi pari, krščeni so bili begunec Tone Oblak in izseljenka Alenka Jen- življenja v varni pristan. tali so begunci. Kot po poti križa so se pomi- prvi slovenski Argentinci, med katerimi je bil ko Godec, v znamenje življenja in dela mno- Še danes nas nagovorjajo besede, ki jih je kali v neznano, ne vedoč, da jih čakajo težke nadškof msgr. Andrej Stanovnik, ki je ob tej gih rodov, ki so na tuji zemlji s trdim delom napisal veliki filozof, mislec, pisatelj Vinko preizkušnje. Po neskončnih postajah jih je ta izredni priložnosti daroval slovesno sv. mašo. in vero v srcu gradili svoj dom. Julija Kastelic Brumen, ko je opisal tiste težke čase priselje- križev pot pripeljal v novi svet. Naš prvi izseljenski priznani zbor Gallus, ki in Niki Štumberger sta izročila rožni venec in vanja: “V novem svetu – kvišku srca! Najprej Na pobudo krovne organizacije Zedinjena je več kot 50 let deloval v naši skupnosti, je cerkveno pesmarico, kot predstavnika mlade kvišku glave, glejmo vedro in z zaupanjem Slovenija, Dušnega pastirstva ter Pastoral- pod vodstvom dr. Julija Savellija začel delo- družine, ki je in še vedno bogati bogoslužje. v prihodnost. Molimo, poglede in srca dvig- nega sveta smo se v soboto, 6. septembra, vati prav v teh prostorih. Prvih osem let v Brata Irena in Franci Urbančič, sinova prvih nimo k Bogu; delajmo, roke in možgane za- zbrali v cerkvi Svete Julije, na kraju, kjer so tem kraju je bilo ključnih za našo slovensko zakoncev, ki sta v tej cerkvi sklenila zvezo pičimo v zemljo, pa nam bo v rosi božjega našim prvim priseljencem odprli vrata in jim skupnost, ki še danes goji in posreduje ljube- pred Bogom, sta prinesla na oltar slovensko blagoslova tudi tukajšnja zemlja rodila, nas ponudili prvi dom. V tem svetišču smo obu- zen do svojih korenin. ruto, avbo in klobuk, znamenje naše pripa- hranila in oblačila, kakor nas je domača”. dili spomin in se s hvaležnostjo obrnili k na- Pred vhodom v cerkev je vzidana spo- dnosti slovenskemu narodu in ljubezni do V svetem letu se naše duhovne oči ozrejo šemu Stvarniku in Mariji Pomagaj, zavetnici minska plošča, ki priča o hvaležnosti Sloven- bogate kulturne dediščine, ki jo s ponosom k Bogu, našemu Stvarniku, ki nas je v svoji cev za vse prejete dobrote. negujemo in prenašamo naslednjim rodo- previdnosti postavil na ta južni del Amerike Združeni pevski zbori: Mešani pevski zbor vom. Prav tako so izročili knjigo Martina in k Mariji, zvezdi vodnici, ki je hodila, vodi- San Justo, zbor Ex Corde, ter Sanmartinski Fierra v slovenskem prevodu (dr.Tine Debe- la in bodrila naše starše in stare starše skozi zbor in Slovenski moški zbor, so pod vod- ljak), simbol dveh kultur, argentinske in slo- dolgo begunsko pot. stvom Matjaža Rožanca in ob spremljavi venske, ki sta se v teh osemdeset letih pre- Ponosni smo na njihovo zvestobo, ki nam je Andrejke Selan Vombergar na orglah z mo- pletali na slovenskih odrih in v naših srcih, iz svetal zgled modrosti, vere, upanja in ljubez- gočno pesmijo “Pozdravljena, Mati dobrega katerih je zrasla skupnost, ki nas povezuje. ni! Zapustili so ljubljeno domovino, a vzeli sveta” naznanili začetek mašne slovesnosti. Čeprav zdaj že dolga desetletja ne zaha- in ohranili so največji zaklad, ki jim ni bil oro- V dolgi procesiji je vstopilo veliko število na- jamo v to cerkev in nismo dejavni v njej je pan in z njim šli v svet! Naj bodo kažipot in rodnih noš, ministranti in somaševalci: dele- prav, da spoznamo in obdržimo spomin in spodbuda tudi mladim rodovom! gat dušnega pastirstva, g. Franci Cukjati, g. zahvalo ustanovi, ki je našim prednikom od- Robert Brest, g.Toni Burja ter zaslužni nad- prla vrata, da se je naša slovenska skupnost Irena Urbančič Poglajen Pridiga škofa Stanovnika ob 80. obletnici odhoda Slovencev iz svoje domovine Zbrali smo se okoli oltarne mize, da bi obha- Ta spominski pogled nazaj v našo nedavno Obrnimo se torej k Besedi, ki smo jo ozna- izgubo vere in opustitvijo varnosti bivanja v jali evharistijo in se ob njej spominjali osem preteklost ni namenjen gojenju hrepenenja nili in ki danes, tako kot včeraj, daje smisel lastni zemlji odločili ohraniti svojo vero in se desetletij od begunstva in izseljenstva, ki so po starih časih, temveč preprost pogled na- in smer našemu življenju. Besedilo iz Knjige poglobiti v njene temelje. Živi spomin na Božjo ga prehodili naši starši, stari starši in prastari zaj, da bi se zahvalili previdnostnemu Bogu, Modrosti (9,13–18) nas spominja na temelj- ljubezen jim je tako zagotovil tudi sposobnost starši, ko so bili prisiljeni zapustiti domovino ki nas je s svojo očetovsko roko vodil po bo- no resnico: ne moremo se rešiti sami; mod- ohranjanja življenja in iskanja pravega smisla in se odpraviti v neznano. Prav tukaj, kjer smo leči poti izgnanstva v to novo domovino, ka- rosti ne dosežemo s človeškimi prizadevanji. ter prave smeri v njem. Ni presenetljivo, da danes zbrani, so bili sprejeti prvi Slovenci, ki so tera nam je odprla roke in omogočila našim Zato Salomon prosi Boga za modrost, da bi so prvi Slovenci povojnega priseljevanja iskali se izselili, da bi rešili svoja življenja in ohranili družinam, da so se ukoreninile v tej zemlji in pravično vodil Božje ljudstvo. Da bi našli smi- prostor za svoja srečanja in se tako po isti sme- svojo vero tik po koncu druge svetovne vojne. tej kulturi; tudi tukaj jih je cerkvena skupnost sel v svojem zemeljskem romanju in ga vodili ri množili na različnih krajih po državi, vedno Ti izgnanci, zdaj že zelo stari, so globoko ganje- sprejela in jih vključila v svoje naročje. Tako v pravo smer, tudi mi potrebujemo »da nam skupaj s svetim prostorom za ustvarjalno ohra- ni, ko se spominjajo ulice: Víctor Martínez, 50. argentinska domovina kot Cerkev sta nas Bog z nebes pošlje svojega Svetega Duha«. njanje spomina na svojo vero. In to so storili Mnogi med njimi so krstili svoje otroke ob obogatili do mere, da lahko danes delimo svo- Evangelij (prim. Lk 14,25–33) nam predsta- s poudarkom na družini in skupnosti, odprti krstnem kamnu pri vhodu v to cerkev, med jo istovetnost kot slovenski Argentinci, tako z vlja Božjo modrost, razodeto v Jezusu, tako družbi, kot nepogrešljivem ključu za gradnjo njimi moja starša, ki sta pripeljala svojega argentinskim kot s slovenskim ljudstvom, ter v njegovih besedah kot v njegovem lastnem bolj človeške in bolj krščanske prihodnosti. prvorojenca h krstu in je zdaj tisti, ki vas prispevamo svojo novo in edinstveno istovet- življenju. Po besedah, ki smo jih pravkar Zato želimo danes, globoko hvaležni Bogu nagovarja. Z njimi in z vami delimo globoko nost kot verniki in kot državljani. slišali, vpliv Jezusove navzočnosti privablja za dar vere, ki ima čudovito moč, da združuje hvaležnost župniku in župnijski skupnosti, ki Za tiste prve generacije, ki so bile pred množice, ki mu sledijo. Nanje naslovi bistve- in usklajuje najboljše, kar prejemamo iz naše sta na tem kraju našim prednikom gostoljub- nami, sta bila vera in spomin največje in ni nauk o modrosti življenja, ki se konča z od- dvojne kulturne dediščine. Obnovimo našo no nudila bratsko in občestveno zatočišče. najgloblje darilo za prečkanje mučne meje v ločno zahtevo: »Tako torej nobeden izmed zavezo, da jo posredujemo mlajšim generaci- Pravzaprav so bili prostori ob tej cerkvi tudi neznano. Vera in zaupanje v osebnega Boga, vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more jam in prosimo da bi vsi ohranili milost postati prostori za prva družabna in kulturna sreča- bližnjega in presežnega; Boga, ki nežno obje- biti moj učenec.« Torej, gre za vse. Nobena boljši ljudje. In sedaj, z Marijo, Kraljico naše nja, kjer so se stkale vezi za gradnjo sloven- ma in trdno podpira pot svojih otrok. Bog, ki posest, pa naj gre za stvari, kaj šele za ljudi, domovine, prinesimo k oltarni mizi svoje vese- ske skupnosti v Argentini na trdnih temeljih v Jezusu izroči svojo besedo in da svoje živ- ne more graditi moči in nakazovati varnosti, lje in trud, skupaj z veseljem in trudom naših vere in kulture. Zaslužijo si vse naše prizna- ljenje, je isti Bog, ki nas danes kliče in nam da si človek lahko resnično modrost za odre- staršev, starih staršev in prastarih staršev, da bi nje in hvaležnost, saj so v boleči izkušnji izgu- govori, naj ostanemo zvesti dragoceni in ne- šenje pridobi le z lastnim trudom. nas ona skupaj s svojim Sinom pospremila do be domovine ohranili vero. izpodbitni dediščini, ki smo jo prejeli. Zato so se naši predhodniki v odločitvi med večnega objema božje ljubezni. Amen. S T R A N 2 1 5 . S E P T E M B R A 2 0 2 5 | S V O B O D N A S L O V E N I J A OkrOgle OBLETNICE | Pedro Pablo Opeka - Zlatomašnik padki. Mislil sem, da živim nočno moro. To je torej kraj, ki ga je županstvo Antananariva leta 1985 izbralo za odlagališče smeti… in hkrati nato so novomašnika pozdravili še župnik g. Franciji. “Moral sem dokončno potrditi svoj tudi za odlagališče teh revežev! Andrej Prebil CM, v imenu sošolcev g. Rado poklic misijonarja… in se vrniti močnejši.” Na stotine družin je brskalo na tem sme- Sušnik CM in kot Petrova bivša učiteljica v slo- V Franciji se je Pedro srečal z abbéjem Pi- tišču. Kako ne bi tulil od besa? Kako lahko venski šoli gospa Zdenka Virant Jan. errom, ustanoviteljem združenja Emmaus za dovolimo kaj takega? Ta vprašanja so me Po obedu so se navzoči vrnili v cerkev Mari- pomoč revežem, brezdomcem in beguncem. mučila, ko sem ostal nem, zlomljen zaradi je Kraljice k petim litanijam, po litanijah se je Ta majhen mož se je Pedru nepozabno vtisnil tega prizora in zaradi občutka svoje nemoči.” pa novomašnik sestal z vaško mladino. v spomin. Spoznal je tudi Taizéjsko ekumen- Skupaj s somišljeniki je Pedro še isto leto sko skupnost, kjer so se srečevali mladi raz- ustanovil humanitarno združenje Akamasoa ličnih veroizpovedi. 19. marca 1975 je Pedro (Dobri prijatelji), katere namen je pomaga- ŽIVLJENJSKA IN MISIJONSKA POT pred oltarjem v cerkvi, kjer ležijo posmrtni ti ljudem, da se rešijo iz začaranega kroga PEDRA OPEKE ostanki svetega Vincencija Pavelskega, nare- revščine, v kateri živijo. dil večne zaobljube: “Obljubljam, da bom z Akamasoa nudi ljudem delo v kamnolomu, Pedro Opeka se je rodil slovenskim staršem Božjo milostjo živel v Misijonski družbi v čis- izdelovanju opeke, gradnji, tesarstvu in kme- 29. junija 1948 v San Martinu (revnem nase- tosti, pokorščini in uboštvu do konca svojih tijstvu, s katerim jim daje dostojno plačo, lju v predmestju Buenos Airesa), na god sve- dni.” da lahko preživljajo svoje otroke. Z ljudmi iz tih apostolov Petra in Pavla. Oče Alojzij Ope- Julija 1975 je Pedro prejel diakonat, prvo smetišč gradi stanovanja, šole, športne dvo- 28. septembra bo misijonar Pedro Pablo ka je bil eden redkih vrnjenih domobrancev, stopnjo duhovništva, v Ljubljani. Zatem se je rane, dispenzerje, cerkve. V vseh teh letih je Opeka praznoval petdeset let duhovništva. ki mu je uspelo zbežati iz komunističnega vrnil v Argentino, kjer je bil 28. septembra Akamasoa pomagala več kot 500.000 Malga- Mašniško posvečenje je prejel v nabito polni morišča v Teharjah. V begunskem taborišču 1975 povečen v duhovnika. šem, zgradili so več kot 4.000 hiš. V Akama- lujanski baziliki (prisotnih je bilo tudi oko- v Senegalii se je poročil z Marijo Marolt in Kmalu po posvečenju se je Pedro vrnil na soi in njenih vaseh živi več kot 25.000 ljudi. li 200 Slovencev) v nedeljo, 28. septembra se odločil za izseljenstvo v Argentino, kjer se Madagaskar, kjer je bil imenovan za župnika Vsaka vas ima šolo, dispanzer in različne 1975. V duhovnika ga je posvetil škof iz Mer- je kmalu zaposlil kot zidar, najprej v obmo- v vasici Vangaindrano na jugovzhodu “velike- možnosti dela. cedesa, msgr. Luis Juan Tome v spremstvu rskem mestecu Miramar, potem pa v Buenos ga otoka”. Na tej župniji je deloval petnajst Posebno skrb Pedro namenja otrokom. Z več kot 20 duhovnikov. Ob koncu posveče- Airesu. Družina je vedno živela zelo skromno, let in se posvetil revnim. Ko je Pedro odšel, gradnjo šol je več kot 20.000 otrokom omo- nja se je novomašnik zahvalil Bogu, Mariji, vendar so s trudom prišli do svojega doma. je za seboj pustil čisto novo cerkev, ki so jo gočil, da hodijo v šolo in imajo različne špor- škofu, domačim in vsem, ki so ga podpirali Pedro je rasel in opazoval očeta, kako zida. z zavzetim delom postavili malgaški verniki. tne in kulturne aktivnosti, s katerimi razvijajo na poti k duhovništvu in končal z mislijo iz Ko je imel osem let, ga je vprašal: “Oči, koliko Prvi malgaški duhovnik je bil posvečen ok- svoje talente in si tako gradijo svetlejšo pri- telegrama, ki so mu ga poslali iz Pariza: “Naj zidakov rabiš, da dokončaš to hišo?” Ko ga je tobra 1988, malo pred Pedrovim odhodom. hodnost. današnji praznik nikoli ne mine!” oče vprašal, čemu bi hotel to vedeti, je Pedro Nasledstvo je bilo torej zagotovljeno in to z Pedro je gonilna sila te dejavnosti skupnosti odgovoril: “Ker mi je tvoje delo všeč. Tudi jaz domačinom! Pedro je zapustil mesto konec Akamasoa. Za svoje delovanje je prejel veli- Novo mašo je Pedro pel v Slovenski vasi bom nekoč gradil hiše”. Od tedaj se je Pedro meseca oktobra ob zori, ko so še vsi spali. Ni ko mednarodnih nagrad. Leta 2007 je prejel v nedeljo, 5. oktobra. Vsa vas se je za novo začel pri očetu učiti zidarstva. hotel slovesa, ker bi bilo za vse preveč bole- odlikovanje Vitez Legije časti Republike Fran- mašo pripravila s tridnevno duhovno obno- Ko so lazaristi v Slovenski vasi v Lanusu od- če. “Žalost je preplavila moje srce, čeprav je cije, ki mu ga je podelil predsednik Nicolas vo, ki so jo vodili novomašnik, misijonar g. prli osnovno šolo in Baragovo misijonišče, se bilo zraven tudi veselje: ti moški in ženske so Sarkozy. Leta 2008 je prejel najvišje prizna- France Buh CM in g. Rado Sušnik CM, po kon- je desetletni Pedro preselil v misijonišče. Rad se postavili na noge!” nje Slovenske škofovske konference Odlič- čani maši so pa mnogi v društveni dvorani se je učil, še rajši pa je igral nogomet. “Na- Pedro je moral leta 1989 zapustiti svojo žu- je sv. Cirila in Metoda, ki mu ga je podelil pletli vence za okrasitev cerkve. pad je najboljša obramba”, je rad ponavljal pnijo v Vangaindranu, ker je bil izvoljen za ljubljanski nadškof Alojz Uran. Leta 2009 je Na dan nove maše se je množica v procesiji Pedro. “To velja tudi v nogometu. Nobene- ravnatelja lazaristovskega semenišča v glav- prejel najvišje državno odlikovanje Zlati red podala iz prostorov Misijonskega zavoda pro- ga varčevanja z energijo. Igral sem srednje- nem mestu Madagaskarja. V semenišču mu Republike Slovenije za zasluge, ki mu ga je ti cerkvi Marije Kraljice. Na čelu sprevoda so ga napadalca, toda kadar so nas nasprotniki ni manjkalo dela, a Pedro ni pozabil na svoje podelil predsednik RS Danilo Türk za “izje- bili svatje, za njimi narodne noše, ministranti obvladovali, sem se nemudoma vrnil med poslanstvo: skrb za najrevnejše med revnimi. men prispevek na področju humanitarnega in duhovniki. Sprevod so zaključevali dve no- obrambne igralce, skušal pridobiti žogo in Komaj nekaj dni je bil v glavnem mestu, ko dela, socialne in teološke misli in skrbi za vomašnikovi sestri, novomašnikova starša in pripraviti nov napad”. je Pedro odkril veliko smetišče v Andralanitri. sočloveka”. Leta 2019 mu je malgaški pred- novomašnik. Pred vstopom v cerkev je spre- V misijonišču se je Pedru pojavilo vpraša- Tako je Pedro opisal to odkritje v knjigi Bojev- sednik Andry Rajoelina podelil državno odli- govorila novomašnikova sestra Lucija in izra- nje: Kaj pa če Bog hoče, da postanem duhov- nik upanja: “Težko si je predstavljati bolj ku- kovanje Veliki križ 2. reda za boj proti revšči- zila veselje preproste družine, da je Bog ene- nik? Ko je imel petnajst let, se je odločil, da žen smrad od tistega, ki me je zajel 20. maja ni. Večkrat je bil tudi nominiran za Nobelovo ga izmed njih poklical v svojo službo. Nato je postane duhovnik in je vstopil v semenišče 1989. Bil sem na vrhu enega izmed sedmih nagrado za mir. Življenje in delo misijonarja povabila sestro Cvetko, da novomašiku izroči lazaristov v mestu Escobar. Tam ga je očaralo gričev Antananariva. Ozračje je bilo onesna- Pedra Opeke je opisano v številnih knjigah in novomašni križ, ki naj mu bo v oporo v teža- življenje, delo in mišljenje svetega Vincenci- ženo, pokvarjeno. Smetišče na prostem, pred dokumentarnih filmih. vah in bridkostih, ki jih bo imel na življenjski ja Pavelskega. Pri njem je dobil odgovor na mestnimi vrati, se je zdelo kot velikansko Pedro zaključuje knjigo Dnevnik spopada poti. Za konec pa je prosila očeta in mater, da vprašanje, ki mu ni dalo miru: Kako postati trohnišče. Vendar je bilo nekaj še hujše- s temi besedami: “Če bi moral znova zače- novomašniku dasta svoj blagoslov. ponižen med reveži? ga od smradu. Če je bil pogled na malgaško ti življenje, bi ga začel z revnimi družinami, Ob zvokih pesmi “Novomašnik bod’ pozdrav- Pedro je zaključil šest let semenišča, ko je prestolnico prav imeniten, je bilo prizorišče kot moški in kot duhovnik. Moje mesto je, da ljen” se je sprevod pomaknil k oltarju. Poleg imel sedemnajst let in pol. Sledili sta dve leti pred mojimi očmi, skoraj pod mojimi nogami, podajam roko izključenim. Vem, da za vsako novomašnika sta bila novomašnikova bodoča noviciata v San Miguelu. Pred noviciatom pa podobno prizoru iz apokalipse: muhe so se v skrajno revščino obstaja rešitev. Treba jo je tovariša na Madagaskarju g. France Buh CM in je dva meseca s skupino katoliških študentov tisočih zbirale okrog teh brezmejnih grmad samo poiskati - skupaj z ubogimi. Vse, kar je g. Rado Sušnik CM, somaševali so pa še trije preživel na jugu Argentine med revnimi Ma- gnijočih odpadkov, medtem ko so ženske, lahko uresničila Akamasoa, je bilo mogoče argentinski in štirje slovenski duhovniki, med puči. Mapuči so bili Pedrovi prvi reveži. Ob moški in otroci skrbno brskali po njih. zato, ker se je izoblikovala brezmejno pre- njimi msgr. Anton Orehar. Berili sta prebrala srečanju z njimi je Pedro prvič v življenju za- Tistega dne sem imel občutek, da me je dana ekipa, izhajajoča iz bogastva malgaške novomašnikova sestra in brat, evangelij pa čel kričati proti krivičnosti revščine. “Ob tako nevidna sila potegnila sem, v srce največje duše, ki se vztrajno spopada z revščino in ob- misijonar France Buh CM, ki je imel tudi no- presunljivi resničnosti sem začutil klic, naj revščine. Potem ko sem slišal veliko pričevanj navlja razžaljeno človeško dostojanstvo tisoč vomašno pridigo. Med homilijo je dejal: “Če se za reveže angažiram”, je Pedro napisal v o neizrekljivih življenjskih razmerah brezdom- izključenih ljudi. S to ekipo lahko glasno in je Peter danes duhovnik, ni zato, ker bi bil svoji knjigi “Bojevnik upanja”. Naslednja leta cev, ki so jih nagnali z mestnih pločnikov, sem prepričljivo rečem, da upanje obstaja.” boljši, vrednejši od svojih sovrstnikov ampak je Pedro misijonaril med ljudstvom Matacos se odločil sam ugotoviti resnico. Peš sem se zato, ker ga nekje v Kristusovi Cerkvi božje v Formosi (na severu Argentine), vsak teden pognal po poti, ki je vodila na vrh griča. Z noro Čestitamo zlatomašniku in prosimo Boga, ljudstvo potrebuje”. Na koncu se je obrnil k pa je obiskoval brezdomce in reveže v pred- hitrostjo me je prehitel smetarski tovornjak in da bi mu naklonil še mnogo zdravja, moči in novomašniku in mu rekel: “Ostani kakršen mestju Buenos Airesa. me skoraj podrl. To je bil kot nekakšen prvi notranje radosti pri njegovem poslanstvu. si: vesel, odkrit, plemenit, poln ognja, vedno Leta 1968 je Pedro odpotoval v Slovenijo na okus tistega, kar bom odkril: kar sem videl po- pripravljen za vse dobro. Bodi mož molitve. dvoletni študij teologije. V Sloveniji je želel tem, me je pahnilo v grozo. Na zadnji strani Bodi Marijin otrok”. Namesto običajnega bla- spoznati svoje sorodnike. Na pobudo laza- tovornjaka je bilo nakopičenih na ducate po- Pripravil: Jože Jan goslova je novomašnik podelil papeški bla- ristov je v Ljubljani prevzel skrb za invalide. tnikov, kot živina zgnetenih skupaj. Tresenje Viri: Svobodna Slovenija, Duhovno življenje, goslov. Z razdelitvijo spominskih podobic se Tam se je odločil za obisk slovenskih misi- jih je metalo sem in tja, nesrečniki ob robu so Pedro Opeka: Dnevnik spopada, Pedro je zaključila sveta maša. jonarjev na Madagaskarju, kjer je kot zidar ob vsakem premiku volana tvegali, da bodo Opeka: Bojevnik upanja, Pierre Lunel: Novomašno praznovanje se je nadaljevalo v deloval v župnijah, ki so jih vodili lazaristi. padli pod kolesa. Prepoten in zadihan sem Pustolovščina Pedra Opeke, Misijonsko župnijski dvorani. Pri obedu je prvi spregovoril “Takoj me je ganila njihova globoka naveza- prišel kmalu za konvojem na vrh, prekrit z od- središče v Sloveniji novomašni pridigar g. France Buh CM, za njim nost na naravo: vsaka kretnja je razodevala je govoril g. Franc Sodja CM, predstojnik Ba- izročilo, vsako gradivo in vsaka hrana sta pri- ragovega Misijonišča (katerega je novomašnik hajala iz zemlje na poljih ali iz okoliških goz- obiskoval do vstopa v semenišče) in se zahva- dov. Enaka predanost, enako spoštovanje do lil družini, da je dala svojega sina Cerkvi, Mi- zemlje kakor pri plemenu Mapuči, ki sem ga sijonski družbi ter zapuščenim in izkoriščanim obiskal v Argentini” pravi Pedro. Na Mada- Malgašem. Potem so spregovorili še msgr. gaskarju se je v njem dokončno izoblikovalo Anton Orehar, dr. Filip Žakelj, g. Janez Jelenc, prepričanje, da bo misijonar. A moral je za ki je v imenu sorodnikov naredil podstavek nekaj časa zapustiti Malgaše: čakala sta ga za novomašni križ v obliki malgaškega otoka, študij teologije in duhovno izobraževanje v S V O B O D N A S L O V E N I J A | 1 5 . S E P T E M B R A 2 0 2 5 S T R A N 3 ZANIMIVO PREDAVANJE O PEVCIH V PROSTORIH AME TRIGLAV Ni najbolj običajno, da se v naših domo- moral reči: Si le domišljam, da sem še živ? vih in društvih predava o pevcih, še manj o (Ist's Phantasie, daß ich noch lebe?). opernih pevcih. A kakor po naključju, in ker Poslušali smo ga v dveh Mozartovih arijah, je ravno iz primorske skupnosti v Buenos v nemščini (Tamino) ter v italijanščini (Octa- Airesu vzniknil eden od največjih tenoristov vio), in tudi v slovenskih samospevih, ki jih je svojega časa, v svoji najbolj znani vlogi še lepo število posnel ob spremljavi žene Hilde. ne presežen, smo se odločili, da predstavi- Nato je sledil Cossutta (Košuta pred italija- mo te operne velikane. nizacijo) – neverjeten glas, neverjetno ob- A zakaj bi tu poročal o tem srečanju z dne vladanje dinamične lestvice, lep glas, poseb- 30. avgusta? Ker je tema bila, kot zgoraj ome- nost, ki običajno ni prisotna pri dramatičnih njeno, povsem neobičajna. In tudi da delim ali helden tenoristih. Seveda je bil Cossutta z bralci tega lista vsaj osnutek tega, s čimer še pomembnejši za to društvo, saj je bil pri- sem seznanil tamkajšnje poslušalce. In ker morski emigrant. V Argentino je prispel leta sem namreč sam predaval, mi skoraj ne pre- 1948, star 16 let, in postal del te primorske ostane drugega kot nadaljevati v prvi osebi. skupnosti. Poročil se je s Slovenko, Nidio Co- Z Lojzetom Mačkom sva se dogovorila, da tič, ki ga je spremljala po celem svetu, kjer bom predstavil dva najpomembnejša sloven- je nastopal. Za začetek smo poslušali odlo- še ni pojavil tenorist, ki bi to vlogo izpeljal ska pevca v zgodovini, poznana po celi obli, mek intervjuja na Radiu Koper iz leta 1975, na res pravi ravni, saj zahteva bogat drama- nedosegljiva s svojima repertoarjema, seve- v katerem pripoveduje, kako je začel s pet- tični glas, teman v nižinah, bleščeč v visokih da vsak v svojem času. Gre sicer za Antona Anton Dermota jem, kako je celih šest let samo študiral in notah, ter obsežno dinamično lestvico. Pos- Dermoto ter Carla Cossutto. šele potem stopil na oder. Gladko je govoril v lušali smo Ingemisco iz Verdijevega Rekvi- Seveda sem tudi omenil odlične slovenske vlogah tudi v buenosaireškem Colónu. tržaškem narečju, vendar povsem dovolj ra- ema pod taktirko Karajana, sina slovenske pevce v Argentini, Luko Debevca-Mayerja ter Kronološko sem začel pri Dermoti, govoril zumljivem (osnovno šolo ter dva prva letnika matere, konec opere Otello pod Soltijem, Carlo Filipčič Holm, kot tudi tiste, ki so za- sem o družini (sam ni vedel, ali je bilo enajst srednje je naredil v slovenski šoli v Trstu). nekomercialni posnetek Vesti la Giubba ter pustili Argentino, tj. brata Fink, Vasleta, Luko ali dvanajst otrok, kakor piše v svoji avtobio- Ni bilo prav dosti »pravih« Otellov; Čilenec arijo Dalile iz Saint-Saënsove opere iz grla Somoza-Osterca ... Nisem pozabil na sloven- grafiji), o glasbenih začetkih, potem o štipen- Ramon Vinay, za njim Kanadčan Jon Vickers Marjane Lipovšek, ki se prelije v neki duet s ske glasove iz Slovenije, ki gostujejo na naj- diji za Avstrijo in Čarobni piščali, ki se je iz- ter nato Cossutta. Od slednjega do danes se Samsonom in tudi zaključi ta trenutek ope- pomembnejših opernih in koncertnih odrih kazala za odskočno desko. Sledile so Traviata re. Slednji je bil posnet v živo, a izdan potem na svetu, na Elviro Hasanagić, Rebeko Lokar in druge vloge, nekatere daleč od zmožnosti komercialno. Ni v tem Samsonu edinkrat in Sabino Cvilak, ki so gostovale v vodilnih mozartovskega tenorista, a vseeno mojstr- delil odra s Slovencem, še prej ga je čikaška sko izvedene, npr. Florestan, ki je v buenosa- opera združila z Ladkom Korošcem v Borisu ireški operi navdušil občinstvo. Med pripo- Godunovem. vedovanjem sem tudi predvajal posnetke, ki Presenetili smo poslušalce z nastopom sva- bi jasno dokazali njegov sloves, zakaj je dobil kinje pevca, Diane Cotič. Nidia je namreč v naziv Kammersängerja, zakaj je prejel od sa- Italiji, a ker je zvedela za ta dogodek, je pos- mega Tita red jugoslovanske zastave, zakaj je lala besedilo sestri, da nam ga je prebrala. veljal za najboljšega mozartianca, in to de- Lep zaključek predstavitve torej. setletja. Govoril sem o njegovi dolgi karieri, Seveda smo se potem podružili še ob kako je pri sedemdesetih še pel Tamina in prigrizku, čaju, kavi ter odlični potici iz rok in da ga je dve leti kasneje veliki Carlos Kleiber pečice Kristine Globokar. poklical za majhno vlogo v svojem odličnem posnetku Tristana. Takrat, pri tistem posled- njem njegovem Taminu, občinstvo v gledali- Rok Fink šču ni moglo zadržati smeha, ko je v besedilu Carlo Cossuta Lektorirala: Tjaša Lorbek Objavljeno v Svobodni Sloveniji pred 75 leti KASTELJANSKI ALI ŠPANSKI Svobodna Slovenija, Leto VIII - Številka 17 (27. 04. 1950) Dokler je bilo naše obzorje omejeno več ali in se je v Južni in Srednji Ameriki obliko- ga kulturnega kroga, je sedaj že čas, da Odkar španski kulturni krog za nas ni več manj na Evropo in je bila za nas “španska valo obilo novih samostojnih držav, katere razširimo svoje obzorje in ne gledamo več “španska vas”, že razumemo prav, da je vas” posebno še Južna Amerika, je obsto- so se osamosvojile z dolgotrajno borbo sveta skozi Nemčijo in Španijo, pač pa iz nekaj dobrega “špansko vino”, da je nekaj jal za nas “španski jezik”. V naši miselnosti, proti španski oblasti, se je v duše mladih lastnega vidika, kateri nam je pokazal, da slabega “španska muha” in da je treba, da po kateri je bila “narodnost” istovetna z narodov vsidrala taka mržnja proti Špan- je med 120 milijoni ljudi, kateri Caldero- se čim prej in čimbolje naučimo “kaste- “govorico”, je bilo to nekaj naravnega. Pač cem, kot živi v srcih zatiranih narodov pro- nov jezik rabijo 90 milijonov takih, kateri ljanskega jezika”. pa se nam je nekam čudno zdelo, zakaj ne ti njihovim zatiralcem. na noben način ne sprejmejo trditve da bi vsi zemljani, ki govore po “špansko” bili govore “español” pač pa s celim srcem lju- Beseda “kasteljanski” bo obvarovala tudi ena država, posebno še, ko smo bili Z razsulom španskega imperija je šla v bijo svoj “castellano”. novodošle v dežele kasteIjanske govori- priče stalne tendence, da se vse nemško razsulo “španska” kultura. Prav v času, ko ce pred nespretno uporabo “Španec” in govoreče dežele združijo v eno “Nemči- se je to zgodilo, je bila v Španiji “črkarska Prav zato, da ne bodo Slovenci v ome- “španski”, zaradi katere je bil že marsikdo jo”. V Evropi je bila naša osnovna vzgoja; v pravda”, ker so tudi druga narečja hotela jenem domačem krogu imeli zmotnega v zadregi. Evropi je bil samo španski narod predstav- uveljaviti svoje pravice. V Španiji je tedaj pojma o Calderonovem jeziku, je treba, nik Calderonovega jezika, to je klasičnega oblast uveljavila izraz “español”, da s tem da tudi slovenščina sprejme izraz “cas- Če koga moti beseda “kasteljanski” in jezika, ki se je uveljavil na hispanskem pokaže na zunaj in na znotraj enotnost tellano”, dočim pod besedo “español” po bi raje imel “kastiljski”, naj pa tudi “itali- ozemlju nad andaluškim, gališkim ter dru- Španije. Vse druge dežele tega jezikovne- pravici razumemo geografsko “Španijo”, janski” zamenja za “italski” in naj trmasto gimi narečji. Pod “španskim” imenom je ga kulturnega kroga so pa hotele prav s v kateri poleg kasteljanskega govore tudi vztraja pri “Argentiniji”, čeprav živi v “Ar- prišla k nam skozi Nemčijo “španska” kul- tem izraziti svojo neodvisnost od Španije, katalonsko in baskovsko. gentini”. tura, kar je povsem razumljivo, ker je v zla- da so vpeljale sporazumno izraz “castel- ti dobi španske zgodovine Španija imela lano” kajti njihova govorica se je tvorila v Tudi španska narodna akademija je šele po Če bom zaradi teh pojasnil ostal “podga- tudi politično veliko besedo nad deželami Kastiliji, v Salamanki, kjer je bila najslav- letu 1927 začela uveljavljati izraz “español” na”, mislim, da bom imel tako veliko druž- cele srednje Evrope. nejša španska univerza srednjega veka. v jezikovnem smislu, s čemer je bil izzvan bo, da bodo mačke pobegnile. ogorčen protest Gallegov, Kataloncev in Ba- Ko je pa Španija izgubila politično kon- Če so nas Slovence Nemci potegnili za skov ter nevolja celega hispanskega kultur- trolo nad deželami na drugih kontinentih seboj v napačnem pojmovanju hispanske- nega kroga, ki živi izven meja Španije. Janez Hladnik S T R A N 4 1 5 . S E P T E M B R A 2 0 2 5 | S V O B O D N A S L O V E N I J A SPOMINSKA SLOVESNOST V ROVTAH V nedeljo, 24. avgusta 2025, je v Rovtah vseh nevarnosti v nenadni, boleči in ne- čevanja o tragični izdaji zaveznikov in ne- tolažbo - Brezmadežno Devico in Sina, potekala spominska slovesnost za žrte gotovi prihodnosti, je bila njihova duhov- varnosti prodaje vseh beguncev v Titove da romata z nami, O Mati in družina ! vojne in revolucije na Slovenskem, ki jih nost, prežeta z ljubeznijo do domovine in roke. »O vrnitvi celotne Slovenske naro- je v tem kraju bilo izredno veliko število. neomajno zaupanje v Božjo milost. dne vojske in poleg naših domobrancev, Naše srcé je prazno in bedno, Kar dva argentinska Slovenca sta tokrat Prve dni strahu in negotovosti, sre- tudi velikega števila civilistov, moških, osamljeno, ranjeno, strto, razbito - dala svoj pečat slovesnosti: sveto mašo je di zablojenega nasilja in nebrzdanega žensk, otrok in starcev, se sprva ni vedelo napolni ga Gospod s Svojim Ognjem, daroval dr. Andrej Poznič, slavnostni go- ustrahovanja s strani Titovih goščarjev, nič. Neprespane noči v zasilnih bivališčih, nevedno... vornik je pa bil naš rojak dr. Janez Zorec, je ublažila pomladna toplina, ki je prikri- šotorih, zatočiščih, na prostem in v pre- V tesnem prostoru naj brezmejnost čuti ki nam je posredoval svoje bogate misli. la realnost razsežnosti narodne tragedije mestitvah« s Koroške: Vetrinjsko polje, moč Tvoje ljubezni in Silo zaščite, izpeljane po Titovem zločinskem načrtu. Peggetz, Špital, Št. Vid v Glini, Liechtenste- s katero ravnaš nam našo usodo! Po štirih letih trpljenja pod norostjo ko- in ali Furlanija v večletna taborišča v Ita- Svobodni Slovenec, prestopi Jordan in po- munistov si nihče ni predstavljal, da bo to liji: Monigo, Forli, Servigliano, Senigallia, Naš glas, glas zanamcev, katerih vsiljena gumno prevzemi odgovornost nad obljub- postalo trajno zlo, ki bo povzročilo srhljive Bagnoli, Barleta ... so se znašli v neneh- domovina je svet, je komaj zastrt odmev ljeno deželo! moralne škode in rane, ki še danes niso nem strahu pred komunizmom in v skrbi, glasov naših preizkušenih prednikov, ki bi popravljene ali zaceljene. da si uredijo dostojno življenje. danes bolj kot kadarkoli z gorečimi grli kri- Spoštovani! Tu in tam so delno objavljeni zapisi o Begunci so te dneve preživljali v goreči čali proti ideološkim iluzijam, žal še ved- Najprimernejše besede, ki bi jih morali tistih nesrečnih majskih dogodkih v Slove- molitvi, organiziranju šol, gimnazije, kul- no neomajnim, ki se oklepajo slovenske slišati danes, ob osemdeseti obletnici dni, niji, ki so očrnili njeno zgodovino. Bežno turnih in športnih dejavnostih ter se tako države. To so glasovi slovenskih posled- ko sta mir in svoboda zasijala nad večjim podobo vzdušja tistih dni v Rovtah sta postopoma zavedali končne resnice svoje njih desetih bratov z bridkimi dohojenimi delom Evrope, so tiste, ki so bile hkrati med drugim opisala France in Antonija begunske usode, kjer je izginila možnost stopinjami (Zorko Simčič), poštenjakov in brutalno zatrte na naših tleh zaradi grozot Kogovšek. Zahvaljujoč tem zapisom lahko vrnitve v domovino. To zavedanje je kre- gorečih domoljubov, ki so v nas vlili ponos komunistične revolucije, njenega tiran- na kratko obujamo spomine, ki so danes pilo tudi prepričanja, ki so utrjevala slo- biti Slovenec, in katerim sledi že tretja ge- skega barbarstva s pospešenim pokolom še toliko bolj zgovorni in pomembni, ker vensko zavest pri beguncih v tujini. Takole neracija uspešnikov in marljivih gojiteljev lastnega ljudstva pod hinavsko krinko na- jih premnogi ne poznajo in ker v Sloveniji piše dr. Tine Debeljak »Kljub odprtju svetu ljubezni do Slovenije, ki svetu strežejo rodnoosvobodilnega boja. še naprej vlada nočna mora poveličevanja na vse strani smo lahko slovenska družina vcepljeno žlahtnost slovenskega duha. Mislimo na pričevanja vseh tistih, ki so zgodovinskih laži, ki zastrupljajo kolektiv- in tako celica nove rasti. V tako slovensko Številu svetovno znanih umetnikov, pev- bili pred osemdesetimi leti sarkastično no slovensko narodno zavest. družino nas je postavila usoda, ali po naše cev, profesorjev, katoliških misijonarjev, izločeni in izgnani v tri nepričakovane Na hitro prisluhnimo pričevanjem rov- Bog, in mi nimamo pravice, da se svoje- znanstvenikov, zdravnikov, filozofov, prav- svetove: smrt, tujino in lastno, ideološko tarskih beguncev s kratkimi povzetki nji- voljno izločimo iz nje brez škode za našo nikov, inženirjev, politikov, uspešnih pod- odtujeno domovino, kjer so prizadeti bo- hovih dnevnikov... duhovno podobo. Slovenska povezanost jetnikov, poslovnežev in športnikov..., ki jih leče plačali zverinstvo brezkompromisnih France Kogovšek, takratni logaški glavar, se kaže najbolj v duhovnih stvareh. V kul- je doslej dala slovenska begunska diaspo- klavcev svojega ljudstva. Gre za domolju- ki je vodil begunce iz Rovt, je zapisal: »Pe- turi. V jeziku, duhu in veri!« V tem istem ra, sledijo znameniti umetniki slovenske be, ki so okrepili vrste slovenskega ekso- tek, 4. maja 1945. Titovci napredujejo iz navdihu so begunci izkoristili ponujeno besede in kar trije kardinali, številni škofje dusa in jih danes skoraj ni več med nami, Postojne, Planine in Rakeka proti Logat- svobodo izražanja, da so brez ideoloških in duhovniki Katoliške cerkve, ki dokazujejo da bi polnomočno pričali o takratnih gro- cu ... Ob 19. uri sem se s kolesom odpra- ovir predstavili resničen okvir medvojnih njeno duhovno moč in trdnost zaupanja v zotah. To so Slovenci, ki jim je bila vzeta vil v Rovte, prepričan, da se ne bom več in povojnih dogodkov ter tako prispevali k Božje usmiljenje. To so svojci žrtev Titovega čast, dostojanstvo, spoštovanje in spomin. vrnil. Okrog 22. ure je bil zavzet Logatec prvim verodostojnim opisom dela sloven- grozodejstva, na katere današnja slovenska Gre za poštene ljudi, ki so stopili na Križev ... Rovte so bile že polne beguncev iz Lo- ske zgodovine, ki ga nekateri še danes ne zakonodaja s histerično vnemo radikalnih pot obremenjeni s stigmo narodne izdaje, gatca in Hotedršice. Sobota, 5. maja. Vso prepoznajo ali pa ga namerno izkrivljajo. levičarskih fanatikov še vedno pečati sti- zaradi nasprotovanja samooklicani oblas- noč smo pakirali stvari, saj smo vedeli, da Samo bolnik ve, kaj trpi, tako kot samo gmo veleizdaje, žrtvam nasilja pa prepove- ti komunistov. Gre za oblast, ki je izvajala bomo morali iz Rovt. Okoli poldneva smo begunec ve, kakšno grozo, žalost in razo- duje spomin in spoštljiv pokop. zločin proti človeštvu, to je, delni sloven- se odpravili proti Šentjoštu in od tam proti čaranje doživlja. »Oh kako to boli. Danes, ski genocid, saj gre za premišljeno in sis- Gorenji vasi in Poljanski dolini... Nedelja, torek 5. junija je prišla vest, da so naše Kristus, naš kronani Kralj! tematično uničenje dela narodne skupine. 6. maja. Zjutraj smo civilisti po maši in fante poslali nazaj v Jugoslavijo. Kako grdo O, daj nam v roké vpijoče Še danes je umorjenim odrečen dostojen zajtrku nadaljevali pot do Škofje Loke in so jih prevarali. Pravijo, da so Domobranci spet meč, razbeljen s Tvojim Žarjem, pokop. Naknadno pa gnezdu barbarskih se ustavili v Žabnici, kjer smo prenočili. V šli z molitvijo v smrt. Mi niti slutili nismo, da planemo z Besedo kot z viharjem morilcev, ki se je znašlo na mednarodnem ponedeljek, 7. maja, smo ves dan potovali da so jih pobili. Če pridemo domov, ne domov seznamu največjih zločincev prejšnjega skozi Kranj proti Tržiču in naprej proti Lju- bomo več našli naših fantov. Ta zavest nas v sij Tvoje vekovite slave, stoletja, še ni sojeno. Nasprotno, seda- belju. Ker je bila cesta zelo obremenjena teži in muči«, zapisuje Antonija Kogovšek. v zaton rdečega zvezdnega blišča! nji ostanki preteklega režima in ponosni z vozili in pešci, smo se morali ustaviti in Ta čustva so ostala globoko vrezana v srca Stopi, o Kralj, na naših prošenj lestvo - Titovi ideološki nasledniki, ki se jemljejo počakati. Okoli druge ure zjutraj smo se slovenskih beguncev, ki so vsa leta v tujini Pridi k nam Tvoje Kraljestvo! (Jeremija za epohalne prvorazredne Slovence, še prerinili skozi tunel. Torek, 8. maja: Oko- nenehno podoživljali bolečino nezacelje- Kalin) vedno častijo s herojstvom Tita, Kardelja, li nas so se zbirali partizani in nam grozi- nih ran. Prepričan sem, da je bila v njiho- Kidriča in mnoge njihove nesojene pajda- li. Ob 12. uri smo prečkali Dravski most. vih zadnjih izdihljajih prisotna misel »O Del sijaja te večne slave nedvomno pred- še, zadnje obstoječe člane te grezniške, Kmalu zatem so ga partizani zaprli. Ustavili moj Bog, kako hrepenim po Sloveniji!«. stavlja slovenska država, ki je pravi božji okrutne in kriminalne zalege pa pokopa- smo se v Celovcu«. Pesnik, tolmač duha, ima boljše možnos- dar in za slovenske begunce nekakšna ale- vajo z vojaškimi častmi. Pobeg domobrancev iz Rovt je delno opi- ti, da se približa izkustveni resničnosti. Ta- gorija vstajenja po križevem potu, ki so ga Kot že večkrat povedano in pisano, slo- sal Stanko Kunc, ki je bil 5. maja presene- kole je Jeremija Kalin psalmodiral ob teh doživeli. Samostojnost slovenske države venski domoljubi so bili protirevolucionar- čen nad slovesom svoje matere: »Bog ve, dogodkih: pa je še vedno omadeževana z zatiranjem ji in edini resnični zavezniki zahodnih vele- če se še kdaj vidimo!«. Domobranski vod iz svoboščin, ki je plod levičarske ugrabitve sil, čeprav je njihova zvestoba bila izdana. Rovt je v sredo popoldne krenil proti Kra- In vstal je človek iz teh gadjih prividov države z zlorabo spolitiziranega sodstva za Komunistična nelojalnost in kolaboracio- nju, korakal je vso noč in se ustavil nekaj v moji deželi: dvignil upor, inkvizicijsko izločitev drugačno mislečih, nistične narodne veleizdaje s Kominterno kilometrov pred Tržičem. Ob prihodu v Tr- iz upora izšel kot krvav matador... ter nič manj učinek oblačila intelektual- in z okupatorji, dopolnjeni z ropi in umori, žič so začele pokati partizanske granate. V čez grušč Domovine se pretegnil je gad, nega terorizma, ki si jo z vso večjo vnemo pa so bili nagrajeni. soboto, 12. maja, so rovtarski domobranci in ljudstvo, v vezeh, se mu plazi pod nadeva sedanja slovenska oblast. Edino bogastvo, ki izdanim izgnancem ni prešli Podljubelj in se od tam usmerili pro- tron... Iz te miselnosti izhajajo prividi politične bilo ne ukradeno in ne umorjeno in ki jim ti Dravi. V nedeljo, 13. maja, so prečkali strmi v visoko dvignjeno knuto - korektnosti, z rastjo novega enoumja, v je omogočilo preživetje in premagovanje most in kmalu prispeli v bližino Vetrinj- strmi v svojo kri podpluto - času ko bi morala prevladovati demokra- skega polja, kjer so angleški vojaki od njih strmi v svobodo sesuto... cija in svoboda duha. Pod to preobleko se zahtevali, da položijo orožje« s katerim je njen zloščen nastop previja v ideološko bila označena tragična izdaja zaveznikov, ki Gospod, kdo bo obstal? nestrpnost in pristransko okrnjeno spošto- jih je hinavsko obsodila na smrt. Kdo bo obstal še ta dan? vanje človekovih pravic. Na silo pa vsiljuje Po štirih letih pisanja Antonija Kogovšek Prižgi nam nove nade! nove in zmotne pojme o človečnosti in o svoj opis bridkega romanja po svetu skle- Naj obstane naš brod, ves ubog družini, ter oddaljuje družbo od moralnih, ne z vprašanjem: kakšen smisel ima to na Tvojo Milost pripet. etičnih in verskih vrednot. Z uvajanjem pisati, kdo bo to bral? Dolge večere smo Odplavil si nam krhki domači breg spod memoricida (umora spomina), uničeva- spremljali zgodbe naših staršev, ki se v nog, njem kulturne dediščine in posmehom vseh pogledih ujemajo z opisom v nedav- odmaknil očem planine, gorice in ravnine, državi, namerno uničuje narodno identi- no najdenih Antonijinih zvezkih, in se tako mesta in trge in naše vasice, teto. Tako se razgalja tiranija v polnem po- dr. Janez Zorec (Foto: Ivo Žajdela) seznanili z njihovim uvodom v begunsko potoke in reke, studence in brzice, menu besede, tista, ki se hoče predstaviti Vir: demokracija.si življenje. Neizogibno so se prepletala pri- a srcu si pustil za najbednejši dan z nekim progresivnim konsenzom, čeprav S V O B O D N A S L O V E N I J A | 1 5 . S E P T E M B R A 2 0 2 5 S T R A N 5 S P O M I N S K A S L O V E S N O S T V R O V T A H tični predniki z načrtovanim in okrutnim tragedije, s čimer je Evropska skupnost bodo izražanja, čeprav za nestrpneže ta ubijanjem polnili. Zakon o javnem redu in vzpostavila zahtevo, ki se prevaja v obve- svoboda trenutno velja za sovražni govor, miru razkriva hinavsko izkrivljanje zgodo- znost slovenske vlade, da sprejme ukre- ter s svojim odgovornim in zahtevnim gla- vine, ukinja možnost žalovanja za žrtvami pe za udejanjanje spoštovanja in pokopa som končno omogoči spremembo seda- komunističnih pobojev med in po vojni žrtev komunizma. Vidimo pa, da ideološko nje pokvarjene, neučinkovite in zmedene in zapoveduje odpis iz narodne skupnos- zverižena vest današnje slovenske oblasti slovenske levičarske elite, čigar prvinska ti nad več desettisočev Domobrancev in ostaja nedovzetna za civilizacijsko ravna- vnema je pogoltnost po oblasti za služenje civilistov. To je število slovenskih žrtev, ki nje in cinično neobčutljiva do teh žrtev. interesom ideološkemu primitivizmu in Imena pomorjenih v Rovtah (Foto: X) so jih zagrešili Titovi komunisti, ki je za po- Opazimo pa tudi, da premnogi Slovenci dokaj perverznemu levičarskemu kapita- Vir: demokracija.si membni velikostni red višje od tistega, ki še vedno nosijo obraze, ki odsevajo iz- lizmu, ki deluje v škodo skupnega dobrega. so ga povzročili okupatorji. raz Rembrandtovega Romarja iz Emavsa, Svobodna in neodvisna država lahko do- spodbuja nihilizem in desakralizacijo člo- Dostojevski je trdil, da je ateistični soci- močno oblikovanega s prepletom čustev seže trajnostno prihodnost le na temeljih veškega življenja z uvajanjem kulture alizem »mravljišče« zaradi pomanjkanja in notranjih nasprotij. Izčrpan od tesnobe mirnega in spoštljivega sožitja duhov. V smrti s splavom in evtanazijo, istočasno pa duha, odsotnosti odnosa z dušo in nagnje- in utrujenosti je romar, ki začudeno gleda sedanjem prehodnem obdobju, ki ga za- podpira nore »woke« in LGBT ideologije, nosti k nasprotovanju, namesto da bi se Kristusov lik, v katerem bi lahko prepoznal znamuje očiten razpad moči preživele ki smatrata spol za družbeni konstrukt in ukvarjal s političnimi predlogi in ustvar- odrešenika, če bi si le dovolil trenutek tre- ideologije, postaja vprašanje slovenske vodita v dekonstrukcijo družine in družbe. janju. V primeru komunizma, iztrebna iz- znega in pogumnega premisleka. sprave pereče. Sprava zahteva gradnjo Gre za prakso, ki se identificira s totalitar- rast ateističnega socializma, Vaclav Havel V slovenski različici Romarja iz Emavsa mostov, prek katerih se lahko vsa prepri- no levico, z njenim monopolom nad javno ugotavlja, da je laž njegov izvirni greh in je tesnoba jasen izraz krivde individualiz- čanja združijo za iskreno priznanje zgodo- razpravo in sistematičnim prepovedova- vodilno načelo vse njegove dejavnosti. ma, s katerim del naroda utrjuje pretvezo vinskih resnic pred, med drugo svetovno njem tistih, ki se ne pokoravajo njenim Iz tega sledi, da se komunisti razglašajo za dvom o ponujeni možnosti svobode. Ta vojno in po njej. Treba se je pošteno soo- lajnam, propagandnim sloganom, lažem za slovenske odpornike proti italijanski, pretveza mu pomaga, da lažje prikrije svo- čiti z bolečimi dejstvi in spoštljivo priznati in zavajanju, medtem ko so se ljudje pred nemški in madžarski okupaciji, čeprav je jo brezbrižnost do skrbi za vzajemnost in poboj in trpljenje, ki jih je revolucija pro- osemdesetimi leti, polni zdrave pameti, v njihovo zablojeno revolucionarno delo- odgovornosti za obrambo skupnega dob- gramsko povzročila. Vprašanje je, koliko je imenu domoljubja, globoke vere v Boga in vanje zaznamovano s sramotno kolabora- rega. Neupravičeno je vznemirjen, ker si verjetno, da bo naziv »osvobodilne fron- s trdno zakoreninjenim konceptom demo- cijsko veleizdajo. Okupacija je nedvomno ne upa priznati, da iz bežnega obrisa odre- te« danes prepoznan kot oznaka za revo- kracije, uprli nasilju treh isto krvnih, več, služila komunistom. Kot kažejo dejstva, se šitvene obljube vznika zarja, ki jo prinaša lucionarni pohlep po nasilnem prevzemu monozigotnih trojčk socialističnih zleh 20. je za izvajanje revolucije in nasilni prev- začetek neizogibnega sesutja levičarske oblasti z barbarskim pobojem sodržavlja- stoletja: fašizem, nacizem in komunizem. zem oblasti, komunistična kolaboracija z ideološke konstrukcije, speljane na lažnih nov? Koliko je danes v Sloveniji priložnosti Kakšno presenečenje bi morali prestajati okupatorjem skrbno vzdrževala ves čas in zavajajočih temeljih. Slovenski romar za spoznanje, da je vzdrževanje mitov in begunci, ki bi danes prihajali v Slovenijo, druge svetovne vojne. Hkrati pa so si ti ko- noče sneti oklepa obupa nad razcvetom proslav brez zgodovinske podlage v resnici kjer bi jih domovina sprejela z oblastjo, laboranti prilastili ekskluzivno pravico do svobode, ker se je obupa navadil zaradi namerno prikrivanje okrutnosti zlodejstva ki ustvarja razredne nasprotnike, politični navideznega boja proti okupatorju z uka- viceralnega strahu pred zanemarljivim komunistične revolucije? V kolikšni meri je razkol in s tem izključevanje in sovraštvo; zom smrtne kazni za vse prave upornike številom tiranov na oblasti, ki mu ga je si- danes dovolj močna težnja po demokratič- z neskladjem med ukinitvijo demograf- izven komunističnih vrst. cer vcepilo dolgotrajno zaničevanje in po- ni poti za pridobitev znatnega omejevanja skega inštituta in ravnodušnem dopušča- Po petintridesetih letih se močno po- manjkanje svobode. Zaradi tega strahu se političnih nazadnjaških skrajnih pohlepov nju množične etnične zamenjave prebi- večuje število Slovencev, katerih obraze po petintridesetih letih demokratične do- za katere ni mesta v legitimni demokraciji, valstva z ilegalnimi migranti, kar ustvarja razsvetljuje zavest, da je duh resnice tisti, movine še vedno boji soočenja z resnico in čeprav v Sloveniji še vedno uživajo neza- večkulturno in večvrstni družbeni razkol, ki lahko dokončno premaga laž, in da ta prepoznati očitno ponujeno svobodo, po slišane visoke družbene in politične privi- kar pomeni večkonfliktno družbo ter vodi zavest terja dejanski odpor, ki se danes kateri je že dolgo let potihoma hrepenel. legije? V kolikšni meri je danes precejšnje v zaton slovensko identiteto; s prevlado nekako udejanja v množičnih demonstra- Vsi razlogi so že tu, tako kot smo Slovenci število državljanov pripravljeno priznati anahronične ideologije nad realnostjo, ki cijah proti vsesplošnim zlorabam oblasti in dobili priložnost zahtevati samostojnost dejstvo, da je prepoznavanje zgodovinske opravičuje lažno obravnavanje zgodovine politično nastrojenim krivosodjem. Da je svoje države. To priložnost je zaznamoval resnice pravzaprav poveličevanje zdrave- v službi politike; s podporo anarhokomu- danes »nekaj gnilega v državi slovenski«, kratek trenutek, v katerem je razpada- ga duha? V kolikšni meri smo pripravljeni nističnemu početju nekaterih nevladnih ni nikomur več neznanka. Voditelji države la obstoječa tiranska oblast. Dolgo tleče priznati, da je sprava sad ljubezni poveza- organizacijah; z levičarsko elito in globo- kolebajo med nesposobnostjo, površnostjo demokratične sile, predvsem kmečke in na z globokim dejanjem kesanja ? ke države, današnja slovenska leviatana, in neresnostjo, zadirčno primitivnostjo, krščanske, so bile prepričane, da se lah- ki uničujeta Slovenijo in jo spreminjata v zavajajočo sprenevedavostjo, nedosledno- ko s skupnim delovanjem osvobodijo jar- Jaz, mafijsko državo; z obnašanjem sodniške stjo, korupcijo in kleptokracijo, država pa ma, ki jih je tlačil in zanemarjal skoraj pol ki sem krst kaste v službi izrojene levice, ki ustvarja zastaja, razpada moralno, kulturno, gospo- stoletja. Kot v svetopisemskih časih se po in kri brezpravno državo in vceplja nezaupanje darsko in demografsko ter postaja zaostali skoraj štiridesetih letih poraja novo ob- in duh, pravosodnemu državnemu organu, trenu- član Evropske Unije in tarča zasmehovanja dobje, v katerem se lahko zatirani Slove- beseda, poslanje tno najslabšemu v Evropi; z žalostnim ure- in vsesplošnega nezaupanja zaradi ideolo- nec končno prebudi iz vrtoglavega obupa in večno kraljevanje, sničevanju distopije, ki je slovenski državi ške zaslepljenosti, ki hkrati uvaja zmedeno in svoje zastarano mračno »postno obličje svoj prst povzročila vsesplošni nered in zastoj. K in neskladno zunanjo politiko in kaže na brez velike noči« (papež Frančišek) spre- polagam na te lobanje, vrhuncu razočaranj pa se uvrščajo ukinitev popolno pomanjkanje strategije za dobro meni v svetlečo podobo nekoga, ki je za oprane od vode in krvi: Muzeja osamosvojitve, prepoved Dneva umeščanje Slovenije v mednarodni skup- vedno zavrgel pasti ideološkega obskuran- ganile so moj sluh spomina na žrtve komunizma in vnebovpi- nosti. Ta razpad pa spremlja namensko tizma v nazadnjaških levičarskih mrtvilih, in odmaknil sem mojo jezo, joča vzdržana zamuda pri pokopu teh žrtev vzdrževani upad narodne zavesti. da prestopi Jordan in pogumno prevzame z ljubezni moje novo zavezo ter nadvse perverzna uvedba Zakona o Osemdesetkrat smo slišali že pogrebni odgovornost nad obljubljeno deželo. nagnjen nad vas. javnem redu in miru! Moj oče, ki je bil pri- zvon, ki nas opominja na svetost sloven- Napočil je namreč dan, ko je resnica za- ča pogajanjem med Nemci in slovenskimi ske zemlje, blagoslovljene s posejanimi čela uveljavljati svojo premoč nad razkro- Ta kost - mojemu prestolu med vami komunisti o medsebojnem nenapadanju mučeniškimi Domobranci, ki so se za jem skorumpiranega in današnjega škodlji- podstav! in pridobivanju nemškega orožja, in ki je Boga, svobodo, narod in domovino pogu- vega, družbeno plenilnega pristranskega Ta kost - moji roki žezlo slav! zapisal »Moj ponos je, da sem bil Domo- mno borili in končno zanje tudi darovali režima. To je trenutek, ko se slovenskemu Ta kost - mojemu glasu piščal! branec«, bi te ukrepe proti zdravi pameti, svoja življenja. Osemdeset let pa se na ta popotniku iz Emavsa ponuja priložnost, da ki zvenijo kot prave psovke proti sloven- dar odgovarja z mlačno, neodločno, stra- zavestno in pogumno podpre upravičen Naj skozi v vaših zemskih stisk skemu narodu in državi, zagotovo danes hopetno, psevdodiplomatsko držo, ki si in okrepljen zagon zahtev po spoštovanju bolečino ne mogel prenesti! Zaprtje muzeja je do- ne drzne hinavskim uzurpatorjem države resnice, pravičnosti, svobode duha in svo- buči moj duh kot velikonočna struja, kaz, da je sedanje državno vodstvo sloven- ostro predstaviti pravične in neovrgljive ki Golgoto stresa in mrtvece obuja, ske države enostavno sram, čeprav para- ZAHTEVE, da država izvede presežno deja- in sleherno srce in vso domovino doksalno zaradi političnega okrevanja, si nje civilizacije s spoštljivim pokopom na- naj požene iz jokov v moj zmagoslavni drzne zagovarjati razglasitev komunistične ših očetov, mož, bratov, sester, sorodnikov vrisk: revolucije, prežete z izdajo in zločini proti in znancev zverinsko pomorjenih. lastnemu ljudstvu, kot precedens za slo- Glede tega civilizacijskega vprašanja je ALELUJA! vensko neodvisnost in kljub dokazljivemu pomembno čestitati gorečima zagovor- dejstvu, da so somišljeniki in mentorji da- nikoma morale in zgodovinske resnice, (Jeremija Kalin/Dr. Tine Debeljak: Velika našnje vlade njej skrbno nasprotovali pred slovenski Evro poslanki Romani Tomc in Črna Maša) petintridesetimi leti. Prepoved dneva spo- zgodovinarju dr. Matiji Ferencu, ki sta v Rovte, kraj, kjer je revolucija terjala mina pomeni, da se te oblasti norčujejo iz zadnjem času dosegla izjemen preboj v ogromno žrtev (Foto: Doremo / Wikipedia) več kot 700 morišč, ki so jih njihovi poli- mednarodnem razumevanju slovenske Vir: demokracija.si dr. Janez Zorec S T R A N 6 1 5 . S E P T E M B R A 2 0 2 5 | S V O B O D N A S L O V E N I J A KOLEDAR “ ZA RAZMISLEK IN NASMEH “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” 21. septembra 64. obletnica Slomškovega doma in 15 let zbora Ex Corde PREGOVORI IN CITATI - Papež je bil Janez Pavel II. • Dvojčka se rodita skupaj, a vsak nosi - Vladimir Putin je že bil ruski predsednik. svojo usodo. 27. septembra DVOJČKA - Britanski premier je bil Tony Blair. (grški pregovor) Slomškova proslava v Slovenski hiši - Francoski predsednik: Jacques Chirac. Pred 24 leti, 11. septembra 2001, je terori- - Nemški kancler: Gerhard Schröder. • Kjer so dvojčki, je dvojna radost. 27. septembra stična organizacija Al Kaida izvedla največji - Argentinski predsednik: Fernando De la Rua. (ruski pregovor) Srečanje zborov v Slovenskem domu napad proti Združenim državam Amerike: - Predsednik Slovenije je bil Milan Kučan, San Martín teroristi so ugrabili štiri potniška letala, dve premier pa Janez Drnovšek. • Zagrenjenost in ponos sta dvojčka, slaba 28. septembra sta treščili v dvojčka Svetovnega trgovskega volja in razdražljivost pa njuna neločljiva Mladinski dan v Slovenski vasi centra v New Yorku, eno v Pentagon, četrto, V New Yorku so potrebovali osem mesecev, spremljevalca. namenjeno na kongresno palačo v Washing- da so počistili ostanke padlih dvojčkov. Da- (sveta Mati Terezija) 4. oktobra tonu, pa se je po uporu potnikov zrušilo na nes na tem mestu stojita spomenik in muzej, Mladinsko romanje v Luján neobljudeno polje v Pensilvaniji. leta 2014 pa so otvorili tudi novo visoko stav- • Delitev in uničenje sta dvojčici. bo, imenovano One World Trade Canter ali (španski pregovor) 10. oktobra Znamenita dvojčka sta bila simbol New Freedom Tower (Stolp svobode), ki je še višja Koncert okteta In spiritu na Pristavi Yorka in za časa njune otvoritve leta 1973 od dvojčkov in je najvišja stavba v ZDA. • Če sta dvojčka siroti, bogovi jokajo 12. oktobra celo najvišji zgradbi na svetu. Po teroristič- dvojno. (grški pregovor) Obletnica Našega doma San Justo nem napadu sta se dvojčka v roku dobre O dvojčkih (čeprav ne o zgradbah) nam go- ure porušila in pod seboj pokopala 2606 vorijo tudi pregovori: • Dvojčka sta kot ogledalo: isto, pa vendar 17. oktobra ljudi. Teroristični napad je skupno povzročil drugače. Koncert okteta In spiritu skoraj 3000 smrti. Med žrtvami so bili dr- • Imeti dvojčke: dvojna ljubezen, polovica (ruski pregovor) v Usina del Arte žavljani 77 držav. Umrlo je tudi 441 reševal- spanja. (grafiti) cev. Posnetek, kako se dvojčka kot hišica iz • Dvojčki pomenijo stalni nemir. In ni 18. oktobra kart podirata, se je vtisnil v kolektivni zgo- • Ljubezen in ljubosumje sta kakor dva nobene prave razlike med trojčki in Koncert okteta In spiritu dovinski spomin. brata dvojčka. revolucijo. v Našem domu San Justo (španski pregovor) (Mark Twain) Se spomnite, kdo je takrat vodil svet? • Dva dvojčka, ena duša. - Ameriški predsednik je bil George W. Bush. (latinski pregovor) Izbral: Jože Jan OSEBNE NOVICE ROJSTVO Z neizmerno radostjo sporočava, da POROČILO O PODPORI se nama je v petek, 29. avgusta 2025 DUŠNIM PASTIRJEM v Madridu, rodila najina prvorojenka Lucía Gorno Matías. Polna hvaležnosti Bogu se veseliva tega čudovitega daru Darovi za dušnopastirski sklad v mesecih maj, junij in julij: življenja. Marta Matías Tenacio in Massimiliano MAJ JUNIJ JULIJ Gorno Cukjati Carapachay N.N. $ 160.000,00 $ 160.000,00 N.N. $ 20.000,00 Slomškov dom $ 166.100,00 $ 90.630,00 $ 216.790,00 Vabilo Zveza slovenskih mater in žena in Pristava $ 250.350,00 $ 89.620,00 odbor Slomškovega doma vas vabita na dobrodelno-prodajno razstavo, San Martín N.N. $ 30.000,00 $ 160.000,00 $ 170.000,00 ki bo v Slomškovem domu ob njegovi 64. obletnici, v nedeljo, 21. Naš dom $ 270.590,00 $ 216.790,00 septembra 2025. Razstavo si lahko ogledate, če kliknite Stroški za kuhinjo in hrano so znesli: $ 1.069.050. na spodnjo povezavo: infozsmz.wixsite.com/zsmz-arte Dušni pastirji Svobodno Slovenijo podpirajo | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Mariana Poznič, Jože Jan Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Oblikovanje: email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Leila Erjavec, Sofi Komar www.svobodnaslovenija.com.ar Podpisani članki lahko ne izražajo mnenja in uredniške usmeritve Svobodne Slovenije.