< ••rir.it izhaja vsaki torek msoboto. Ako pade na la dneva praznik, dan poprej. Iredniutvo st- nahaja v .NarodniJTiskarnl", ulica V«'tturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Nefrankirana ptama se no Eprcjomajo, enako se ne uvažujcjo pisnia bn*z podpisa. Bokopisi dopieov se up viačajo. TSLEFOW It 201 *> ' k2' (tone. itane na leto 10 K, i» poi let» ': K. za čeirt lcta 2 50. se ndhaia v „Narodni siskatni* alira Vettanni it. 9 Lit o*l»*r se plačuje odčveterostolpnr petit vrste po 14 vin ?a ve^kratnl natit primertn popjst. Ponameznt* ttevilkt itanejo 8 vm. in se prudajajo v ¦aznih gonških trafikah 5-; 3 V Gorici, v soboto dne 17. januarja 1914 Leto XV Tolminska ž|1eznica. lz vlaclne precllog^ p lokalnih že- leznicah posncmamo o tej novi progi skdeče podatke. Proga'fco segala od postaje Sv. Lucija do Tolmina in bo nornialnotirna. Cela proga je proraču- njena na 3,000.000 K, ki jih plača iz- kljueno država. Tozadevna utemelji- j tev pravi sledečc: Ker ni bilo svoj čas mogoöe vstreei ljudstvu na Tolmin- skem in Bovškem, da bi bila šla gl'av- na proga od Trsta proti Dunaju po so- ski dolini skozi Tolmin. Kobarid in Bovec, zato so prebivalci tega dela so- ške doline večkrat in ponovno izražali svoje tozadevne zelje in prosili za lo- kalno železnico. Taka proga pravi poročilo je res tudi potrebna, ker do- lina je bogata lesa, ki ga ne more pro- dati; v teh okrajih je dosti mlekarn in sirarn, ki so daleč od prometa; živino- reja bi nesla lahko lepše dobičke, a ni prave kupčije. Razun tega je tudi vod- ;ia moč Soče, ki bo prej ali slej prišla v industrijski obrat in bo tako soški dolini dala čisto drugo lice. Zato je no- va proga še toliko bolj potrebna. Pr- votno je bilo računjeno na progo od Sv. Lucije do Kobarida, a z ozirom na slabe finance je vlada predložila le pro- go do Tolmina, ki znaša polovico prej omenjene proge t. j. 3,000.000 K. Soška proga bo namreč zgrajena izključno na državne stroške, ker Ijndstvo tega o- kraja ni finančno tako podkovano, da bi lahko kaj prispevalo iz svojega. Tu- da deželi ne bo treba dati nič. Vladno poročilo pa tudi izrecno omenja, da je proga do Tolmina le pr- vi del in bo druga tretjina do Kobari- da sledila kakor hitro mogoče in poz- neje tudi zadnji del do Bovca. Nova proga bo tekla iz postaje Sv. Lucija in se obrne pofein naravhost preko I- drijce proti severu. Preko Idrijce je na- meravlan železen most in potem par viaduktov. Na oni strani gre proga po- tjem pod Sv. Lucijskim grebeniom in teče na levem bregu Soče dalje. Med potjo gre iniino Modrej in križa potem državiK) cesto proti Tolminu. Postaja v Tolminu je na južno-zahodni strani od trga. To je sedaj nova proga. Pozabiti pa ne smejo pri teni Tolminci na one zaslužne može, ki so se za to pod- jetje potegovali že od začetka in dajah vladi potrtbnili navodil in pojasnil, ta- ko da našemu ljudstvu ne Lode trel«u za to progo dati niti vinaria iz žepa. fllbanske zagale Naši poluradni in podobni listi so svoj čas bili vsi enega mnenja, da so naniree naši in deloma laški diplomatic izvršili velikansko delo, ko so začrta- li mladi albanski državici nove meje. Al- banija je pomenila za te gospode vr- hunec politične modrosti in vse gospo- darske silc, ki se je dala doseči. Ta albanska dr/.avica naj bi bila za našo monarhijo nekaka politična in gospo- darska cpora in obenem naj bi čuvala mir na Balkanu. Potitično je albanska dežetica se- veda brez poniena za našo državo. To bi bili naši doplomatje prav lahko uvi- deli, da je nas upliv tarn doli nieev. Ce bo kdo od te dežele kdaj imel koristi v političnem oziru, je to edino Italija, kj je postala v zadnjem času jako mogočna in košata. Odkar je v zadnjem parla- mentariTem zasedanju bila izrečena o- na značilna beseda, da Italija ne poz- na več popustljive politike, od takrat je tudi laški greben primerno zrasel. Si- cer so še tudi prej razni laški politiki povdarjali pomen albanskega obrežja za laško gospodarsko in pöliticno ve- ljavo in v zadnjem času je bilo v laš- kih listili čitati večkrat, kakega pome- na je Balkan za laške politične načrte. Vidinio tedaj, da nam Lahi precei kri- žajo račune, Oetudi vedno rrdijo gospo- dje diplomati, da je Italija z nami. . O gospodarskem pomenu Albani- je smo večkrat že govorili. Lahko reče- iiio, da je albanska trgovina približno iaka kot .ptieji semenj sv. .Icrneja v Go- rici, ki ga uavadno ni. Te dni smo či- tali sicer v nekem dunajskem listu pre- cei dolgo poročilo o »ugodnih« razme- T all albanske trgovine, a na take stvari resen človek ne more dati nič. ¦Posebno važnost so pa pripisova- li nekateri dunajski krogi Albaniji z o- zirom na balkanski mir. Reklo se je, da je posebno istega ozira Albauija po- trebna. ker drugače se bodo tarn doli vedno prepirali in klali. Kakor se zdi. | jt pa scdai ravno narobe. Tisti, ki naj bi st klul!, so sedaj lepo rnirni, a bla- žena samostojna Albanija je kot kup di- namita. Lahko rečemo, da ravno usta- novitev Albanije je povzročila sedaj tarn doli največje nemire, ki bi jih brert: te nesrečne drža\ie gotovo ne biio. Tro- zveza je namenila za vladaria v Alba- niji nem^kega >rinca Wieda, toda Al- banci sami se za take stvari ne briga- jo dosti. Posebno važno ulogo igra sedaj tarn doli znani Lsad-paša, ki ima za se- bbj skoro vse albansko ljudstvia. Za princa Wieda tako ne bo ostalo dosti. »vladanja«. tudi če pride slučajno doli, kar si bo pa gotovo prej temeljito pre- mislil. Poleg vseh teh komedij pride se- daj na vrsto še denarno vprasanje, kaj- ti ta »spas« stane seveda tudi denar. Prej se je vedno pisalo. da so vse ev- ropske velevlasti \nete za albansko blagostanje in da bodo kar segle v žep ter naštele potrebne svote denarja. To- da iz Londona je prišel ravno te dni čisto drugačen glas, ki bo razočaral po- sebno našo diplomacijo. Ruska vlada je baje dosegla v Londonu in Parizu, da francoske in angleške banke ne dajo niti vinarji za stroske v Albaniji. Ra- zun tega ]q tudi Nemčija postala pre- cej hladna in Italija bi rajši videla, da plačamo mi Avstrijci sami, ker se noče mešati v naše zadeve. Iz vsega se \ridi, da druge države sploh niso bile vnete in zavzete za Albanijo, ampak so prepustile to stvar toliko raise nam, ker so vedele, da bo treba šteti denar ce. Tako smo mi zopet v prav pošte- ni zagati. Niti za svoje redne in izredne pctrebe nimanio dovolj denarnih sred- stev in sedaj naj damo še kake garan- cije ali kaj podobnega za Albance. Ta- ko castihlepni bi pac ne smeli biti in po- sebno tukaj prav lahko prepustimo pr- vo besedo drugim državani, če bi jo le hotele vzeti. Žalibog se bodo zopet do- bili listi. ki bodo zagovarjali to zadevo, Ceš da smo tudi za Bosno dali toliko in toliko. Toda za mislečega človeka tu sploh ni nikake primere. ßosna je bila pod našo oblastjo in Bosna je bogata dezela, ki bode obrestovala izdani ka- pital z dobičkom. Albanija pa je praz- na gcljava, ki ne bo nikoli nasa last. Iz tega sledi. da so se vse druge ohlasti pravočasno znale odmakniti, nas pa so pustile kot navadno v zagati. Zdi se. da je tudi kesanje prepozno. v. Osebno-dohodninski davek Kakor }c že znano, je zadnji pon- deljek skupna komisiia, sestavljena iz 26 članov poslanske in 26 članov gos- poske zbornice, poravnala sporne toč- ke, ki so bile nastale zastran novega o- sebnodohodninskega davka in tako bo mali finančni načrt stopil menda že pri- hodnji teden v veljavo in za 1. 1914 bo- do davki zaračuieni že po novi pastavi. Z ozirom na važnost tega novega zakona naj tu omenimo nekatere važ- nejše točke. Podrobnosti tako še niso znane in bodo šele pozeje prišle v jav- nost. Najnižja svota, od katere bode treba placevati po novem davek, je se- daj dohodek 1600 K. Prej je začel da- vek že pri 1200 K dohodkov, sedaj je prvili šest vrst prostih in davek začne šele pri prejšnji sedmi vrsti t. j. z do- hodki 1600 K na leto. Od 1600 do 1800 K ostane davek kot je bil t. i. 7. in 8. vrsta plačujeti K 13.60 oziroma 15.20 davka. popolnoma enako kot prej. Od 1800 K navzgor do 10.000 K dohodkov bode sedaj davek povišan. Plačati je treba torej toliko kot prej in zraven se sedanji povišek, ki pa ni ravno poseb- no velik. Pri l"800 K dohodkov znaša povišek 20 vinarjev, potem 30 vinar- jev, potem 40 vinarjev itd. Tako da se plača pri 1800 K dohodkov 17 K davka (prej le 16.80 K). Ta povišek z višjimt dohodki raste; pri dohodkih 3400 K znaša že eno krono. torej davki 49 K (prej 48 K). Pri dohodkih 4800 K zna- ša povišek že 2 K; torej davki 90 K (prej 88 K). Pri dohodkih 7200 K zna- ša povišek 4 K, torej sedanji davek 164 Prostost nad vse! (Dalje.) .1 anez: Nikar ne govoriva o tern. Pojdi raje in povej staremu očetu, da sem tukaj. Rad bi ga videl. Andrej: Menda si truden, utru- dil si se od vožnje. J anez (pobesi srainežljivo glavo): Saj sem prise! peš. Andrej: Peš osem ur daleč!? Kako si niogel pr':hoditi to dolgo pot9 Pa si se vendar kje vstavil med potjo in vzel kaj pod zobe? Janez: Ah Andrej....če ti povem, da nisem od včeraj nič več jedel! - Andrej: O ubošček! Od včeraj! Takoj grem in ti prinesem kaj. Janez? Ne, ne; nikar ne hodi, da ne izve oče, da sem tukaj. Poglej samo, če bi niogel govoriti s starim očetom ali z mamo. Andrej: Takoj ....Pa glej ....če te ne razzalim —- tu imam skorjico kruha (da mu kruh). (irem. (Sam pri scbi) Lakota je najboljša kuharica. (Odide.) 5. prizor. Janez (sam): 2elel bi, da bi tudi Miha in .ložek, ki sta me napravljala, naj vtečeni, kakor jaz okusila, kako sl'adka je prostost. — Predstojniki so i- meli prav, ko so me svarili, naj se ogib- ljem njune družbe. Če me zopet sprej- mejo v zavod, hočem vse popraviti, kar sem zagrešil. — O da bi kmalu pri- Šel stari oče! ••- 6. prizor. : Jane/ in Matija. M a t i j a: O moj zlati Janezck! J a n e z (jokaje): Oh dedek, ljubi dedek! (Se objameta.) Matija: Ubogi otrok, v kakšnem stanju te dobim! - Povej mi no, kaj se je zgodilo, zakaj si vtekel iz zavoda? Janez (poklekne): Prosim vas odpuščenja! Matija (ga dvigne): Kaj so ti storili? Povej no, nič se ne boj, po- vej mi vse, ali so te predstojniki kaz- novali ali ti storili drugače kako krivi- co, le povej..... Janez: Ne. ne, predstojniki so mi želeli samo dobro..... krivi smo vse- ga le jaz..... Miha in Jožek... Matija: Miha in Jožek! — Po- zdevalo se mi je, da so bili drugi, ker ti nisi zmožen take hudobije. Jožek in Miha, fa dva malopridneža! Poznam ju, poznam...... J a n e z: Najbolj kriv sem jaz, ker sem h o t c 1 vteči. Matija: Ne verjamem, ne verja mem! -- Reci raje, da sta te ona dva podšuntala. da si to storil. 7. prizor. Andrej, potem Anton in prejsnia. Andrej: Oče, gospodar vpraša po vas. Zc ve, da je Janez doma. Matija: Odkod ve to? Naj- brže si mu povedal ti, blebetavs ne- umni! Takoj grem. Ti Janez počakaj me tukaj. Andrej pa delaj mu družbo. Anton (od znotraj): Kje je ta po- balin, ta vagabund? Matija: Skrij se hitro! (Spravi Janeza v ceber.) Anton (pride :ezno): Slisal sem ga govoriti. Kam ste ga skrili? Kje je? Kako se je drznil priti domov? — Jaz mu bom pokazal! Matija (proseče): Nikar ne bo- di tako hud! — (Resno) Izpraševal sem ga in dogiial, da ni toliko on kriv, am- pak drugi šuntarji. A n ton: Kaj — ^e opravičuje se? Dovolj grdo od njega! — In vi mu ve- rujete in držite cclo ž njim? Toda tukaj sem jaz, ki odločujcin. Matija: Ne, saj se ne opraviču- je, tenivec priznava celo, da je sam naj- več kriv, dasi - so ga gotovo le dru- gi v to napeljevali.... Anton :O, kako radi gledajo sta- ri očetje svojim vnukorn skozi prste! Lahko vain! Vi boste v grobu spali, jaz si bom pa lase pulil iz glave zara- di hudobije, katero ste vi vzgojili s svo jo niehkobo in popustljivostjo. Matija: I>nrolj! Obljubi mi, da mu prizaneseš. O, da bi ga videl! Kam- nu se mora smiliti, revček. Anton: Prizanesem? 2e vem, kaj mi je storiti. Kam ste ga pa skrilir to bi rad vedel. Matija: Izvedel bos, samo po- vej mi, Anton, ali ni vreden odpušča- nja, če se resnično kesa in za trdno ob- ljubi, da se bo poboljšal? Anton: Vas >»resnično« in »za trdno« meni ne zadostuje. ^elim dejanj, ne besed! Hočem se najprej prepriča- ti o njegovern kesanju, je-li resnično. (Konec pride.) Radi nevarnega pretenjä proti i>o)f- skemu čuvaju v Renčah sta bila are- tiraiia Josip in Peter ArČon, oba iz Renč. — ; Konli so povozUi v uiici Strazig nekega Boštjami Bizjaka, ki je bil pre- peljan v Qorico v bolnišnico usmiljenih bratov. \ Dva meseca ječe so prisodili ne- kcnui Antoim Rusin- iz Medeje, ker je ptetepel knietico Katerino Baša ter ji zAdal poškodbe na rokah in glavi. j Cigana so zaprii. Policija je zapr- tj cigana in muzikanta Antona Held ra- dj tatvine." Held je pristojen v Sempas. Važna odredba c. kr. naučnega mi- nlsterstva. Ministerstvo za uk in bogo- cüstfe je v sporazumu z justičnini in nojtranijim mjnisterstvom izdato slede- *č;> važno ödfedbo giede poročnih okl- c^v. ;Na tistedru,kl so bili Prej prazrii- ^ki, ji jso sedal po novi cerkveni posta- •vi ža jjudstvo delavfriki, naj se nam- r;fc-nB, okjicüfe, četudi cerkev te dne- vje<«e prafcmije. — VeHkl zameti na Krasu. Iz Zagor- jtt: Kraška fhurja )& zädn je dni odprla 1 *e svoje Tegistfe. Ljudje pravijo, da loHko snega ™ 18 let ni bilo. Burja raz- rasa ^neg(na vse stranj,,yse cesle so ;amet$ne, po^iy^jgrjejlp jfty.-Zagor- ja, Bafomejer se padä. Ztyna, sneg, z^jnetf In prangt v-t < )$. vöjeraj v jutro je snežilo pp Krajiir «lLem fc maJimi presledki.. Po i Qoretij* ! l^e.tyi 'in Notraniskem ga je nametalo ; e tiaej poljnetra. V...U^U^i ga je tu- i i mmjgo. Yppii prompt je, poy^od.pyi- ian. Vilaki so imeli preceisnje zamude. I *o NotranjsVern voziia vlake po clva ,' N$ cesti Je zmrznll. Btizo Bazovj- i e' na Krasii je afnrttiü Ha cesti rieki Art- qj* Petonič, zaposlen, pri \ trgovski mor- i taVici.; j. Central-Blo je k'akor-nalasc prime- ^ za :,edanje dolge zimske večere. "fa izboren jkinernatograf nani nudi raz- it>vf^tne^a! gradiVu, zabavne in pouc- ne slifte, naravne pösnetke in roman- ti^pet( PQvwsjji.. Ko PÜja zunpj pstra in &dha 'Viirjä, je V kinogledišču Se dva- %tft bolj zabavno. Zavod v Gorici sprejme jil^pca V .sHižbo. Več pove uprava »PriiT|f ,^j^t^<(j ; Dražba lova. One 22. janausia i^U o|j 9. uripredp. se oddaje na Mt4js- njjni c. /kr. okrajruem olavarstvy iov wofcty ,se -jaliKa mwwÖQ v t^n uradu. ,'^. :Jfe *PE*f' ^hM%! -jjJst« pi^e: Ü«; • Aiperike in sicer te Oevelaiila spiv (Jobili (föpis, v katere^ nas pfo- >i naš naročnik, naj svarinio ivase Iju- cp ;.pred izseljevanjem v Ameriko, kjer v|dda sedaj velika revščino. V mestu (ptyvclapd v državi Ohio, piše dopisnik, }e rad 60.000 delavcev brez posla. Zi- rtb| je sedaj precei mila in imajo k nc kojiko snega. • Tržaško nemštvo napreduje. Po- ročilo neniSkegra društva »Netn. dom«, ki ima namen postaviti nemškim dru- Stvom v Trstii lastno streho, izkaztije tip settaj 110.000 K dohodkov. Poseb- m, v zadnjeni letu je svota po^kočila. pya' KjjEQrjBlfl. V ulici della Concor- djia v Trstii )e V mali nišici, ki- je last nlenega brata, stanovala 73letna Anto- ¦nj|a Totnniasini. rojena Krasnik. Pre- zivljala se je $ tern, da je dajala tri so- be v najem ,v cetrti'pa je sama stano- vala. Starka je bila bolna in je imela vsc noge otečene. 11. t. m. si je šla na •samovarju kuhat kavo, samovar sc je razbil in plameni so švignili na starko, katcri se je vsa obleka vnela. Klicala je gotovo na pomoč, a ni seve niliče ¦sfišal. ker takrat slučajno ni bilo niko- j?ar doma. Tako je starka živa zgorela' tin so našli 1c izogljeno truplo. Naše Ifdjedelnice so prav pridno na del». Posebno ie bilo lanskp leto razincro-ma jako plodonosno. Najvcčja ladjedeliiica t. i Stabilimento tecnico je /aposlena do veliki vef-ini v Hpü ¦,* vojno Jiiornajrico. zftto ne pride za tr-, govske I'adije toliko v poštev. Ladle- dclniea w^>an J^occQn ie izvršila 1. il913 pet veli^ilj pannjjjcoy in irna ^ačetjh že zopet šest obširnih del. Ladjedelnica v Tržiču je izdclala tudi pet velikih par- nikov in dosti drugih nbanjšib del. Za I. 19J4 ini.a narp^m'H.zp jasem novjfi parnikpv, iw kiiže, ^ia to podjetje ni raa Kilaipih iiogah. Tržiška ladjedelnica delä'tiftH'iza vrijilo ti^arnarict) in letos iitia1 ViarOČene t'ri' (cfiza'tkc za kitajskp drj/a-y.p, .^jjj^anjs^ na^a ladjedelnica ie .tfidupswiu-in-. nima posebnega pomejia r^azun ga!>zdduv®> malih obrcžnih ladij. Lfutf^lio ^»2n|^ V trsiy.l. 1913. .iJelk tfUje j^koeijü %.yjijo tržaškifi prebivalcev od 234^0 t>a pfcrogilo 240 ti^pč. y^af ,pa_ ;R ukffrb ter^iu ^rirast- H Jteyjty (9)^1 WSWi PPtifi- Lota viiuiprebivalNtva71 porodov manj..-Ra- zün tfejta ^ Wdi umrijivrts! v Trstu .$$- s^tala !^H!lV^čia:MVjid:titta, po^^ pa meq.,9t;9c;i.h.(1,)f) j|)Ui iFllfoilovof) Osebna vest. Q. Pavel Zavadlal, dosedanji kaplan v Oftrtliu, je bil ime- hovan ža kurata v sodnijsl- goste. ¦-¦¦ ( ; Blatno jezero zamrznilo. Listi po- ročajo, da je zamrznilo tudi yeliko Blatno jezero na Ogrskem. ! Koliko prodamo v Ual||o. Po tr- govskih izkazih za dot|o od 1. januarja do 30. novembra I. 1913 smo prodali mi v 1 tali jo za 239 milijonov frankov bla- ga. Največ je bilj» vines lesa in sicer 97.3.950 ton v vrednosti 92 milijonov Ijir in ipa kani|^nih izdelkov 497.370 ton ¦;.v1!.vrwjhpsti 10 miliiortov \xr. Ndva tovarna. V Vidmu poleg KrSkega tta Štajerskein se je otvorila te diii nova tovarna za elektrotehni^ ne predmete, gospodarske in poljedel- ske stroje itd. Tovarna prevzema vsa tozadevna dela, se peča z inStalirinjem vodovodnih in električnih naprav in I- ma tudi veliko zafogo tozadevnih pred- metov. Tovarna za olje pogorela. V Zida- neiTi mostu ob Savi je te dni pogorela obširna tovarna, ki je izdelovala razne masti, repno, laneno in namizno olje. Požar je bil jako razseien in dolgotra- jen, ker je biio olje in tolsča po tleli razlito skoro nemogoče pogasiti. Sko- da je zelo visoka, toda tovarna jc bilo zavarovana. Smrtna kosa. V (iradcu je unirla mati ministersHcga predsednika gro- fa Sttirgkh, grofica Kleonora Stiirgkh, v 78. letu svoje starsti. Vetika neprevidnost. V Starem Be latcku, kjer se nahaja vojaško strelišče. ie nek fant našel granato in jo nesel kovaču Kraus«. Kpvi\č ie granato dal \' vijak. pri čemur je pa seveda eksplo- dirala in kovaeevega sina raztrgala na drobnc kosce. Vol je »itnoril pose^tnika Zabukov- Scka od Sv. Križa na Stajerskeni. Vol R"a ie vrgel s tako silo ob tla. da si je Zabukovšek zloniil tilnik in obležal mrtev. Novo sleparsko banko so odkrili \ Zagrebu pod iuienom »Hrvatska koii- snnmo produktivna banka«. Najela je 7 1 trojepisk, ki so položile škupno 2000 K jamstva, place pa še uiso dobile. V bhn- gujni jc prciskovalni sodiiik nasel en Belokranjska železnica. Železniška pVoLa -Karlovec- Bubnarci je otv^orjo, na. Vozi trikrat na dan. Vožnja je pfav prijetna in zanimiva. U^\j Kf) {ii 40.000 K podpore je nakazala hrva- ška vlaxla za one Hrvate v Atneriki, ki bise radi vrnili. :!. Jzstopi jz protestantskü cerkve sc v Berolinu siln,o mnoze. Na uradnem so- di^cu Berliri-Weding so sanio 29. rti. m, rešilj 1.300 tozaxjevnih izjav. ¦¦>!;• »i f'A Radi i^oneyerbe obsoien. iorotno sodisee v Ciradcu je obsodilo v četrtjk bivSega poitnega uradnika Pivonka na 3 leta težke ječe, ker je poneveril okoli 30.000 krpn denarja. EjKktrf^na železnka v LlnMSavi sj podaljša iz fiesta cjc> $iske. tak(j ie sklenila družba, ki je lastnica tega pod- jetja. Tudi. v Qoricl bi nc-bilo nupai- ngu äJo> ^)i dQbili 1<^ko noyo progä. p. pr. sedaj po novi cešti s ^rolnega' trgrf proti Podturnu in.dalje po šem peter ski cesti. ' } > Pöwanjklilje vöd4 V Celov^^. V Celovcu je že več čaša hudo ponianj- kanje vode. /?upän dr. i\A#tnit^ je v H-ii izjavil, da so vse vodnc zaloge mest- ineg^ vodovoda pr.izne, ker so sirtm- ke po veöini prav potratno razHvalc z vodo. Zato je bila i/dana rtit občin- stv^ (^.rožnj^a, kjer se svetuk, uajl sc rabS pttno vodo Ie za potrebo. Veliki viharjijn zauieti so uidijp) nol^nj^ein in Hrvaskejn usjtayS« njr«»- met, Doienjski Vfaki sö vsi' irnefi Ve- like; zaniude, vlak iz Reke v, Zagreb je pa jvozii sarrto z clvenia vozonia. ker se je bilo bati iwlKodbt. Na progi !fo- st'dt - Sarajevo je velik plaz zasul yes tovorni vlak. tako da gleda Ie dinuiik izppd snežnega kupa. | j Delo v ogrskih nilinih. k'-r V J'¦¦?. vec^io malo kupčije in prometa. . -o sklöiiili ogrski posestniki mlinov da | (- do dek)ina ustavili obrat. Tako ptyei- va delo v budapeštanskih inlinih no 3 ¦ dni hia teden, v večjih nilinih po d^eli po f? ilni in pp uj4ihiulj mlinili puvjv; delo po poldrug dan na teUen. Seveda nedelj^ pri tern pocitku ni v^tetiu to so Ie delavni dncvi. Str.Qjne puške v zrakoplovu. \ l\:- rizu ie n^kov aviatik po nasv.ctu vni- nega ministerstya posktisil v zrakop'o- VU streljati tudi z brzostrdno stroiup puško. Poskušnja se je obnesla izbonio in baje bodo to stvar vpeljali v franc* ¦- ski armadi. Vulkanski izbruh na Japonskem. , Na nekem japonskem otoku je /ačel te dpi bruhati vulkan, ki jc povzrcjii '.r"iv- vito nesrečo in skoüo. Lava. ki d:re iz ognjenega žrcla, ie podsnla v;dm velikih in vec manjsih mest in v.-si :. pokoifčala vse, kar je dosejrla. Nad KXi tisoc ljudi je izgubilo življenje. Taio strasne katastrofe že dolgo vrsto let nl omenjaJo časopisje. Hudi mrazovi. I3oročila iz nekate rih krajev kažejo sledeče temperature 4 tekpui.zadniih.d.nj. Iscb! —16 (pod ničlp) CelQvec -16. Sarajevo —17, Belgrad lfy I^ariz —5, Bruck ob Muri —17 po Ruskem —27, na Erdeljskem —19 itd. Res hudi mrazovi! Davek na godala. Oblasti kantona Tessin \ Svici so sklenile obdač-iti vsa godala, pa bodisi, daso last tovarn bo- disi privatnikov. Pred[og je biipQ doj- gi debati vsprejet. ,... , Šestkratni morilec. V Frankobro- clu na Nemškem se vrši te dni razpra va proti .nekernu Hopf-n, ki je umoril svojega oceta in mater, dve ženi in dva otroka. Tudi tretjo ženo je bil že poskusil umoriti. Velike pomorske nezgode. V egej skem inoi-ju blizo Orškega so bili te dni strašni vüVnji. Listi poročajo, da so se tri ladje, dve francoski in ena tn^Fka. potopile z vsem moStvom vred. Okoli sto ljudi je tako storilo ne srečno smrt v razdivianih valo'vih. E- -\\*iy .milts, uhi'wtif /o/ß|oci ilat iV)\(\oA oi (ibtičala; moätvo se je resilo. ladiio »a. snmtriijo za iztftibljeno. Zmrznilo je v New-Yorkn na u'i'Ji 12 oseb, ker niso rtašfe nikjer ptčno- išča. Temperatura kaže 20 stoplffj pod ničlo.. ! * : •ir/jonxi ¦¦'<)/lt; ni ..' Iom ni c Hn n\\A taxis ui'jiiUU) \\v)U\\ui\\h<\ v.i\ 'j(xkI i]f*. Kie je capital? lUuy zadnjern letu ni bilo skoro §((; šati .drügega kot tožbe, da je začelo ne Ie pri na* v Avstnjj, ampak sploh .po vsei(i| ^»\e.tu silno ponia/ijkanje denarja.. Kdor jt hotel denar dobiti, je ,inQ,ral pia: iati silno visoke obresti in tudi na ta način je težko prise! podjetnik do kapi- tala. Vsakdo se |)ač inor* vprusatK- ktim^ je.-iz^injtl yes ^enar, katerega j^e jfify vendar se I. \9\2 dosti v prometu. Kar faVo v tla \Tiida'r niso ?li mililoni in nit-' lijowi knw. ftt\'ar ie ppyfc ta-le: Kftko^1 hj^p, ;e i^ašuni,ttk) po likfil?, da ^p voi*i ska na Balkanu, so razni stranopetci Intro pobrali svsll denar iz hranilnic ter tako prisflili denarne '.avod? izplacati v kr^tkem času jako velike svote. T|m prviap |rifk()k(ji« |ia jirciiitfncö s^>fldili seveäa'sir dru'^. ;fe;ajti tiudN WeznejSf in i^irii^j^i ljutlje rsp ^^»ta)i poč^i n,ez^ ij^JXi |n |a npzavflljivqsit je ^\^^r 9\ W\\ O4 P*eb^ dQ 0§€*)e. .Sejse^a je rayrj no, t» »»ajbjoli n^papiw^ AKo ^aiiKa ^-, g^no sprjivi ali kako..^rugačfi. izgu^ moj denar. sedaj nij.ga mftra vrniti, ako pa imam cJLftiiar; doma^^otepi Sfp.Je. Jaz sum odgovoren, a^o miJ5r.e pözlii. To- da strah pred vojsko je bil velik, denar so ljudje odpov^dovalj. kar kupoma ill. tako-so (istaflf vse heitkb in Irrdmlti fl'ui he, kapitala ni bilo dobiti niti na viso- ke obresti. Med tern je denür ležal do- ma zaprt po skriniah popolnowa mrtev.; To jp traiaio skozt cdo leto ji štle lein; 1$M protl ?»mrtyega" kapitaliu ki je le-j /al kakor rečciio v milijonsk. svotah do- ma in ni priSe! v prometj je treba račo- nitt tudi strode, ki jih jß zahtevala bal^ kanska vojska. Ves ta denar je bil od- \-zet trgovinf iii !n^ustriji."koljkor se da stxlai ilogmit'. «cr bile te svote jako mo^- . tic. Za vojne namene je porabila Tur*: Cija 900 milijonov trankov (skoro Kro>- na), Bolgarija 670 milijonov, Orško 380 milijonov. Srbija 430 milijonov. JRon^u'l-! nija 250 milijüuuv in celo Crnagora je ¦ porabila 50 milijonov frankov. Skupno znaša to 2SOO- milijonov frankov. mor- da- it \tL. Ves ta denar it biLutiltKt nicn nroduktiyuim najneyoin, Irgovini ;n inrtustriji. Razun tega so si balkanske ^rž.nve ta denar po vcčrH izposodile v Viw'v/n in Lcndonu (skupno 1800 milii<>.j rov frankov). tako da so ostale najvaž^; /i.iše rvropske--bl-againe prceej praztt«/ Iz danih sHiČajev ic ražvidno. da, Mat^r«, M imato svolft otrok« racfe* Jim daio sä okripi :riH|l , t* ¦«^¦»i«fa $U«a tola liDM idravniiko priznaiui p#f mil m wii> *mf m«« krön (prej 160 K(. Pri dohodkih 10.000. krön znaša povišek ravno 6 K in no\i iiavek 234 K (prej 228 K). Od 10.000 K ; dalje je povisek vedno izdatnejši. Ta povišek sti sklenili že prei obe zbor- niri in skupna koniisija ni izpremenila -hič. Pač je k tcimi povišku dodala še za vsc stopinje od 10.000 K navzgor po- višek v znesku 3 '"<. Tako znaša povl- Šek pri 11.000 K že 15 K, pri dohodkih 20.000 K znaša povisek 67 K, pri do- tTüdkih 92.000 K *naša povisek že U21 ktofi. Tako je placal tovarnar z 92.000 frmrt letnih dohodkov prei 3720 K dav- ka po novi postavi bo plačal 4841 K. Tako se potem veča davek od stopi- nje do stopinje v pTccej visoki meri.kar sicer za te kroge ni posebno občutlji- vo. Kdor ima več, ta naj tudi plača ve- cji davek. In gotovo je bogataš manj prizadet, ako plača tudi tisočak več kot prej kakor pa siromak, če mora plačati 1e desetico. Zato je pa pri novem dave- hem zakonu glede dohodnine v tem o- ziru urejeno še dokaj dobro, ker so pri- tegnjeni bogatejši sfoji v nerazmerno večji meri k plačevanju kot pa ubož- nejSi., Kdor n. pr. nwa en miljjofl dohod kov. plača sedai 65.000 K davka, prej je plačal pa kortiaj 48.800 K, torej se- daj 16.xu>. lv/.vrriij.v.iU'.. i*rJiu!i ca.. nrn\ roent je iinel v četrtek kar dve seji to- da obe popojnoma brez \speha. Drugo je predsednik .dr. Sylvester v isti sapi ) ctvoril in tudi zatvoril, nakar je büa prihoiinja seja določena z;i danes ob 11.; uri. - Emiko kot v parlameutu se je go- dilo tudi v prora&inskein odseku, ki ukljub doUiorraini seji 50 ur ni zmogel obstrukeije. Ko je hotel odsek v četr- tek po zaključitvi pariainentarne seje zborovanje nadaljvati, se je nasulo v dvorano toliko čefckih agrarcev in ra- tlikaleev. da predsednik dr. üennaii ni vedel drugega storiti kot da je sejo za- kljucil sejo. Kedaj bode prihodnia seja v proračunskem odseku, to še ni znano. .ly.'n?' Oosposka zbornica včeraj tudi ni vtegnila zborovati. kajti prej mora re- šiti sklep skupne komisije glede nove- ga davka zbornica poslancev, iiotem šele gosposka zbornica. Ker pa parla- ment do danes to je v soboto nima se- je. mora stati vse delo. Današnja odlo- čitev bo na vsak način merodajna in važna, kajti od nie ni odvisna le seda- nja kriza, ampak morda tudi bodočnost pärlamenta. MogoCv je, da stopi v ve- ljavo paragraf 14., mogoča bi pa bila tudi razpustitev posl. zbornice. PoUaki in Rusini. * ;H)b [I1j;I Deželni maršal v Oaliciji grof Oo- luchowski je prevzel sedaj posredovra- nje med obema narodema. L'pa se. da se bode posrečiio počasi spraviti to pe- rečo zadevo vendar /e enkrat v pravi red. t^ >inn?¦«? pinančnl naert. Kakor poroča dunajski list »Zeit.c bode mali finančni načrt predložen v riecSeljo v potrditev. Službena pragma- Uka za uradnike bode objavijena brž- kone v torek v uradnem listu» Wiener Zeitung«. Zakon o podaljšanju finančne na- godbe med HrvaSko in Ogrsko je do- bil cesarsko potrjenje. Z ozirom na prihod grofa Tisza v Zagreb je baje sklenila stranka prava, da napravi v nedeljo v Zagrebu velike demonstra- cije, kar pa se zdi precej neverjetno. Kardinal državni tajnik Merry del Val . v .. povisan. Šv. Oče je imenoval kardinala dr- žavnega tajnika Mery del Val za viš- jega duhovnika bazilike sv. Petra in za prefekta kongregaeije za ekonomič- no upravo bazilike sv. Petra namesto pokojnega kardinala Rampolle. ~iU::^ ' .fyazari in Romunl .^ -; se pogajajo ž eveč časa in Mazari bi Romunc, ki sicer nimajo na Ogrskem niti trohicc pravic, s kako malenkostjo potolažili, zatq dsa bi ivjih poslanci y državnem zboru stopili na vladno ma- žarsko stran. Oovori se m o nekern sporazmnu obeh parodov, kar je sicer še težko vzeti kot trdno resnico. Princ Wied pride baje ukljub vsem hornatijam v Albanijo. Nekateri listi, ki pravijo, da so dobro poučeni. trdijo* da bode slav- uostni sprejem dne 25. februarja t. 1. v Draču. Častno stražo bode princu de- lalo šest bataljonov našcga. laškega in ncmškega vojaštva. Razun tega ga bo- do spremljale po inorju tri naše, dve neniški in dve laski bojni ludiji. Netnški cesar odisvetuje Wiedu podali se v Albanijo. Cesar Viljem. se je napram svoji okolici izrazil, da sc boji za princ Wic- dovo življenje. Baje sili princa v Alba- nijo tuijboij njegova žena, ki si domiš- Ijujc, da jo Albanija kotnaj čaka, da jo pride ona kulturno povzdignit. Bolgarsko sobranje razpusčeno. Po devetnrni seji iu v holgarskem s-obranju predsednik Radoslavov pre- bral carjev ukaz. s katerim se sobranie razpušča. Utemeljuje se ta sklep s teni, češ da sobranie ?ii več dckizmožno. ker bi ne bilo rešilo niti' letnega proračuna. Domače in ;azne ves|i. IX. avstriiskj vinore^iW kongres v Qoricl. Avstrijsko vinorefdep druitvo, ki ima svoj sedež na IHmaju, je sfcleni- lo, da se ima vrSiti priliodnji vinorejski kongres tekom letošnjega leta v Qori- ci. \ ta namen se je sestavil v četrtek v doželni dvoruui tozadevni odbor, ki bode poskrbel potem vse potrehßo. Te- ga sestanka so se udeležili deželni gla- var dr. Faidutti, podglavar dr. Franko, odborntka Oominko in Hego, kmetijska nadzomika Portelli in M. Klavžar. Kot namestnik princa Hohenlohe je bil nav- zoč namestništveni svetnik dr. Pipitz in zastopnik vlade vladni svetnik Friih- auf. Vinorejsko društvo je zastopal sam ravnuitlj Wenisch, navzoč je bil župan Bombig, oba ravnatelja kmetijskih šol. ravnatelj kmet. kern. poskugevališča Ripper, riredsednik trgovske zbornice Venuti in zastopnik stov. kmet. drnštva Jakončič. Sklenilo se je na teju zboro- vanju sledece: 1. Kongres se vrši v Gorici od 7. 4o 12. septembra, ker je v tem času zrelo in najlepše namizno grozdje. 2. Stroške tega kongresa nosi deloma poljedelsko ministerstvo delo- ma vinorejsko društvo na Dunaju delo- ma bqdq krile stroške vpisne takse (10 K) deloma uaša dežela. 3. Odbor za ta kongres je sledeči: Častni pred- sednik c. kr. namestnik princ Hohenlo- he. Predsednik dr. Faidutti, I. podpred- sedpik dr. Franko, II. podpredsednik se izvoli pozneje. 4. Istočasno s kongresom se bode vršila tudi vinorejska razsta- va, kjer bode razstavljeno raznovrst- no vinorejsko in kletarsko orodje in pa zbirka vin in grozdja. Razstava se bo i vršila v prostorih kupčijske zbornice. 5. Krajevni odbor se bode konstituiral sredi iebruarja in takrat določil tu4J pododseke za posamezne kraje dežele. ^voječasno bomo o tej zadevi še po- drobneje poročali. Iz sodne službe. Minister za pravo- sodje je imenoval dr. Weinbergerja, so- dnika v Korminu, za okrajnega sodni- ka na dežernem sodišču v Trstu. V Kormin pride za sodnika bivši avskul- tant dr. Marizza. Za ^olsko telovadnico je najel c. kr. deželni šolski svet dvorano v »Tr- govskem domu«. Tarn bode tel'ovaci- ba za gojence slovenške gimnazije in moškega učiteljišča. O neki politični šoli v Dutovljah pripoveduje zadnja »Soča« dolge hi- storije, iz katerih se da izluščiti prav drobho zrnce, da je par mladih gospo- dičev napravilo malo večji izlet na krasko planoto, kjer so potem imeli medsebojne govorniške vaje. Ako je bil pri tem navzoč tudi kak Krasevec, to ni merotlajno.' Duli teh izletnikov je bil Stajersko-kranjski in na vsak nacin bi ti gospodje storili boljše, da bi šlj rc- .^evat svoje ogrožene rojake na Šta- jerskeni in drugodi kot da svojo briht- nost prodaiau) po krajih, kjer se že sto- letja ni nikdo izgubil. Seveda, f r a z e so dosti ceneje kot narodno delo. Tiskarsko gibanje. Spor med last- niki tiskarn in med tiskarskimi pomoc- Tiii traja dalje. Minulo soboto so sc po- novno vršila na Dunaju pogajanja med clelegati lastnikov tiskarn in pomočni- kov. A kmalu so je pokazalo, da so n;i- sprotstva glede zalitev prevelika. Hcle- gati delavcev so baje popustili v toliko, da bi ostal delavni čas kakor je bil do- sedai. preporne tocku su: Nastavljanje strojnikov, delavska posredovalnica, v- sprejcinanje učenccv in na place. Po- gajanja je vodil obrtni nad/ornik Truiss. Pogiijania so ostala brezuspešna in so se definitivno zaključila. Sedaj hodo poskušali posredovati dclegati lastuikov tiskarn in clelegiiti pomočnikov iz Ncm- Cije. l.astniki tiskarn so trdni v nii'i zahtevah. (ilasovi sc slišijo, da bodo vstrajali lastniki še delj časa enako sc sliši od strani delavcev. - Celo Pri- niorsko znstopata po en delegat last- jih od 20. dec. 1913. Lastniki tiskarn so izdali na svoje odjemalce obŠirne brošure. v katerih pojašnjugejo pretl- rane zahteve tiskarskih pomočnikov. Ogromna večina ljudstva v Avstriji tako se čita v listih je na strani last- nikov, ki se borijo za to, da bodo sn?e- li hiti v lastnih tiskarnah tudi gospodar- H in ne kakor do sedaj, ko so bili gospo- darji v tiskarnah - pomoeniki. qo^oü Nalezljive bolezni na Primorskem. Uradui list naznnnja sledeče kir/ne bo- lezni na Priinorskcm: Kuga na gobeu in parkljih v Puljti in v Rodiku. Črni- ca v Črničah. (larje v Poreču. Svinj- ska kuga v Tinjaiiu, v Kastvi, y Mo- ščcnicah, v Voloskem in v Trstu. Ro- /a pila v Pazinu in kurja kolera v Mu- si pri Locniku. ' '¦ ! •' ' ' ¦;<'¦"! 'f'f.i •¦:!.>.->-¦> -y'-jf;¦$¦¦> Tatvina. V noči na četrtek so vdr- H ntznani lopovi v Mazzolijevo miro- diinico v Oosposki ulici št. 6. Odprli so tam neko amerikansko blagajno, v ka* teri so našli pa samo trideset vinarjev. Nezadovoljni s tem mal'itn plenoni, splt;- zali so po neki lestvici v škofov vrt, od tam s pomočjo iste lestvicc na dvo- rišče, kjer se nahaja župnišče sv. Ig- naeija. Tam so odprli župnijsko pisar- no, kjer so našJi v miznici pisalne mjze mošnjiček, v katerem je bilo 20 K dro- biža. Mošnjiček se je na$el baje potent prazen na škofovem vrtu. To se je gor dito med poltiočjo in eno uro, ravno v času, ko je bil preč. g. župnik Koko. šar poklican k nekemu bolniku. Požar v Korminu. lz Kormina pö- ročajo, da je gorelo v stanovanju rie* ke Terezije Knez. Skoda, ki je krita flö zavarovalnini, zna§a 2000 K. Gorsko topničarstvo v Garici. Ka- kor cujemo, pride v Oorico en bataljon gorskih topničarjev, ki se nastanijo de- loma v stari vojaški bolnišnici nad Pla- cuto deloma v poslopju, kjer se je ua- hajalo prej deško semenišče. Zdrava lega »Slovenskega dekll§- kega zavodau in »Slovenskega siroti- §ča. Zdravniki, ki so pbiskali ta dya slovenška zavoda, so se kaj laskavo iz- rekli o njiju zdravi legi. V tem oziru se ne more meriti ž njima noben zavod v Gorici. V teh zavodih pa je tudi za dob* ro vzgojo gojenk najboljše preskrWje- no. Oba zavoda priporočamo čislane- mu občinstvu najtoplejše. V »Sloven- skem dekliskem zavodu«, kjer se spre- jemajo plačujoče dijakinje, je Še nekaf prostorov in se je oglasiti pri vodstvu v Gorici, Via Ponte lsonzo 32. Porotna zasedanja v I. 1914. V te- kočem letu se bodo vršila na c. kr. q» krožni sodniji v Gorici porotna zase- danja. Prvo zaene 30. niarca. drugo 22. juuija, tretje 19. oktobra in cetrtq 9. de- ceinbra. Predsedovali bodo dvorni svetnik Cazzafura in višja sodna svet- nika Coronini in M. Rutar. Oglas glede konjskega štetja v 1. 1914. Ooriško okr. glavarstvo raz- glaša: V smislu § 3 izvršilne naredbe k postavi o stavnji konj od 18. niarca 1891 drž. zak. št. 35 se pozivljajo tem potsm vsi stalno v Gorici bivajoči ix>- sestniki konj, da naznanijo v času od 20. do vključno 31. januarin 1914 mest- ncniu magistratu v Gorici, odelek IV., Via Municipio st. 7. stale/ konj in tovor- nih živali. V to svrho dostavi inestni niagistrat vsakeiriu konjskemu posest- nikii preilpisano naznariilnico. katero ic po pruvihii izpolnitvi 4 glavnih raz- predelov vrniti mestnenni magistratu v gori navedenem roku. Od tega na- znanila so oproščeni v lnestu Gorica cdiivolc konji vojaškega crarja in taki lastni konji v posesti deianskih 'Vw)st- nikov, ki so potrebni za opravljanj' njih službe. Koniski posost"»"'>-i, kateri fMJustijo pravočasno naznanilo slaleža konj, ne da bi opustitve dovolj opravi- nli. s.c bodo kaznovali v smislu iiiinj- stcrjalne naredbe od 30. septembra 1 s~.7 dr/.. zLik. št. 19S z denarnimi globami je kopica teli pojavov morala silno vpli- vati na dcnarni trg in na gospodarstvo sploh. Denar je priše! iz prometa, obre- sti so rastle nerazmernö. Hvala Bo^ii je najhujšc prestano. Naša največja de- narna zaloga, avstro-ogrska banka, je svojo obrestno mero znižala pred krat- kim na 5 in po! ^ in akor poroeajo li- sti bode na prihodnjem občnem zboru dne 20. t. m. ta banka zopet znižala svo- jo obrestno mero za pol odstotka. Res, da je drugodi. posebno na Francoskem obrestna niera še nižja, a vendar je v danih razmerah pri nas to že dovrolj u- godno in za enkrat smemo bitt tudi s tem zadovoljni. Bodočnost kuže biti u- godna in rnirna. NA PRODAJ so v Kanafu 3 hiše s pfitlkltnami, v ka- terih se izvršuje že dolgo let špecerii- ska obrt in kavarna. Hiše ležijo v sre- dinJ trga na jako prometnetn prostoni. Poizvedbe pri Ravtar, Trst, ullca Giu- lia 6, I Denarja ni, dragin ja je vedno večja ttaslu&ek pa maßen. Ako hočete z malim trudom gotovo io do 20 krön na dan zaslužiti, pošljite v pismu za posojilo znamko za lOvin. in svoj natančen naslov na Josip Batič, llirska BUtrica 27 (Kranjsko). Ivan Bednafik priporoča svojo knjigoveznico v eoRici ulica della Croce štev. 6. Janez Werbnjak, trtnica BREG P. PTUJ priporoča ameriske cepljene t r t e, seznam trt: laftkl rizim^, uii.gand r beli in rdeči muškat, silvaner, žlahtnma bel& in rdeča, dantol, kapčina, izabela in še nekaj drugih vrst Cep- ljene Ute, na Riparijo in Montikoio stanejo IOO kosov 14 K, bilfe (kurenjaKiJ lOO kosov 3 K kolči 1000 kosov 12 K. Pozor! IOÖ.OOO parov fevljev. 4 pare čevljev za 9 K. Zaradi plačilnih težkoč miiogih velikih tovareii sem pooblaščen razprodati veliko mnc- žino čevljev rmiogo pod tovarniško cono. Zato prodam vsakomur 2 para možkih in 2 para žen- skih čcvljev iz usnja. rujavih ali črinh, ele^ant- rih'nove fasonp, vclikost po poslani mori v cm. Vie štiri pare prodam za K 9. Razpoilja po povzetju S. LANDAU, Krakovo, Berka Joselewlcza 3.1154, •i Zaroenjava dovoljena in tudi dtnar se vrne. FRANC MLECNIK ulica Vetturini St. 3 priporoea svojo krojasko lielavnico slavnemu obcin- stvu v tnestu iu na deželi, posebüo precast, duhovseini za napravo talarjev. po- vršuikov itd. itd. Zdnivnik dr. J. Bacer ordinira v ulici Tre Re St. 9 v GORICl. i Jakob Miklus mizar in lesni t r g o v e c 5s v Podgori s^ aa «(In teleniJleia mosta (na <*/>/» kt pftje. proti (rrmiiški) ' o o c I Trguje tudi z opeko vsake vrste, : ima veliko zalogo vsakovrstnega I trdega in mehkega lesa, ima tudi ! vsake vrste gtede, tramove 3|3 od ; 3-12 metrov dolge in 3;3 od 3-12 i colov debele. Xaiholisl t*eski debavni vir! Perje 2a blazine pojBelčT ~ "nizkih cenab. 1 kg razcepljpnega sivpga perja 2 K: boljšp vrste 2 K 40 v : p lubelo najboljše K2 80 v; čisto bolo 4 K; belo, puh 5 K 10 v: 1 kg na.ifinejše. bclo razceplj^no 6 K 40 v, 8 K ; 1 kp puh-pfrja, sivo K 6, 7; bt'lo fmo 10 K: naiünejs»1 prsrio T2 K. PošiljaU-v 5 kg, poštnine prosto. Izgotovljcia postcljna oprava iz gostt iia. rdt'cpga, plavcpa. belfga ali rumpti- Nsttg^ nankiiiga: 1 \ einira < olpa 180 cm. ši- roka !20 cm ter 2 blaz.i:ii vsaka po 80 cni'dolga ter 60 cm široka s finim, trpfžnirn punnm K 16 s pol-puliorn K 20. s fiiini puhom 1. vrsU' K 24; posamc/,iie pnrnice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K ; blazine za pod glavo K 3, K 3 50. K 4. Per- nicc 200 cm dolge in 140 cm široke K 13, K 14'70. K 17 80 in K 21. Pcrnali madraci iz rnoii- ntga križastega Gradlna 189 cm dolgi in 116 cm sir. ki K 12-5U in 1 i 80. Razpošilja. se proti povz< tju, in siccr od K 12 poitnii»* prosto Neugajajoče sp ia.mn\y<\ ali pa se vzaniH uazaj tnr se vrne >ienar. Ceniki /.&- stonj in poštnine prosto. S. Benisch, Deschenitz st. QQ2, Češko Priporoča se, pod novlra vodstvora, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Je- lenu». Istotatn se sprejemajo abonend po dogovoru po zelo ugodnih cenah. Pozor! 10 kosov lepih predmetov za K 3.95 in sicer 1 izvrstno pozlačeno uro tekočo nepretrgoma 36 ur najnovejše pariške oblike. 3 leta zajamčena,» 1 pozlačeno verižico nove oblike, 1 rinko za gospo- de. 1 rinko za gospodc z amerik. double zlatom pozlačene, 2 para pozlačenih u- hanov. 2 zapestna gumba nove oblike, pozlačena z amerik. double zlatom, 1 broš in eno kravatno iglo pozlačeno. Vsi predmeti so z 18 gradov zlata po- zlačeni in stanejo samo K 3.95. Razpo- šilja jih po povzetju G. SEIDEL — Krakovo Mladorva 15. | Ako se naroči dve garnituri t. j. 20 pred- metov se priloži 1 double verižica za dame. — Obenem razpošilja 1 zlato rinko za gospode ali dame najnovejše oblike z diamantnim kamenom za K 4.50, 3 rinke K 12.50. — Zamenjava je — dovoljena, tudi denar se vrne. — NAJ&dU/Ä /TREHA /EDANJO/TI Firnis Aslesini ccmentni skriljevecfirmit | jeumeten kamen |najboljše_vr5te FIRMITDVE TDVARNEiad^ WEI//ENBACHQ.TRIE/TINGI ¦V ^f/POONJE AV/TRIJ^KO GfXV. J;*ZA/ŠTPP/TVQ IN ZALOCAW G GREGORIC GQRIC A ozk a ulica /ri „CENTRALNA POSOJILNKA" fJEGISCFiOtfflnn ZADFSUGfl Z OTHEJenO ZAVCZO ^Fy^Fnr v G0RICI ^FFyFFF obrestuje hranilne vloge po 5 %. Daje članom poso- jila na vknjižbo po 6°|0, na menice po 70|0, na me- sečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši CorSO GIUS. Verdi št. 32, !. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODB OR. Kupujte samo dvokolesa . „ALTENA", francoske i vrste,j ki so najtrpeinejii \ in na boljši bodisi za na- ! vadno rabo all za dirke givalni »trojiOripn «. 1 „Victoria* so naipraktiinejäi za vsako hiiö. Isti služijo za TsakovTBtno äi- varvje in stikanje (vezenje).Stroj teče brezšumno in- je jakb.trpe- žen. Puške, samokrese, slamo- reznice in vse v to sdoko spa- dajoče proilmptw se dobi po to^ ' varniški cimii pri tvrdsi Kerševani i Cuh, GO R I e A - Stolnt trg St. C. i Zaroenjava aovo;jtna m vuu. u,..u, ,.*. ...... ( o aKnta%,,», ~-~~.________ _.. 7,_, ___ ____ _ ___ W0\ kril links p*izia i tni Centra I a LlUbliflnfl. podružnice : CHie. ^>lov - ,,. T^t ».tinit« mnisa nsoiiooo, —: —^"-1-^L— Hftzervsi. caKlad K 1,000.000 Vlogp. na knjižice po 43|4tl|u. v lekorem rasiunu po dogovoru. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valu*. - Kskont menic ^=== Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje. Borzna naročila. — huvheni krediti. — Safes. y, ¦.'.'....,. Promese za vsa žrebanja. Predu)nii na vrednostne papirje. Nakazila v inozemstvo. ''.'. Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. Snčke na obroke. Kreditna pisma. Vhcui ^oHiHMlinjam toplo prlporocain o KOUHSKO IKORIJOi ==cdlno pristni, po kauovosti nedosegijivi slovenskl izdeleK. j == v kor 1st ------- ' obniejiiiin HloveiK-em.