152. številka. Ljubljana, četrtek 6. julija. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemSt ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r o - oge r s k o dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 eld. za četrt leta 4 gld. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld- 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Solati'in za dijake velja znižana cena in Bicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. HO kr., po poiti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila so plačuje do četiristopne petit-vrste t> kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frankirati.— Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frane KolmiiMovcj hiši Št. 2f)—26 poleg gledališča v Bzve/.ditt. Opra vni štvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati uaročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Jugoslovansko bojišče. Iz zanesljivega vira se nam poroča: Srbi so vzeli tur.ški utrjeni kraj Hača v Bosni. Včerajšnji naš telegram o prvem vspehu Černajevcga potrjujejo denes tudi druge novine. Iz Zemuna je po nekaterih celo uže včeraj glas raztresen bil, da je Niš vzet. Turška garnizija je v neredu, pričakuje poveljnika Kerim-pašo, kateremu je pa 15.000 Srbov naproti šlo. Srbski vojni minister zbira novo rezervno divizijo v Topčideru. Muogo novih oficirjev je prišlo in druzih prostovoljcev, ki se bodo v novo vojsko uvrstili. Vsak čas smemo pričakovati velevažnega dogodka, zjedinjenja oddelka črnogorske vojske s srbsko. To zjedinjenje se bode izvršilo najbrž mej Sarajevom in Mostarom. — Q Črnogorcih se čujo, da so se bojevali uže pri Korjenici. Črnogorci so boja vajenejši nego Srbi, zato bode njih zjedinjenje koristno za daljno utrjenje vojnega duha. V Bosno je šlo z Ranko Alimpičevo armado mnogo uradnikov, ki bodo v vseh osvojenih mestih za Srbijo vlado organizirali in administracijo prevzeli. Iz Carigrada se javlja, da se tam snuje magjarska legija, ki pojde pod vodstvom znanega generala Klapke Turkom pomagat. Kavno tako zbira Poljak Langievie poljsko legijo. Torej slovanski in krščanski Poljaki proti slovanskim Srbom. Porazi jih kletev Pe-runova take pat rij ote ! V svojej velikej nadlogi se je sultan obrnil do egiptovskega podkralja in mu vse terjatve izpolnil, da mu pošlje nekaj vojske. Mamajevo bojišča na kulikovem*) polji. (Po Petiuševskem in drugih spisal J. Stekl.isi.) Ruski knezi se nijso pomirili, tudi ne pod tatarsko roko; samo s početka so nekoliko časa mirovali. Veliki knez je bil takrat Aleksander Novski. Za časa Batijevo navale je vedel on kot veliki knez v Novgorotlu hrabro braniti svojo državo pred divjimi sovražniki. Vrh tega so mislili pa še Švedi 1. 1240 po nalogu papeževem pripeljati Ruse nazaj v latinsko jedinstvo, in ker so se le ti temu nagovarjanju zoperstavili, napali so oni Novgorod. Aleksander hrabro brani svojo prestolnico, se strne s sovražniki na bregih Neve ter je popolnem potolče 1. 1240. Od tu bitke je dobil on naslov Nevski. S tako hrabrostjo in srečo so je on bojeval tudi z Nemci in *) K ulik-kljuniič-.Schuepfe. Ali mnogo egiptovski kedive ne more: prvič jo bila njegova vojska v Abesiniji ravnokar pošteno pobita, drugič pa se mu godi kakor sultanu, denarja nema nič. Turško zmago pri V i d i n u no razumejo niti nemški turkoljubi, ker vedo, da tukaj okolo Zaj carja večjih srbskih šanc nij bilo, da je tukaj samo oberst Lešanin v Bulgarijo prodrl z namenom, bulgarski vstanek organizirati in Turkom za hrbet priti. Torej upamo, da se bodo s to turško iz Carigada poročano zmago tako izkazalo, kakor Muktar-paševimi prej v Hercegovini. Dunajskemu „Tagblt." so poroča, da bode Grška v 14 dnevih v boj stopila. Odvisno jo vse od prvih večjih vspehov Srbov in Črnogorcev. Sovražniki Slovanov pa Grke močno strašijo. Carigradski telegram izraža turško bojazen, da bodo i Albanci vzdignili se na orožje. Deputacija iz Albanije je bila pri knezu "Milanu in mu je pomoč Albancev ponudila, ako kasneje 5 let ne bodo davka plačevali. V Srbiji je vse svečano, vse v velikem pričakovanji. To je razvidno iz članka „Istokovega", ki pravi: „Svečan je ta trenotek, svečanejega ne zna srbska povestnica." Nij bil svečaniji, ko je Nemanja I. zjedinil razdrobljeno Srbstvo, ne ko so se Nemanjići bili z Ogri, Grki in Bulgari, ni ko je odjekovala osodopolna pesen: „ko ne dodjo na boj na Kosovo, ni početci pomenskega osvobojenja srbskega, ni borba Sumadije ni vojsko Črne gore, — vzviše-nejšega momenta no more biti nego, ka- Litovci. Ko je postal veliki knez, nij mogel s Tatari tako ravnati kakor z Nemci in Švedi. On je dobro sprevidel, da se no da proti ta-tarskej sili vzdigniti, ter je zatorej na vse načine uklanjal se ordi, večkrat jezdil h kanu s prošnjami, pošiljal njemu bogate darove, za katere mu nij bilo žal, samo da reši Rusko pred novimi navalaini. Ko je Aleksander Nevski umrl, nij jokal zastonj za njim ves ruski narad in prelival solze za tako veliko izgubo. Narod ga nij mogel pozabiti, pa tudi ruska cerkev ne, pri števši ga v število svojih svetnikov. Komaj pa je to solnee nade zašlo ruskej zemlji, glej! vzdignili so se precej prepiri in mržnje moj knezi. Začuli so zopet jemati jeden druzemu zemlje po krivici in nepravdi; pozabljali so na krščanska pozdravljenja, jahali v ordo, urinljivo se kanom približevali tur jim služili, ponižno se klanjali, obljubovali razne obljube, ter jim darovali drage darove. Oni pa so morali ne samo od kana, nego tudi od njegovih slug vsakovrstna ponižanja in za8ra- dar se pod devizo „svoboda ali smrt" ide izkopavat, kar je 500 let zakopano bilo, da se preporodi, vzkrsno in osvobodi narod, ki je pet vekov izumiral i v okovo okovan bil, da so povzdigne narod, ki pet vekov nij imel svoje historije. Slepi guslar izvijal je žalostno pesen kosovske propasti, narodno pesni so elegično kazale staro slavo in veličino srbsko, a videlo se je samo roblje, raja, koja pripravlja uživanja svojemu gospodarju, koja je znala samo slušati, ki nij smela ni misliti, da spada mej ljudi — in glej zdaj ta raja vojuje najsvetijo vojno, bori se za najsvetija prava človekova. „Kako da so ne raduje vsak Srbin, da je doživel ta čas, ko se veliki problem srbske bodočnosti rešava? Kako da se ne raduje vsaki pojedinec, da je baš njemu v del pal oni trenotek življenja narodovega, ko more i s premoženjem i krvjo svojo služiti domovini in očevini svojej? Kako bi moglo drugačije biti, nego, da ves srbski narod svojemu vladalcu, ki je odšel na mejo kliče iz tisočev grl: srečen ti pot, gospodar! „Pa i mi, slabomočni novinari, koji smo vselej najtoplije zastopali idejo srbskega oslo-bojenja, in koji smo ognjeno ponavljali željo, da se Obrenović IV. v Sarajevu ali Pri-zremu krona kot kralj srbski, i mi želimo: „Sretan ti put, gospodam!" Ponesli smo ta citat iz naj volj avnej šega belgradskega glasila tudi zarad tega ker kratko pa jasno pove, kaj Srbi z vojsko nameravajo. Osvobojenje in zjedinjenje vseh Srbov in iz-klicanje kneza Milana za srbskega kralja, ki bi vladal v Srbiji pomnoženej z Bosno in dru-zimi srbskimi zemljami ter bil s Črnogoro v movanja pretrpeti. Ali knezi se tega nijso sramovali, nego obrekovali so jeden druzega pri kanu, loku vili na razne načine, samo da za-dobe moč in vlast v svojej zemlji. Tatarom pa je šlo to na roke: oni so pomagali jed-nenui knezu x>roti druzemu; žgali in pokon-čevali mesta in vasi. Sredi vseh teh nemirov in prepirov začela se je Moskva jačiti in zmočnevati. Ne dolgo pred tein jo bila Moskva novo, mlado, inajheno mestice; ali pod Tatari se jo v kratkem vzdignilo. Moskovski knezi so se odlikovali hladnim razumom iu razboritim postopanjem, krepko voljo, in znosljivhni nravi. Oni so nakanili rusko zemljo zjediniti v jedino pod svojo moč, ter so se tru lili za to nalilioina in ne glasno. Kakor je dolal knez Moskovski tako so delali tudi njegovi otroci: v Moskvi so knezi umirali, sledil je jeden druzemu ter se menjali, ali s kneževino je upravljal samo jeden. Na vse načine, s krivico in pravico razširjali so oni svojo domovino, zidali okolo mest okope, pomnoževali s silo svoje zemlje, obrekovali pred kani druge kneze svoje vojnej zvezi kakor je na primer nemški cesar z bavarskim kraljem. Mi moramo živo želeti, da se to uresniči. Murna slovanska država bi se naredila iz tega in to bi bila nova zaslomba Slovanstvu, veli-kansk moraličen zastor tudi za nas Slovane pod Avstrijo Mimogrede denes rečemo, da se Hrvatje gibljejo v čudnem, da ne rečemo smešnem starčevićevskem šovinizmu, ki mu nij za stvar nego za oblico, za ime, če se obotavljajo priznati, da je Srbstvo uže samo s tem, da se je na boj odločilo, tudi pokazalo, da ima le ono moč in zmožnost vodstvo jugoslovanstva prevzeti. Proklamacija kneza Milana našteva turške okrutnosti, ki so vstanek vzbudile in končuje s sledečimi besedami: „Braco! Kad bismo mi, i posle ovakih neprijateljskih postupaka i namera turskih, ostali i dalje na putu uzdržljivosti, naša ume-renost prešla bi u slabost, naše ću tanje u plašljivost, nedostojnu potomaka Dušanovih i Miloševih. No i ako je rat izmedju Srpskog naroda i Otomanske Porte postao neizbežan, Ja sam opet opravio u Carigrad predstavku, u kojoj sam označio i sredstvo, kojim bi se pobunjeni narodi na istoku umirili, a Srbija izvela iz težka položaja, u koji je bez svoje krivice zapala. Zahtevao sam, da se sa granica naših digne turska vojska sa svima divljim hordama, koje su ih posele, i objavio sam vladi Carskoj, da će vojska Srpska u ime zakonite samodbrane u ime čovečnosti i brat skih osećanja, koja nas vežu za našu patničku braću, da udje v pobunjene krajeve, da povrati mir, da ih uredi na osnovima pravde i jednakosti bez prizrenja na verozakonske razlike. Srbi vojnici! Mi ne polazimo u ovaj rat gonjeni čuvstvima mržnje i divlje osvete, nego proniknuti neobhodnom potrebom našom i naše braće na istoku potrebom obšteg mira. Pono-seči se lepim poslanstvom prosveto i slobode, koje nam je božjim promislom na istoku pove-reno, stupajte pouzdano i smelo napred, podižući svoje oružje samo protiv onih, koji bi nam nasuprot stali. Prelazeći granicu znajte, da mi ostajemo verni načelu celokupnosti Otomanske carevine, dokle nas god odpor carske vojske nebi prinudio, da sudbini oružja predamo izhod naše svete stvari. Ne zaboravljajte ni na jedan trenutak, da u predelima, u koje idete, žive braća vaša, koja će vas kao svojo izbavitelje razširenim rukama dočekati. Ima tamo, istina, i takih, koji su nam se verom odavna već otudjili, ali su i oni, po krvi i jeziku prava braća naša. Ako vam se oni uzprotive oružjem u ruci, oružjem ih suzbijajte, ali čim ga polože, šte dite ih, koa i sve druge protivnike, i zaklanjajte njihov život, njihove porodice, imanje i veru. To je Moja tvrda volja, a vaša sveta dužnost; to će vam nabaviti poštovanje pro-svećenog sveta, i ubediti ga, da ste u njemu zaslužili bolje mesto. Naš je pokret čisto na-rodan. On mora zatvoriti svoje redove svima elementima socijalnog prevrata i verozakon-skog fanatizma. Mi ne nosimo sobom prevrat, vatru, i opustošavanje, no pravdu, red i bez-bednost. Strance štedite onim gostoljubljem, koje Srbinu dolikuje; poštujte granico, susedne monarhije i ne dajite nikakva osnova nezadovoljstvu carsko-kraljevske vlade, koja je stekla prava na našu priznatelnost, primivši hiljadu nejači bosansko-hercegovačke pod svoje krilo i zaklonivši ih od zime i gladi. Braćo! Pun pouzdanja u vaše rodoljublje i vaše vojničke vrline. Ja ću s vama i pred vama, a s nama će habra naša braća Crnogorci, pod svojim vitežkim vodjom Mojim bra tom kjnazom Nikolom, s nama će naši divni junaci Hercegovci i naši mnogoi skuše ni paćenici Bosanski. Naša vredna braća Bugari čekajo na nas, a od slobodoumlja ponosnih Grka možemo očekivati, da ne će iza nas dugo zaostati ti slavni potomci Temistokla i Bočarisa. Podjimo dakle napried, Moji lični junaci, u ime Svemoćnoga Boga, svima narodima pra vednoga oca, podjima u ime pravde, slobode i prosvete! Na Deligradu 18. (30.) Juna 187C. godine. Milan M. Obrenović IV. s. r., knja« srpski. Politični razgled. TVotrtaiiJe deisele. V Ljubljani 5. julija. Cesnr je ruskemu poslaniku na Dunaji Noviku in njegovim uradnikom nekaj ordnov in odlikovanj podelil. To se smatra kot znamenje, da naš dvor hoče /vezo in prijateljstvo z Rusijo ohraniti če judovski Nemci in nem-škutarji prav vpijejo na njo. Denes je na fftinnfi imela biti velika konferenca vseh ministrov naših npolovic" države. Ali And ras > v je Željo izrekel, naj se odloži tako dolgo, da se prej cesar snide v Reichsstadtu z ruskim carjem. V W«/i>i/i je agitacija za deželno-zborsk* volitve jako živahna. Odbor, ki je voljen bil za vodstvo agitacije, nastavil je v vseh okrajih pododbore in sklicuje volilne shode. ##>•«?«f.esabor je začel „mirno* sa-borovati, kakor da bi nič ne bilo doli v jugu poleg njega. In mObzor," ki so nekoliko drgne ob Srbe in Srbijo, menda še misli, da to hrvatsko saborisanje komu inponira, ali kaj. Vnttiiji* iir>nv<*. itu.fij it je pozvala velevlasti, naj se ne vmešavajo v boj, ki je mej Turčijo in njenimi vazali začel se. Temu so pritrdile veselile: A v str i j a, Nemčija in Francoska. Pričakuje se odgovor Angličanske. Itiifšutit.ri. 49 zbornica se je otvorila. Knez je v prestolnem govoru opominjal poslance k zmernosti in mirljivosti nasproti ne-mirnej vnanjej situvaciji. Torej neutraliteto bode Romunija ohranila. Vendar je velika stranka v Rumuniji proti takej politiki. Turški sultan žuga, da bode Mohamedova zastavo razvil po prvem pobitji. Potem je vojska religijozna in pogin Turčije gotov, ker razen Magjaro-ciganov ne pojde nihče v Evropi z njimi. Iz Msontlonn se poroča: Anglija je ne-kej posredujoče) veselili, najbrž Francoskej, svetovale, naj ona zbere pooblastence vseh šest velesil v kacem neutralnem mestu blizu bojišča, kateri bodo svojim vladam poročila pošiljali kako ravnati, da vojna ne bode barbarska postala. Vse velesile so potrdile sprejem tega nasveta in je upati, da se ga oprimejo. V zgornjej zbornici je rekel Bourke, da mej ruskim prebivalstvom so naj ži vej še simpatije za Srbe, tako da nij uzroka misliti, da so prejšnji ruski oficirji v soglasji z rusko vlada šli v Srbijo. V spodnjej zbornici pak je Disraeli povedal, da sta Srbija in Črna gora. Turčiji vojsko napovedali in da so tudi pogajanja z vstaši končana. Bright je rekel, da Angleška ne sme vojske začeti za ohranitev Turčije, ker Anglija hoče neutraliteto. Dopi 181. Mm r ožiti* doline na Koroškem 3. julija. [Izv. dopis.] Večkrat uže je omenil vaš cenjeni list od naše prelepe rožne doline, hvaleč njene prebivalce, da so značajni Slovenci, ki napredujejo tudi v gmotnem oziru. Res je, naša dolina in posebno župnija St. soprotivnike. Jeden moskovskih knezov se je celo oženil s hčerjo kana Uzbeka; od tega sicer on nij dobil posebne pomoči, nego še le njegovi nasledniki. Drugi moskovski knez, Ivan Kalita (1328 —1340), mlajši brat Jurjev, prišel je pri Uz-beku v tako milost, da je pobiral zanj davek po vseh ruskih mestih. Se ve, da on pri tej priložnosti sam na sebe nij pozabil: njegov zaklad je tako rastel, da je začel kupovati od siromašnih knezov ne samo vasi nego tudi mesta z zemljo. On se zavoljo tega imenuje prvi razširitelj Ruske. Tudi on, kakor vsi drugi moskovski knezi, nij pozabil hoditi v ordo; tam pa je sipal kanu zlato in srebro, da bi se s tem kanu in družim tatarskim knezom prikupiti mogel. Taka obiskovanja moskovskih knezov navadno nijso bila zastonj: Kani so se namreč nagibali na njihovo stran. Moskovski knezi so pri vsakej priložnosti druge kneze prekosili ter so so vračali domov vedno z boljšim delom in v večjej milosti nego drugi. Mnogo so moskovskim knezom pomagali verni bojarji in posebno pa metropoliti. Črez CO let po razdejavi Kijeva po Batiju, preselil se je Kijevski metropolit v Vladimir, kjer je bil takrat tudi velikoknežev-ski prestol. Za Ivana Kalite je bil metropolit sv. Peter; on je tako priljubil moskovskega kneza, da se je prestavil iz Vladimira v Moskvo, in od tega časa so metropoliti vedno v Moskvi. Metropolit je bil največji duhoven ruske cerkve; vsi so ga spoštovali in mnogo so držali duhovni in knezi na njegova dela. Moč in slava mesta, kjer je prebival metropolit in knez, se je močno povečala in tako jo prišla Moskva na glas. Metropoliti so pa tudi pomagali moskovskim knezom rusko državo širiti. Sv. Peter je zaprl je-denkrat cerkev v Pskovu za to, ker so Psko-viči držali pri sebi kneza moskovskega. Ravno tako je jedenkrat kasneje naredil sv. Aleksij v Nižjem Novgorodu. Metropoliti so večkrat jezdili v ordo kot zastopniki svojih knezov ter so se vračali nazaj vselej z milostjo, posebno sv. Aleksij, ki je ozdravil z molitvijo kanovo ženo. Še zdaj se poje pesen o metropolitu Petru in moskovskem knezu Simeonu Oholem (sinu Ivana Kalite), za katerih se je bila pokazala v Ruskej strašna kuga; v katerej sta se oba dva pri postrežbi bolnih posebno odlikovala. Na tak način, kakor smo poprej popisali, postali so moskovski knezi najsilnejši in najbogatejši v colej Ruskej. Oni so vedno bolj in bolj pridobivali na svojo roko drugo kneze. Za Simeona oholega se ostali knezi nijso mogli meriti z Moskovskim v nobenem pogledu. Rusi so se čudili, kako da vsi knezi moskovskomu služijo kakor podložni ter so ga za to imenovali gordega (oholega). Tako se je zbirala in zjedinjevala okolo Moskve iztočna in severna Ruska, a Tatarom nij v glavo palo, da Moskva raste na njihovo pogubo. Ordi pa tudi nij mnogo stalo do Moskve, kajti mej Tatari samimi so se porodili prepiri, ki so jako slabili. V tem .Jakobska ima nekaj prav vrlih mož. S pomočjo teh mož oživljal se je duh slovenski ob času taborov in ravno Št. Jakobska Župnija dala je največji kontingent taborcev na Žopračah. S pomočjo teh mož osnovala se je v Št. Jakobu prva slovenska posojilnica uže leta 1872., katera deluje prav hvalevredno uže četrto leto in je v pretečenih treh slabih letih — zavoljo slane — zmrzline in toče — masikateremu kmetovalcu pomngala, da ga nijso dejali na boben. In kdo je prav za prav pripomogel k temu napredku? Po mojih mislih slavni možje, katerih rojstni kraj je Št. Jakobska župnija. Ne govorim denes od veliko mnogo čislanih duhovnikov, ki so v tej župniji rojeni, in ki so večidel tudi iskreni sloveči rodoljubi. V mislih imam denes slovečo rodovino Janezi-■čev in posebno prerano umrlega Antona Ja-nežič a. Radostno sprejela je Rožna dolina glas iz Celovca Ljubljane, itd., da mislijo Slovenci svetu pokazati, kako čislajo mnogo zaslužene može — in da hočejo v ta namen napraviti večjo slavnost v spomin neumrljivega Antona Janežiča na njegovem rojstnem domu. Izvolil se je uže tudi tukaj poseben odbor, ki bo vzajemno s celovškim odborom imel skrbeti za potrebne priprave. Pridite torej Slovenci od vseh krajev naše mile (domovine 13. avgusta t. 1. in poplavite moža, kateri je njej žrtvoval premoŽenje, zdravje, vse, sprejem bode vam gotovo bratovski; pridite in razpodite megle tujstva, katere se vlegajo in vlačijo čedalje bolj po starej Gorotaniji; rešite nas more, katera nas tlači in nas hoče zadušiti, in avet naj zve, da smo Slovenci in hočemo tudi zanaprej ostati, čeravno znana sila napenja vse svoje žile, da bi nas vtelesila nikoli sitej Germaniji. — Korošci sploh Nemci in Slovenci zdijo se mi kaj praktični, bolj kot sosedni Krajnci in Štajerci. V kratkem času zraslo je tukaj po celej Koroški 20 posojilnic vse s tem namenom, v sedanjem za denar toliko kritičnem času ubožnim kmetovalcem in obrtnikom pomagati. Komaj pa so se te skoraj bi rekel jedino rešilne naprave nekoliko razcvetele in se postavile na trdne noge, prišla je nikoli sita financa in naložila davek, katerega prenašati posojilnice nikakor ne bodo mogle. Tako na p. naložilo se je Št. Jakobskej posojilnici za pretečeno leto 23 gld. pridobnine času pa nijso moskovski knezi križem rok držali, nego so urejevali svojo zemljo z dobrimi postavami. Ivan Kalita in njegovi sinovi so plačevali ordi davek, samo da nij njihova kneževina videla tatarske navale in nasilstva katiskih boekekev. Ljudje so so v celih trumah preseljevali iz druzih kneževin v Moskovsko j narod se nij nič več tako orde bal, z vsacim dnevom si je zbiral smelosti, večkrat se vzdignil na Tatare ter je pošteno izbil. Za velicega kneza Dimitrija Ivanoviča Donskega (1303—13851) je postala Moskva še silnejša, nego je bila poprej. Dimitrij se je srečno tolkel z Litvani, s Tvorom in z Rjeza-nom, ter je vso svoje sovražnike osramotivši, začel pomišljati tudi na Tatare. V tem času jo zbrala orda zopet svoje moči pod vlado kana Mamaja. Mamaj je poslal na Dimitrija vojsko; Dimitrij pa gaje čisto potolkel. Ma maj so je vsled tega strašno razsrdil, zatorej je poslal cele trume svojih ljudij razdevat in pokončevat rjezansko zemljo, ker ga je bil tukaj Dimitrij potolkel. „Pojdeni na ruskega kneza in na vso njegovo moč, kakor Batij," in 281 gld. dohodnine in zdaj še hoče imeti od vseh vložin in nadvložin „Gebuhre," kar more znesti kacih 500 — GOO gld. — in tako jej bo požrla skoraj vso matico, katero je v pretečenih treh letih po marljivem delovanji skupaj spravila. Da bi to finančno in birokratično — zakaj oni terjalo različne izkaze, za katere izdelovati bi mogla vsaka posojilnica imeti svojega dobro plačanega tajnika — točo od sebe odvrnili, zbralo se je 28. junija t. 1. 20 zastopnikov skoraj od vseh po celej deželi raztresenih posojilnic k skupnemu posvetovanju, kako bi bilo tem počenjanju financije v okom priti. Sklenilo se je: 1. jednoglasna prošnja do deželne vlade, da naj ona sedanje počenjanje finančnih uradov sistira in 2. da se hočejo vse posojilnice skupno postaviti na postavo !>. aprila 1873. in se pustiti registrirati. f z l«lrlf«» 1. julija, flzv. dop.] Z vso nepristanostjo ter udanostjo za obči blagor i prosveto sužnjih idrijskih hočem povzdigniti glas, morda se vendar začuti pravi zadetega, ali pa se zdrami mesto, da pazi pri novih volitvah, koga voli v mestni zbor, komu izroči časten posel zastopništva v starešinstvu. Ako se ne motim, pisali ste v nekem dopisu iz Idrije, da pri nas hiše v zemljo lezejo — prav! — denes vam pa moram povedati, da so začele nekatere na kup iti ter se pod njimi kar luknje in globoke jame delajo. Verjemite, ko se je raznesla po mestu vest, da se je naredilo v Poženelovej hiši, nasproti novega šolskega poslopja veliko brezdno, da je hiša — polna ljudij v nevarnosti ali da govorim z besedami bistroumnega „bau und ma-schinen-inšpektorja" g. O.: „ja! ich von mei-nem standpuncte aus muss constatiren, dass hier grosse gelahr zu befiirchten ist" — vrelo je vse na kup in sleherna duša je mislila, da bode pomoč nemudoma tu od moža, kateri sicer vtika nos v vse, kar ga toliko briga, kakor lanski sneg, kateri se z županom vred po cestah z ljudmi krega zarad drvarnic, če jih gospodarje popravljajo — a motili smo se. Dasiravno je vendar rudnik kriv teh in jed-nacih pretečih nevarnosti), ker se pod hišami tako nerodno koplje, iskajoč novih srebrnih žil, vendar mestu odgovornost in skrb za nevarnost, ki žuga toliko ljudem! Da bi mi imeli moža na županskem stolu, govoril je Mamaj, ncerkve popalim, kristijane pozobljem in postave njihove pokončam." Nad rusko zemljo se je zdaj vzdignila zopet strašna nevihta. Dimitrij je sklenil Mamaju poslati davek, kakor sta se bila pogodila in to zadnjikrat. Ali Mamaj je terjal po starej navadi večji davek. Veliki knez nij hotel privoliti, nego začel se je pripravljati za junaški odpor. Poslal je po vsej Ruskej pisma, ter klical kneze in njihove ljudi na vojsko. Ko so se bili vojniki pripravili in zbrali, vzdignil se je veliki knez ž njimi proti Trojici (<;4 vrst od Moskve; 7 vrst = 1 milja). Opat tamošnjega samostana pobožni Sergij pogostil je kneza. Sedeč za mizo zagledal je Dimitrij dva niniha — brata; bila sta posebno velika in pločasta, ta sta slula v svetu kot bogataša. Zvala Ma se Osljablja in 1'eresvjet. Ona sta se veliceniu knezu posebno dopala, zatorej je prosil za nju sv. Sergija. Opat je njima zapovedal iti z Dimitrijem v vojsko. In ko je Dimitrij po obedu pri mizi ostal, blagoslovil ga je sv. Sergij, pOSkropil z blagoslovljeno vodo, ter rekel: „Gospod bog naj bode tvoj pomočnik in za- kakoršnega nemarno, verjemite, resniso vam poročamo! tu je prilika pokazati, ali je mesto podložno rudniku ali narobe; sedaj je čas povedati na višjem mestu, kako se dela tu za „ofTentliche sicherheit" in „gemeindewol.tt Domače stvari. — (Časnik naših nemškutarjev) „Laib. Tagblatt", ki izhaja v sredini one naše kranjske dežele, ki je nekdaj toliko od divjakov Turkov pretrpela, piše zdaj ob vojski vedno za Turke in proti kristijanom Srbom in Slovanom. To vse iz samega nemškega in nemškutarskega sovraštva do nas domačinov Slovanov. To naj se raznese v hrib in dol naše domovine, da bode naše slovansko ljudstvo ob volitvah vedelo, kakovi prijatelji so mu le-ti nemškutarji in nemški privrženci. — (Imenovanje) Avskultant Franc Vovšek je imenovan za sod. adjunkta v Konjice. — (V vodi) pri Fužinah pod Ljubljano so našli v četrtek v Ljubljanici truplo utopljene hčeri gostilničarice „zum Nordpol." — (Strela ubila.) Piše se nam: V nedeljo t. j. 2. t. m. je gospodinja vulgo Ma-tičevka na Korenovem v Krašenjskej fari pasla svojo kravo. Kar zagrmi in strela njo in kravo tako zadene, da ste obe mrtvi precej na mestu ostale. Ženo so denes pokopali v veliko žalost zapuščene rodbine. — (Iz Celja) se poroča „S1.M Ko je 29. jun. po polu dne na sv. Petra in Tavla dan neka kmetica šla iz mesta proti domu, jo doide nek velocipedist. Priletna žena se mu izogne; toda v svojej neumnej lehkomišeljnosti ali hudobiji se vozač okrog žene zasuče, pri tem v njo trešči, tako da se žena na tla zgrudi. Skoro brez zavednosti jo pripeljejo na dom, kjer je črez nekoliko ur zdihnila dušo. — (Iz Amerike) je prišel te dni mlad Slovenec, kateri sije razstavo v Filadelfiji ogledal. Pripoveduje, da je jako velikanska in-pozantneja nego dunajska in naj nikdo ne bi zamudil ogledat si jo, kdor more. Ljudstva je od vsega sveta in vse narodnosti so tamkaj zastopane. Peljal se je tja skozi Hamburg in vozil po morji samo 14 dni ravno tako nazaj. Ko je v Ljubljano došel bil mu prvi pot po „Slov. Narod," ker uže dolgo nij čital, kaj se v slovenskej mu domovini godi. stopnik; on naj pomaga in pokonča tvoje sovražnike, ter te proslavi!" Vrnivši so v Moskvo, začel je Dimitrij zbirati za vojsko še druzih vojnikov, molil v stolnej uspenskej cerkvi, ter se klanjal ostankom metropolita Petra. 20. avgusta 1381) 1. je odšla vojska iz Moskve proti Kolomni; tukaj so ga čakale četo druzih knezov in podložnih. Oleg, knez r jezanski, nij prišel, pa tudi svojih vojnikov nij poslal na pomoč. Strašno so ga plašili Tatari, večkrat so namreč Tatari navalili na rjezansko kneževino in nedavno so jo bili čisto pokončali. Oleg je mislil, da Dimitrij ne bode mogel Mamaju zoperstati in ako on Moskvi pomaga, bodo se Tatari zopet nad njim osvetili. Vrh tega pa so bili rjezan-ski knezi verni protivniki moskovskim. <>leg je mislil, da bi pomenilo Moskvo rešiti toliko, kolikor sebi in rjezanskej kneževini kouec storiti. Zategndel on nij prišel na pomoč drugej ruskej vojski, nego je začel prijateljevali z Mamajem in z I.it vani, ki so šli Tatarom na pomoč. Tako je zgubil (»leg svojo rusko čast (Koneo prih.) — (Živinska kuga) v Hrastovem dolu na Dolenjskem jo nehala, in je kordon odpravljen. — (Umrlo v Ljubljani) je meseca junija t. 1. . p. m. policijski inšpektor oberst Darbarosa in več častnikov ondotno vojaško kaso in našli so, da manjka lis ban-kinih biljetov po 100O lir, tedaj skupaj 118.U00 lir ukradenih. Kasa zaprla se je dobro. I mrli v ■ J«■ 1»I iIIiit od ."10. junija do 9. julija : Ivana Nekorin.iu, HO 1., vsled organične srčne napake. — Josip Erii. vnic, 60 I,, v bolnici, ta pljučnico. — Ivana Fajge j, 7 trd,, dete stražnika, vsled atiophie. — Ven'celj Malez, 59 ]., vsled ntrpnenja možjan. Torezrja Gernak, 45 1, za sušico. — Anton Jaklič. 60 I., v bolnici, vsled slabosti. — Mart. Lesak, 60 1 , v bolnici, M vodenico. 4. julija: o »: Dentscb iz Zagreba. — Z.ulnik iz Krškega. — Ilerboth iz Keko. Prt • ouu: Iioblck iz Litijo. — (Sogala iz Gorenjskega. — Puhar iz Itateč. — Bel iz Lukovec. Svotoc iz Litije. Pri niilfAi: Gorup iz Trfita. —Polak iz Reke — Koch iz Gradca. — Wcnzovsky iz blrije. — Fucks iz Dunaja.3 Pri liiuarskfiu dvoru: Kož iz Hrastnika. Pri Zamorci* Mara iz Gorenjskega. — Zalar iz Gradca. Trgovinski pomočnik, izurjen za specpri sko kakor tudi za manufakturno, in itMoano l mešanim b'Hgoiu, popolnem zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče Blužbo. — Ponudite naj Be blagovoljno odda jo v administraciji „Slov. Naroda". (210—1) Eliksir iz Kine i Koke, najboljši do sedaj znani ietntteni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr. Dobiva so jedino le pri (53—V) G-a/briel l=>iccoli, lelrarju, vrt ■-.:.:«> Kreditne akcije London ... Napol. ..... C. k. cekini , . Srebro Dobro odgojeni učenec od 14—16 let zna takoj k meni v službo stopiti, vse drugo pri Franc Slovše-tu, mesarju, poljansko predmestje št. 31, (5202-3) v Ljubljani. 68 — 108 ' 50 845 t — 142 — 130 10 . 29 00 102 20 Paichel stanuje poleg WMi'ttderkiJevef/a mttsta v XM<*li-Jevej hili v I. nadstropji in ordinira od 9. do 12. in od 9, do 6. ure. Njegova *t*vn€'a ustne fatte, steklenica po 1 gld., iu zatoni gtrah, škatljica 60 kr. dobiva se razen v njegovem stanov-«nji tudi pri gospodu lekarju Mujerjii in gospodu Karingerju in Kašu. (17G—7) V najem se daje fu M^uMJaitiJ (209 — 1) gostilnica s hlevom, kovačijo in trafiko vred. Več 0 tem se izve v administraciji .Slov, Naroda". Circus Sidoli! C ■ iu *<-j im i <-1 n trgu.) Denes četrtek 6. julija 1876 v visjej umetelnosti jahanja, izučenih konj, gimnastike, ballete in pantomine. Kam se odpre ob 7. uri. Zah-tvk točno ob «. uri. Vse natančneje naznanjajo posebni dnevni listiki. (197-8) ravnatelj. Zaradi odhoda napravim v poitcricljok ■ <». Julija t. 1., in ako bode potrebno tudi naslednje dni v mojej; prejšnjej hiši v kolodvorskoj ulici št. 117 prostovoljno licitacijo vseh mojih mobilij in hišnega orodja, parnih kotlov, parnega stroja, transmisije, različnega orodja, železnih peči, cevov, uli.inih shiamh, steklene stene in vrat itd , ter se tisojam kupce s pristavkom vabiti, da lehko u/e sedaj ogledajo omonjene reči v gori navedenoj hiši, (208—2) V Ljubljani 1. julija 1876. Vinc. VVoschnagg. NB. Rabljeni šivalni stroji prodani so uže vsi. dobodo so .samo se novi, a po jako nizkoj coni. Mej luuozimi anonci, posebno za uro in zlato blago jo mnogo tacib, ki prebivalce po deželi samo sleparijo. Vsak naj bode svarjen za svojo lastno korist, pred kupovanjem, kjer firma prodajalcev no garantira zadostno. Vse ure in drugo zlato blago, katen> kdo pri meni kupi, mumijam mu po volji vsak Čas. ali pa i udi naxal sprejmem, to je doka/, najostreje auliditetel Neverjetno, ja resnično! V o IH in "IO o»l prava angleška, sro-fu\ i\f IU I m KI. nrna cilinder ura s primerno verižico in medailonom, etuijem, ključ-kom in petletnim garancijnim listom in po vrhu še jedno reservenp stekli* za uro. Ravno iste knmo-čaiomevne ure fino ognjo-pozlačene samo Samo'l8 ali 25 gl. ETJSČZ anker-ura, savoneta z dvojnim pokrovom, fino izrezana poleg tudi še verižica in garancijni list. Anilin 1^1 O" I Prava angleška srebrna v «111111 IO ni ognjo-pozlačena kro- nometer-nra z verižico vred, z usnjatim etuijem in garancijnim listom. Samo I« ali 17 gl. K8e""fw»' les-reinontir-ura, najmočnejšega kalibra s kristalnim steklom. Samo 14 ali 17 gl Xr£Z vega srebra in ognjo-pozlačena, poleg vratna verižica in garancijni list. sililo 20 crl prava angleška fino ognjo-► ^tilim ^ i• pozlatona srebrmi krono- m eter-ura z dvojnim plaščem, fino emajlirana, poleg tudi še fina verižica, modailon in garancijni list. Samo 18 ali 20 in 25 gl. najfinejša srebrna prava angleška anker-ura na 16 rubinov poleg verižica, medailon, usnjati etui in garancijni list. Samo 20 in 25 gl. ff^TSS ključka za naviti, poleg verižica in medailon. Samo 40, 50 in 60 gl. t" za dame z dijamanti. Samo 30, 35 in 40 gl. J$3^ Brebrna remontir-ura i dvojnim plaščem, garanti iana in patentirana. Samo 23, 25, 27 gl. rižico, medailonom in garancijnim listom. Samo 35, 45, 50 gl. gSt^ anker-ura s kristalnim steklom. Samo 60, 75, 100 gl. £££ ura s kristalnim steklom. 105 in 115 gl. z dvojnim plaščem. Samo 200 300 gl. nometer z remontirnim dvojnim plaščem in kristalnim steklom. Razun tega pak še vsako vrsto drugod od ka-cega drugega anonolrane ure in gotovo cenejši. Atelier za popravljanje. Stare ure, dostakrat preljubi družbinski spomeniki popravljajo se, ter onove. Cene popravljanja a petletno garancijo: gld. 1.50, 3, 5 do 10 gld. Zlatnina. Od c. kr. kovničnega Urada na Dunaji kot pruvo izkušeno. I*r.si« ni. Prstani za danu: gl. 1», 7, 8, M, 10, 12, 14, l.r.. Prstani h pečatnikom za gpapode gl. y, 10,11, 12 dO '20. Poročni prstani g!. f>, H, 7, 3. %late v »'r-/.:cu' zji ure. Verižico, kratke s kij očkom gld. 1 , iO, 25, 'M, 3ft r.«iic Igle. V različnih oblikah, .lokov. Sport itd. od gld. 5 do 30. Se dragocenimi kamenjvki od gl. 5 do 30. Se brilanti gl. 15 do 150. Zlati brazletl. (iladki obročki, različne širokosti gld. 18, 20, 26, 30 do 00. Se pravim kainonjrkom ali biseri gld. 30, 36, 40, 50 do 80. Se brilanti od gl. 80 do 500. Pismena m-siročila, izvrše so v 24 urah preti noštnem povzetku ali pripošiljatvi novcev. Na zahievanje razpošiljajo so tudi ure in zlatnina proti poštnem povzetku za izbiranje, tur so za neobdržano vrača denar nazaj. ^■■B Moje cone so vedno nižje, kakor najnižje SovBod, ter 7ahtevam dobička le sedanjemu asu primerno. Vsi, kateri žolč novo ure in zlatnino naročiti, Vsi, kateri stare uro ali staro zlatnino za novo izmenjati žolč, so uljudno prosijo, da se obrnejo na mojo firmo. (26—21) Philipp Fromm, fabrikati! ur in zlatnine, Hothenthurmstrasse štev. 9, nasproti WollzeUe, DUNAJ. IVaj sc ne pozabi naslov. Izdatelj in urednik Josip Ju rt i č. liHstnina in ti^k „Narodne tiskarne1 6449