FoShibia plačan» ▼ gotovínL Leto XI., št. 82 a Ljubljana, torek 8. aprila 1930 kr, Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40 — Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te» lefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: fs.oiv.nova ul 3 Telefon št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. - Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešert nova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta st 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulic« št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« Ijana št. 11.842: Praha čislo 78.180; Wien št 105.241 Kancelar dr, Brüning svari socialiste Vlada hoče vrniti ugled parlamentarizmu in demokraciji - Dr. Moldenhauer grozi z demisijo Berlin, 7. aprila, s. Na današnji^seji državnega strankinega odbora nemškega centruma je obravnaval državni kancelar dr. Brüning v velikopoteznem govoru nemške notranje politične probleme. Če je socialna demokracija, tako je naglašal dr. Brüning, zainteresirana, da ne bi podrla mosta do centruma, potem bi storila zelo dobro, če bi uporabljala napram centrumu drugačne metode, kot v zadnjih dnevih. Chn neplodovitejši bo parlament in Čim bolj razkosane bodo stranke, tem močnejše bo povsem avtomatično postajalo stališče državnega predsednika. Predsednik se drži ustave, ki mu daje sredstva za primer, da bi odpovedal parlament. Vlada bo vztrajala in tudi svojo politiko usmerila na to. da Parlament ne bo padel na brezupno D°zici.io napram volilcein, da bo zmoŽ2n dela ter ga bomo celo prisilili, da se bo dvignil ter odločno prevzel odgovornost. Vlada hoče pojasniti narodu, da se bliža Nemčija novi važni periodi v svoji zgodovini. Zato je treba predvsem na vseh straneh slediti. Če se ulenumu ne bo posrečilo izvršiti potrebnih nalog, bo moral narod sam vzeti odločitev v roke. Kancelar je prepričan, da bo potem v veliki ■večini vedel, kaj je potrebno za bodoči notranji politični razvoj domovine. Magdeburg, 7. aprila, d. Finančni mi- nister dr. Moldenhauer je imel na zborovanju nemške ljudske stranke daljši govor, v katerem je razpravljal o nemškem državnem proračunu in o potrebi sanacije nemških financ. Opozoril je na težkoče, ki so se pojavile pri tej sanaciji in napovedal, da bo v kratkem podal ostavko, če ne bodo v vladi združene stranke prestale z vedno novimi zahtevami za povišanje raznih postavk v državnem proračunu. Vlada kance-larja dr. Brüninga bo irnela v letu 1930. mnogo težkega dela pri saniranju nemških financ ter bo morala storiti vse, da bo razbremenila gospodarstvo z znižanjem premoženjskega, obrtnega in dohodninskega davka. Te naloge pa so tako velike, da jih bo mogoče le postopoma izvesti. Da pa. bo mogoče doseči ravnovesje v proračunu, bo potreba na vsak način uvesti zaenkrat nove davke, ki bodo tudi omogočili izvedbo programa za oftnitlijenje pereče agrarne krize. Vlada bo uporabila vsa ustavna sredstva. da bo izpobnila zadani program. Odločitev o nadaljnjem obstoju nemške zbornice pa bo oadla že v prihodnjih dneh. Ako ne bodo stranke hotele razumeti dejanskega položaja ter podre-diti strankarskih interesov državnim koristim, potem vladi pač ne bo preostalo drugega, kakor predlagati razpust zbornice *n razpisati nove volitve. Priprave za velenemški zbor v Celovcu Pošivljenje gibanja za priključitev Avstrije k Nemčiji Otvoritev velikih plebiscitnih svečanosti Celovec, 7. aprila, d. Tu se vrše pod predsedstvom celovškega župana dr. Berchta velike priprave za zvezni dan Nemško-avstrijske ljudske lige, ki se bo vršil 21. junija v Celovcu, s katerim bo zvezana velika vsenarodna manifestacija za združitev Avstrije z Nemčijo. Manifestacija bo pričetek velikih plebiscitnih proslav ob priliki 10 letnice koroškega ljudskega glasovanja in se je bo udeležilo poleg vseh avstrijskih organizacij Nemško-avstrijske ljudske lige tudi več tisoč Nemcev, ki bodo prispeli s posebnimi vlaki. Namen teh manifestacij je pokazati svetu, da ni izgubila misel priključitve Avstrije k Nemčiji na terenu, kot je čuti pc slednje čase iz onih avstrijskih krogov, ki so nenaklonjeni tej ideji, temveč, da se je še okrepila in pridobila novih pristašev. Na velikem manifestaci jskem shodu v Celovcu bodo govorili najbolj izrabiti vodite la i pofcreta za združitev. Prav p'osebna pozornost pa bo posvečena vprašanju poglobitve gospodarskih odnošajev med Avstrijo in Nemčijo ter je že sestavljena daljša resolucija, ki bo zahtevala, da obe vladi pospešit a gospodarsko združitev v Nemčije in Avstrije. Med drugim bo resolucija vsebovala zahtevo po ukinitvi prometne konkurence med Avstrijo jn Nemčijo, izboljšanju vodnih prometnih zvez, -organizacij tujskega prometa, poglobit vi gospodarskih zvez in končno ustva ritev skupne carinske tarife, ki bo omog.očila izvoz avstrijskega lesa in živine v Nemčijo. Ganili prekršil s olni monopol Številne aretacije voditeljev i ndijskih nacijonalistov -Spopadi med stavku j očimi železničarji in policijo Bombay, 7. aprila, d. Gandhi je včeraj zjutraj s svojimi pristaši prekršil v Dandiju vladni solni monopol ter pričel s pridobivanjem morske vode. Pri tem simboličnem činu policija ni bila navzoča. tako da ni prišlo do nobenih spopadov. Pač pa so bile izvršene tekom popoldneva prve aretacije im je bilo dosedaj že aretiranih 59 odličnejših indijskih nacionalistov, med njimi tud\ Gandhijev sin Ramadas Gandhi. V Ah-medabadu 50 mož ni hotelo pozdraviti angleške zastave ter peti angleške himne. zaradi česar so bili tudi aretirani Železniški promet je za enkrat še normalen. Predsednik Zveze železničarjev in drugi voditelji stavkovnega pokveta železniških nameščencev so bili aretirani. Opažati je zbiranje stavku joči-h železničarjev v bližini Bombaya, kjer je prišlo do manjših spopadov s policijo, katero so demonstranti obme tavali s kamenji. Policija je oddala neka j svarilnih strelov. Vendar pa ni bi) nihče ranjen. Aretiranih pa je blo 14 železničarjev, ki so poskušali nasilno ustaviti vlake. Bombay, 7. aprila, s. V govoi/u, ki ga 'je imel včeraj Gandhi, je izjavil med drugim, da bi čestital vladi in. podkralju, če bi odpravila davek na .sol. V današnjem nagovoru je Gandhi zopet naglašal, da je vlada zamudila oriliko. da bi bila aretirala najvažnejše nasprotnike. Delati se ne sme nobenih izjem, niti pri kazenskemu zasledovanju niti pri zakonito naloženih káznili. Končno je Gandhi pozval dijaštvo, п;гдј izstopi iz državnih šol. Newyork, 7. aprila, s. Indijski novinarji so objavili Gandhijev manifest ameriškim listom, kjer podiva ameriško javnost, naj se jasno izreče za neodvisnost Indije. Simpatije sa me za dosego svobode v Indiji ne zadostujejo. Pariz. 7. aprila. AA. »Havas« poroča Iz Bombaya, da je tamo: štnje sodišče ob- hodilo Mandala Kotarja. pomočnika Gandhija, na 500 rupij denarne kazni ali na 6 tednov zapora. Sodišče je obenem odločilo, da se naj izpusti Gandhijev sini Ramadas na svobodo, ker jo ponudil jamstvo v denarju. London 7. aprila. AA. Na^ današnji seji spodnje zbornice so vprašali tajnika za Indijo o vspehu Gandhijeve agitacije v Indiji. Wedgwood Benn je odgovoril, da je pohod Gandhija povzročil nekaj razburjenja v Bombaju in v okrajih, kjer je Gandhi potoval. Nekaj vaških načelnikov je demisijoniralo. Glavni cilj Gandhijeve propagande je izzvati vlado s kršenjem solnega monopola. Akcija se je šele pričela. Na vprašanje, kaj je storila vlada, da prepreči nepokorščino mas nasproti oblastem, je Benn izjavil, da je indijski podkralj očrtal vladno politiko v Indiji v svojem govoroi z dne 25. januarja. Gandhi aretiran? Bombay, 7. aprila. AA. Gandhi je bil radj kršitve solnih zakonov aretiran. Po aretaciji je Gandhi odklonil svobodo, ki so mu jo ponujala ohlastva na častno besedo, da ne pobegne. London, 7. aprila. AA. »Reuter« poroča iz Bombaya: Drugi Gandhijev sin, Surat je odšel v Bhimrad, kjer bo stopil na čelo prostovoljcev, ki j;h je dosedaj vodil njegov brat Ramadas. V poučenih krogih se trdi, da bo Gandhi obvezal svoje pristaše, da se pismeno zavežejo uporabljati le vtihotapljeno sol. Vzhodne reparacije Budimpešta, 7. aprila. AA. Po povratku v Budimpešto je izjavil predsednik madžarske vlade grof Bethlen, da ее bodo pogajanja o vzhodnih reparacijah nadaljevala ves teden in da jim bo prisostvoval minister za zunanje zadeve Valko. Grof Bethlen je čvrsto uverjen da bodo v tem roku pojasnjena vsa glavna vprašanja. PO PATRIJARHOVI SMRTI Okrog 50.000 ljudi se je včeraj poklonilo ob krsti cerkvenega poglavarja - Žalovanje v prestolnici- Izrazi sožalja- Priprave za pogreb Beograd, 7. aprila, r. Včeraj popoldne ob 14.15 je v starosti S4 let izdihnil poglavar srbske pravoslavne cerkve, Nj. Svetost patrijarh Dimitrije. (Glej poročila v včerajšnjem »Ponedeljku« in na 3. strani današnjega »Jutra».) Beograd, 7. aprila AA. Saborna cerkev, v katero so že snoči prenesli truplo pokojnega poglavarja srbske pravoslavne cerkve, je okrašena z dolgimi črnimi zavesami. Mimo krste blagopo-kojnega patrijarha Dimitrija se pomikajo neprestano dolge vrste meščanov prestolnice. Za pokojnim patrijarhom je zavladalo obče žalovanje. Davi od 8.30 do 10.30 je bila v sa-borni cerkvi arhijerejska liturgija za dušo velikega patrijarha. Cerkvena opravila je opravilo pod vodstvom dr. Gavrila Dožiča, metropolita črnogor-sko-primorskega, šest episkopov in 12 drugih svečenikov. Beograd, 7. aprila AA. Pred saborno cerkvijo in daleč v stranskih ulicah je čakala ves dan nepregledna množica, ki je želela stopiti v cerkev, da se pokloni pokojnemu patrijarhu. V množicah je vladal najlepši red in na obrazih vseh je bilo citati globoko žalost in skrušenost. Računajo, da je do 6. ure zvečer,šlo mimo patrijarhove krste najmanj 50.000 vernikov. Beograd, 7. aprila, p. Vsa prestolnica stoji pod globoikim vtisom smrti vrhovnega poglavarja pravoslavne cerkve v Jugoslaviji in v znamenju žalovanja za njim. V mestu je vse polno črnih žalnih zastav, sinoči in danes so odpadle vse prireditve zabavnega značaja. Vsi današnji beograjski listi so posvečeni spominu velikega cerkvenega dostojanstvenika, 'njegovemu življenju im delu. Po vseh cerkvah, s katerih se vedno znova oglašajo zvonovi, se vrše molitve za patrijarhovo dušo; molitvam prisostvujejo povsod tudi velike množice vernikov. Krsta s truplom pokojnega patrijarha je položena na katafalk v žalno okrašeni saborni cerkvi. Ob krsti se noč in dan izmenjavajo svečeniki, ki opravljajo molitve, pred krsto pa so tekom današnjega dneva defilirale nepregledne množice občinstva, da so počastile svojega cerkvenega poglavarja. Zlasti proti večeru je bil naval tako silen, da je policija le s trudom vzdrževala red. Državni odbor za pogreb Beograd, 7. aprila AA. Dandes dopoldne je bil sestavljen državni odbor za pogreb Nj. Svetosti patrijarha Dimitrija. Odbor tvorijo: mitro'polit Gavrilo Dožič, episkop temišvarski Georgij, episkop bitoljskj Josif, episkop zabumsko-hercegovski Jovan, pomočnik ministra vojske in mornarice general Radoslav Krstič, pomočnik ministra notranjih poslov D. Matkovič, prvi podpredsednik beograjske občine dr. Miroslav Sto-jadinovič, pomočnik generalnega direktorja drž. železnic Žarko Čupič, načelnik občega oddelka ministrstva prosvete Polovina, načelnik pravoslavnega oddelka ministrstva pravde Lj. Popovič, načelnik ministrstva řinanc M. Ostojič, šef protokola ministrstva zunanjih zadev J. Novakovič, šef kabineta ministrstva pravde Bogdanovič, tajnik ministrstva za zunanje zadeve V. So-kolovič. Izrazi sožalja Beograd, 7. aprila. AA. Sv. arhijerej-ski sinod je prejel nebroj sožalnih brzojavk. Sožalne izjave so poslali med drugimi vaseienski pat. ijarh Fotije, rumunski patrijarh Miron, predsednik bolgarskega sv. sinoda Kliment Vra-čanski, grški arhiepiskop Hrizostom, ljubljanski škof dr. Jeglič, bana dunav-ske in vardarske banovine ter predstavniki mnogih kulturnih organizacij iz inozemstva in iz naše države. Beograd, 7. aprila AA. Ob priliki smrti patrijarha Dimitrija je sv. arhijerejski sinod prejel iz Sofije to-le brzojavko: »Sv. sinod bolgarske pravoslavne cerkve je z globoko žalostjo sprejel vest o blaženi smrti Nj. Sv. patrijarha Dimitrija, ki je globoko čutil z našo cerkvijo in jo dobro poznal. V molitvi za pokojnega plemenitega svetitelia prosi sv. sinod Boga za osirotelo hierarhijo in izraža globoko sožalie bolgarske cerkve«. Grški arhijerej Krizostom je poslal tole brzojavko: »Grška cerkev izreka srbski cerkvi svoie toplo sožalje ob priliki smrti patrijarha Dimitrija in prosi Boga za njegovo dušo«. Brzojavka romunskega mitropolita Miro-rta se glasi: »Bolestno presimieni po žalostni vesti o smrti Nj. Sv. patrijarha Dimitrija izražava pravoslavna romunska cerkev m jaz globoko sožalje užaloščeni sestri srbski cerkvi ter pošiljava sv. sinodu svoje iskreno sožalje.« Vasilienski carigrajski patrijarh Fotije je brzojavil: >Globoko sočustvujemo v boli s sv. srbsko cerkvijo zaradi smrti Nj. Sv. patrijarha Dimitrija. Naj da Gospod pokoj njegovi veliki duši in *nu ukaže dostojnega naslednika.» Sožalje zagrebškega nadškofa Beograd, 7. aprila, AA. Zagrebški nadškof, prevzvišeni g. dr. Ante Bauer, je poslal sv. arhijerejskemu sinodu tole sožalno brzojavko: »Delim z vami žaiost radi smrti poglavarja vaše cerkve, N.i. Sv. patrijarha Dimitrija. Milostlivi Bog naj sprejme njegovo blago dušo v svoje nebeško naselje.« Sožalje ljubljanskih škofov Beograd» 7. aprila AA. Knezoškof ljubljanski dr. Jeglič in njegov koadjutor dr. Rožman i-z Ljubljane sta sv. sinodu poslala to-le sožalno brzojavko: »Naše iskreno sožalje ob priliki smrti Nj. Sv. patrijarha Dimitrija.« Žalovanje pravoslavne občine v Ljubljani Liubliaia. 7. aprila d. Srbska pravoslavna cerkvena občina priredi na dan pogreba pokojnega patrijarha Dimitrija ob 9. dopoldne svečan parastos v pravoslavni kapeli. Ob pol 11. dopoldne bo svečana žalna seja v magistratih dvoran", h kateri bodo pozvani odborniki pravoslavne cerkvene občine ter vse oblast v Ljubljani. Po žalni seji bo odbor cerkvene občine spre- jemal sožalne izjave v dvorani magistrata ter bodo ob tei priliki razpoložene tudi pergamentne pole za podpisovanje sožalnih izjav. Pravoslavna cerkvena občina prosi ljubljansko občinstvo, nai na dan pogreba v znak sožalia izobesi črne zastave po zgle du drugih mest Jugoslavije. Za pokojnim patrijarhom je srbska pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani imela že danes parastos ter je odredila do pogreba trikratno zvonenje vsak dan. vrše pa se v pravoslavni kapeli tudi ponovme molitve za pokojnega patrijarha. Pogreb Beograd, 7. aprila. AA. Državni odbor za pogreb Nj. Sv. patrijarha Dimitrija je danes popoldne nadaljeval svoje delo in določil podrobni program pogrebnih svečanosti. Pogreb se bo vršil v četrtek dopoldne. Svečanosti se bodo pričele ob 9. uri v saborni cerkvi. Društva in delegacije, ki se udeleže pogreba, se morajo javiti najkasneje do 9. t. m. opoldne pri protokolu zunanjega ministrstva. Udeleženci iz notranjosti države se zbirajo pred pogrebom do 9. v ulici kneza Mihajla med hoteloma »Srpski kralj« in »'National«. Za odposlanstva iz notranjosti države in iz Beograda, ki se udeleže pogreba tudi v samostanu Rakovici, bo na razpolago poseben vlak, ki bo odhajal iz Beograda ob 12. in se vračal iz Rakovi-ce ob 16. uri. Novi predpisi za polaganje mature Na realnih gimnazijah odoade izoit iz latinščine, na klasičnih oa i z matematike — Dobra ocena pismenih nalog oprošča od ustnega izpita Beograd, 7. aprila p. Po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta je minister Boža Maksimovič izdal pravilnik o polaganju višjih tečajnih izpitov na realnih gimnazijah, gimnazijah in realkah. Novi predpisi pome-njajo veliko reiormo. Višji tečajni izpiti se bodo delali iz predmetov, ki so značilni za detični tip šole. V realnih gimnazijah v bodoče ne bodo maturirali iz latinščine, v klasičnih pa ne iz matematike. Po novem pravilniku bo naloga višjega tečajnega izpita, da dokaže učenec, kakšen uspeh je imel pri njem celokupni pouk in v koliko je pripravljen za študij na univerzi. Zahteva se dokaz solidne osnove harmoničnega znanja, dobri uporaba tega znanja, potrebna logičnost v izvajanju zakUučkov in preciznost v označevanju misli. K višjemu tečajnemu izpitu se pripuščajo učenci osmega razreda z dobrim uspehom. Učenci VIII. razreda, ki morajo delati po-navljalni izpit, se pripuste k višjemu tečajnemu izpitu meseca septembra. V realnih gimnazijah se zahteva za pismeni izpit pismen sestavek iz srbohrvatskega ali slovenskega jezika (štiri ure), pismen sestavek iz kakega poljubnega živega jezika (4 ure) in iiz matematike (4 ure). V zavo- dih z nedržavnim učnim jezikom se zahteva pismena naloga iz učnega jezika, nadalje iz srbohrvatskega ali slovenskega ter matematična naloga. V klasičnih gimnazijah se zahteva pismena naloga iz našega jezika (4 ure), iz kakega živega jezika (4 ure) prevod na srbsko-hrvatski jezik iz latinščine ali grščine poljubno (3 ure). Na realkah se zahtevajo pismene naloge iz srb-sko-hrvatskega ali slovenskega jezika, iz kakega živega jezika in matematike kakor na realnih gimnazijah, ter dve nalogi iz opisne geometrije (4 ure). Ustni izpiti se polagajo najkasneje tri dni po pismenem. Izpraševanje traja največ 15 minut za vsak predmet. V realnih gimnazijah se dela ustni izpit i z srbsko-hrvatskega ali slovenskega jezika, iz kakega živega jezika, splošne narodne zgodovine in matematiki Na gimnazijah z nedržavnim jezikom se polaga ustni izpit iz književnosti učnega jezika, iz jugoslovenske književnosti, iz splošne narodne zgodovine z zemljepisom naše države in iz matematike. Ocene se dele od 1 do 5, (označba 1 je najslabša). Učenci, ki dobe pri pismenem izpitu oceno nad 4, se oproščajo ustnega izpita. Pred sklenitvijo trojnega pakta v Londonu Razgovori med francosko in angleško delegacijo o varnostni klavzul! London, 7. aprila. AA. Končni uspeh dogovora med petimi velesilami na pomorski razorožitveni konferenci je odvisen od izida angleško-francoskih pogajanj glede na formulo, ki naj zadovoli francosko zahtevo po varnosti. Angleška javnost z največjim zanimanjem spremlja angleško-francoske razgovore. Parlamentarni in novinarski krogi izražajo bojazen, da bi nova interpretacija statuta Lige narodov razširila obveznosti Anglije. V spodnji zbornici je vloženih tozadevno več interpelacij na vlado. »Times« svetujejo, naj Macdonald prosi zbornico za nekoliko dni odloga, predno bo odgovoril. Listi razpravljajo o težkočah konference in o možnosti, da sklene konferenca pogodbo med petimi državami, ki bi obsegala edinole točke, v katerih je bil dosežen sporazum. Na ta način bi se rešil sporazum v vprašanju določitve tonaže po kategorijah ali pa po globalni tonaži in se sklenila nova konvencija, ki naj bi uredila vprašanje vojne s podmornicami. Dočim je upanje, da pride do sporazuma med petimi državami popustilo, smatrajo konferenčni krogi, da pride do sporazuma mxl tremi državami London, 7 aprila. AA. Član ameriške delegacije na pomorski razorožitveni konferenci Gibson je imel na ameriško prebivalstvo nagovor preko radia in izjavil, da bo najbrž dosežen sporazum med tremi velesilami, da pa tudi ni izključen sporazum med vsemi petimi državami. London, 7. aprila, g. Usoda londonske konference je sedaj v rokah francoske vlade, katere stališče glede varnostne formule bo odločevalo, ali se bo konferenca nadaljevala na temelju pogodbe petih ali treh držav. Pričakuje ее, da bo odgovor francoske vlade dospel v London že jutri. Danes se je vršila izredna seja angleške vlade, ki se je bavila o splošnem položaju s posebnim ozirom na varnostno formulo, ki jo zahteva Francija. Pogreb švedske kraljice Rim. 7. aprila AA. Pogreb švedske kraljice bo v sredo. Cerkvene svečanosti bodo opraviieme v nemški protestantovski cerkvi. Dotlej prispe v Rim švedski pastor. Pogrebnim svečanostim bodo prisostvovali kralj Gustav, princ Viljem, princesa Ingrid, italijanski kralj in kraljica. Mussolini tn visok; člani italijanskega in švedskega dvora. Nemško poštno letalo zgorelo London, 7. aprila. AA. Nemško poštno letalo, ki je letelo iz Cro\-dona v Nemčijo, se je v bližini Lymsfeldsurrevja vnelo in zgorelo. Nesreča se je zgodila davi ob 4. zjutraj. V letalu sta bila nemška pilota Wessel in Connert in dva potnika. Vsi so mrtvi. Letalo je najbrž pričelo goreti že v zraku, ker so ostanki letala raztreseni daleč naokoli. Truplo pilota je precej ožgano, dočim je mehanik najbrž skočil iz letala in se pri tem ubil. Letalo je popolnoma uničeno. Kavcija za go. Hanau vložena Pariz, 7. aprila, d. Zagovornik gospe Hanao }e položil pri s-odišou kavcijo 600.000 frankov, ki SO mu jo izročili prijatelji gospe Налаю. Odmera nagrad za konkurzně upravitelje Nova uredba določa procentuelno nagrado po vrednosti konkurzně mase, hitrosti poslovanja in po doseženem uspehu za upnike Beograd. 7. aprila. A A. Minister pravde Je na podlagi člena 138. stečajnega (konkurznega) zakona in čl. 23. zakona o prisilni poravnavi izven stečaja (konkuraa) predpisal to-le uredbo s tarifami za nagrada upraviteljem konkurznih mas in za nagrade upraviteljem prisilnih poravnav izven konkurza. Nagrada upravitelju konkurzně mase £ 1. Morilo га nagrado upravitelju konkurzně ma«e je predvsem končni uspeh njegovega dela za izplačilo vseh npnikov konkurzně mase. § 2. Nagrada upravitelja konkurzně mate se odmerja v razmerju s tem, ali ie bil konkurz odpravljen po § 151. ali po § 196. aii po §§ 178. in l79. konkurznega zakona. A. Za primer § 151. konkurznega zakona. g B. Kadar je konkurz ukinjen po § 151., B. 3.. јг treba upoštevati pri odmeri nagrade: 1.) Vrednost realne mase, Iz katere se izplačujejo konkurzna masa in konkurzně terjatve: 2.) dosežena vsota za Izplačilo upnikov tretje vrste; 3.) razlika v vrsti kbn-kuran? mase in to, ali so konkurzní dolžniki privatne osebe ali podjetja ako to zahteva več ali manj dela; 4.) ali konkurzni dolžniki stanujejo v enem ali več mestih; 5.) ali ie konkurz dokončan z dražbo ali z likvidacijo poslov. 5 4. Kadar se konkurz, ukine po § 151. ktmkurznega zakona, določi konkurzni sodnik po tu določeni tarifi nagrado upravitelja konkurza. upoštevajoč pri tem vsoto 20 % za upnike tretje vrste. Ta nagrada se odmeri tako-le: 1.) do 100.000 Din 14 do 18 %; 2) nad 100.000 do 250.000 Din 10—14 %; 3.) nad 250.000 do 500.000 8—12 %; 4.) nad 500.000 do 1,000.000 Din 5—8 %: 5.) nad 1 milijon do 2 milijona Din 3 do 5 %; 6.) nad 2 miliiona do 5 milijonov 2 do 4 %: 7) nad 5 miliionov do 1П milijonov 2 do 3 % in 8.) nad 10 milijonov 0.5 do 2 %. Konkurzní sodnik določi nasrrade npra-riielin konkurzně mase po tarifnih postavkah 1 do 8 po obsegu in vrsti dela ter vloženega trn da. Ako uspeh ia npnike tretje vrste presega 20 %, tedajf se smejo tarife 1 do 4 povišati га 1 %, tarife 5 do 8 za 0.50 %. § 5 Ako je hilo poslovanje upravitelja konkurzně mase posebno smotreno ter zve-mtio z izrednim trudom ali pa tako, da je samo njegovemu poslu pripisati, da je hi! v razmeroma kratkem času konkurz dovršen % malimi stroški in z velikim nspehom. lahko konkurzni sodnik zviša postavke 1 do 5 največ za 4 %, postavko 6 га največ 5 %. postavko 7 največ za 2 %, postavko S največ za 1 % konkurzně mase. § 6. Pravdni stroški, na katere je obsojena nasprotna stranka, pripadajo konlcurzr ni masi. Ako je upravitelj konkurzně mase odvetnik, tednj se njegov posel po vrsti d«>!a in razmer računa kot izredni trud po f 5 te uredbe. § 7. 1'pravitelj konkurzně mase ima poleg celokupne nagrade še pravico do povračila izdatkov za maso. Semkaj ne spadajo njegovi režijski stroški za pisarno, za najemnino, pisarniški pribor, pisarniško osobje itd. § 8. Za potrebna potovanja Izven svojega eeďeža ima upravitelj konkurzně mase pravico do vožnje v I. razredu osebnega ali hrzega vlak» in na prvi razred na parni-kfh ter pravico do uporabe spalnih voz na železnicah in spalnih kabin na parnikih. Kjer so ta prevozna sredstva na razpolago, se lahko vračuna izdatke zanje, kjer jih pa ni, gre samo kilometraža po 6 Din na 1 km. Razen tega gre za pot od stanovanj» do postaje nagrada 50 Din. 15 9. Kadar potuje izven svojega sedeža, hra irpravitelj konkurzně mase pravico do dnevnice v znesku 500 Din za vsakih 24 nr na pntnvanjn. Ako traja potovanje preko i 24 ur najmanj 12 ur, se računa cela dnevnica. V nasprotnem primeru pa samo pol dnevnice. § 10. Ako so v smislu § 94 konkurznega zakona poleg upravitelja konkurzně mase še posebni upravitelji, razdeli mednje konkurzni sodnik po delu in uspehu nagrado do meje, ki je določena za 1. upravitelja, upoštevaje pri tem predpise postavk 1. do 9. in vrednost realizirane mase, poverjene posameznim upraviteljem konkurzně mase. B. Za primer § 169 konkurznega zakona. § 11. Kadar se konkurz ukine po čl. 169 konkurznega zakona, velja za osnovo tarife za celokupno nagrado upravitelja konkurzně mase celokupna vsota, dosežena s sodnim poravnanjem za pokritje vseh dolgov in za izplačilo vseh terjatev. Kazen tega je treba upoštevati kot osnovo vsoto, ki je bila dosežena za izplačilo upnikov 3. izplačilne stopnje, kakor tudi stadij postopka, v katerem je bila prisilna poravnava zaključena. Kadar se doseže prisilna po-' ravnava šele po razdelitveni seji, znaša nagrada y4, v stadiju po občem naroku za iz-I plačilo konkurza ali pred razdelitvijo pa j polovico, pri tem pa četrtina nagradne tari-1 fe po § 4 te uredbe, upoštevaje pri tem tudi ostale predpise § 1 do 10 po razmerah in j po potrebah. . C. Za primer čl. 178 in 179 konkurznega zakona. § 12. Kadar se ukine konkurz na podlagi §§ 178 in 179 stečajnega zakona, odmeri konkurzni sodnik celokupno nagrado upravitelja konkurzně mase z ozirom na trud, s katerim je upravljal maso ter na eventualni uspeh, upoštevaje pri tem predpise § 1 do 10 te uredbe. D. Za primer odstavitve upravitelja konkurzně mase. § 13. Kadar se odstavi upravitelja konkurzně mase tekom konkurz, postopanja, se odmeri nagrada po stanju, razmerah, vloženem trudu in po doseženih uspehih, oziraje se na predpise § 1 do 10 te uredbe. § 14. Vsak sklep konkurznega sodišča, apelacijskega kakor tudi drugih konkurznih sodišč po odmeri nagrade upravitelja konkurzně mase mora biti utemeljen. Nagrada pri prisilni poravnavi izven konkurza § 15. Osnovo tarife za odmero nagrade upravitelju prisilne poravnave izven konkurza tvori celokupna vsota, ki je bila s sodnim sklepom določena za poravnavo upnikov in to po tabeli, ki jo objavljamo na koncu. Višino nagrad tekom štadija poravnave se določi po razmerah, vrsti in uspehu upravitelja mase. § 16. Ako je bilo delo upravitelja prisilne poravnave izven konkurza posebno smotreno in združeno z izrednim trudom in ako je rodilo izreden uspeh, se smejo povišati tarif ske postavke § 15 največ za 2%. § 17. Ako je postopek ustavljen pred glasovanjem o dolžnikih in dokler sodišče ne potrdi predlogov, določi sodišče nagrado po posameznih primerih v razmerju z opravljenim delom. § 18. Ako je sodišče postavilo več upraviteljev prisilne poravnave izven konkurza, razdeli nagrado sodnik med nje po delu in uspehih v mejah nagrade, ki je predvidena za enega upravitelja. § 19. §5 8, 9, 10, 13 in 14 se primerno uporabijo za upravitelje prisilnih poravnav izven konkurza. § 20. Ta uredba dobi obvezno moč z dnem, ko stopita v veljavo konkurzni zakon in zakon o prisilni poravnavi izven konkurza. Tabela za odmero nagrade po § 15. Dosežena kvota za upnike: 40—45% 45—50% do 10.000 10.000"-25JOOO 25.000—50.000 50.000—100.000 100.000—500.000 га vsakih nadaljnjih 50.000 8—10% 6— 8% 4— 6% 2— 3% 1— 2% 600 Din 9—11% 7— 9% 5— 7% 3— 4% 2— 3% 700 Din 50—55% 10—12% 9—10% 6— 8% 4— 5% 3— 4% 800 Din 55—75% 11—13% 9—11% 7— 9% 5— 6% 4— 5% 900 Din nad 75% 12-10- -14% -12% 8-10% 6- 7% 5— 6% 1000 Din Z uredbo o tarifi za nagrade upraviteljem konkurznih mas in za nagrade upraviteljem prisilne poravnave izven konkurza se je ustvarila velika reforma k novemu zakonu o konkurzih in prisilni poravnavi izven konkurza. Po tem zakonu se-nagrade podeljujejo po oceni konkurznega sodnika na zahtevo upravitelja. Tako ravnanje je imelo svorie neprijetne momente, ker z ene s-trani niso prisilni upravniki imeli interesa da. bi bilo delo čim brie in uspešnejše, ampak so dela čim bolj zavlačevati, ker so od večjega trajanja imeli večjo korist. Z druge strani so se v javnosti pojavili gila-scvi sodnikov in to je škodilo u-gledu samega sodišča. Nove tarife za nagrade v tej ttredíbi odpravljajo vse te neugodnosti. Pri ocenjevanju tarif, ki pridejo v poštev, bo upravitelj konkurzně mase po novem zakonu združeval v sebi funkcije kakor n. pr. upravitelja konkurzně mase aH branilca konkurzně mase po starem srbskem kon-kurznem zakonu. Podlaga tarifne vrednosti je realizirana masa. Odstotki v ocenitvi niso isti. V kolikor je realizirana masa večja, v toliko je odstotek nagrade po pravični skali manjši. Na ta način se preprečijo prejšnji slučaji da bi se v največji meri dal čim večji vpliv upraviteljem konkurznih mas, da čim brže iti povoljneje delajo v korist upnikov. Po zakonskih odredbah imajo konkurzni sodniki pooblastilo, da smejo določeni odstotek konkurznega upravitelja povečati v razmerju, ako je pokazal uspeh in če je edino po njegovem trudu stečaj bil zaključen v razmeroma kratkem času s čim manjšimi izdatki in s čim večjo koristjo za up- nike. Po istih principih je sestavljena tudi tarifa za nagrade upraviteljem prisilne poravnave. Tudi tu je odstotek nagrade večji sorazmerno z uspehom dela. Iz vsega tega se vidi, da je uiredba uveljavila najprimernejše ukrepe, da se konkurz in prisilna poravnava izven konkurza zakljtičita za upnike čim povolneje in s čim manjšimi izdatki. „Previdnost" pred sodiščem Zagreb, 7. aprila, n. Danes ob 5. popoldne se je zbralo v veliki razp ravni dvorani zagrebškega okrožnega sodišča ogromno občinstva k proglasitvi sodbe v zadevi dr. Vladimirja Cicka, bivšega ravnatelja zavarovalne zadruge »Providncst«. Čeprav je sodišče pred tednom dni razglasilo, da bo danes objavilo sodbo, je sporočil predsednik senata, da hoče sodišče ugotoviti še nekatere okolnosti, važne za izrek sodbe, in sicer glede na to, ker se izvedenci o bančnem poslovanju niso izjavili dovolj točno. Zato se je danes razprava nadaljevala ter so bila prečitana neka poslovna pisma v zvezi s poslovanjem zadruge »Pro-vidnost«. Obtoženi dr. Oicak je sproti dajal pojasnila. Razprava je trajala do 7. zvečer ter se bo jutri nadaljevala. Ponovno bodo zaslišani izvedenci za bančno in zavarovalno poslovanje. Na smrt obsojen razbojnik Negotin. 7. aprila P. Danes se je tu kc tičala sodna razprava proti raizvpitemu razbojniku Barbuloviču, ki ie bil obsojen ча smrt in 115 let ječe zaradi mnogoštevilnih svojih zločinov. Novi zakonski načrti Beograd, 7. aprila. AA, Minister pravde dr. Milan Srekic je predložil Vrhovnemu zakonodajnemu svetu te-le zakonske načrte: načrt zakona o notranji ureditvi, vodstvu in popravljanju zemljiških knjig; zakonski načrt o zemljiških knjigah in načrt zakona o oživotvorjenju zakona o sodnem postopku v civilnih pravdah. Ustanovitev Privilegirane izvozne družbe Beograd, 7. aprila, n. Priprave za ustanovitev Privilegirane izvozne družbe kraljevine Jugoslavije se bližajo zaključku. Kakor znano, je ministrski svet že izdal odobrenje za ustanovitev družbe ter dal ministru trgovine in industrije na razpolago primerno vsoto za njeno financiranje. Država bo udeležena pri novi izvozni družbi z 90 odst. kapitala, predstavniki udru-ženja izvoznikov in zadružnega saveza pa po 5 odst. Ustanovitve in formiranja družbe je pričakovati v najkrajšem času. Pravoslavno romanje v Palestino Solun, 7. aprila. AA. Danes je prispel semkaj na svojem potu v Palestino z velikim številom romarjev vladika dr. Nikolaj Velimirovic. Na postaji so bili romarji pozdravljeni od našega generalnega konzula, od uprave jugoslovenske trgovske zbornice, uprave jugoslovenskega udruženja v Solunu in od drugih naših rojakov. Romarji ostanejo v Solunu 2 dni in si bodo ogledali mesto ter njegove znamenitosti. Jutri zvečer se bodo vkrcali na ladjo za Pirej. Tu se jim bodo pridružili grški romarji, da krenejo skupno v Jeruzalem. 25-letnica smrti Strossmayerja Zagreb, 7. aprila, n. Povodom 25-letnice smrti velikega vladike Josipa Jurija Strossmayerja se je vršila danes ob 10-30 v stolni cerkvi" maša za-d.uštiica za velikim pokojnikom. Mašo je daroval škof dr. Premuš, prisostvovali pa so Ji med drugim; nadškof dr. Ваоет, ban dr. Šiiovič, komandant armije general Matic, predsednik Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti, reki o rji •univerze in visoikih šol z dekani in profesorskim zborom, zastopnici mesta ter mnogo kulturnih koriporacij in društev. Masarykovo sožalje rodbini dr. Laginje Zagreb. 7. aprila. Tukajšnja češkoslovaški generalni konzul je pošetil rodbino pokojnega dr. Matka Laginje ter ji izrazil po naročilu prezidenta Masaryka sožalje nad izgubo nekdanjega tovariša, s katerim se je skupno boril za pravico slovanskih narodov pod Avstro - Ogrsko. Akcija za rodbine ponesrečenih mornarjev Split. 7. aprila n. Akcija za podpiranje težiko prizadetih rodbin ponesrečenih mor-n a nie v pa rn ikra >Dakse« prav lepo napreduje. V splitskem fondu jc bií a zbrana doslej vsota 425.000 Din. ki ji je treba prišteti še 80.000 Din s Sušaka ter 200.000 Din ki j,1i je zbral Zagreb. Tozadevna akcija pa ;e tudi po drugih krajih rodila lep uspeh, čeprav še ni tozadevnih natančnih poročil. Načrti za katoliško katedralo v Beogradu Beograd, 7. aprila. Za zgradbo katoliške katedrale v Beogradu je bilo vpcslanih 116 načrtov- in sicer iz Nemčije 62, iz Avstrije 19. iz Jugoslavije 13, iz Francije 6, iz Italije 3, iz drugih držav pa po 1. Pri nale-čaju je sodelovala vsa srednja Evropa. Či,m bo jury pregledala načrte, bodo razstavljeni v dvorani beograjske univerze. Napredovanje kanonika Beourad, 7. aprila. ip. S kraljevim ukazom je mapre-doval v četrto skupino I. kategorije dr. Tomaž Klinar, kanonik stolnega kapitija v Ljub-feni. Umor v sarajevski kavarni Sarajevo, 7. aprila п. V tukajšnji kavarni »Tri niže г je prišlo do tragičnega uboja. V neki družbi gostov sta se zabavala brata Utika ter se sprla z lastnikom kavarne. V prepiru je potegnil Miliarem Utika nož v namenu, da zahode kavarnarja. Temu pa je priskočil na pomoč drugi gost, mesarski pomočnik Joso Verunika. ki je plačal svojo požrtvovalnost z življenjem. Moharecn je namreč zabodel Josa naravnost v srce in ie napadeni v par minutah izdihnil Razburljiva družinska tragedija Bclovar, 7. aprila, n. Nocoj ob 6. je zabeležila tukajšnja sicer mirna meščanska kronika razburljiv umor in samomor. V ulici Trenskega se je 56-letni gostilničar spri s svojo 50-letno ženo Sofijo, šlo je zaradi neke natakarice, ki jo je hotela žena odpustiti, pa se je temu Vasa Zrnič upiral. V največjem razburjenju je pograbil Vasa Zrnič za samokres, ustrelil ženo ter nato pognal kroglo tudi sebi v senci. Oba sta obležala mrtva. Na konju iz Zagreba na Dunaj Zagreb, 7. aiprila. n. Redakcija »Novostiс je danes prejela oiio'jski preiskavi so našli v rokah umorjenega dečka njegovo fotografijo s pripooai-bo: »Rolf Linde Nürbergerstrasse IS. Lež^fon na Vodni cesti Gustav Linde.« Čez nekoliko časa so potegnili ribiči trcř-plo nekega moža iz Schlachtenskega jezera. ki jc imelo na slavi rano. prizadejano-od strela. Na bregu pa so našli površnik, aktovko in klobuk. V aktovki so našli K- Izročitev poljskih odlikovanj Beograd, 7. aprila. AA. Danes ob IS. je v prisotnosti predstavnikov predsedstva vlade, ministrstva zunanjih zadev, ministrstva vojske in mornarice m centralnega presbiroja, kakor tudi velikega števila novinarjev predal poljski poslanik na našem dvoru minister dr. Vaclav Babinski na svečan način rede »Polonia Restituta« jugo-slovenskim oficirjem, ki so bili nedavno odlikovani. Navzoči so bili tudi minister vojske in mornarice general Hadžič, s strani ministrstva zunanjih zadev pomočnik ministra Lujo Bakotič, v imenu poljsko-jugoslovenske lige univerzitetni profesor dr. Arangjelovič, podpredsednik dr._ Milo-rad Radovanovič in tajnik dr. Želic. Poslanik dr. Babinski je predal odlikovanja sledečim oficirjem: »Polonia Restituta« I. reda: _ načelnika glavnega generalnega štaba armijskemu generalu Milanu Ž. Milovanoviču; П. reda: prvemu pomočniku načelnika glavnega generalnega štaba divizijskemu generalu Lju-bomiru M- Mariču, zlati red za zasluge pomočniku načelnika glavnega generalnega štaba divizijskemu generalu Emilu J. Beliču, red za zasluge pokojnemu brigadnemu generalu Dragoljubu D. Tasiču; »Polonia Restituta« III. reda generalštabnemu brigadnemu generalu Mihaelu Bodiju, red »Polonija Restituta« V. reda kapetanom L klase Vladimirju Kalečaru, Vekoslavu Kliša-niču, Ozrenu Stojkovu; srebrni red za zasluge kapetanu I. klase Petru Tomcu in Francetu Tropniku; srebrni red kapetanu H. klase Stepánu Kosi. Stepánu Neuberger-iu, Viktorju Bacu. UgleSi Radojčiču. Iliji Mihiču. Josipu Hočevarju. Antonu Sabati-iu, Radomiru Trajanoviču in Vekoslavu Kolebiiu. Srebrni red za zasluge poročnikom Mihajlu Vuksanovicu in Svetozarju Blaževiču. Pri predaji teh odlikovanj je imel poslanik dr. Babinski kratek govor, v katerem stek s sledečo vsebino: »Drf.avf! Moda poslednja volja! Nobenega vzmemirjenia 'm nadlegovanja mojih svojcev. Pokopljite n«. kjer me hočete makar brez krste. Vcarok dejanja ie bil popoln duševni in živčni zlom ter gospodarska katastrofa. Gostarv Ltnde. 6. aprila ob 3. zjutraj.« Policija išče sedaj ženo Gustava ГJode-ja. ki se je pred nedavnim časom ločila od moža in izKinila neznano kam. Dwnmevafcx, da je najbrž tudi ona izrvršila samomor. je podčrtal tesne zveze med operna drže-■ vama ter iskreno prijateljstvo, ki veže obe naroda. Z dinamitom razstrelili lokomotivo Tokio, 7. aprila, s. V bližini Oitc ne otf-ku Kiušiu je eksplodiral stroj osebnega vlaka med vožnjo. Več vagonov s po4-oikft je skočilo s tira. 17 oseb je bilo ubitHt, 7 p f. težko ranjenih. Kakor domnevajo gre za ii^botažni čin. Sklepa se, da so storilci prirr»sšali premogu za kurjenje stroja