IMMNNMMMMNM GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE fiMM««»wreti z druge strani morja. 5 red vse m mora ojačiti oborože-io silo, da zaščiti svoje svobodne istanove in demokracijo. Ame-•ika je sicer pripravljena sodelovati z drugimi državami, ako bo-lo pokazale reeno voljo, da so sa razorožitev, toda v situaciji, takršna je, mora modernizirati n povečati svojo obrambno silo, la se zaščiti pred možnim napa-lom s strani diktatorskih držav, loosevelt je potem udaril po liktaturah v Nemčiji, Italiji, Ru- „ , rfjf in na Japonskem. Amerika -e upravičeno protestirala proti >ersekuciji Židov, katolikov in Irjiffih manjšin v Nemčiji in iroti Japonski, ki zanika pravice imeriškim državljanom na Ki« ajskem. Dejal je, da besede ni-io vselej učinkovite, toda vojna udi ni edino sredstvo, ki izsili ostojen rešpekt do človeštva. Glavne točke programa, ki ga Roosevelt očrtal v svoji po-lanici, so: Povečanje oborožene in ob-mbne sile na stopnjo, da bo merika varna pred sovražnim padom. Nadaljnje trošenje de-rja v pričakovanju porasti na-nih dohodkov na $80,000,-,000 in izboljšanje davčne šinerije med federalno, držav-mi in okrajnimi vladami. Po-vnava frakcijekega boja v de-VHkih vrstah in konfliktov med lavci in delodajalci. Izboljša-e farmske zakonodaje in pori je kupne sile na splošno, kvidacija konfliktnih intere-v v železniški In drugi trans-rtaciji. Revizija zakonov solne zaščite v prilog starim dem in onim, ki potrebujejo avstveno oskrbo. Amendira-nevtralnostnega zakona tako, ne bo v prilog napadalcem in odo žrtvam agresije. "Najmanj, kar moremo atori-je, da se izognemo vsaki ak-i, ki bi bila v prilog napadal-je rekel* «eosevelt. "Spoli urno že pomanjkljivosti tralnoutnega zakona, ki ak-Ino nudi pomoč napadalcem, žrtvam agresije. 2e čut sa-'hranitve je sadoetno svarilo, moramo skrbeti, da se to ne več dogajalo/' 6. jan. — Rooseveltov or"v kongresu je izzval raste odmeve v Evropi — kriti-in odobravanja. Nacljski tisk emčiji kriči o "intervenciji" agresiji" in očiU Roosevel-da poanema Woodrova Wlt-predaednika Združenih dr-v času svetovne vojne. Eaae-National Zeitung smatra eltovo poslanico za provo-ijo in korak v prelom diplo-»čnlh odnošajev mM Ameri-In Nemčijo. , Angliji In Franciji eo spre-Rooaeveltov govor t si V nJem vidijo prêt-ekonomskih sankcij proti Domače vesti Vesti iz Penne Imperial, Pa. — Tu je za mr-tvoudom umrl - Andrej Opeka, star 74 let in rojen v Zevši vasi pri Cerknici na Notranjskem. V Ameriki je bival 40 let in tu zapušča ženo, dva sinova In dve hčeri. — Iz Sharona, Pa., je prišlo svarilo, naj se rojaki tamkaj čuvajo nekega ptička, ki se je priklatil iz Pittsburgha in ki ima zelo dolge prste. Is Clevelanda Cieveland. — Ameriška Domovina poroča, da je leta 1938 umrlo 316 Slovencev v cleve-landski naselbini, v zadnjih štirih letih pa 1334. Največ rojakov je umrlo v maju, namreč 49, najmanj pa v septembru, namreč 17. Avtomobili so tu ubili 23 Slovencev. Od umrlih »16 je bilo 119 takih, ki ni#o spadali k nobenemu podpornemu društvu. Nov grob na zapadu Leadville, Colo. — Pred nekaj dnevi je tu urorla Katie Verant. Podrobnosti niso sporočene. ''ilŽe _ Sirija dela preglavice Franciji Nacionalisti predložili zahteve Pariz, 5, jsn7— Poročila, da nacionalisti v Siriji, nad katero ima Francija mandat, zahtevajo popolno neodvisnost, so povzročila nov glavobol francoski vls-di. Neodvisne nacionalistična stranka je začela pritiskati na Djemila Mardana, predsednika sirijske vlade, naj takoj zahteva od Francije, ds se odreče mandatu nad Sirijo. Druga poročila, ki prihajajo v Pariz, govorijo o širjenju protlfrancoskega odpora v Siriji. < Mardan, ki se je nedavno vrnil domov iz Pariza, je apeliral na nacionaliste, naj bodo potrpežljivi. Obljubil je, da bo kmalu sklical zasedanje parlamenta, da bo rešetal o zahtevah glede neodvisnosti Sirije. Xt Drzni Utal?c— združil z ieno v Rusiji Moskva, 5. jan. — Bryan Gro-ver, anglsftki letalec in infenir je s svojo drznostjo dosegel ono, kar niso mogli doseči diplomatje po štiriletnih pogajanjih s sovjetsko vlado. On Je brez dovoljenja od letel v Moskvo, da se združi s svojo v Rusiji rojeno leno, kateri oblasti niso dovolile odhoda v Anglijo. Zdaj je svojo zadevo predložil diktatorju Stalinu in izjavil, ds je pripravljen posuti ruski drž*vljsn, da bo lahko živel s svojo ženo. Grover je bil uposlen v neki ruski tovarni M inženir, kjer se Je sesns-nil s sedanjo njegovo ieno. Po povratku v Anglijo mu sovjetske oblasti niso hotele dati do-vol jen ja sa vrnite*. - fašistični Španiji In Jsponekl. Uradni krogi v Parizu menijo, da je Roosevelt zavrgel načelo izolacije, nevmešavanja v evropske zadeve, in da bo Amerika v bodočnosti posule aktivna sile v mednarodni politiki ^ Načrt H ear stove ♦ u prave izpodletel Predsednik federacije agent časopisnega magna ta i Chicago. — Zadnji poskus He-arstove uprave, da zlomi stavko pri dveh čikaških listih, je izpodletel na vsaj črti. V obupnem naporu, da zdrobi učinkovitost štlrf tšdne trajajoče stavke, je prišel v Chicago Joseph V. Connolly iz New Yorka, glavni u-pravitelj Hearstovih listov. V listu New World, uradnem glasilu čikaške katoliške nadško-fije, ki je nedavno v uvodniku podprl stavkarje, je objavil velik oglas, v katerem je ponovil laži, katere »ta prej objavila Hearstova lista v Chicagu. Connolly je priredil tudi banket v čikaškem hotelu sUvkoka-zom zadnjo nedeljo, na katerem je prevladovala prisiljena živahnost, dokler se niso sUvkolom-cl vsedli k mizam. Poparjenost je sledUa, ko so razgrnili servi-jete in našli v njih listke z na* pisi: "Upamo, da boste z veseljem uiivali zastonjsko kosilo. Pozdrav od vaših bratov — sUv-karjevl" Navidezna razigranost je bila takoj, končana. Slišalo se je jI* iepeUaj* V kotih in gostje-«tavkokazi so zapustili dvorano predno se je pričel program. Connolly zdaj tuhta druge načrte, kako bi zdrobil sUvko. i V sUvki je zavojevanih 548 Časnikarjev in uslužbencev v drugih departmentih Hearstovih listov, ki sU izgubils že 185,000 naročnikov od izbruha konflikta. Veliko število firm je usUvilo oglaševanje. • Hearstova upravs js upregla v svoj voz Johna Fitzpstrieks, predsednika Clkaške delavske federacije, Greenovegs pod p red pniks. Pregovorils gs je, ds je šel v urade firm, ki so preklica-le oglsse, in jih prosil, naj ae premislijo In obnove oglsševan-je. Njegovs misija je bila neus» pešna. V zadnjih dneh je velika likerska firma Schenley Cp. u-stavila oglaševanje v Hearstovih listih. Fitzpatrick je mislil, da bodo njegove aktivnosti o-stale tajne, pa se je zmotil. Zdaj se nahaja v veliki zagati, ker so mu člani unij ADF napovedali boj, ker je prevzel vlogb stavko-lomca. Distriktni svet železniških klerkov (ADF) ja sprejel resolucijo, vsebujočo ostro obsodbo Fitzpatrickove akcije, za-eno pa je «agotovil podporo stav-karjem. Načrt o rešitvi . židovskega /problema , Rim, 5. jen, — Itslijanska vls da je naznanila, da Je predsednik Roosevelt predložil Musso-liniju načrt glede rešitve Udov-skegs probleme, ne omenjs pa kakšne sugestije vsebuje. V torek Je ameriški poslanik William Phillips konferirsl s itali Janskim diktatorjem e tem problemu. Litvinska vlada se uklonila naeijem Kovno. Litva, S. jan. — Člani kabineta so pristali na sa hteve necljeklh a v tort tet v Me-melu glede odpoklica Htvisske državne poMcU« * Jlemelu. ki Je bil del Nemčije pred svetovno vojno. Même!ski distrikt obae-ga 1099 dvadrstnih milj In Mt* va ga Je Mandls po sklenitvi mpÉki - . - Japonska dobila novo vla&o , f • j* ! • • • Bitke na kitajskih frontah obnovljene Tokio, 5. jsn. — Baron Kiči-ro Hiranuma je včeraj sesUvil novo vlado, V kaUri so ostali skoro vsi glavni mlhištri premi-erja Konoeja» ki je reeigniral zadnji torek. V novem kabinetu so samo trije novi ministri — Sotaro Išivatari, finance; Cu-jj MaČida, poljedelstvo, in Jone-zo Maeda, Železnice. Išivatari je bil finančni pod-minister v prejšnjem kabinetu. MaČida je vodja ene izmed dveh glavnih političnih strank, Maeda pa je bil pred loti železniški minister. Novi premier Hiranuma ne bo drastično revidiral smernic prejšnje vlade v notranjih in zunanjih zadevah, obeU pa se večja vladna kontrola v gospodarstvu in Industrijah. Napovedi, da dr-, žava drvi v fašistično diktaturo, •o tokijski listi osmešili. Hiranuma je bil vodja nacionalistične stranke, dokler ni postal načelnik vladnega sveU. ftanghaj, 5. jan. — Sem prihajajo poročila o obnovi vojnih operacij na skoro vseh kitajskih fronUh* Kitajci pravijo, da so zlomili zastoj na fronti ob reki Suj, 50 milj južno od Kiukian-ga, prisUniškega mesU ob reki Jangtaa, in reokupirali dve mesti na severni strani reke. Na fronti v zapadnem delu Kitajske, na meji provinc HOnan in Hu-pej, so ponovno zasedli mesto Tawtunsun. . Japonska časopisna agentu rs jsvljs spremembo v poveljstvu srmade. General Otozo Jamada je postal vrhovni poveljnik japonske oborožene sile v centralni KiUjskir Francoski rudarji zapretiU s stavko Filmdcagledaliiča v Parizu zaprla vrata Parls, 5. jan. — Pretnje z o-klicem sUvke utegnejo zrušiti "socialni mir", ki ga Je postavila Daladlerjeva vlad« po zdrobltvi generalne sUvke. Okrog 100,-000 rudarjev v severnem delu Francije je zapretilo z oklicem stavke v znak proteaU proti mezdnim redukcijam. Baroni premoga pravijo, da so bili prisiljeni znižati mddf. Voditelji rudarske unije šo izjavili, da so magnatje spet u-darUI rudarje po obrazu. Prihodnji pondeljek se bo vršil masni shod rudarjsv v Douaju, na katerem bodo odločili,.ali okličejo sUvko ali ne. * Pariz. 5. jan. — Vsa filmska gledališča, okrog tristo, r Pari- Španski fasi- sn POBIJAJO CIVILISTE Botrih razbilm vlaka, natrpana z begunci PADEC ARTESE POTRJEN Perpignsn, Francija. 5. jan.— Fašistični letalci so včeraj napadli z bombami dva vlaka, na katerima so se vozili španski begunci, ki so se umaknili is vasi v bližini fronte v Kataloniji, proti Tarragoni, pristaniškemu meatu ob Sredozemskem morju. Najmanj 4olJA«iiJe delovnih pogojev, j Unijski uradnik izgubil državno službo " Unsing, Mich., 5. Jan.—Frank Pitzgereld. novi republikanski guverner, je včeraj odsUvil Richards T. Frankenstssna, pod-pmlssdnika unije združenih av-Inih deUvcev, kot člana državne rellfne komisije. Na to mesto ga Je imenoval prejšnji go-verner Frank Murphy. Fran-keneteen ni hotel resignirsti po izvolitvi Fitzegsralda. "Novi go-verner mt* bo moral pognati is elužbe in poUm pojssniti svojo akeljo delavstvu," Je rekel Fran-ksnsteen, ko je bil pozvan, naj odstopi. Priziv proti odloku delavskega odbora Chicago, 5. Jan. — In lami -ftfeel Co. Je vložila pri federalnem sodišču priziv proti odloku d«»lavskega odkora, da mora priznali Jeklarsko unijo kot predstavnico de ls vre v pri kolektivnih pojgajanjlh. Družba v svojem prizivu trdi, da je odlok odbora pristranski in krivilen. Notranji tajnik lekes se premislil Govoril ne bo pred -¿lani Lige za mir in demokracijo < Washington, D, C„ 5. jan. — llarold L. Ickes, tajnik za notranje zadeve, Je naznanil, da ne lxi govoril na konfereast Am*~ riške lige za mir in demokracijo, o kateri pravijo, da Je pod komunističnim vplivem. On Je bil naznanjen kol govornik, a ae Je v zadnjem momentu premialil. Predmet njegovega govora je imel biti rtiesov odsek, ki Je preiskoval neameriške aktivnoati. Med onimi, ki so aranžirali konferenco. Je tudi Kari Browder, tajnik komunistične atfanke. I« lekeaovega urada lil prišlo nolsfno isijasnil«, xakaj ne ma-jra nastopiti na konferenci omenjene organizacije kot govornik. Tu domnevajo, da Je Ickes preklical govor na apel is Hels hiše. Predsednik K^MsveK Je bil baje proti temu, ds bi član njegove urediie družine užitno pok asa!, ds Je nsklonjen jrupi, ki je orodje komunistične stranke. Orgsnizacijs je bila prej sns-ns pod imenom A mer lika liga proti vojni Is fašizmu in njen Inm(predsednik Je bil Brow4er. . PR OSVET K PETEK, 6, JANUARJA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT OUULO Iff LASTNINA SLOVSNl VODTOOMM JBDNOTB O^MrfMiMMM If tk._ H^fteiM m f énilrr- «rfat (tmi CWwee) to Ž e*-!** ~ »'71 - M» »-to; - rmtmt tm tbm U^U4 «UM» («M*t <*toM»J m4 CuMto M M V*r jr«»r, ChU^po «tU CImm »» r«». fmin Mulito IM« to f íU^ITm múiír'm«(iw ÍMmbtm «MMm (ft*taa. »•-P—» »*> M »»to. »*Uj.ulJu »• » ——- " Duluiaa. ■W I» fn*» p ■ il i , . . A4v«AUing r*u* mi MMiwH-IUMMflto « mtlmm mm mnwllciu* aroatm will im* to rmnto Otfcw ■HiMto. «tob «a Muri«, p>«m. W toa^ will to to Mto Mly wlMi m*mb»*«I«* to Mil Nto* m rai tot to» « PKOSVETA MIT-M Uvtod« A»«.. MEMSfcS OV TS I rSDSftA — Glasovi iz I naselbin vedati tudi čikaški ns lp-ogov I bi s« kmalu naveličali življenja. Novo leto je prišla in v tem novem letu ne smemo biti sto- Furlanove slike in drugo , Waukegan, III. — Mesec de-[cember je za nami, prav tako staro leto. Vsi se vezelirao na-vega, ki ima po naročilu sreče-vottitcev prinesti v»em samo dobro. Komaj pa leto nastopi, i* prinaša isto ko prejšnje leto, a-li pa te slabše. £L^r^oiii V Chi-I ječa voda, od katere ni pričako-ti*?je bil predvajan več ted- vati n* drugega kakor slab duh. nov, toda se ni zgodilo ničesar; Ce pride kaj novega, kmsenam v New Yorku pa ga vrte le večmogočc vidi neumno mt'twcpv tudi brez vsakega "po- se moramo gineti. «e smerne-so hu^nja" ali kal drugega. ^smejati in režati kakor ra«lrte Ta aLja ohijskih cenzorjev klešče. Vprašajmo se, če nismo ™ ¿ ' n^ .matrati za nič «i tiati, ki se ne moremo novo-se torej ne Ynore 8tim več privaditi. Res pfide . Fil* direk*. | marsikaj, ^^Precej neumno; Hrvatov. In Hrvatic bo paradi- ralo po Zagrebu v narodnih no-ise torej m: ——--"T* "7"|.tim ve* Drivaditi šah, bodisi na konjih ali peš ne drugega, kot za protektfranje | «tim več privabi rojstni dan dr. Mačka/vodje hr- naeijskega reiima. Fil» dlrek* I ikaj, I teda če pogledamo s tega nega staliMa, Jé pa » Zgodovinarji, ki • bodo^ delali I v Jugoslaviji. vaške seljačke stranke. I no udarja po sedanji najn- Med raznimi mes« na dalm* ški vUdi Omejeni Poročevalec tiaskem obrežju boste videli™* zgodovinsko mesto DubrovnikJcijski režim^nagradi oMj ke cen-ie najstarejše mesto lorje z medaljami. Akcija _______________ _ | f-' hrJlL^ propagande I lahko povedali povsod javno in Lnvervtorij za leto 1938, ne bodo .nideik pi«UI . ni moge. pre- niciitk€mu reiitnu in f* „wl.a. Obn«iajmo se Uk» ka mogli belllti '»P«««» » ^tt^^A j» .n» U »»U ! hi r»8 «ledal brobit .ploino.ti. Ako bi glavni Si »ngkrau k. «ara J« bill nobeni faktorji, ki /"^f 'i?*?" Simaoi!»«! protifašistične propagande. 2 i 0> pa zopet mnogi), kar je boljše kakor preteklo ali staro. Hako naj se odvadimo slabih Govorimo tako, da bi = ■ * fV-J Cerkev pred velikimMHI konfliktom V članku "Italija pod Hitlerjem" izpod Peresa Alberta Vitona v reviji The Nation čitamo, da Mussolini pod pritiskom Hitlerja—prvi je že popolnoma v žepu drugega—pripravlja veliko ofenzivo proti katoliški cerkvi. Dogodki zad- ..... _ w __________ njega leta so prepričali najbolj zakrknjene in kot drugemu. Za obupati pa fašistično navdušene kardinale, nadškofe in štva, posvetili toliko časa in e- življenje z mrs. Simsonov* nergije ustvarjanju kolikor jih Tudi lepo mesto BudapeatJ posvečajo razdevanju, tedaj M raznimi palačami, spomeniki in bH zaključek leta drugačen. .7o- reko Donavo bo zanimivo poseda z narodi je tako ko z otroki, bno za tiste, ki so kdaj kot vo-ki se vadijo hoje: ustaneje, na- Jaki mariirali po Mažarskem-rede korak in padejo, ker ne po- Slike, -posnete v Gradcu in na znajo nevarnosti. In dogodi se, | Dunaju, bodo tudi zanimale vse, ves svet. Ali znate biti vztrajni? To je ena največjih skrivnosti uspeha. Slednji človek hodi, ampak dovolj daleč in dovolj ravno da se hudo pobijejo. Tako je tu di z nami. Vsi govorimo, da delamo prav, za dobrobit sebe in drugih, toda vsi delamo na na čin, da je nazadnje škoda ene- našo ohijako "demokracijo" je torej nekaj narobe. . I In kaj je vsebina tega filma? da bi kaj dosegel. Koliko ljud Profesor Manlock je-slaven ži- obupa baš pred uspehom-. Ne vi- dovski zdravnik, načelnik slovir dijo tega tedaj, ampak poznej^, te klinike v Nemčiji. Njegov sin ko je prepozno. So ljudje, ki i- bolj ljubi f politiko in komuni- majo dosti dobrih načrtov za nAuoKnn na tiat* ki «o kd^i dH-I»5™. Profesor pove svojim kole- druge, ne pa zase. ■■■■■ posebno pa tiste, ki so kdaj^pri ^^^ ^ ^^ ni ^^ vag> da ob novem ,e{u njegov poklic in tudi ne spadal najprej pometete pred svojim v kliniko. Nad j i zapode profe- pragom in šele potem pojdite sorja iz klinike, ker je žid. V drugam. Ne bodite v življenju zasmehovanje mu pripno napi- podobni redkemu močniku, ki se se "Jude" in ga kažejo javno- razliva in spreminja v tako obli- ¡KfiMiHiBaModite segli zvestobo Francu Jožefu.!*01" Med njimi bosta tudi dvorišče in palača Schoenbrun, kjer je živel in umrl cesar Franc Jožef. IO nobeni državi in mestu se o rasistično navausene Karoinaie, naasao.e .» n, k€P največja stvar je re- ni preteklo leto toliko pisalo ka-rr Pro#egorja"to tako užalosti.lko kakor je skleda. Ne bod škofe Italijanske kato iške cerkve, da je mir ^ vpraéftnje proizvoda ali kor o Češki in Pragi. Tt» ^«te ^^Iti samomor. Ra: kako? kos jeter, ki v rokah . med cerkvijo in fašistično državo nemogoč. produkcije in obilice. Treba je vMeli razne posnetke, na PfJ" vno ké 8Í ^ p^ati kroglo v mahujejo na vse strani. Nekaj Pred nekaj leti so italijanski škofje In kardi- h€ * ¡¿najti načina, kako raz^ mer svetovno znano avtomatič- _ ngciji |n ^ od ve- odločnosti, nekaj moAfeva, nekaj nali še verjeli, da Je mir mo«o4> da Je mogoč polagati s produkti, ki se ustvar- no uro, Masarykov in Husov ^ • bolnUnico, kjer zahteva- človeka, vrednega dostojanstva; "modus vivendl" med obema in celo prijaUlj- Jgj^da jih bodo vsi deležni. In Upomenik, palačo kjer je ž»vel da re6i avljenj€ nekemu nekaj takega, da boste nekaj, stvo Je mogoče. Vatikan je storil vse, da prila- to bi moral biti najlažji prob-1 predsednik Beneš v najkritič- fDr'orainentnemu niacijskemu vo- dokler ste živi, ker nič iUk prigodi cerkev v političnem, socialnem In ekonom- jem, če bi bili ljudje pametni nejši dobi svojega življenja. d¡telju z operacijo V vsej Nem- de skem oziru fašistični diktaturi, kar se je tudi zgodilo v nekaterih krajih stoodstotno; Vatikan je demonstriral, da lahko izhaja poleg fašistične diktature, kajti totalltaričnk diktatura se Izvrstno prilega totalitarnemu značaju cerkve, dočim za demokracijo ni nikdar maral. Vatikan ja bil pripravljen živeti v miru poleg diktature z enim samim pogojem—da Ji fašistična diktatura pusti proste roke v verskem oziru. Cerkev lahko živi poleg fašistične diktature, ne more pa živeti pod to diktaturo .. . Na drugi strsni pa je fašistična diktatura prejasno demonstrirala, da ne trpi poleg sebe nikogar tudi v verskem oziru. Fašizem sam ho-če biti cerkev I Fašističen diktator sam hoče J^HHMH ditelju z operacijo..... ¡in odranli. Toda tudi to gotovo Precej glik je poanetih tudi poL.j. -e ^ ^^ „j^vnik, ki lah- |še pridš. raznih mestih severne It^J*- ko to stori. Ko opravi operacijo, Volitve na decembrskih se- kjer živijo naši Slovenci. V Go- Lg nacijj 2opet f^no napadejo bodisi pri društvih ali S. rici boste videli razne fašistične Nj€gov gi„ je pr0pagiral komu Jack Yert, 262. Smrt mlade članice Cleveland. — Da se zopet o- jah, b ^pmH _ N. D., tudi niso prinesle dosti I tekme, v katerih je primorano I bif priglijen zbe-1 „^V^m Te" vzrok Tmrt mFad^ čla- izprememb, Izgleda, da se je ^delovati na tisoče slovenske iaU iz Nemaje, ^ .i reši živ- J. druitva Naprednih Slovenk članstvo oprijelo bolj evolucije mladine v črnih srajcah in pre- ljfnje Hitlerjevi "šturmarji" |t 1S7 SNPJ DJ;c 18. decembra | kot revolucije. pevati slavo in čast trinogu obkoUj0 kliniko, kjer se nahaja dlesni umrla Rose Zdaj, ko nimamo na razpola- Maasoliniju. profesor Manlock, da bi ga do-" ^ - — - ■ go toliko moči za prirejanje i- Poleg navedenih je še mno- bJli v gv0j0 p^^ 0n stopi na ger kot jih je bilo nekdaj, ko so go drugih slik, ,ki vas bodo za- balkon in pri4M čitati izjavo rojaki prihajali v trumah iz nimale in kaUrih ni mogoče tu proti sedanji nacijski vUdi. Štur _ _______ sUrega kraja, smo se začeli po- navesti. Navzoč bo sam Im&rji namerno strojnico in ¿Ttre. služevati pa premikajočih slik. telj slik dr. Furlan, ki bo tol- fegor j^nja* ge zgrudi ves pre- c «diia % njenem na^ I Zvečer pred božičem je zadruž-1 mačil slike in zgodovinske do-1 luknjan ^ krogel. I8m^u na ustnicTh kTj^lež^ GornHc, stara šele 33 let, v najlepši dobi življenja. Toda smrt ni o tem nič vpražala. Zapustila je še malega sinčka, moža, biti papež, ki bo sam delil dogme in bule In bo IVMa kawtft gllk0t w g0 bi. g(>dke, kl 80 povezani s slikami. vb{na Uga fUroa> kate. ^ Jgi ¡¿o Iru i mn«aoix," ki aimpatizira s španskimi lojaliatl, je nedavno pUal: "Hitlerjev vpliv v Krankovi Španiji je vaak dan večji. Dočlm Je Frankov cenzor proizvedel objavo impeževe obsodbe rasnega bo», ja. ae tamkaj na debelo tiskajo in razširjajo imed Spanci spisi Jlltlerja, ltoaenbcrga in Strel-cherja , . ,M , Španski katoliški krogi ia n«»va (tUlijsnaks Miciallst-ka. |N»um komoniatk» in za časa lunina tajnica tretje Internacfonale. zdaj pa spet soclaHstka) ml piše. da Muasolini je vedno bil.In še danes js največji— hlufsr. Ko je bil še parlja, mu Je bil njegov Muf zadoščene napram kralju, arisiakrsciji in cerkvi, kajti' to troje je najbolj -sovražil. /xlaj. ko je diktator, ae m« 1111 i n» nikdar trpel iKin'U. nja pred nikomur-- in danes mu Je v tadošt-e-nje, da vlače vse tri svoje sovrstnika ta nos. Največja ironija pa Je. da mnogi aristokratje la eerkvenjaki vedo, da jih Musaolini vleče, to-da ne morajo si pOmagall. • .H le snete v poletju — trgovine I Katerega zanima vse to, naj ne. demokratični ljudje v Ohiu T"^'" T ni'biia "«rrenka znotraj in zunaj, vožnja na pik- zarmidi priUke ki se mu »^L smemo videti po odiedbi ^r- ^ o im^kTelitelji^a Ko šem ni k in piknik sam. Ljudje so bi- januarja ob 7 30 zvečer v Slo- cenIorjev. Nam ni torej mi- li zadovoljni. " | venskem narodnem domu. Po|t|ieba m ne v Nemčijo, ^ j^ovek ln koliio bo- ^^ ^^ morala prestati in kako venskem narodnem domu. Po ^ Prihodnjo soboto zvečer dne I predvajanju al«k bo plaa P^ I Rusijo," Jugoslavijo" aU V kaii 7. januarja te bodo v SND pa »U zabava v tpodnjih prottonh. no drUtf0 driav0> kjer „.^ruDr- 1 Igrali bodo tamburaši. Frank Nagode. tajnik SND. kazale slike, katere Je snel dr. Andrew Furlan, ko je lansko poletje obiskal staro domovino. Na filmu boste imeli priliko videti pokrajine, kot so: Orni gozd v Ohijski cenzorji ji gospodarji nad kulturo in vzgojo, ker je Columbus blizu. Cenzorji so si jako podobni, pa naj bodo naclji, fašisti, klerikal- težko je biti mlademu človeku bolan. Ko je pristopila k Naprednim Slovenkam, ko sem bila še jaz tajnica, je bila rdečih lic V Inaj bodo naclji, rasisti, Kiemai- rfidrava in ^^ da jo je bilo Cleveland. — V Plaln Dealer- cl, republikanci, demokratje, ko- vegelje videti. ^ sanjalo se m Nemčiji, Julijske Alpe, Bohinj,)ju sem te dni čital, da Je držav- munisti, "napredni" ali pa moji ni da jo ^ jaz 8premijala kjer izvira del Save, In razne na komUija za cenzuriranje fil- sodrugi. Ni dosti razlike. Vsi 8<> L^jemu počitku. Toda vendar druge pokrajine in mesta naše mov prepovedala v Ohiu pred- enaki. Torej naprej s rdečimi Le je tako 2g0dj|0. Gorenjske. vajanje ruskega filma "Profesor svinčniki 1 Naj bodo hvaljeni oni Notranjci, posebno Usti, ki Manlock", ki nazorno pokazuje možje, ki so nam dali demokra ste živeli v vrhnUkem okrožju, jpersekucije žldov v Nemčiji. Dr-|cijo! Naprej za demokracijol boste videli razne prizore, mo- žavni cenzorji niso podali nobe-goče celo vaše starte ali ožje so- nega zagovora, zakaj so prepo- Frank Barblč, 58. rodnike. med drugimi slikami veda tudi vašega Cankarja, s katerim ste skup v šolo hodili lil na katerega ste vsi ponosni. '< Tudi za Dolenjce In Belokra njce bo nekaj zanimivega. Vide-II boste kmetijsko šolo s dijaki in profesorji na Grmu; gospodinjsko šolo v Mali Loki, kjer bodo dekleta plesala v narodni noši; veselico požarne brambe v Črnomlju Itd. Zanimal bo vas tudi Zagreb, ki Je eno ^najlepših in najčlstej vedall ta film. Enostavno so distributorjem rekli: v Ohiu gs ne boste kazali. Poročevalec omenjenega lista W. W. Marsh pravi, da je film videl, ko so ga vrteli privatno in da ni nič nemoralnega Nekaj dobrih nasvetov Sharon, Pa. — Danes, ko to pišem, je novo leto. Da, da, no-| vo leto je zopet prišlo. In s tem novim letom so zopet prišle nove skrbi, nova beda, nova revščina, novo trpljenje za košček . Tukaj bi lahko rekla: Mladina, stoj in premislil Tudi ti t zapisana bolezni in smrti. Smrt le ni tako težka, ali bolezen je strašna. Poglej pokojno »ose Gorniki Kot se je tajnica Naprednih Slovenk izrazila, je pokojna Rose prejela okrog $900 bolniške podpore od SNPJ. Lahko si je misliti, kaj je bila jednota pokojni, koliko solza ji je posuši Človek je odvisen od hrane Indian Medical Service v Delhiju je v zad. bj ih tednih izvršil vrsto zanimivih poakusov, ki dokazujejo, da je Človek po svoji postavi i| velikosti odvisen od hrane. « ~ f. • • ■ „ Nekateri raziskovalci te ustanove so postali Že pred leti pozorni na možnost, da b^ utegnile razlike med indijskimi plemeni temeljiti na hr&. ni. V Severni Indiji žive n. pr. SlkM in Parti, 1.80»visoki možje s krepko postavo, ki jih radi sprejemaj* v vojaška službo. So pravo na-sprotje tna|ih ljudi v Med rasa. Pri tem živita obe plemeni v istih zunanjih pogojih. Toda v Madrasu se žive ljudje od ri-ža, suha riba,- paprika in maogib drugih začimb, Sikhi pa pijejo vsak dan mnogo mleka, jedo malo mesa in použijejo velike množine zelenjave in kruha, s hrano bi bilo nemara mogoče doseči spremembo telesne velikosti in vsega tipa, tako so si mialili raziskovalci. H Vzeli so potem dvanajst belih podgan istega zaroda in jih dali v različne kletke. Hraniti so jih začeli vsako posebe s hrano različnih ljudstev. "Angleška" podgana je dobivala n. pr. be kruh, gnjat, kuhano govedino, bravino, ribo, zelenjavo in čaj, "francoski" podgani so dajali mnogo obar z lepo garniranimi mesnimi jedrni in delikatesami, "japonska" pa je jedla ribe in riž, tu pa tam je dobila kakšne morske pajke. Spet drugačna je bila dieta "madraške" in "sikhčanske" podgane. In potem so opazovali zanimive pojave: angleška podgana je postala debela, široka in okrogla, koža ji je bila hrapava, dlaka debela. Po temperamentu je bila živahna. Ce si pomolil prst v kletko, je planila nanj in ugriznila vanj. Francoska podgana je bila spet majhna in drobna, dlake so bile nežne in tenke Bila je nervozna, kakor je to opazovati pogo-stoma pri francoskih ženskah. Majhna, t odi živahna in v vsakem oziru energična "je bita japonska podgana, sikhčanska je bila velika kakor angleška, le koža ji je bila bolj mehka i po značaju je bila ponižnejša. Madraška^od gana pa nI bila večja od miši. Bila je sicer zdrava, toda slabo razvita. Človek bi bil komaj verjel, da so se vse te podgane istočasno rodile od iste matere. Medicinska znanost je ugotovila še celo vrsto praktičnih dokazov za dietne nauke. Na Ha-vajskem so ljudje prej jedli mnogo tara, neke domače zelenjave. Imeli so močne in bele zobe. Petčm so prišli ljudje iz Zedinjenih držav ter prinesli moko in sladkor. 2e po nekoliko letih so začele med domačini razsajati zobne bolezni, ki jih sedaj s spremenjeno dieto u mladino s težavo odpravljajo. Ali pa zadeva z Japonci. To ljudstvo je po postavi majhno. Japonski cesarski zavod u prehrano v Tokiju je začel preiskovati njegovo hrano* Izkazalo se je, da nedostaje tej hrani važnih soli, predvsem vitaminov A in B. Dodajali so te soli iir vitamine v podobi praštov hrani v otroških zavetiščih, le po štirih letih se je pokaazlo, da so ti otroci povprečno za 10 funtov težji nego njih vrstniki izven otroških zavetišč. Otroci z vitaminsko in solno hrano so bili tudi povprečno za pet do deset centimetrov večji. ' • Indian Medical Service, ki smo ga prej orne-nili, je opazoval v Sindu, da je polovica dva-najstmilijonskega prebivalstva bolna za neko mučno boleznijo. Tudi o tej bolezni, neke vrsU revmatizmu, s borila ! na slraai feeaokih loJalUlov. gov*! aa konvenciji Z Uladeatév v New Yerka. ti nekaj slabega čez tega ali o-nega. Kaj pa, ko bi enkrat to igli i in bi govorili o sebi o drugih pa dobro? Da bi sami' sebe kritizirali. Verje-mete kako zdravo je to. Novo leto Je to. ali se lahko premagaš. Tudi to je potrebno. Predvsem opuiti to, kar ti škodi. Vsak človek ima slabosti in navsde. ki ps ne sme ostati v njih. Zanimivo je to, da človeka slabi in stara vse to, kar postane navada. Kot prav} pregovor, navsda.je železna srajca. Človek polnejših 1st ni nič drugega ko kapa navad In človeška reva in taio mu ne moreš a nobeno re-ČJo več priti blizu. On je star. Ce bi bila narava taka kakor so ljudje, bi postala tako «operna, da (Ponovno vabim vse občinstvo ns veselico Naprednih Slovenk v soboto zvečer dne 7. jsnusrjs v SND na St. Clalrju. Vabim vse ia Collinwooda, Newbufga in West Sideja. Igrala bo izvrstna godba, za drugo bodo pa poskrbele članice našega društva. Vstopnins je samo S0 centov Torej na svidenje to soboto zve-Ičer. • , Mary Bajt, 1371 rueblčani dobiti Sorodni dom PneMo. Cela. — Gotovo se bodo č!tate!ji še spominjali poročila o tukajšnji zadrugi, ki Je b la priobčeno v Pros vet i dne julija 1P1* Takrat sem poroča da zadružna prodajalna nadalju • ¿JMJt aalsmmu Mladenič z novim uhljem , Pred nekoliko tedni je izšel v nekem stock-holmskem dnevniku nenavaden oglas. Neki 16-letni mladenič je iskal človeka, ki bi mu bil pripravljen žrtvovati kos ušesa, da bi sam lahko dobil drugo uho. Res se je na ta oglas odzvalo štirideset otteb, med njimi vdova po kaznilniškem ravnatelju Wirellu iz Sundswalla. Mladenič je njeno ponudbo z veseljem sprejel in ob koncu oktobri se je izvršila operacija, In sicer z odličnim uspehom. 68-letni dobrotnici, kl se je odrekli vsakemu plačilu za svoj nenavadni dar, so odrezali majhen kos ušesa, ki se je med tem spet popolnoma zacelilo. Mladi mož, ki je imel U od rojstva samo eno uho, pa je dobil s to oper* cijo drugi uhelj, ki je sedaj na najboljši |xH»> da mu zrase tako velik kakor je bil prvi. p__J J,, S«aSS,„Ž L»! r rea av^j serom wa nsj- Oz Prosvete, 6. januarja 1919) Domače vesti. Slovenski rudarji se pritok jejo v dopisih v Prosveti, da povsod zapiw rove. čeprav je zimaka sezona navadno boljša ta rudarsko delo. . Delavske vesti. V ameriških industrijah nastaja vedno večja kriza, odksr so prenehsk naročila za vojne potrebščine. Po sveto r, N nt j ni. Nemški špartakov" izzvali novo civilno vojno v Berlinu. V donu in Parizu grozijo, da bo konec mir"^* pogajanj, če Nemčija dobi boljševlško vlado. SovjetMko Rusija. Vsa sila boljševiškij aparata Je koncentrirana na revolucijo » »r* nji Evropi. Lenin i* thoi* torjev v Nemčijo, Ceboeiovakijo in na Ofrf» PETEK, e. JANUARJA Novice PHOSVETA iz starega kraja Slorenij« "Atentat" ▼ Zagreb«. — Že drugič v teh volilnih dneh je prišlo v Zagrebu do napada z eksplozivnimi snovmi. Prvi je aaiiteval smrtno irtev in amo o njem poročali. Drugi se je dogodil 18. decembra in je precej nedolžen. Uradno poročilo pravi, da je pri vratih stanovanja odvetnika dr Huga Werka eksplodiral nekakšen naboj, ki je poškodoval vraU "v širini 7 cm in dolžini 20 cm". Žrtev ni bilo. Na hodniku so našli listek, na njem pa je bik) napisano: "Trdno smo prepričani* da smo vara dali novega gradiva za nov članek v "Samoupravi" in» nove pobude za pripovedovanje o edin-stvu Jugoslavije. Živel dr. Maček!" — Dr. Werk je bfl svoj čas pristaš Mačkovega gibanja, zadnje Čase pa se je približal vladni stranki in postal njen član. Kakor je videti, piše tudi čLanke V glavno glasilo vladne stranke, v "Samoupravo." Napad je sevedo zelo nedolžen, le nekaj tresk je nastalo na vratih. Svaka ubil — pet let robi je.— V Celju je bil 38 letni posestnik Franc Drofenik iz Stojnega sela pri Rogatcu obsojen na 5 let ro-bije, ker je ubil svojega svaka Martina Solterja pri Sv. Flori-janu v okolici Rogatca. Ta dva sta se že dolgo sovražila, ker je Sol ter nekoč okradel Drofenika. Kadar je šel Solter mimo Drofe-nfckove domačije, vselej je izzival in klical Drofenika na korajžo. K<» je tako izzival spet 1. novembra, je Drofenik z Železnim drogom udaril Solterja po glavi in mu pricadejal smrtno poškodbo, ki ji je v nekaj minutah* podlegel. de podobna stvar. — Istega dne je isto sodišče obsodilo po-sestnikovega sina Franca Repar-ja is Prihove (okolica Planine pri Sevnici) na šest let robije* ker je ubil svojega očeta Ivana Reparja. Posestnik je bil zelo jessv in pogosto je pretepal ženo in otroke, Čeprav je najstarejši sin star že 26 let. Tako je oče spet hotel pretepsti 26 letnega sina Franca dne 9. novembra, ta pa mu je hotel ubežati. Ko ga je oče ujel, ga je hctoílt pretepsti s palico, sin pa je pograbil sekiro In s topim delom sekire tako močno udaril očeta v prsi, da je oiče na mestu pod-egel. Ker so priče izpovedale, a je Reparjeva nasilnost us-varjaia nevzdržne razmere v rutini, so šteli to v olajševalne kolščine ter obsodili sina le na let robije. iz Prmiorja Begunci pred sodiščem V zadnjem mesecu ksžejo pfo-^esi pred posameznimi okrajni-li sodišči, da se je število beguncev pričelo spet vrsčsti. V preteklem tednu so bili zsrsdl rs čez mejo Jn v zvezi z njim «ojeni 3 GoriČani in neki Ita-jan iz Vicenze. Nekaj ljudi pa bilo zaradi tega prestopka novo aretiranih.' Največ zanimanja je izzval ms, ki je bTl 10. dec. pred >lminekim sodiščem. O njem je »ročki tudi "Gaazettino". Iz iročila tega lista posnemamo, so bili postavljeni pred sodi-36 let stara Avgust Martl-izzi in Peter Bregant in 40 let tri Lojze Kosič. Msrtinuzzi in fgant sta bila obtožena zara-bega čez mejo* prvo še poet-lj zaradi goljufij. Kosič pa. ker prekršil odredbe političnega rstva, pod katerega je M) tUvljen že pred nekaj čaaa, ker je obema soobtožencema >magal pri begu. Pri razpravi je izkazalo, da Martinusziju ljufij ni mogoče očiUti. ker je obtožba glede tega pre-»pka oslan jala'le na neuteme govorice. Zaradi bega čes »jo ps ao bili vsi trije ofeaoje-In sicer Avgust Martinuzzi 1 leto za po rs in 8000 lir detrae kasni. Peter Bregant na mesecev zapora in 4000 Ur de-I kasni. Lojze Kosič pa ta rt prestopek na 6 mesecev za- * * * / pora in nadaljnji dve leti policijskega nadzorstva, zaradi drugega pa na 3 mesece zapora in 1500 lir denarne kazni. Drugi proces je bil po informacijah "Piccola della sera" na Reki. Prestopka je bil obtožen neki 19 let stari Oktavij* Rigoni iz Vicenze. Obsojen je bil le pogojno na 2 leti, tri mesece zapora in 2000 lir denarne kazni. Izvršenih pa je bilo v zadnjih dneh tudi nekaj aretacij novih beguncev. Tako so po vesteh "Gazzettina" obmejni miličniki pred dnevi v tolminskih Gorah prijeli 25 letnega Štankota Ni-kolavčiča iz Gornjega Cerovega pri Šfceverjanu in 281etnega Silvestra Skočirja iz Potokov pri Kredi blizu Kobarida, ki sta se po njihovih ugotovitvah namenila čez mejo. Odvedli so ju v Tolmin, kjer sta bila izročena sodišču. Proračun tržaške pokrajine Te dni so listi objavili načrt proračuna tržaške pokrajine, o katerem bo v kratkem razpravljal pokrajinski upravni odbor, na kar bo o njem izreklo svojo zadnjo besedo še finančno ministrstvo. Proračun se je vobče nekoliko dvigniL Izdatki so bili določeni na 22 milijonov lir. Skupni znesek dohodkov ni bil ob-javljen. Znano je le, da namerava pokrajinska uprava kriti 11,-697,000 lir z davčnimi doklada-mi. V glavnem bodo ostale davčne doklade neizpremenjene, do-klada na zemljiški davek bo znašala tudi prihodnje leto 158.79% In doklada na zgradarino pa 100% . Ker pa se bosta oba o-snovna davka zvišala, računa pokrajinska uprava, da bo dosegla z obema davčnima doJdadama za 206,000 lir več dohodkov. Nadalje računajo iz presežkom dosedanjih dohodkov 150,000 lir tudi pri dokladi davka na industrijska in trgovska podjetja. V glavnem bodo ostale davčne dokladc neizpremenjene, doklada na zemljiški davek bo zna-ftala tudi prihodnje leto 153> 79%, doklada na zgradarino pa 100%. Ker pa Be bosta oba fea nekaj sto lir kazni,' ker so karabinerji našli pri njem manjše množine razstreli-vnih snovi. PliMke maske. — Po posebni odredbi pristojnih centralnih o-blasti bodo morali vsi lastniki hotelov in penzijonov, tujskopro-metna, prevozniška, kinematografska in gledališka podjetja, odvetniki, zdravniki, inženirji ter zavodi za aocialno skrbstvo nabaviti svojim nameščencem do 31. decembra potrebno število pUnskih mask. Naročiti jih bodo morali pri socialni zvezi proti le-talakim napadom in od nje odvisnih ustanov. Cena za plinsko masko je bila določena na 65 lir. Proti kršilcem te odredbe so bile določene stroge sankcije.' Nagrade materanu z mnogimi otroki. — Že nekaj let podelujejo materam z mnogimi otroki posebne državne nagrade, ki jih deli ministrski predsednik. Ob takih, prilikah nagradijo po e-no mater iz vsake pokrajine. Prihodnji torek bodo razdeljene letošnje nagrade. Iz Julijske krajine 89 bile izbrane za te nagrade Afarija Udovič iz Jablanice v reški, Marija Peršič od Sv. Lucije v goriški, Pavlina Leučič iz Zadra, Marija Jelčič iz Novega grada v istrski, ter Furlanka Angeli ka Presot iz Skocijana na Soči v tržaški pokrajini. .1 V Lošicah na Vipavske« so našli v nekem hlevu mrtvega 60 let starega kmeta Filipa Žgura. Zadela ga je srčna kap. Po mrtvaškem ogledu so njegovo trup lo prenesli v mrtvašnicama domačem pokopališču, kjer so pokojnika v nedeljo pokopali. * Neereča pri delu. — 13. dec se je stavbni delavec Sever, star 36 let pri delu smrtno nevarno ponesrečil. Padel je z visokega odra na neki stavbi. Pri padcu si je nalomil tilnik. Prepeljali so' ga v goriško bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. v I Glasovi iz naselbin ■ (Nadaljevanj« t 2. strani.) je z zidanjem na zadnjem koncu. Torej naj mi bo dovoljeno poročati, kako js v naši naselbini nastsl narodni dom. ^"Odbor ali dlrektorlj zadruge je pri sestsvljsnju načrtov za prizidek sklenil, da postavi tako močan temelj, da se bo pozneje, Če b« potrebno, lahko postavilo tudi drugo nadstropje. Pri društvu Orel št. 21 8NPJ se je kmalu nato sprožila idejs za zidanje narodnega doma skupno z zadružno' prodajalno. Izvoljen Je bil odbor z nalogo, naj gre do direktorija zadružne prodajalne in ga pridobi za postavitev narodnega doma na iatem prostoru kot je zadruga, to je s pri-zidavo. Dogovorili so se. da odbor zadruge Izdals načrt in gs predloži vsem druAtvom in klubom. Gospodarski odbor zadruge je res isdelal načrt, ki pa je bil precej nejasen in pomanjkljiv. Is enega ali drugega razloga ta načrt ni bil nikamor posla». Tako je ideja za Slovenski narodni dom za enkrat zaspala. Zadružna prodajalna je nadaljevala s zidarskim delom. Ko so mimoidoči rojaki to videli, so se pričeli jeziti in godrnjati, zakaj se ne bi zdaj, ko je taks priložnost, nadaljevalo z delom in postavilo dvorano ali dvorane v zgornjem nadstropju in se ga uredilo za narodni dom. Eden izmed naprednih delničarjev zadruge in vnet za idejo narodnega doma se je celo izrazil, da se direkto-rij ne sme prikazati na glavni delničarski seji, ki se je imelš vršiti ob koncu julija, ako ne misli nadaljevali z delom za dom. I Takrat je bilo prvo nadstropje prizidka dogotovljeno, le strehe je še manjkalo. Naenkrat se delo ustavi in delifei so bili poslani, domov. Mogoče™ je direk-torij zadruge res ustrašil groženj naprednih rojakov. Sestal se je zopet skupaj in pričel ponovno rešetati, na kakšen način bi se moglo priti do sporazuma In ustreči želji naselbine. Po večurnem f>osvetovanju in debatiranju je bilo zaključeno, da se da prilika vsem Sruštvom in klubom za nškup delnic. S tem denarjem naj. se nadaljuje s gradbenim delom in postavi dvorano oziroma dve, eno veliko in eno manjšo za seje ter to-Čilnioo^ primanjkljaj pa naj nosi zadruga. Sklenjeno je tudi bilo, da mora ta načrt prej odobriti delničarska seja zadruge. Ta je bila sklicana v teku 14 dni in nsčrt pri tajnem glasovanju skoraj soglasno odobrila; le eden je glasoval proti. Vsi delničarji ao bili torej za to, da se gradi Slovenski narodni dom. Po seji so bili vsi precej židane volje in ae veselili v srcu, da so zopet napravili nekaj dobrega za naselbino. I* ve£ ust sem slišal: "Nikdar nislm mislil, da bom videl in dočakal Slovenskega narodnega doma v Pueblu, sedaj pa Imam še upsnje." Seja je tudi naročilu direktor! ju, da se z delom takoj pri čne. In res.so se delavci vrnili in pričeli graditi toliko zažalje-ni narodni dom. Tajniki in zastopniki društev «o se pričeli o-glašati v zadružni prodajalni, da kupijo delnice po naroČilu njih društev. Kolikor je meni znano, so se dosedaj priglasila sledeča društva, ki sp kupila za približno $2000 delnic % Društvo Orel št, 21 SNPJ, društvo sv. Petra in Pavla in Marije Pomagaj JS-KJ, samostojno druttvo Poiridč, društvo sv. Trojice IfBZ,-pevsko društvo Slovenec in dramski klub Zora. Nekatera društva nimajo delnic, so pa . obljubila delovati za obstoj SND. Uljud-no vabimo ostsla slovenska In hrvaška društva raznih jednot In zvez, da se nam pridružijo, da skupno delujemo za obatoj in napredek narodnega' doma kakor tudi naselbine. Naj se pevrnem nazaj k gradnji 8ND. Ker je bl| Loujs Korošec, ki Je nadzoroval g*ldl>< no delo prvega nadatropj«, po-svan nassj ns svoje delp, Je vodstvo zs gradnjo 8NI) prevsel Frank Boltezar, navdušen delavec za to idejo. K pomočjo odbornikov zadruge in društvenih zastopnikov Je vodil delo naprej Dati mu moramo priznanje, ker je napravil veliko zastonjskega dela In potov in imel veliko stroškov. Na vse načine se je trudit, kako čim bolJe> izvesti to delo. Kevcds se kritfk<' ne manjka ni- lin TI čfaal Krese aarertšfclli lésai: Gladys Herman. Ree«?« ádrelo* mo sa pimk • demelirecfjl v amerlšfilk Mak Od leve proti Platt, Dorla Adsat», Igralne Pasisa Ia Keane! k Hera, Kako se je * j shladila zemlja Ko ae je žareča plinska krogla, ki jo danes imenujeme zemljo, polagoma oMadila. se je njena površina strdila in na tej trdini se je počasi naselilo rastlinsko, šivalako in pozneje tudi. človeško življenje. Se danes po mnogih milijonletjih, moremo v glavnih potezah spoznati, kako je prišla zemlja do današnjega svojega obraza. Njena razmeroma visoka starost je isorala globoke gubo v njeno kožo. Po njeni površini tečejo nepravilno razpoke in jarki, gore in doline se vrstijo. Kopnlne in morjs pokrivajo njene predele. Vprašati se moramo, kako je prišlo do te razdelitve in katere sile so oblikovale podobo zemlje. - Pri počasni ohladitvi se je zemeljska površila, kakor smo rekli, strdila, a obenem se je tudi krčila. Kot plinska obla je imela zemlja prvotno seveda dosti večji obseg. Toda pod trdo, zgubS-no skorjo, so valovale ognjene, tekoče mase in kakor je zunanji trdi plašč, ki se je krčil, prl-tiskal nanje, tako so ga te o-gnjene sile potiskale naaven, Če jim jo postal oklep pretesen. . Tako so se dogajale spremembe, ki se vršijo v manjši meri tudi danes. O vzrokih sprememb ris zemeljski površini pa imajo učenjaki še druga nazirsnja. Sloviti raziskovalec Grenlandije Alfred Wegener, je razlagal nastanek celin n. pr. kot posledico sredobežne sile. S tem, da se je zemeljska krogla vrtela okrog svoje osi, je velike kopnlne s večjo silo "premetavalo" ob rav-nlku, ob tečajih, kjer js vrtenje počasnejše, pa se je zemlja sploščila. > • V novejšem času je prof. Clorts, upoštevajoč geološka in zemljepisna (|ejstva, prišel do prepričanja, da Je znanost vul kanske sile, ki delujejo v notra njosti zemlje, kot člnlteljioe zs oblikovanje zemlje, precej podcenjevala. Pri tem ni tri-lia ml siltl Ukoj na gore, ki bljuvajo lavo in pepel. Toki lave lahko Učinkujejo s svojim pritiskortt na zunanje plasti, tudi če i>e najdejo poti na prosto. Tako povzročajo spremembo, ki si Jih moremo drugače ie težko rsals gatJ. Tsko si n. pr. še vedno nI-umi zadovoljivo razložili' nsstan ks velikanskih razpok v zemelj skl skorji, kskršns Js raspoka na vzHodu Afrike, v kateri leil med drugim Tsngsnjiško jezero. Tek-šne razpoke, ki so videti kakor dolgi, ozki Jarki, si moremo ras-fagatl le kot učinek mehaničnih sil. Prof. Cloos Je dal za to nazorno yazlogo: Ce nategujemo vlažno, še nežgsno opeko ob kon- kjer In Uko nI bilo niti tukaj brez nje. Kljub vsemu Umu Je zrasla na zunaj prečno prijazna stavba. Kar se tiče notranjosti, naj |K)vem, da je opremljena s vse-ml stvarmi, ki jih potrebuje dvorana — z elektriko, gorkoto za pozimi in umetnim prezračevanjem sa poleti. Za društva je narejena primerna shramba, kjer bodo lahko imela svoje, stvari. Napravljena je tudi pri* jasna točilnica. Ko to pišem, je dvorana le dodelana, manjkajo le še zaatorjl in kulisa za oder, ki pa so že v delu; Mislim. (U bo vse izgotovljeno za otvoritev KND v par tednih, v drugI polo-vicil^tiuarja.- Rojake v bližnjih naselbinah orosimb, naj pazijo na poročila v Prosveti glede datuma otvoritve našega Slovenskega narodnega doma. Upamo, da nas boat* na ta dan obiskali in se sami prepričali, kaj in kako smo v Pueblu napravili. Prepričan .srn», da se bo tudi vam dopedlo. I Jo tedaj se Je še isakdo(Jzrasil. ki je videl prostor: "This is really g"*f»ice pisce/' Dalje apeilrsm na vsa društva in klube, da bomo sedaj, ko bomo imeli svojo te njo i udi as it »i alt inJ delali, da »h. naš dom napredoval, kar bo v jioftos vsej pueblški naselbini, ki Je dom tako jj<»irebovalaf V re- CAkaga. IllinaU GLAVNI Ol>IIOK ixvsSkvai.ni oiwrki '____ ................. .MIT s. A»».. ( MWO. IIIIimU k................iltll a. l«wft*kl« A**.. (Itlcaa«. Illliwèa »r»«r* Ur*4UMfc. p*mI. uj. .........i.......MIT s. uwmfew A»».. I Mr*«». IlllnaU Juhn Vacrtrfc, 4. mSt '' ; ....... ,t....... MIT S. U«»M. A»«.. ( hlrnv«. IIIImS* KIU„ «.•m>. 4r-«t 4mhii«mI |mtffir«laa4«lk............mt W. «hk Nt . fltra4laa4Rlli ........*........Ha« Ml. Walaanklri? I«la. MalS Patra« Irk. praSMrfMlk. Vlače»! t alnkar .......... r. A. V Klar .............. Jukw V aar irk ............ Jaku (Slu ................. Oanalri j. I .trlrk......... JlMk S«|MI«' .............. Jakn (.ariak. »r«SaMlntk NlMl iftMliilt 11< v i %t 11 »rank Vralarlrk ........ Jakn TrialJ.,........... frank Salta. »tsSeeinlk, Vn4 Malcai .......... MIlan Ma^vaakak, ,,,*,,. (loarooAssai ousssi ]....<,.................'.....SM a. Illat sa. tlMalan«. Okk, J«,.....«,i......... MIT S. I.awn4alr A»*.. 1'klAaa. Illlnala .'1.............................MIT S. U«n4al» A »a., t klraaa. Illlnala ...........t......... MIT S. UwiMlaW Ava.. Ckl«««« llllaala ............. Ml S. rriMiMrl Ava.. (Iar»n4an Milla. III. ............................ a Trumbull Ara.. CkUava. III. ....................................S. A»»'.. War»»«, III. rOKOTNl OlMKKi * .................«.'"..«j,.....4U W. Hay SI.. SyrlnvOal«. III. ..............IMII M Makak« Ava.. ( la««Un«l. Okla ... v •«'< •••>"'•<"><•• ................Hu» IT. Arma. Kaaaaa V.....Tañar Si.. I.Maanta. fa. ..., 1 .-.-r»-»*niiiiMiiiiMiiiii....Saa IIT, Ktrakaa». h. naososni ouasKi ..................... »Ml S. UwMaU A»a„ t hkaa». Illlnala ....... A........i.....t......II Waalrlat Ava.. Para. Illlnaki' ..........................IHM AraaSa Ava.. OavalMiS. OhM, cih postane v sredini tanjša. Nje prerez je kakor klin, katerega širina navzdol nazaduje. Ce u-pogibamo takšno opeko preko oble ploskve, se pokaiejo na površini razpoke, ki potekajo v smeri radija oble. V naravi so se na podoben način stvorile vgreznin plačal dohodninskega davka. Capone Je Bil za ta prestopek, obsojen ns deset let zspora In poslan v federalno jetnlšnioo na otok AJ catraz v blllinl 8ati Francisca> Cal., iz katere ima biti izpuščen 19. Januarja. On še vedno dolguje vladi 180,000, poleg Ugs gs ps čaka enoletni zspor v Chica-gu, kjer je bil aposnan ia kri vega ftsljenja sodišča, v HitUrjev rabelj obglavil izdajalca Berlin. 5. Jan, — Rudolf S*>-ries, sUr 43 let, ki ga je nacijsko sodišče obsodilo v smrt ns ob-tošbo isdajstva, je bil včeraj obglavljen na dvorišču berlinske jetrtišnlce. Sposnan js bil sa krivega špionafte V prilog Franciji na obravnavi v zadnjem septembru. • . ^ Jeaensko vreme Gospa MurČkova se Je še dvakrat prehladila in da bi se ognila novega prehlada, je popila močan pošlrek konjaka. Ko Je hotela svečer pred-počitkom poljubiti svojega sinčka, se Je ta obrnil stran In dejal: "Uh, mamica, danes si se pa odišavila s papanovim parfumom K e • V saporu "žal smo vas obdrtati dva tedna predolgo v saporu, Too*," reče pašnik staremu gostu svjije ustanove. "O. nič ne de, gospod pesnik, ps ml vpišite v dobro ss drugič!" ' ' rfV naroČite si dnevnik prosveto l'o akUpu IL rašsa beevaacl)« — lahka aaroll aa llat Praavata Ia pristala adas. švs, tri, ŠUrl ali pat «Urne» Is ana Sraftlaa K asi asra«. slsl. IJst PresvatS ataaa sa vsa aaaha. sa Itaaa aH »a#(aaa ss.ss «a aaa 1*1 ao a«rafalna. Ker sa Maal le »la«a)e pri •mmm—iu it is m ladalb. aa ilai to prištet« k aaraialal. Taraj MŠa| SI vrseka, Ml. Ha Ja Mat srašra* as *taea SNHI. Ust 1'raavata |a vaSs Isalalaa Ia salma |a v eiSkl šrallal aakše, lil M rsš IlUl IkS^v^k šaa. Cass li-1 u Ptoavata le i /.a Ucm* drla i» (a KaaaSa SS.es 1 (adalk Ia. ,,,«,,*•,., », 4Je t laSftlfcs Is.I.Se S tadslka Is ........... S.te 4 ladslha iS........... I.SS I tadslkat Ia.'.,...,.... aW - Im Kvr»|M» )a.. Za < 'lr»r« trn rhlras« !• . * 97M I ladalk In............« M I taSalka Is.,, ,»....... S.IS . f trdalk* la ...................I.M 4 ladalk* la ..........\ 1.70 A l«dslkav Is ,..v............IM + ......-H.ee lipalalta apadajl kupaa, prlloélla palreka« vaala daaSrfa a^Maaay Ordar v piasia ta al asratlta Preavau. Hal, kl |e vaâa tasla^a. __ #'.|aa»llat- VaalaJ kakor hitro kaUrl Uh llanov pranrhs bl(l lian HNVJ, ilj II M praaaII yro* od druftlsa In I»« Mh|aval aam »v«>1 |l«t tadnlk, hod« moral tleti élan It dotlln* drvtln». ki )a taka »kopno naSolona na dnavnlk J'roavaio, U takoj naanaaltl opiaviuàiVu liaU, In ohonaai doplalati dotllno vtoio llatu Proavata. Am, Vsa n« »tort, tadaj mera upravnlAlva »nllati datum m to vaoto narodiiku. * |'K4)HVKTA, SNCJ, ISA T Sa. Ueadalo A«aH «kU.go, Ml. frllolana pa*H|aai aaralalno trn IUM*r«*a«aio »mM« $...... |) |hm............................,,,,.< tl draAlva *t........ Naalev ,............. v............. »........ r. .,,*...'.,........ t'«ta«ita tadnlk Is sS prtpiAtt« k aa)! narWatnl «d aUd«Stk llnaea mala draitnai f),.,.......;..,.,.*.,'...,,r..«............Çl. draAtra A«......,. S J......................»",,.............................Cl. droit »a At. r...... 41 ....... .Cl. ŠtSŠtBS S ...... •)...................................^t drašlrs H ....,?, Maata... i.,,iJrAats .»»•»>...».....♦>..» Hov aaralalk ..........,„,,,. Mtr aaratolk......,,......,,,., iasfaaa»aaeaaeaeaea»a»eaaeeaaeaeaee«aaadyt«»e»aaaesa»ai»assse>asieyi PETEK, 6. JANUARJA nin. Nihče se ni več zmenil u-me. Le zdaj pa zdaj, kadar j« kateri koscev v daljavi, malo ir potrebe a več za odpočitek, brusil koso, se je ozrl po meni. Se bolj sem se počutil zapuščenega, ker nisem videl domače vasi, ni-ti poljskih zvonikov. ^Zadobrov-ški gozd mi je zapiral razgled Tudi glad se je oglašal bolj u, bolj. Nihče mi ni ponudil jesti. Vedno bolj mi je ilo na jok. Vri hu vsega me je fte solnce pekoče žgalo v obraz. Pri Devici Mariji v Polju in pri Sv. Jakobu ob Savi je zazvonilo. '.' Kosci so nehali kositi, sneli slamnike in molili, oprti na kosišča. Plaino kakor zajec stopim na noge: petek je danes, tri je ura, saj zvoni, da je kruh pfcčen . . V diru, kakor gaimo-rejo le mlade , noge, jo užaljen u berem čez polja in skozi goz-dove domov. Ko se mi je odprl pogled na ljube Vevče, mi je začel zastajati tek, in ko . sem se približal hiši tudi že korak. Ved, no bolj sem čutil osramočenost, ker«, bo mati mislila, da ,me je domotožje pognalo, domov. > Vo-glaril sem okrog hiie in postajal ob šupi, da bi me mogla mati opaziti in poklicati. In meje ... • ' Ja, Lojze, kaj si že doma? — me je vsa začudena poklicala. —- Mhm — „ ..... Le to sem še mogel v svoji veliki sramoti s sklonjeno glavo stisniti skozi nos. — Ja, ali ti niso dali nič jesti? — — Neee — sem zajokal na ves glas.:. Nov val osramočenja je sprostil zatvornice potoku solz. — Ja, tak pridi no noter, ti bom pa jaz dala velik kos kruha. Zasukala se je in odhitela v hišo, jaz pa kaj beden za njo. Vzela je hlebec, si ga naslonila na prsi in na spodnji plati z nožem pokrižala, nato je nastavila nož. In zdaj se je zgodilo: odločno in globoko je zarezal nož in odrezal kos, kakršnega nisem prejel ne prej ne kdaj poznej iz njenih rok. Začuden sem-skozi solze vprašujoče gledal mater, ki se mi je z zadoščenjem nasmehnila, da mi je bilo tako toplo pri duši. Kruha pa nisem mogel jesti pri belem dnevu. Želel sem biti nemoten. Sel sem v šupo, v temen kot, in počasi, pobožno sem jedel kruh, v katerem je bilo srce. Nihče od otrok ni zato dobil manj kruha. Kdo si ga je ves teden od ust utrgo-val, pa ni težko uganiti. NA PRODAJ Goetilniiki prostori v Slov. nsrod. domu V Ls flaLle, III. Podrobnosti m dobe pri lastnici: MB8. ANNA DULAR ItSt First »U La Sslle, I1L — (Adv.) VRHNJA PLAST SIGRID UNDSET Drugi dan, ko ae je vselil v svojo novo sobo, je stala na mizi sredi solnca majolika z majhnimi, plavimi perunikami. Signora je povedala, da jih je prinesla sestrična. * Ko je bil Helge sam, se je sklonil nad cvetke in jih poljubil vse—drugo za drugo. Helge Gram se je čisto dobro počutil v svoji sobi Um zdolaj ob Ripetti. Imel je občutek, kakor da se da lahko in dobro delati za to malo mizo pred oknom—z razgledom na dvorišče a perilom, ki se je sušilo, in s cvetličnimi lončki po balkonih. Družina ravno nasproti je imela dvoje otrok, dečka in deklico, nekako šestih— aedmih let. Kadar sta prišla na svojo malo altano, sta pokimala Hfclgeju in on je pomignll nazaj. V zadnjem času je tudi njuni materi pok i ms I v pozdrav. To malo znanje iz daljave ga je navdajalo s toplim, domačnostnim čuv-stvom.— Pred njim je stala Cescina vaza; nikoli nI zamudil, da je ne bi napolnil s svežimi cvetlicami Signora Pap! je čisto dobro razumela njegovo italijanščino. To pa zato, ker je imela Dance na stanovanju, je rekla Cesca— Danci se nikdar ne priuče tujih jezikov. ~ Kadar je imela signora opitvlti pri njem, J« zmerom 'postajala celo večnost med vrati in kramljala. Večinoma o "seatrični." "Che bella," je ipUa signora PapL Enkrat je bila gospodična Jahrmannova sama pri njem in enkrat skupaj z gospodično Winge—obakrat, da sta ga povabili anlaj.—Ko te Je mati Papi na-posled «sms prekinila in zasmejala—oprav iču-j& «e, ker je motila—ter izginila—tedaj ta J« Helge naafenJI nazaj na svojam stolu in al prekrižal. toka sa tilnikom.. Pomislil j« na. tvojo sobo doma—«ravan kuhinje, kjer sta mati in sestra pH svojem delu govorili o njem, glauio, V skrbeh, grajajoča. Lahko Je tllšal vsako besedo—kar Je bilo bržčas ijamen. Oh, sleherni dan tu doli mu je bil dragocen milostni dar.; Končno, končno Ja döbll svoj mir—Je lahko delal, delaL/ ' , v • Popoldneve je prebil po muzejih In knjižnicah. um raku pa je, kolikorkrat se mu je zdele, da gre to, stopil k obema sllkaricama tja v Vio Vsntaggip in pil čaj pri njih. Navednosta bili oba doma. Kdaj pa kdaj Ja sratal tudi druge goste—Heggena In Ahllna celo Jako pogosto. Dvakrat ja naletel na gospodično Winge samo In la enkrat na Jran-čljko. . ; > BIH 00 Vedno'v Jenny ni sobi. Tam Ja bilo toplo in domače, dasi so bila okna odprta, dokler ni ugasnil zadnji sinji večerni svit. V peči je žarelo in praaketalo In kotliček s vodo je brnel nad špiritovim kuhalnikom. Helge je poanal la vaak predmet v aobi-4tudlJe in fotografija po stenah, vate s cvetlicami, višnjevi ¿ajni servis, predale a knjigami ob postelji In ttojalo s Prančiškinfm portretom. Malo neopravljeno Je bilo tu notri zmerom—miza pred oknom Je bila pokrita s tubami In barvnimi škatlicami, skiclrkaml In rasmatanimi listi. Pripravljajoč mizo za čaj, Je Jenny t nogo potlanlla podajo čopiče In alikarske krpice, ki so ležala po tleh. Pogosto «e Je na zofl valjalo šivanje in pol-zakrpana nogavice, ki Jih Je dela v stran, ko Je sedla, da bi namazala kakae. Nato Je spet vstala In postavila šplritov gorilnik na svoje mesto, ki ja zmerom stal bogve kje v sobi. Po navadi Je sedel in kramlja) a Frančiško v kotjt pri pačL Pripetilo pa se je tudi, da je Caecl nenadoma šinilo v glavo, da bi se pokazala gospodinjo; Jenny bi morala sesti in po« ČIvatL Jenny nI hotela priatatl na to—Cesca pa Je Jela pospravljati kakor vihra In Je nakopičila vaa razvlečene dragocenosti po kotih, kjer jih Jenny potlej nikoli nI mogla najti. Napo-sled Je pričela zabijati manjkajoča/laalne i rab-IJtfke v slike, ki so visele pošavno in se zvijale v klobčič po stenah, uporabljajoč pri tem svoj čevelj ta kladivo. Gram nI mogel gospodične Jahrmannova prav presoditi. Rila Je zmerom prijazna In ljubezniva I nJim — a nikdar več tako od srca zaupna kot oni dan na Pontu Molle. Tu pa tam je bila tako čudno odsotna — bilo Ja, ko da •»ploh ni razumela, o čem govori, dasi je prijazno odgovarjala. Naenkrat je imel občutek, kakor da jo utruja. Ce jo Ja vprašal, kako JI Je, večinoma aploh ni odgovorila. In ko je nekoč omenil njeno allko a cipresami, ga Je zavrnila, daai na jako ljubek način: "Tako, tvoj oče je stavfcokaz. ali ni res?" lom h Kamnarjevim v Ljubljano. Pri Kamnarjevih smo stanovali preden smo se preselili v Vevče. Kamnarjevi gospodje, pa tudi dekle in oba hlapca, Peter in Fronc, so me imeli zelo radi. Najbrž v šali so me povabili, naj pridem drugi dan v Za-dobrovo na senožet, kamor bodo prišli kosit. Povabilo sem vzel za res. Prosil sem mamo, da mi dovoli ta izlet. Ker je poznala dobra hlapca Fronca in Petra, mi je dovolila, in tudi to, da smem prenočiti pri koscih v lopi, drugi dan popoldne pa bi se moral vrniti domov. . Dopoldne sem se odpravil z doma. Kakor zajec sem tekel čez polja in skozi zadobrovške gozdove na senožeti na Savi. Preletel sem vse senožeti od Šmartnega do Zaloga in nazaj Iskal in poizvedoval po Kamnarjevih koscih. 2e dolgo potem, ko je V posavskih cerkvah* odzvonilo poldne, sem ves upehan in razgret naletel na kosce, ki so pravkar v senci grma leno vstajali od kosila. Veselo so me sprejeli-medse, se & malo pošalili z menoj, potem pa so odšli kosit vsak na svojo red. Dekla je zložila lonce, sklede in pokrove v jerbas in ga odnesla. Ostal sem sam sredi prostranih koše» LojZe Novak * Kruha v našem skromnem, z otroki napolnjenem delavskem domu ni bilo na pretek. Gotovo bi ga vsaj en dan v tednu ne bilo, da ga ni naša mati znala tako mojstrsko rezati. Neizprosno se je držala svoje dognane mere in teže kosom, ki so dosegli ono matematično skrajno mejo, da so še zadostovali za prehrano in da so hkrati jamčili, da bo mati s kruhom izhajala do nove peke, ta pa je bila vedno na strogo določen dan v tednu. Pekla je, kakor vse delavske žane, y skupni krušni peči po strogo določenem vrstnem redu, ob petkih popoldne. Ko je ob treh pri Devici Mariji v Polju zazvonilo v spomin Kristusove smrti, je bilnjej glas zvona tudi soak, da je kruh pečen. Med tiho molitvijo je z loparjem jemala čudovito dehteče vroče Jilebce iz pači», otroci pa smo jofbstopili in čakali, kdaj bo z loparjem spodnesla mali hlebček, kt ga Je zgnetla iz tasta nastrganega po mevtrgi. Mladega kruha nam ni dajala, saj cel hlebec "za se-dim otrok ¿e bi nič zalegel, le qd hlebčka m m o dobili vsak en košček. Dopoldne ob desetih in popol-. dne ob štirih smo jo obstopili y, polkrogu. Na levi najstarejša Pepa in potem po vrstil Lojze, Štefka, Johan, Francelj in Mica, Hilda, ki je komaj znala reči, "Mama kluha" in se je še držala matere za krilo, je nastopila le is ljubosumnosti alivpa zato, da izpolni vrzel, ki bUlastala zaradi Roze, kiJeJ^odŠla k6t naj-starej ša^ocMSlše. Ta red in število ofrok ' v polkrogu sta se ofcraitfa več let.- Ce je bil čas, da kdo od starejših odide po svetu, je bil že pripravljen mlajši kljun, da izpolni vrzel. Ko smo bili tako zbrani k malici, se je mati s hlebcem kruha, naslonjenim na prsi, $frla na nas, potem je a naglico, posebič, pogledala onega, ki je na vrsti in v trenutku je roka vedela, koliko milimetrov v dolžino mora nož, da bo kos v skladu z vsemi njenimi dognanji, kar ae tiče zadostne prehrane in strogo določenega trajanja zaloge. Vsaka prošnjs ta večji kos bi bila zaman in tu& prepozna. Rfzanje kruha ji je šlo taka spretno la hitro izpod rok. da sem v trenutku, ko sem aa zavedal, da aem na vrstii imel kruh že v rokah. Samo enkrat se je zgodilo, da jo je premagal glas srea. ki je sa nekaj trenutkov zmedel vse njene neizprosne mere in rad. Star sem bil Qsera let. ko me je mati poslala s nekim naroči- AKO NAMERAVATE f)»l«ŠTl flVFiTftYNO RAZSTAYft. YAM IF, TA ZEin.iEVin wpnpno. DflQ POTREBEN — Slovensko- Amerikanski KOLEDAR -1939 • * s POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMLJEPBJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE: RAZNOTEROSTI NAVODILA li razvijal v je pred mojimi i vlaku še preden Novoroeljsk. Skoraj vsi potniki v vagonu so bili aamenjsal v Novoroeljsk. t V našem vagoaa je med drugimi potovala neka skoa in akos živahna lenaka. Prijetna mlada šenka z otrokom. Držala «a sinčka na rokah. Taka Jo a njim potovala. Bila ja tudi oaa namenjena v NovoroelJajL Povedala nam Ja. da Je njen mož latn * tovarni in ona gre I nJemu. Potuje torej ta ženica k mojemu možu. kakor J» treba. Na rokah sinčka, na ttopi cele in košaro, to jo vaa Jrtbaga aaX» vereaijak. Toda sinko na raka* Torej, a tem Ja odveč vsaks beseda — otroci ao nam skrajno potrebni. Država brea njih ni-msj kaj lahkega obstanka. To je naša zamena, naše bodočnost Zaupamo v otroke, na njih gradimo s vej življenjski proračun Zaradi tega moramo otroke nositi na rokah, brisati s njih prah In jim čietiti noake. Ne gle* na to ali Je otrok naš aH je tuj. A prav slednjo poaomoet morete ? našem življenja redka opasiti. Skoraj aehoU se spominjam presoj originalnega .l.«.«1ka, ki se položaj. Otroci so n*«a bodoč' noet in Jas nisem nasprotnik tega, da ne bi včasih popazil nanje. TadaJ j m ves vagon feruhnil v smeh. Bila j* « kalorija adrsve-fa smeha Im vse se J* končalo *a splošno zadovoljstvo.