plačana v gotovini V B ^ "V ♦ "tf Bogoljub Januar 1933 Koledar Apostolstva molitve za januar 1933. ■Glavni mesečni namen, blagoslovljen po sv. očeiu: I Misijonski mesečni namen, blagoslovljen po sv.očelu: Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem, I Spreobrnjenje protestantov v misijonih. Mesečni zavetnik: sv. Genovefa dev. (J.) Dnevi Godovi Posebni dnevni nameni Vedno češč Ljublj. šk. enje sv. R. T. Lavant. Sk. 1 2 3 4 5 6 7 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Novo leto Ime Jezus Genovefa dev. Prisk muč. Telesfor p. muč. Razgl. Gospod Lucijan muč. Blagoslov v novem letu Ves naš narod Naši izseljenci Sv. oče in njegovi nameni Naši škofje in škofije Delo za vnanje misijone Duhovniki in bogoslovci Ljublj. Trnovo Dobrova Babno polje Planina p. R. Javorje Sv. Trije kralji Stari log Stari trg SI. Gradec S. M n Maribor šol. ss. SI. Gradec S.E. „ boln. 8 9 10 11 12 13 14 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. po r. Sv Druž. Julijan in Bazil m. Viljem spoz. Higin p. muč. Arkadij muč. Veronika dev. Hilarij c. uč. Posvečenje naših družin Naši narodni voditelji Naše šole in mladina Vera našega ljudstva Naši fantje in dekleta Naši možje in žene Naša inteligenca Mozelj V2 Mek. Repnje Begunje p. L. Olševek Borovec Trnje Unec S.Jan. p. Drav. Razbor S. Miklavž Slg. St. Ilj p. Turj. S. Vid n. Ve Id. Pameče 15 16 17 18 ;i9 20 '21 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. po r. Pavel pušč. Marcel p. m. Anton pušč. Petra stol v Rimu Kamut kralj Fabij. in Boštjan m. Neža dev. muč. Nedeljsko posvečevanje Bolniki in vsi trpeči Redovniki in redovnice Konkordat s sv. Stolico Bogatini in ubožci Naši vojaki Ženini in neveste Podzemelj Sora Železniki Ljublj. Sv. Peter Špitalič Kočevje Sela p. Kamn. Dolič S. Peter Kr. g. Podgorje Sele Vuzenica » Marib. usm. ss. 22 23 24 25 26 27 28 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrlek Petek Sobota 3. pO r. Vinko Zaroka Mar. Dev. Timotej š. muč. Spreobr. Pavla Polikarp š. muč. Janez Zlat. c. uč. Leonid muč. Naša Katoliška akcija Češčenje M. B. med Slovenci Delo za zedinjenje Nameni molitvene osmine Naš tisk Svelne organizacije Cerkvene organizacije Gorice Poljane Brezovica Vrhnika Mavčiče Stara Oselica Goče Marib. usm. ss. S. Jožef-Celje » » Celje kapuc. n n 29 30 31 Nedelja Poned. Torek 4.por. Fr.S.c.uč Martina dev. Peter Nolask sp. Pogostno sv. obhajilo Duhovne vaje. Misijoni Umirajoči. Ta mesec umrli Rakovnik Peče^ Senožeče Celje boln. n Celje šol. ss. PROŠNJE. Priporočam se sv. Antonu za srečno rešitev v neki zelo težki zadevi. Ako bo prošnja uslišana, se javno zahvalim ljubemu sv. Antonu, ki me ie že neštetokrat uslišal. Z. K. — Z. A. se priporoča presv. Srcu J. in M., sv. Mali Cvetki, čvrd. papežu Piju X. in vernim dušam v v. za večkratno uslišanje. Šol. sestra. ZAHVALE. J. K. Semič, se zahv. presv. Srcu J. in M. ter sv. Mali Cvetki za uspelo operacijo. — Najsrčnejša zahvala Jezusovemu Srcu in ljubi Mali Cvetki za čudovito pomoč v važni dušni zadevi. Čuber U. — St. F. se vsled obljube zahvaljuje t škofu Slomšku za naglo pomoč v službeni zadevi po opravljeni devetdnevnici. — Zahvaljujem se presv. Srcu J. in M., sv. Jožefu, sv. Tereziki, dušam v v. za zdravje in vdanost v voljo božjo. DAROVL Za misijone. Dekanijsko-župnijski urad Sv. Lenart v Slov. goricah (ž. Fran Linko) 400 Din. ŠE NEKAJ IZ UPRAVE. Pričujočo prvo številko novega letnika smo poslali na vse dosedanje posamezne in skupne na- slove v enakem številu kakor v letu 1932. Enako bomo postopali tudi pri drugi številki, v kolikor nam ne bodo gg. poverjeniki in poverjenice že poprej sporočili novih številk za pošiljanje »Bogoljuba« v letu 1933. Posamezne naročnike, ki prejemajo list naravnost na svoj naslov, kakor tudi one, ki ga prejemajo pri svojih poverjeništvih, vljudno prosimo, da nam kljub težkim časom ostanejo zvesti v novem letu. Cenjene poverjenike in poverjenice pa še posebej uljudno vabimo, naj v bližnjih božičnih praznikih obiščejo vse dosedanje odjemalce in jih utrdijo v zvestobi do našega lista. Skušajo naj pri tej priliki pobrati kar največ mogoče celoletno ali vsaj polletno naročnino. Obenem pa naj posvete vso svojo pozornost vsem takim hišam, kjer še nimajo »Bogoljuba« in od katerih je pričakovati, da se s primerno toplim priporočilom vendar le pridobe za naš list. Naročnike pri poverjeništvih pa še prosimo, da gredo p. n. poverjenikom in po-verjenicam v vsakem oziru na roko in jim kolikor mogoče olajšajo težavno delo za razširjanje dobrega tiska. Vsaka prememba pri naslovu naročnika aH načinu pošiljanja naj se takoj sporoči upravi v Nadaljevanje na 3. strani ovitka. P*0*m*Q*R*l*1*l*K*l*E*Z#V*S * V JANUAR XXXI. LETNIK 19 3 3 Dete, v plenice po vi ggsaiopet se nam bližajo sveti božični dne-^pl^vi. Iz daljave že slišimo milo pesem Žj^jgbožičnih zvonov in iz teme adventa iSSa^in njegove hrepeneče žalosti nam že svetijo skrivnostni odsevi božičnih luči. Še malo časa in tudi nad nami se bo dopolnila angelova napoved: »Našli boste Dete, v plenice povito in v jasli položeno.« Nebroj svetih misli in čuvstev nam obujajo božični dnevi. Nad vsemi temi mislimi in čuvstvi pa se kot sonce blešči in gorko sveti skrivnost včloveče-nja druge božje osebe. Brez razmišljanja o tej skrivnosti so vse božične misli in vsa božična čuvstva le prazna sanjavost brez prave vsebine. Spoštljivo in ljubeče se torej vglobimo v to skrivnost! V tajinstven mrak je zavita in nam ljudem nedoumljiva; že takoj v prvih stoletjih so krivoverci vstajali zoper njo in Cerkev je morala z velikimi žrtvami in napori braniti njeno nedotaknjenost in pravilnost. Pa saj kako bo to največje delo božje mogel doumeti omejeni in šibki človeški razum, ki kakor majhna lučka s svojim varljivim plamenčkom sveti pred nami! I. Adamovo prazadolženje in osebni grehi so težko tlačili človeštvo in mu vznemirjali vest. Ljudje bi bili radi popravili svoje prestopke in se spravili z žaljenim Bogom, pa niso mogli. Velikost vsake žalitve se namreč meri po dostojanstvu osebe, kateri je bila žalitev storjena. Če isto žaljivo psovko izrečem otroku in škofu, bo žalitev škofa brezdvomno večja kot pa žalitev preprostega otroka, saj je dostojanstvo škofovo vse večje kot je dostojanstvo otrokovo. Greh prvih staršev in grehi ljudi so pa žalili dostojanstvo božje, katero je neskončno; zato je v teh grehih neskončna žalitev Boga. Kdo jo bo torej popravil? ;o in v jasli položeno Prvi hip bi utegnil kdo domnevati: Kar so ljudje grešili, to ljudje lahko tudi popravijo; žalitev, katero je kdo prizadel, lahko tudi sam popravi. Pa je popolnoma napačno to modrovanje. Vsako z adoščev anje , s 'katerim skušam komu vrniti žaljeno čast, se namreč meri po dostojanstvu osebe, katera t o z a d o š č e v a n j e izvrši. Čim višji je po dostojanstvu oni, ki bo šel zame prosit odpuščenja ali si bo zame celo naložil kakšno pokorilo, tem več bo vredno in zaleglo njegovo zadostilno dejanje. Greh je, kot smo videli, neskončna žalitev božja. Če bi se pa vsi ljudje neprestano pokorili in si nakladali kazni, da bi za en sam greh zadostili neskončno pravičnemu Bogu, in če bi naprosili še vse vrste angelskih zborov, naj jim pomagajo v tem zadoščevanju, bi vse to zadošče-vanje bilo vse premajhno, ker so vsi ljudje in tudi vsi angeli samo končna bitja in ima torej tudi njih zadoščevanje samo končno m o č. Edino le bitje, ki je po svojem dostojanstvu neskončno, more torej Bogu dati toliko zadoščenje, kolikoršna je bila žalitev, z grehom prizadeta Bogu od Adama in njegovega grešnega rodu. Samo Bog bi lahko zadostil. Zdaj pa vstane zopet nova težava: Zadostiti se more samo s trpljenjem, z dušnim ali pa s telesnim trpljenjem; Bog pa ne more trpeti; kako bo torej katera izmed božjih oseb mogla izvršiti zadoščenje za človeške grehe? Le ena možnost je torej ostala in le ena pot je peljala do popolnega zadoščenja neskočnemu Bogu: ako se katera od treh božjih oseb poniža do dna in privzame v svojo osebnost še človeško naravo ter v njej trpi in žari o s t u j e. Druga božja oseba je to storila. Ostala je Bog, kot je bila prej; postala je pa še človek. »In Beseda je meso postal a.« »Ko mašnik pri zadnjem evangeliju izgovori te besede, se pripogne s kolenom do tal; prav tako se nekateri pri angelskem češčenju pri teh besedah s kolenom priklonijo. Prav je to, kajti te besede nam neizrekljivo veliko povedo. Bog Oče da edinega Sina ljudem. Sveti Pavel poudarja v pismu do Rimljanov, da ga je dal ne pravičnim, ampak grešnikom. Tako odgovori Bog na grehe ljudi! Ko ti uporno kličejo: »Ne bom ti služil!«, jim da Bog svoje najdražje, svojega preljubega Sina. Včlovečenje druge božje osebe je najbolj vzvišeno delo Svetega Duha. Pri prvem stvarjenju je plaval Sveti Duh nad vodami. Tudi sedaj, ko stopa Sin božji v svet, je priplaval nad Marijo ter v njenem deviškem telesu stvori! človeško naravo večni Besedi, da je ostala sveta in neoskrunjena v svojem devištvu. Ker to telo včlovečenega Boga ni iz Adama, je bila tudi duša brez izvirnega greha in brezmadežna, kot je bila tudi duša Adama ob vstvarjenju brez madeža. In to dušo je Sveti Duh še ozaljšal in obogatil s svojimi naravnimi in nadnaravnimi darovi in milostmi. S tem razumom bo božji Edinorojenec gledal svojega Očeta, s tem srcem ga bo ljubil, s to voljo mu služil od prvega vstopa v svet. »Tako je Bog ljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina.« Bog Sin, čigar bitje nima mej ne po obsegu ne po trajanju ne po moči ter je s samim hotenjem skupno z Očetom in Svetim Duhom poklical v bivanje svetovja z vso njih ogromnostjo, umno urejenostjo in lepoto — ta Bog sprejme v najožjo zvezo, ki je sploh možna, človeško naravo z vsemi njenimi nepopolnostmi razen greha. Stvarnik postane stvar. Pa če bi sprejel vsaj angelsko naravo in z njo ostal v čisti duhovnosti! Toda ne, on postane človek in se njegova božja narava ljubeče združi s tvarno snovjo in njenimi nepopolnostmi. Razdalja med črvom in človekom je neskončnokrat manjša kot je razdalja med človekom in Božjim Sinom. Pa se Bog v svoji ljubezni vendarle osebno združi s človeško slabostjo. Ljubezen presvete Trojice in ljubezen Boga Sina je bila torej ob včlovečenju neizmerna. Ta ljubezen ni bila sanjava čuvstvenost, ampak se je kazala v dejanju in v največji žrtvi. III. Ko je prišel od večnosti določeni trenutek v človeški zgodovini, se je ta božji načrt uresničil. Velikansko rimsko državo je takrat vladal cesar Avgust in njegovemu žezlu je bila podložna tudi Palestina, domovina Judov, ki jih je Bog dve tisočletji pripravljal na ta velevažni hip. Zaradi tujega gospostva so Judje držali skupaj in bili ponosni na svojo vero. Ali bodo sprejeli včlovečenega Boga? Evangelij polnočne maše se začenja z besedami: »Tiste dni je izšlo povelje od cesarja Avgusta, da naj se popiše ves svet.« Potem pripoveduje, kako se je šel v Betlehem popisat tudi Jožef iz galilejskega mesta Nazareta s svojo zaročenko Marijo. Ko sta bila tam, se je dopolnil čas in porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču. Poglejte, čudo se godi! Zapuščen in zatohel hlev in še ta je tuja last; v jaslih na slami pa prav majčkeno dete, čigar obrazek je nežno rožnat; od časa do časa odpre svoji ljubeznivi očesci in giblje s svojima ročicama. Tak je torej včlovečeni Bog! Zraven njega sedi in tiho razmišlja deviška mati, ob strani obeh pa stoji njun skrbni in modri varuh, tesar Jožef iz Galileje. Proti temu hlevu hiti nekaj betle-hemskih pastirjev. Kot je Odiseja, blode-čega kralja Itake, ob povratku prvi spoznal v hlevu njegov pastir Evmenej, tako so tudi ti pastirji prvi, ki hitijo pripoznat in počastit včlovečenega Kralja-Boga. Če bi bil božični dogodek samo pravljica, bi bila ta pravljica tako lepa, da bi po lepoti prekosila cveteče in duhteče pomladansko jutro, ki se ob spevih ptičic ^asmehlja nad rosnim zasanjanim logom. Pa saj to ni pravljica, ampak resnica, po božje izpričana in dokazana resnica. Sijaj sredi noči in petje angelov jo oznanja: Bog se je včlovečil in v Betlehemu rodil. O "sveta noč, blažena noč! Dr. Fr. Jaklič. V pričakovanju Zdaj bo spet vsa zemlja kakor bela pot: vse bo prav nalahno izravnano, v sladko upanje zaverovano, da bo prišel angel odnekod. In za njim še dva popotnika. Nekdaj morala sta romati, zdaj pa nočeta prenehati — romata do zadnjega srca. Treba je samo prisluhniti: rahlo trka materina roka in prinaša božjega otroka — Mati naših tihih radosti. Tudi jaz bom svojo stezo izravnal in prešel s sledovi svetlimi. Morda pa skrivaj med drugimi božič bo pri meni vas oval. Vilal Vodušek. O bratovščini sv. Družine Ni bilo kmalu kdaj družinsko življenje v tolikih nevarnostih, kakor je dandanašnje. Nezadovoljnost greni življenje tisočerim družinam. Težka skrb za vsakdanji kruh sili celo v prej premožne sloje. Pohlep po uživanju pa toliko bolj narašča, čim manj je sredstev zanje. Veselje do dela gine, ker ni uspehov; voljna podlož-nost se tunika prevratni drznosti, zaupanje v božjo previdnost omaguje. .. Razrahljane so družinske vezi, ker umira ljubezen do doma, ker propada zakonska zvestoba. Bela smrt zatira družinski naraščaj in jemlje zakonu njegovo svetost, namen in pomen. Korenika človeštva, družina, je bolna, ker je prodrla na pesek. Odkod pomoč? Ob Kristusovem času je družinsko življenje tudi zelo propadlo: nihče ni več upal, da bi se dalo sploh še ozdraviti. In vendar je še ozdravelo, celo vzcvetelo je. Možje so postali spet zgledni hišni glavarji, žene spet pobožne matere in skrbljive gospodinje, otroci poslušni gojenci. Nazareška družina je posvetila s svojim zgledom v človeške blodnje, v pogansko temo, svet se je zavzel, šel za to lučjo in našel spet pot do družinske zadovoljnosti in sreče. In danes? »Če bi sinovi in hčere vselej in povsod izkazovali svojim staršem Otroško spoštovanje, ljubezen in pokorščino, bi po obljubi božji dolgo živeli in bi jim bilo dobro na zemlji. In ako bi starši vzgajali svoje otroke z zgledom in besedo v strahu božjem, k lepemu krščanskemu življenju, ali bi ne bile družine — kakor Družina nazareška — domovi miru, zadovoljnosti, veselja, sreče?« (Lavant. postni past. list 1932.) Leta 1892., 14. junija, je izdal veliki papež Leon XIII. apostolsko pismo o sv. Družini nazareški. Pravi v njem nekako tako: »Po sklepu božje previdnosti imajo kristjani kateregakoli stanu ali kraja v sv. Družini za vsake vrste čednosti zgled in bodrilo. Hišni gospodarji v Jožefu zgled čuječnosti in skrbljivosti, matere v pre-sveti Devici diven zgled ljubezni, čistosti, ponižnosti in vernosti; otroci v Jezusu, ki »jima je bil podložen«, nebeški zgled pokorščine. Oni, ki so plemenitega stanu, naj se uče od sv. Družine, ki je bila kraljevske krvi, kako naj bodo skromni v sreči, dostojanstveni v nesreči; bogatini naj se od nje uče, koliko više je ceniti čednostno življenje od bogastva. Delavci pa in oni, ki so zlasti v naših dneh toliko stiskani v svojem družinskem življenju po pomanjkanju, naj se po zgledu sv. Družine svojega stanu rajši vesele in ne žaloste. Ista dela opravljajo kot sv. Družina, iste skrbi imajo za vsakdanje življenje: saj je moral tudi Jožef preživljati družino z delom svojih rok in celo božje roke so se pečale z rokodelstvom. Ali je potem čudno, če so naj-modrejši ljudje, obdani z bogastvom, z veseljem zavrgli bogatijo in si izvolili z Jezusom, Marijo in Jožefom rajši uboštvo?« Oprt na te razloge je zapovedal sv. Oče Leon XIII. v istem pismu, naj se ustanovi splošna družba krščanskih družin v čast sv. Družini nazareški in naj se vpelje po vsem katoliškem svetu z namenom, da se krščanske družine posvete sv. Družini nazareški, jo posebno časte s tem, da opravljajo pred njeno podobo vsakdanjo molitev ter uravnavajo svoje življenje po njenih vzvišenih čednostih, ki jih daje za zgled vsem stanovom, zlasti še delavskemu stanu. Dve leti za tem je priporočil škof dr. Jakob Missia v svojem postnem pastirskem listu vernikom ljubljanske škofije, naj bi se uvedla ta lepa »bratovščina sv. Družine« (kakor smo splošno družbo kratko imenovali) po vseh župnijah. Z velikim veseljem so jo verniki sprejeli. Po hišah in župnih cerkvah so se jele pojavljati podobe sv. Družine. Vpeljal se je tudi praznik sv. Družine na 3. nedeljo po Razgla-šenju Gospodovem (zdaj preložen na nedeljo v osmini praznika Razglašenja Gospodovega). Gotovo je, da se še tudi danes po mnogih družinah vsak večer moli v čast sv. Družini; gotovo je pa tudi, da se je zadnja leta zanimanje za to bratovščino nekoliko ohladilo. In to ni prav. Na prvo mesto med vsemi bratovščinami moramo spet postaviti bratovščino sv. Družine. Razmere časa to zahtevajo. One družine, ki še niso vpisane v bratovščino sv. Družine, naj se vpišejo pri svojem župniku precej prihodnji praznik sv. Družine, t. j. v letu 1933 dne 8. januarja. Mnogih nevarnosti jih bo otela sv. Družina, pomagala jim v stiskah, ohranila in utrdila jim vero v božjo previdnost. — One družine pa, ki so že vpisane, naj ob- nove prihodnji praznik sv. Družine (in potem vsako leto to nedeljo) z novovpisanimi vred v cerkvi pred župnikom vsakoletno posvečenje »O Jezus, naš preljubeznivi Zveličar«, hkrati pa tudi (ali ustno ali po lističu) naznanijo dušnemu pastirju, koliko članov šteje družina to leto (imen ni treba navajati). Pri svojem župniku dobe lahko tudi nove sprejemnice z vsakoletno in vsakdanjo posvetilno molitvijo. Na spre-jemnici so navedeni tudi dnevi in prilike, ko dobe člani te bratovščine popolne in nepopolne odpustke. »Naj se torej priljublja in lepo razvija ta pobožna družba tako po številu članov kakor po dobrih delih; naj se širi in dan aa dan med verniki napreduje. Če bo lepo uspevala, se bo po nji z lahkoto poživila v družinah vera, pobožnost in vse, kar je hvale vrednega.« (Leon XIII. v apost. pismu z dne 20. jun. 1892.) Škofijsko vodstvo brat. sv. Družine. Pesein žalostnega otroka Tiho sveta noč se bliža, vsak jo komaj pričakuje. Meni pa je v svetem mraku in večeru stokrat huje. Drugim novo rojstvo nosi, meni novo smrt prinaša. Drugim zvezdice prižiga, meni zadnjo luč ugaša. Drugim mamica oživlja radost svetega večera. Zame je vsa radost mrtva, meni mamica umira. In nocoj nebeška sreča doteknila se bo zemlje; meni, majhnemu otroku, pa še zadnjo srečo jemlje. Drugim svečke že gorijo na drevescu v dolgi vrsti. Jaz pa mamici bom moral luč prižgati k beli krsti. Zdaj bom k mamici pokleknil, svojo žalost ji potožil. K mamici umirajoči bom pa jaselce položil in bom čakal: saj gotovo Jezus bo pogledal name, in če mamico bo hotel, pa še mene z njo naj vzame. Vital Vodušek. Naša plitvost Mi Slovenci se včasih sami med seboj žalostni izprašujemo, včasih nas pa iz-prašuje kak drugorodec, zakaj vprav mi nimamo svetnikov. Francija, Italija, Španija n. pr. so bile in so še tako rodovitna tla za velike svetnike. Tudi Nemci in Angleži jih imajo lepo število, nekaj tudi Čehi in Poljaki. Pa kaj! — saj imamo že črne zamorske svetnike iz Ugande v Afriki, svetnike iz Kitaja, Japana, Siama itd. Zdaj se čuje, da bodo med blažene prišteli celo neko Indijanko iz enega najbolj divjih indijanskih plemen. Mi Slovenci pa — nič in nič! Saj je med nami gotovo veliko lepega krščanskega življenja. Saj je v nebesih gotovo vse polno naših ljudi, Če bi prišlo nad nas kako krvavo preganjanje zavoljo vere, bi imeli iz naših vrst čisto gotovo namah vse polno pravih, junaških sv. mučencev in mučenic. Ali takole priznanih velikih svetnikov, ki bi Bog njih svetost potrdil s čudeži — teh nimamo. Naši dušni pastirji tožijo: »Naše krščanstvo je kakor preležano blago, ki se takoj trga, kot fabriško delo, ki gre takoj narazen: prva skušnjava podere naše ljudi na tla; prvemu sleparju, ki pride, se dajo opetnajstiti.« — Zlasti pa je tujina toplomer za gorkoto našega krščanstva. Bog ne daj misliti, da se vse izgubi, kar gre z doma v tuji svet! Saj imamo tudi v tujini nemalo zvestih, trdnih in lepih značajev; pogosto se pa tudi z bridkostjo čudimo in prašamo: »Da le kako, da je t a tako globoko zabredel, da je ta tako neusmiljeno grdo padla!« In tedaj se zavemo: »Premalo utrjenega krščanstva je med nami, premalo živega verskega prepričanja, premalo pristnih in klenih krščanskih kreposti. Ali nam tega ni dala domača hiša, ali morebiti ne domača šola in cerkev, ali imajo morebiti nekateri svojo dušo v tako nesrečnem telesu, da so ga jim starši že pred rojstvom zastrupili z alkoholom, ali smo drugače že po naravi kakorsibodi lahke in žive krvi, nestalnega, omahljivega značaja — najsi bo tako ali tako: naša nesreča je p 1 i t v o s t. Kako jo poglobiti? V naš narod mora 1. več, veliko več prave ljubezni do Boga, 2. mnogo več dejanske krščanske ljubezni do bližnjega, 3. mnogo več smisla za pravo ljubezen do samega sebe, — kaj s tem mislim, bo pokazala razprava o tej stvari, 4. mnogo več temeljite krščanske vzgoje naše mladine v domači hiši, v šoli in v cerkvi, 5. mnogo več smisla in moči za s a -m o premagovanja, 6. mnogo več prizadevanja za krščanske kreposti, 7. globoko prepričanje o neizogibni in vsestranski potrebi dejanske milosti. Kako naj to, o čemer bi se dala napisati precej debela knjiga, opišem na nekaterih straneh letošnjega »Bogoljuba«? Pa vsaj nekaj zrn v njivo novega leta 1933! Vsaj nekaj zrn v srca »Bogoljubovih« bravcev! 1. Več, veliko več ljubezni do Boga! Če več in veliko več, poglejmo, ali je je res tako malo med nami! Dve vrsti ljudi srečavamo na široki cesti našega vsakdanjega življenja, tudi na Slovenskem. Prvi so tisti, ki so se kar po dolgem in kolikor so široki, vrgli v zemljo, v grudo, Samo to jim kaj velja, kar jim zahtevajo peteri telesni čuti in pohlep slepega, vsled izvirnega greha bolnega (abnormalnega) srca, ne da bi prašali, kaj veleva in zahteva njih pametna duša, in že celo ne, kaj zapoveduje Bog nad njimi. Njih bog je denar, njih evangelij: »Uživaj počutno, ma-gari živalsko — saj človek ni drugega kot žival,« njih nebesa so visoke službe, čast in slava, ugled pri ljudeh, vladanje nad drugimi. Skratka: napuh življenja. Dragi bogoljub, ko smo bili še otroci, smo našli včasih v kaki meji čmrlje. Vsi veseli smo bili te zaželjene najdbe; pripravili smo si slamnatih bilk, posrkali potem iz »lončkov« po slamici tistih par kapelj čmrljevega »medu« in se tega imenitnega užitka po otročje veselili, — Lej, prav taki otročaji so vsi tisti, ki mislijo, da je ni sreče nad tisto, ki je ob denarju, počutni sli in ob kadilu časti in slave. Vse to je samo par kapelj slabega čmrljevega »medu« — nad njimi je pa neskončni Bog z morjem blaženstva in sreče, a ti slepci ga ne vidijo ali ga pa nočejo videti. Denar, počutnost in dim prazne slave: vse to jim je tako napolnilo srce, da v njem ni več prostora za ljubezen do Boga. Druga vrsta so pa »naši 1 j u d j e«, prav pogostoma člani organizacij, združenj, društev itd., ki so torej na »katoliški podlagi« — zdaj jih pa poslušaj: Prvi »tako pravi, govori«: »Pustite me pri miru z vašim življenjem po veri ali celo z ljubeznijo do Boga! Jaz prepustim to svoji ženi in otrokom — saj je čisto pripravno, če ima človek dobro ženo in pridne otroke —, sam pa nimam ne časa ne veselja, ukvarjati se s tem praznim čuvstvovanjem. Sem dober mož in dober oče, dajem za cerkev in dobre namene, držim in volim s »klerikalci« — kaj pa hočete še več od mene?« Drugi hodijo v cerkev, molijo doma rožnivenec na veliki paternošter, ki visi ob kamernih vratih — a to je skoraj vse! Kake tople, pogostneje misli na Boga, kake hvaležne, otroške ljubezni do Njega pa kar ne spravijo skupaj. Njih skrbi, njih čuvstva in skoraj ves njihov čas velja le delu, zaslužku, telesu in zemlji. Tretji bi pa res radi ljubili Boga, a kaj, ko se ga pa tako boje! Spomin na prejšnje, četudi že davno odpuščene grehe jih bega; Boga si predstavljajo samo kot strogega sodnika, iki gleda neprestano s hudim obrazom na vse njih početje. S strahom mislijo, kaiko bo, ko pridejo kdaj pred njegovo sodbo. In tako se Boga vedno le hlapčevsko boje in se nikdar ne dvignejo do otroške ljubezni do Njega. Še drugi si mislijo: »Ah kaj! Da se le smrtnih grehov zdržim, da ne bom vekomaj pogubljen. Vicam pa tako ali tako ne uidem.« — Vidiš, tile se zdržujejo greha samo iz ljubezni do sebe; da bi pa sami nase malo pozabili in se s toplo ljubeznijo obračali do Boga — ne, zato so preozkega srca. Pa včasih celo najpobožnejši: kako vestno se držijo svojih molitev, prejemanja sv. zakramentov, sv. maš, in pri tem mislijo, da je v tem prava pobožnost! Ne zavedajo se, da je prava in zdrava pobožnost v otroškem zaupanju v Boga in v topli prisrčni ljubezni do Njega. Naposled se človeku kar zdi, da nam Slovencem še vedno tiči globoko v kosteh tisti podedovani strah, ki so ga imeli naši dedje in pradedje pred 1. 1848 pred graščino in grajskimi valpeti, po 1. 1848 pa pred nemško gospodo pri »pecirku«, pri sodniji in davkariji. To so bili časi, ko so naši prednamci mislili, da jih sme vsak gosposki človek nahruliti s »prekletim neumnim kmetom« in da ima vsak gospod pravico, spoditi jih z brco iz kanclije; časi, ko so se bali že vsakega postrežčka, da je le imel čez obleko kako višnjevo »srajco«, z jermenom prepasano, in kako »mesinga-sto« številko na kapi prišito. In tako so se navadili, da so se b ali ne samo vsake gosposke, ampak tudi Gospoda vseh gospodov, Boga samega. Mogoče tudi, da so k temu hlapčevskemu strahu pred Bogom pripomogle zmote jansenistov, ki so pred 80, 100 ali 150 leti oznanjali Boga največ kot strogega sodnika, a le malo kot najboljšega očeta. Dokler je pa tako mišljenje med nami, tako dolgo je ljubezen do Boga nemogoča. In vendar stoji nad nami zapisana z zlatimi črkami Jezusova beseda (Mat 22, 37); »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo in vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved.« V prihodnjih dveh številkah vam bi to zlato rad malo razkazal. Dr. Ant. Zdešar C. M. Možje, kako je z našo vero! Stopi v nedeljo ali praznik v katerokoli slovensko cerkev k zgodnji ali pozni sveti maši in razveselil se boš: »Še so naše cerkve polne, še smo Slovenci Marijin, še smo Gospodov narod! Pa naj si bo v mestih ali na kmetih.« In še v delavnik so n, pr. v Ljubljani cerkve bolj polne in pristopi več vernikov k sv. obhajilu kakor pri sosednjih Nemcih ali Italijanih ob navadnih nedeljah. Če pa natančneje pogledaš po cerkvi, se ti nehote zresni lice. Ženstva vidiš res veliko, polna jih je ženska s4 ran, zasedle so tudi velik del, če ne večino klopi na moški strani in še po sredi cerkve, spredaj in ob straneh jih je. A kje so pa moški? Nekaj, večinoma starejših mož je zasedlo nekaj klopi zadaj rnoški strani, nekaj jih stoji ob desnih klopeh, nekaj gruč večinoma mlajših moških pa se stiska zadaj pod korom. Skoraj štiri ženske so v cerkvi za enega moškega. Pri obhajilni mizi je morda še slabše. Zdi se, kakor da bi smele pristopati k mizi Gospodovi samo ženske. Saj še na moški strani skoraj izginejo med množico ženskih: enkrat, dvakrat jih je še nekaj, potem pa se zgrnejo okoli vse obhajilne mize same ženske: komaj eden moški na deset, da, na dvajset ženskih! Versko gibanje se zdi, kakor da bi bilo pri nas le zgolj ženska zadeva, za moške — kakor da bi vera ne bila. In podobno je, če opazuješ in poslušaš ljudi po železniških vozovih ali tudi v gostilnah, če te pot zanese tja. Kolikokrat slišiš tam grdo besedo, besedo zoper sramežljivost, zoper vero, zlasti iz moških ust; kako malokrat pa doživiš, da bi tako besedo zavrnil kak moški, mirno in dostojno, a pametno in odločno. Večkrat ima zato poguma m razuma — ženska. Kako je torej z našo vero, inožje in mladeniči, ljudje božji, smo li še Kristusovi, smo li še — božji? Ali pri izvrševanju naših verskih dolžnosti ne sledimo preveč le davnim šegam in navadam in ne toliko pravi živi veri v nauke katoliške Cerkve in zavestni sinovski pokorščini do božjih in cerkvenih zapovedi? In ali pri tem ne ostane vse naše molitveno in versko življenje prepogosto le zunanje, površno, ne da bi moglo doseči prav do dna naše duše, do tja, da bi postala vera vodilo za vse naše notranje in zunanje življenje? Dobro si izprašajmo vest o tem, vsak sam zase, in sklenimo prav tako vsak sam zase, odkritosrčno in trdne volje: Tako ne sme biti več, treba je, da se moja vera poživi, treba je, da se utrdi in poglobi. A kako? Le poslušajmo besede našega Zveličarja: »Pridite k meni vsi, kateri se trudite in ste obteženi« (Jan 6. 56.)!« Že sta pretekli več ko dve desetletji, kar je blagega spomina sveti oče Pij X. povabil katoliški svet, naj začne spet pogosto prihajati h krepilni Gospodovi pojedini, k evharistični mizi Gospodovi. Čas je že, da se temu pozivu hvaležno odzovemo tudi mi moški. Saj v teh težkih časih potrebujemo mi moški vsaj toliko duhovne trdnosti in notranje moči kakor žene in dekleta, da, še celo več. Ali naj se postavimo možje za vero in za Cerkev samo tedaj, ko pričakujemo od tega kake ugodnosti ali koristi, ali ko smo vsaj prepričani, da nam v škodo ne bo? Ali naj se kar skrijemo, ko vidimo, da tej ali oni veliki glavi naša vera ni všeč, ali naj jo kar zatajimo, če gre za to, da bi zaradi naše vernosti morali utrpeti kako škodo, da bi nam ušel ta ali oni zaslužek, ta ali ona ugodnost? Kaj bi rekli o taki »vernosti« mučenci prvih krščanskih časov, kaj bi rekli mučenci naše dobe v Rusiji ali Mehiki? In kaj bi bilo z nami in našim krščanstvom, ko bi tudi za nas prišel čas preskušnje? A kje naj dobimo moči za vse to, moči tudi za vse trpljenje in za nadloge vsakdanjega življenja, če ne pri evharističnem Kristusu v svetem obhajilu? V Njem, ki je kruh močnih, so iskali in našli moči tudi preganjani kristjani v starem rimskem cesarstvu, iščejo in najdejo moči tudi preganjani kristjani na Ruskem in v Mehiki in drugod. Prvi kristjani so pristopali k mizi Gospodovi, kolikorkrat so se udeležili Gospodove daritve. To naj bo vodilo tudi za nas. Kadarkoli moreš iti k sveti maši, glej, da boš smel pristopiti tudi k svetemu obhajilu in da tudi pristopiš. Saj to ni tako težko. Treba le, da se pri skrbnem izpraševanju vesti ne zavedaš nobenega smrtnega greha (zavedne, prostovoljne kršitve božje ali cerkvene postave v važni zadevi), da si želiš obhajila iz duhovnih in ne iz posvetnih nagibov, in da si tešč. In videl boš, kako ti bo po svetem obhajilu rasla notranja moč, kako vesel boš v svojem srcu, koliko laže boš oprav- ljal svoje dolžnosti, tudi tiste, ki so ti sicer najtežje, kako lahka ti bo prijazna misel, prijazna beseda, dobro dejanje tudi napram takim, ki ti niso ravno dobri, koliko Ijubezniveje boš potrpel s slabostmi svojcev, tovarišev — poslov in uslužbencev. Kako vesel boš krepko in neupogljivo ostal zvest do vere in Cerkve, pripravljen storiti, kar je prav, odkloniti, kar se z vero ne sklada, in brez pomisleka zavrniti vse, kar bi se kakorkoli zdelo kot neko so-glašanje s početjem sovražnikov Kristusovih in svete Cerkve. Evharistično gibanje naj postane pri nas tudi moško gibanje. Kako naj bi to začeli? Lahko res ne pojde, a tako težko pa tudi ne bo, da bi morali že pred začetkom omagati. Ta bo sicer rekel: »Prej tega ni bilo, čemu bi zdaj drugače?« Odgovori mu: »Če danes drugače gnojimo, mlekarimo, sadjarimo, zidamo in krijemo, zakaj naj bi tudi verskega življenja ne uredili bolj po srcu in pameti?« Drugi bo dejal: »Ali mar nisem že tako dovolj dober kristjan in pošten človek?« Temu reci: »Saj je prav, da nisi med razbojniki in tatovi, pijanci in pre-šuštniki; a glej, da se tudi med pravične farizeje ne pomešaš, ki so tako zadovoljni sami s seboj, da še Boga pozabijo. Kdor ne napreduje, nazaduje, kdor ne zbira, raztresa.« Treba je le, da se v vsaki fari najde kak mož, kak mladenič, najlaže iz Apo-stolstva mož, iz Marijine družbe ali iz tretjega reda, ki to sam začne izvrševati in pregovori še enega ali dva, da se mu pridružita. Ko bo led prebit, bo že šlo tudi dalje; saj kdor bo Evharističnega Kristusa res vzljubil, ne bo mogel, ko da bo to ljubezen tudi sam zopet širil. Naj le začne postajati evharistično gibanje tudi moško gibanje, in kmalu se bodo nehale tožbe o postajanju moških izven cerkve, pa tudi tožbe o fantovskem popivanju in pobijanju. Kajti tudi alkoholično vprašanje bo treba reševati bolj od znotraj in ne samo od zunaj! Možje in fantje! Ozrimo se torej k Njemu, ki je za nas trpel in na križu umrl. Vzljubimo Ga in hodimo k Njemu po pomoč, tolažbo in — moč. Kolikorkrat gremo h Gospodovi daritvi, pristopimo tudi k mizi Gospodovi! Iz škof. odbora KA. -— Dr. Ivan Grafenauer. O sv. daritvi Vse naše življenje je romanje k Bogu. Vemo pa tudi, kako se Bog vedno sklanja do nas kakor ljubeča mati nad otroka. Da, čutimo njegovo bližino, njegovo toplo in dobro roko. In daritev, ki se jutro za jutrom ponavlja na naših oltarjih, je prav za prav igra, slika tega romanja, te zveze med Bogom in nami. Saj sta nam jasno pred očmi oba dela: priprava in daritev sama. V pripravi Bogu govorimo — v hrepeneči, skesani in prošnji molitvi, Bog pa nam odgovarja — po besedah prerokov, apostolov, Cerkve in Jezusa samega. V daritvi pa je spet isto: k Bogu prihajamo z majhnimi, zemeljskimi darovi v rokah, on pa se sklanja do nas in nam vrača v podobi našega daru največje bogastvo — Jezusa. Te zveze, te igre med Bogom in ljudmi pri sveti daritvi nikdar ne smemo pozabiti. Tudi takrat ne, če klečimo v zgodnjem jutru še skoro sami v mračni cerkvi in zremo na oltar, kjer duhovnik daruje. Ves čas se moramo zavedati, da je naše darovanje ona pesem Bogu, ki ji odpeva Ostanimo najprej samo pri darovanju: saj je prav pri tem glavna težava za razumevanje. So namreč težka vprašanja, na katera ni lahko odgovarjati z enim samim stavkom: kdo je darovalec in kaj je dar? O starih daritvah smo že govorili, ko smo se v duhu doteknili tega vprašanja. Ljudje so darovali, kar so imeli: poljske pridelke, živali in še, kar jim je bilo najdražje. Vse te nezadostne daritve pa so prenehale in izgubile zadnjo moč z daritvijo nove zaveze: z Jezusovo daritvijo na križu, ki se obnavlja pri vsaki sveti maši. Kaj imajo pa ljudje sedaj v rokah? Pred Bogom vendar ne smejo stati prazni! Kdo torej sedaj daruje jutro za jutrom in kaj je dar? Glejte, pri sveti maši je v vsem darovanju neko čudovito stopnjevanje, nara- čudovit odmev iz nebes. Zakaj samo potem se ne bomo izgubili v posameznih molitvah, ampak bomo vsak trenutek čutili, kaj prinaša daritev Bogu in nam. Prvi del priprave nam je že čisto domač. Ako prihajamo do daritvenega dela, se nam beseda čisto ogreje. Še bolj slovesno postaja v naši duši: doslej smo bili kakor v mrzli cerkveni veži, zdaj pa stopamo v najsvetejše. Velika daritev se pričenja. * * * Vse darovanje bomo sicer laže razumeli ob posameznih molitvah, a sedaj ga preglejmo samo z glavnih vidikov — saj se res drugače marsikomu zgodi, da od premnogih dreves gozda samega ne vidi.. . Darovanje se pričenja z duhovnikovim pozdravom — kadar nas duhovnik pozdravi, nas hoče s tem vedno opozoriti: pripravite se, nekaj važnega prihaja — in potem s pesmijo pri darovanju in sega do očenaša. Zakaj s to molitvijo že prehajamo v daritveni obed. Napravimo si jasno predstavo: ščanje. Neka dvojna sprememba, ki smo jo doslej morda premalo poudarjali. Najprej stoji tam pred oltarjem duhovnik, okrog njega vse ljudstvo. Vsi darujejo — kruh in vino. Molitve to jasno izražajo in te cerkvene molitve se ne morejo motiti, Vse je v množini: darujemo ... sprejmi nas .. . moja in vaša daritev ... in vedno zopet: darujemo ... In ne samo, da vse ljudstvo sodaruje, ampak v resnici tudi daruje kruh in vino. To sta prava darova Cerkve, ki sta najlepše in najpriprav-nejše znamenje vsega, kar sploh človek ima in potrebuje za svoje življenje — kar zdaj prinaša svojemu Bogu. A ko ljudstvo, ko Cerkev daruje te svoje darove, se jasno zaveda: da ni ljudstvo samo pravi in končni darovalec in da tudi kruh in vino ne moreta biti pravi in > o Darovanje od pesmi pri darovanju do očenaša mi prinašamo Bogu kruh in vino, ki se spremenita v Jezusovo Telo in Kri 03 O Bog nam vrača pod podobo Daritveni obed od očenaša kruha in vina do zadnjega blagoslova najbogatejši dar: Jezusovo Telo in Kri končni dar. In talkrat napolni cerkev božji blagoslov, nebesa se sklonijo do zemlje: dar, s katerim je ljudstvo skrivnostno prineslo vse, kar še imenuje svoje v življenju, se spremeni po duhovnikovih besedah — ki jih izgovori po Jezusovem naročilu in v Njegovem imenu — v Jezusa samega, v darujočega se Jezusa, ki edini more biti ljub neskončno svetemu Bogu. Jezus se v tistem hipu prav tako daruje, kakor se je na križu na gori Kalvariji, da nas je odrešil. darujoče ljudstvo pa se tesno združi z Jezusom v skrivnostno zvezo, v skrivnostno telo — in tako ne darujejo več ljudje, čeprav med seboj združeni v naj-iskrenejši ljubezni, ampaJk darovalec je Jezus sam s svojim skrivnostnim Telesom, z vso Ceritvijo, z vsem ljudstvom. Cerkev itorej ne stoji več revna pred Bogom, ampak bogata — z Jezusom in v Jezusu. Uboštvo bi bilo, četudi bi milijoni duhovnikov darovali najdražje vino in najboljši krtih; vse to bi bilo samo neznatno jecljanje človeštva. Vse to sicer res darujemo, a zato, ker vemo, da se bo naš dar spremenil v Jezusa samega. Da se bo naša daritev vtopila v Njegovi — tisti največji, ki združuje nebo in zemljo, nas rešuje suž-nosti in nas dviga v božje otroštvo. Vital Vodušek. Z doma za sedem let (I. poglavje knjige: Iz mojih rimskih let.)' V boljši sobi mojega stanovanja visi na odličnem mestu slika kardinala Mi s si e. Ne smem zamolčati koj od začetka nezaslu-žene časti, da je bil ta mož moj drugi oče. Ta izredni dostojanstvenik, ves rojen za kneza in škofa, ki je razlil toliko blagoslova na ljubljansko škofijo, ki je zlasti bratovsko ljubezen med njenimi duhovniki razvil in utrdil v toliki meri, da so bili resnično tako vsi eno, kakor so mnoga žitna zrna en kruh, ki je vsakdanji dar duhovnikov pri oltarju —, ta sijajni slovenski sin, ki je kot nadškof goriški dosegel najvišjo, kardinalsko čast v Cerkvi, se je kot mladenič pripravljal na svoj duhov-ski poklic v rimskem zavodu Germaniku-Hun-gariku (Collegium Germanicum-Hungaricum). Kako visoko je cenil celo svoje življenje to milost, je povedal sam gojencem tega zavoda, ki jih je obiskal, ko ije prišel iz Gorice v Rim po ■kardinalski klobuk. Leta v Germaniku1, je dejal, so bila zlata doba njegovega življenja. Zakaj cel človek je v tej hiši deležen velike sreče: razum in srce, značaj in volja. Tu si pridobiš trdnih znanostaih načel, nudijo se ti vsa sredstva za globok in širok temelj ipravi vedi. Duhovno življenje pa si oblikuješ po najboljših naukih in zgledih svojih predstojnikov. A najlepše je tisto »habitare fratres in unuam«, tista medsebojna edinost in ljubezen, v kateri prebivajo gojenci različnih narodov pod eno skupno streho. Ta bratovska ljubezen jih pozneje varuje tiste žalostne bolezni današnjega časa, ki se ji pravd odtujenost in sovražnost Knjiga izi-de, ko se bo našel založnik, ki jo bo hotel tudi nekoliko ilustrirati. Bogoljub bo prinesel iz knjige v rokopisu Se kakšen odlomek. 1 Tako bomo največkrat zavod kratko nazi-vali, na svojem mestu pa povedali, odkod je njegovo celo ime: Germanicum-Hungaricum, med narodi, — Tako polno hvaležnosti je bilo Missijevo srce za ono veliko, kar je bil v mladosti prejel v Germaniku, da je ob taisti priliki pri slovesnem kardinalskem vstoličenju v titularni cerkvi sv. Štefana na hribu Celiju (s. Stefano Rotondo), ki je last Germanika-Hun-garika, v svojem nagovoru pred vsem svetom izreke! svojo globoko občuteno zahvalo zavodu, ki ga je z materinsko skrbjo odgojil in pripeljal v duhovski stan.2 2 Germaniker-Correspondenzblatt. Als Manu-skript gedruckt. L. 1900, str. 3 in 5. M. Lam:h Angeli se vesele . . . Zato ni čudno, da je Missia, brž ko je »postal škof ljubljanski, želel iposlati nekaj svojih duhovskih kandidatov v njemu tolikanj dragi zavod v Rim. Zaradi njegove vplivnosti pa tudi zato, ker poprej že od davnega pamtiveka ni bilo v imenovanem zavodu nobenega gojenca iz ljubljanske škofije, se mu je posrečilo, da sta bila leta 1887. brezplačno sprejeta naenkrat dva, 1. 1888. pa še tretji. Za polno plačilo letnih 1200 frankov je tem trem 1. 1891. pridružil mene. Lepega poletnega jutra v tistih počitnicah sem še spal (zvečer sem bil pozno prišel z neke nove maše na Vipavskem), ko se zglasi v naši hiši naš častitljivi župnik in dekan: Če sem jaz doma in kje da sem? Da mi ima nekaj zelo važnega povedati. Zato da naj pridem k njemu še ta dan. — Seveda sem šel v župnišče že kar dopoldne, in ne malo radoveden. A glej! gospoda ni -doma; odšel je v mesto, naročil pa, da me gotovo pričakuje zvečer. — Radovednost je rastla, do večera je postala skoro nestrpnost. Kaj bi le utegnilo biti? Ali je kaj dobrega ali kaj hudega? Dovršil sem bil prvo leto bogoslovja, in ni mi .bilo vseeno, iz kakšnega vzroka me moj župnik — počitniška nadzorstvena oblast — kliče predse'... Večer je radovednost izpremenil v izredno iznena- denje. Gospod dekan me je sprejel nad vse prijazno. Povabil me je v obednico in rekel prinesti čašo vina. Potem pa mi je govoril: Prevzvišeni gospod škof da me hoče poslati v Rim na daljše in temeljitejše modroslovne in bogoslovne študije. Sedem let sin nedavno umrlega kralja Friderika Avgusta, je podedoval po očetu dvoje viteških posestev, Vso to dediščino je razdelil na 50 posestnih parcel ali naselbin. Dne 1. oktobra so se srečni novi lastniki brez kakšne odškodnine značaje družbenih članov, njih vnemo in tudi njih mržnjo za dobro stvar. Zakaj v vsaki družbi je pač tako: Eni so veseli, da so na gorkem. Dovolj jim je, če nosijo trak in svetinjo in si skoro domišljujejo, da so v tem Bogu in Mariji in svojim duhovnim voditeljem več ko čez mero ustregli. Drugi pa so gibčni in delavni. Za vsako dobro misel poprimejo, za vsako se vnamejo in jo tudi bolj ali manj uresničijo. Prvih človek skoro ne sme odbiti, z drugimi pa hoče delati in graditi, da bo družba res vredna življenja, da se bo videlo, kako je družba vneta in pripravljena za vsak napredek v dobrem. Poleg načrtov je seveda videl pred seboj tudi ovire in težave. Ne vseh, a vendar veliko. Slab stavbenik, če ob zgradbi ne misli na ovire in še slabši, če ga ovire preplašijo, da si ne upa na delo. G. Anton ni hotel biti te vrste stavbenik in graditelj. Vse pa iz ljubezni do tistih, ki so bili izročeni njegovemu vodstvu. Janez Langerholz. za lepe kmetije naselili na odkazana mesta. Med njimi je 18 bivših delavcev na vele-posestvih. Plemeniti čin hvali prinčevo dobro srce in socialno radodarnost. Prvi dobitek — papežev dar. Dunajska »Karitas« je priredila za prospeh spominske dr. Seipelove dobrodelne ustanove srečolov. Sveti oče Pij XI. sam je poslal krasno darilo kot prvi dobitek: Je to umetnostna, pozlačena kapelica, ki se da odpreti kot dvokrili oltar. V sredi ima ta umetnina podobo Marije, imenovane »Madonna della Sedia« iz emajla. Papež pripominja, da pošilja to darilo z namenom, naj bi se meščani z vsem srcem zavzeli za podporo Seipelove ustanove v prid bednim in pomoči potrebnim, Stara, pa vedno nova rečenica: »Roma locuta, causa finita« — papež je govoril, raz-por je pri kraju.« Sveti oče Pij XI. je ob priliki, ko je bila otvorjena nova pinakoteka (poslopje umetnostnih slik in kipov) v Vatikanskem mestu, zopet spregovoril tehtne in merodajne besede o verski, cerkveni umetnosti. Navajamo samo mal odlomek njegovega govora: »Mojstrska dela neoporečne in trajne lepote, ki jih občudujemo, — dela, ki so nastala skoraj izključno iz globine verske misli in čutenja, tako da nas zajemajo kakor iz notranjosti srca izvirajoča topla molitev, kakor IZ ŽIVLJENJA CERKVE slavospevi vere, kakor veličina nebeške, božje slave — ta velika mojstrska dela kot s pritiskom vzbujajo spomin na druga tako zvana dela verske umetnosti, katera — kakor se zdi — sprejemajo in predstavljajo to, kar je verskega, samo kot predmet, da nato versko stvar spačijo, pokvarijo in naravnost ogr-de, oskrunijo in onečaste...« Kako je papeževa beseda resnična, smo se mogli zadnje čase prepričati že tudi pri nas. Božična poslanica. Naznanjena je nova okrožnica svetega očeta Pija XI. in sicer o mezdah in plačah vseh, ki si z rokami služijo kruh, in o dolžnostih posedujočih. Katoliška Irska, Več ko 20 let je vpeljano v vseh irskih škofijah zgodnje sveto obhajilo. Od 320.000 prebivalcev v Dublinu jih hodi vsak dan k sveti maši 50.000, torej povprečno vsaka šesta oseba. Številni so med njkni duhovski in redovni poklici. Irska ima danes 4000 duhovnikov in 2600 bogoslovcev. Več stotin irskih mašni-kov se daruje Bogu na misijonskem polju... Iz tabenaklja sije Sonce gorkote. Katoliški Slovenci! Grejte se na žarkih tega Sonca! Misijonsko poročilo svetega očeta. Na misijonski praznik, IV. nedeljo v oktobru je vatikanska radio-oddajna postaja v raznih jezikih razposlala zanimivo misijonsko obvestilo, ki proslavlja uspehe misijonarjeve. 20.000 misijonarjev in 5000 domačih pridigarjev je danes zaposlenih v misijonskih deželah. Pomaga jim 30.000 misijonskih sester in 100.000 katehistov. Točasno se vzgaja 16.000 domačinov v 377 misijonskih semeniščih. V vatikanskem poročilu poziva papež ves omikani svet, naj se pridruži delu za širjenje misijonstva. Nima vsak milijonov, Msgr. Pizzardo je rekel pri seji Katoliške akcije v Rimu: »Ko je bivši španski ministrski predsednik Primo de Rivera obiskal Rim, je bil v njegovem spremstvu tudi neki Španec, ki je za posebno dragocen kelih žrtvoval cel milijon. Pa bi bil ta mož Cerkvi bolj koristil, če bi bil oni milijon porabil za katoliški časopis, ki naj bi ščitil in branil pravice svete Cerkve.« — Nima vsakdo milijonov; nekaj Din pa lahko spravi skupaj vsak še tako reven katoličan, da z njimi naroči in podpre dobre katoliške časopise. To je po izjavi Msgr. Pizzardo bolje delo, kot marsikatero drugo. Morda bi sedanja nesreča bila Španiji prihranjena, če bi bili katoličani več žrtvovali za dobro časopisje. Leto 1933 bo za sosedno Avstrijo in posebej za Dunaj leto jubilejev. 500 let je že, kar so dovršili cerkev sv. Štefana, to veličastno gotsko stavbo in postavili vrh zvonika zadnjo križno rožo. — 250 let se zahvaljujejo Dunajčani, da jih je Bog 12. septembra 1863 rešil turških čet, ki so oblegale glavno mesto. — Pred 80 1 e t i je bil sklican na Dunaj prvi katoliški shod. Ob teh jubilejih bo Dunaj ponovno pokazal, da je in da ostane katoliško mesto kljub številnemu nekrščan-skemu življu, ki se hoče uveljaviti. Dunajska občina ima skupno 1,740.000 katoličanov, 78 župnij, 45 kapel, 60 samostanskih in 163 šolskih in zavodskih cerkva. To je sicer lepo število, a v primeri s prebivalstvom daleko premajhno. — Dunajski nadškof si skuša pomagati s tem, da pospešuje zidavo malih, zasilnih svetišč. Za preganjane katoličane v Mehiki, 25.000 katoliških mladcev v Švici, združenih v 450 društvih, je v svojim glasilu »Jungmann-schaft« svečano ugovarjalo proti preganjanju katoličanov v Mehiki. — Potrebno bi bilo, da bi se enaki, ostri protesti pošiljali v Mehiko z vsega kulturnega sveta. Sv, Terezija Det, J, in Rusija. Sveti oče se trdno nadeja, da bo Rusija rešena po pri-prošnji svete Male Cvetke. V njenem samostanu v Lisieuxu se opravljajo vsak dan molitve za nesrečno rusko državo. Sveti oče je odredil, da se »tvori v Rimu, v cerkvi sv. Antona na Eskvilinu, versko središče vzhodnega obreda s staroslovenskim jezikom. Namen vseh molitev in pobožnosti v tej cerkvi bo: Spreobrnitev ruskih brezbožnežev. Praznik sv. Terezije Det. J. se bo obhajal v tej cerkvi z vso slovesnostjo po vzhodnem obredu. Na dan prihaja,,, Neki madridski list objavlja podatke o zadnji španski vstaji. Po-žganih ali kakorkoli uničenih je bilo v enem letu španske ljudovlade 77 samostanov in 54 cerkva. Med porušenimi stavbami je bilo prav mnogo umetnin zgodovinske vrednosti. Veliko reči, ki jih ni več. Neki potnik je prišel iz doslej toliko proslavljane Španske dežele, Povprašan, kako je zdaj tam, ko imajo že dobro leto framasone na vladi, je odgovoril: »Veliko reči je tam, ki jih ni več, mnogo je pa takega, česar bi ne bilo treba.« Nato je pa našteval: »Davkov — brez konca, dolgov — brez števila, ljudstvo — brez denarja, šola — brez veroizpovedi, zmešnjava — brez ozdravljenja, položaj — brezupen, časopisi — brezbožni, gledišče — brez sramu, nravnost — brez dostojnosti, prosveta — brez uma, samostani — brez zaščite, goljufija — brez mere, kupčija — brez kredita, slovstvo — brezverno, niže ljudstvo — brezvestno, vlada — brez glave, narod in vojaštvo — brez poguma, satan — brez ovire.« Četudi je vse to nekoliko pretirano, pa vendarle priča, kako hitro se uničujejo verske in vzgojne dobrine, plemenitost srca, vestnost in značajnost, kjer vlada duh framasonstva. Ogromno število, a še vedno premajhno. Vseh duhovnikov ima katoliška Cerkev 321 tisoč; med temi 64.000 redovnih mašnikov. Porazdele se takole: v Evropi jih je največ, namreč 252.000; v Ameriki 51.000; v Afriki 4800; v Aziji 10.500; v Avstraliji 2200. — Pomanjkanje duhovščine je skoraj povsod občutno. Sedem važnih sklepov (resolucij). Katoliški škofje iz Jugoslavije so imeli skupna posvetovanja v Zagrebu od 16. do 20. novembra pod predsedstvom nadškofa dr. Ant. Bauera. Za današnje čase so take konference zelo potrebne. Sklepi (resolucije), ki so jih škofje sprejeli — sedem jih je — posegajo globoko v verska in vzgojna vprašanja. Poslali so jih na pristojna vodilna mesta. Zadnja govori o dobrodelni akciji za reveže in brezposelne v zimskem času. Novi konzultor v Prizrenu, Gosp. Ante Kordin, bivši prefekt v Marijanišču in profesor III. drž. realne gimnazije, se je te dni poslovil in odšel na novo službeno mesto v Prizren, Škof dr. I. Gnidovec ga je imenoval za svojega konzultorja (kanonika). »Bogoljub« se gosp. konzultorja radi tega s posebno hvaležnostjo spominja, ker je njegov sotrudnik. Z veliko gorečnostjo je vodil kongregacijsko gibanje med dijaštvom, pričel izdajati dijaški kongregacijski list »Naša Zvezda« in jo tudi ves čas do danes urejeval. Na novem odgovornem mestu želimo navdušenemu Marijinemu častilcu mnogo božjega blagoslova! Marijine družine. Povest fanta-kongreganista je »Luč z gora«, ki jo je objavljal lanski »BogoljubOd več strani smo dobili prošnjo, naj bi izšla v posebni knjigi. Pravkar je bila doti-skana. Stane broširana 14 Din, v platno vezana 20 Din. Sezite po njej in vplivajte, da si jo bodo oskrbele kongregacijske in prosvetne knjižnice. Naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Mogočna družina. Da so Marijine kongre-gacije času najbolj primerne, najbolj potrebne cerkvene organizacije, ni treba dokazovati, ko imamo za najbolj zanesljivo pričo lastno skušnjo. Isto potrjuje tudi silen porast Marijinih družb po vsem katoliškem svetu. Odpočetka do danes je bilo priglašenih in pridruženih glavni Marijini družbi v Rimu nič manj ko 55.445 kongregacij. V Jugoslaviji je bilo od leta 1920 dalje ustanovljenih 306 novih Marijinih družb; na Poljskem 847, na Holandskem 697, v Belgiji 256, na Francoskem 506, v Italiji 355, v Nemčiji 2282, v Avstriji 695 itd. V zad- njih 31 letih (od 1900 dalje) je bilo priglašenih v Rimu pri materni Marijini družbi (Prima pri-maria) 32.135 kongregacij. Naj bo trajno! (Železniki.) Na praznik Kristusa Kralja smo imeli ganljivo slovesnost, ko so se vse štiri Marijine družbe skupno s prosvetnim društvom posvetile presv. Srcu Jezusovemu. Zjutraj so vse družbe prejele skupno sveto obhajilo. Popoldne pa smo imeli v dvorani prosvetnega doma slovesno posvetitev ter blagoslovljenje slike Srca Jezusovega, ki bo odslej krasila našo društveno dvorano in nas spominjala pomenljivega dne, ko smo si izvolili Jezusa za vladarja nad našimi katoliškimi organizacijami. Od 5. do 13. novembra je bil v naši župniji sv. misijon; vodila sta ga gg. misijonarja Šavelj in Čontala. Uspel je prav dobro. Misijonskih govorov so se ljudje udeleževali v obilnem številu. Prav tako so tudi sv. zakramente prejeli z malimi izjemami vsi, tudi taki, ki so dosedaj to svojo versko dolžnost dalj časa zanemarjali. Dal Bog, da bi vsi, ki so ob času sv. mi-sijona sklenili pofeoljšanje, ostali stanovitni, da bi bilo konec tudi ostajanja zunaj cerkve in vseh drugih grešnih razvad, ki so bile dosedaj ukoreninjene med nami! Fara pri Kostelu. Po lepem deviškem življenju je šla po plačilo k nebeškemu Ženinu kongreganistinja Marija Štefančič, ki je bila v družbi 32 let. Tri leta je bila tudi prednica. Njeno življenje je bilo res evharistično-mari-jansko, zato pa bogato na dobrih delih in polno kreposti. Pokojna je bila vedre narave; bolelo pa jo je, če je videla katero izmed tova-rišic, da si je iskala veselja izven Marijine družbe. Nasproti se je pa iskreno veselila, ako se je pokazal v kongregaciji napredek. Vsa vneta je bila za dobro katoliško časopisje ter rada sodelovala pri časnikarskem odseku. Na »Bogoljuba« je bila naročena, odkar izhaja, pa ga je tudi vestno prebirala. Tudi za misijon-stvo je bila vneta. — Prvi petek v novembru je še v cerkvi prejela zadostilno sv. obhajilo, 9. novembra pa je lepo previdena zatisnila oči za ta svet. Naj sedaj ob prestolu nebeške Matere prosi za vse Marijine otroke! Šmartno pri Litiji. Pri zadnjem sprejemu se nam je pridružilo 30 novih članic. Dolgo vrsto let že ni bilo takega napredka. Imeli smo slovesnost 30 letnega obstoja, pa se je zanimanje za kongregacijo ob tej priliki poživilo. To je znamenje, da vedno bolj zmaguje misel: dobra, poštena dekleta v kongregacijo! Ugled kongregacije raste, obenem pa tudi prepričanje, da je Mar. družba času primerna in dekletom v veliko oporo in korist. Vsako leto priredi kongregacija romarski zlet. Letos se je polnoštevilno z zastavo udeležila 25 letnice dekliške kongregacije v Kresnicah, kjer je imela naša prednica zunaj prav lep nagovor. Poleg tega smo imele letos še izlet na Primskovo. Tam so dekleta vprizorile poučno igro. Tako življenje v kongregaciji poteka Mariji v slavo, nam pa v srečo. KATOLIŠKA AKCIJA. Iz sej škofijskega odbora KA za ljubljansko škofijo. Sklenilo se je priporočati vsem sodelavcem pri KA, to je vsem zavednim, vestnim katoličanom, skrb za te-le zadeve: Posebna pozornost naj se obrača povsod doraščajoči mladini, ki se po šolski dobi pripravlja za prihodnji poklic. Treba se je zavzeti zanjo z dveh strani; z verske in prosvetno - socialne. Delo pri Marijinih vrtcih (kjer jih ni, naj se ustanove), Frančiškovih križarjih, Sestricah sv. Klare naj se raztegne postopoma na višje letnike; Apostolstvo mož, Marijine družbe, Tretji red sv. Frančiška naj pritegnejo mladino takoj po odhodu z osnovne šole v svoj krog in naj jim po možnosti urede posebne odseke. Skrbeti pa je treba za mladino tudi po strokovnih izobraževalnih in ka-ritativno socialnih ustanovah, posebe za kme-tiško, delavsko, obrtno i. dr. mladino, ki naj bi ji nudila zavetje, zabave in izobrazbe, verske in strokovne. Goji naj se med mladino evharistično križarstvo (pogostno prejemanje sv. zakramentov, posebno sv. obhajila). Da se omogoči prejemanje sv. zakramentov v farah z oddaljenimi kraji, naj bi se uredili po prakrščanskih vzorcih nekaki obha-jilni zajutrki pri fari, najbolje v društvu, h katerim bi prispevali vse potrebno imovitejši bližnji, pa tudi daljni farani. Posebno bi bili taki zajutrki važni pozimi pa tudi sicer za dalje stanujoče stare ljudi in otroke. Poživi naj se dejanska skrb- za siromake in brezposelne zlasti pozimi. Potrebna bi bila organizirana skrb za onemogle in siromake po domačih občinah; vsaka fara, po potrebi več fara skupaj, naj bi si uredila zavetišče za onemogle in siromake. Vsi sodelavci KA naj bi po možnosti podpirali namene Kolodvorskega misijona. Ker je pri odraslih, tudi pri vernih ljudeh, neznanje v verskih stvareh pogosto zelo veliko, zlasti glede porabe verskih naukov v vsakdanjem in v stanovskem življenju, naj bi se gojil v prosvetnih društvih, pa tudi v Marijinih družbah i. dr. pouk o življenjski uporabi verskih načel, pa tudi skupno branje svetega pisma, posebno Novega zakona. DUHOVNE VAJE. Koristno, potrebno, nujno. Da so duhovne vaje za vsakega vernika prekoristna naprava, o tem ni dvoma. Potrebna so pa predvsem ljudem, ki o krščanskem življenju nimajo pravega umevanja, ali so živeli odtujeni Bogu, zakopani v grehih, -mrzli za vise dobro, Prav posebno bi priporočili duhovne vaje vsem, ki se pripravljajo za zakon, V dobri življenjski spovedi, ki jo opravijo pri popolnoma tujem gospodu, dobijo navodil, novih smernic za bodoče življenje, za mir in tolažbo, kar je neprecenljive vrednosti. Tudi po naših Marijinih družbah so dekleta, ki živo potrebujejo dobrih duhovnih vaj. Leta in leta žive v dvomljivih znanjih, če ne naravnost v grešnih, pa si nič ne store iz tega, kakor bi bilo docela po pravilih. Mlajšim so v spotiko in pohujšanje, staršem v bridkost, sebi največkrat v nesrečo. Kako hitro in temeljito bi jih izmodrile duhovne vaje I Res je huda za denar ; toda poglejmo, koliko se potroši za nepotrebno navlako pri obleki! Pa še nekaj. Koliko se stori in žrtvuje po naših prosvetnih društvih za splošno izobrazbo, Za duhovno izobrazbo, za napredek v duhovnem življenju se pa največ doseže v duhovnih vajah, hkrati pa se postavi temelj za bodočo srečo, — Torej več zanimanja za duhovne vaje, pa bo šlo vse na bolje, »Dom Brezmadežne« — tako smo krstili prenovljeni Dom duhovnih vaj za dekleta in žene na Mali Loki pri Ihanu, Dne 24, novembra je bila slovesno blagoslovljena nova kapela; prevzvišeni gospod škof je prvi opravil v novi hiši božji sv. daritev. Daj Bog, da bi se uresničile njegove očetovske želje, naj bi se širil po dekletih in ženah, ki bodo na tem kraju opravile duhovne vaje, božji blagoslov po bližnji in daljni okolici in po vsej škofiji. V decembru bodo o d 27. do 31. duhovne vaje za gospodične. Za žene o d 14. do 18, januarja in od 4. do 8. februarja. Za dekleta od 28. januarja do 1. februarja in od 18, do 22. februarja. Za naslednje mesece bomo sporočili v prihodnji »Bogoljubovi« štev. Oskrbnina za ves čas znaša 100 Din. Priglasite se na naslov: Sestre križarke, Mala Loka pri Ihanu, pošta Domžale. Silno je ugajala »Luč z gora« — v letniku 1932, Za novi letnik imamo pripravljeno izredno zanimivost »Učiteljica ponižani h«. Začetek bi moral priti že v 1. številki, pa je — žal — zmanjkalo prostora. Preložiti smo morali kotiček »Na cilju« — za 2. številko. Uredn. OPAZOVANJA Ali tudi nas zadene? Profesor zgodovine na univerzi v Budapesti, Julij Szekfii, se pritožuje v nekem madjarskem listu, da je mnogo — sicer pobožnih in dobromislečih — katoličanov, ki imajo v marsičem zmedene pojme. Tako n. pr. kažejo neko naklonjenost medlemu liberalizmu, šviga-švaga nazorom, ker jih vodi ozir na lastno korist (oportunizem). Tudi se je katoliškega gibanja na Ogrskem oprijela prevelika politična primes. Uvaževalo se je »glasovanje«, ne da bi odločevali duševni temelji. Zopet drugi so bili usmerjeni zgolj na pobož-nost, pa te dobre usmerjenosti niso raztegnili na dejansko življenje. Kaj nam je zdaj, v tem času najbolj treba? Vzgojiti si moramo katoliško elito (odlične — vzor katoličane), ki bodo svoje delovanje razpredli na široke plasti naroda, ki bodo prepojili ljudstvo z gorečnostjo prvih kristjanov. Kakšna bodi katoliška mladina? Meseca oktobra s o imeli mladci ljudovlade Švice svoje letno zborovanje v mestu Olten. 4000 mladih fantov je prišlo. Kot časten gost je bil navzoč tudi državni poglavar, predsednik M o 11 a. Ko je državni svetnik Escher govoril, kakšna bodi mladina, so vsi viharno pritrjevali zlasti pri besedah: »Biti moramo — kar se nam tako rado očita —, klerikalni! Klerikalni do kosti, pomoč in opora naši duhovščini v smislu Katoliške akcije; biti mora naša mlada četa polna cerkvene poslušnosti. Biti moramo ultramontanski! Kaj hoče to? Fantje, ki se ravnamo po navodilih svetega Očeta, ki poslušamo njegovo borbeno geslo in mu sledimo; fantje, ki priznavamo Kristusa za svojega kralja in papeža kot njegovega vidnega namestnika na zemlji. Če ste to: kleri-kalski in ultramontanski, v srcu in javno, potem ste porabni borilci. Naša borba proti brezbožnosti je obenem varstvo zakona in krščanske družine. Na noge torej! Na križno vojno!« Izpričani dogodki. 1. Motorni kolesarji so se pripravljali na tekmo. Oče prigovarja sinu: »Nikar se ne udeleži. Ostani v postelji, ko si prehlajen!« Sina ni držalo doma; brez očetove vednosti vstane in se odpelje s kolesom na tekmo... Zaletel se je v drevo in se ubil. Hkrati je pa smrtno povozil tam stoječega fantka, sina-edinca ondotnega posestnika. 2. Vaški učitelj je obhajal god. Na godov-nico je prišel tudi sosedov mladenič, ki bi se imel te dni poročiti. Mati mu brani in svetuje, naj ostane doma, a brez uspeha. Slovesnost je bila združena tudi s streljanjem. Ko se možnar ni sprožil, gre mladenič pogledat, da vidi, kje bi bil vzrok. Pri ti priči poči; izstrelek mu odnese tri prste na desnici, V bolnišnici so mu morali odrezati desno roko. Sedaj objokuje in toži: »Zakaj nisem ubogal dobre matere?« 3. Neko nedeljo, ko je bilo zjutraj še mračno, gre mož — pijanec in grd bogoklet-než — po opravkih k morski obali. Pade v morje. Kliče »aiuto« (na pomoč!). Sin prihiti, a ga najde na dnu morja sedečega in že mrtvega. Zraven njega je bila zapičena sveča. 4. Starca, strašnega bogokletneža, najdejo ležečega pod oljkinim drevesom z odprtimi usti. Jezik, ves razgrizen in okrvavljen, mu je visel daleč vun iz ust. V nezavesti je ležal tri dni in — umrl. Podeliti so mu mogli samo zakrament sv. maziljenja. (Te dogodke je opisal I. R., član moške Mar. družbe v Križankah. Prvi slučaj je iz leta 1931, vsi drugi iz leta 1932, Vse osebe razen druge, je dopisnik poznal. Krajev zaradi živečih sorodnikov ne omenjamo.) DOBRE KNJIGE. Raztreseno klasje. Dr. Mihael Opeka. I. zv. 17 govorov za nedelje in praznike. Cena s poštnino vred Din 24.— Naroča se v Jugoslovanski knjigarni ali pri Ničmanu v Ljubljani. — Vsako priporočilo Opekovih govorov bi bilo odveč. Izklesani so, temeljiti, lahko umljivi. Duhovnik in laik jih bosta z istim pridom oitala. Ti govori bodo še bolj zadovoljili, ker so namenjeni za razne prilike in obravnavajo različno zanimive, pretresljive pa tudi tolažljive resnice. Zato naj bi bila ta knjiga na razpolago tudi v knjižnicah naših prosvetnih društev. Dar Mohorjeve družbe za leto 1932. Vselej smo jih veseli, teh koristnih, lepih, lahko rečemo dragocenih knjig. Dar »Družbe sv, Mohorja« smo zapisali namenoma, saj bi v knjigotrštvu ena sama knjiga toliko stala, kolikor znaša članarina za Mohorjevo družbo, ki nas obdarja vsako leto s kopico vsakovrstne književne hrane. Pa kaj bi vse to podčrtavaili, saj so cenjenim bravcem knjige letošnje izdaje že itak znane, ker jih imajo v rokah. Naj le romajo od osebe do osebe, naj le zbujajo zanimanje, da jih bo hotel za bodoče vsak sam imeti, sam si zbirati domačo, koristno in vsem priporočljivo knjižnico. Ne bomo ocenjevali vsake knjige posebej, toliko pa lahko rečemo, da — če sodimo po sebi — ima »Koledar« v novi opremi največ privlačnosti, ker je vsebina poleg pratike tako raznovrstna, mikavna, poučna. Živa pridiga so slike v tem letu umrlih, znamenitejših oseb. Prav ustregel nam je univ. profesor Alfred Šerko, da nam je opisal naše strupene in nestrupene kače. »življenje svetnikov«. Osma knjiga nam predočuje svete vzornike do 17. maja. To bo krasno delo, ko bo dovršeno. Treba je vsak zvezek verno shranjevati. Za doplačilo je družba oskrbela kar šest knjig. Prekrasna, tudi za vsak salon primerna, vsakemu izobraženemu človeku priporočljiva je knjiga »A v g u š t i n o v e izpovedi«. Družba je skrbela, da ima to delo izredno lepo opremo, črke, vezavo in razdelitev. < Prav posebno koristna pa tudi potrebna je »Zlata vrv«, — pouk o sveti spovedi. Ima obliko masne knjižice. Pisatelj izpodbija razne ugovore, odgovarja na vprašanje; zakaj se spave-dujemo, kako in kolikokrat naj se spovedujemo? — Ker je med ljudmi v teh vprašanjih mnogo neznanja in napačnega pojmovanja, bi bilo želeti, da bi se ta knjižica karmoč razširila in udomačila. Za doplačilo je družba pripravila še naslednje knjige: Irska, Krivični vinar, Bratje in sestre, Ohijesa. Trije kralji. Timmermans Veterman - Kuret. Ljudske igre. 2 zvezek. Božična legenda v treh zgodbah. Slehernik. P. Thuysbaert - Pogačnik. Ljudske igre. 1. zvezek. Liturgični in alegorični misterij v enem dejanju. — Oba zvezka je izdala in založila Misijonska tiskarna, Domažale-Groblje. Lexikon fiir Theologie und Kirche. Hrsg. von Buchberger, Bischof von Regensburg. IV. Bd. Cena vez. izv. Mk 30.—. Za teologa in laika je pravo bogastvo tak leksikon, ko v njem najde na vsa teološka vprašanja jasen, zanesljiv in sodoben odgovor. Priznani teologi-strokovnjaki v njem sodelujejo. Doslej so iztšli 4 zvezki. Izdaja ta leksikon založništvo Herder v Freiburgu i. Br. ODGOVORI. F, M.; Ali je greh, če imam sanjsko knjigo in če verjamem, kar tam napoveduje? Ali je vse to izmišljotina (laž) in prevara? — Ali grešijo tisti, ki prorokujejo iz kart, in ali je deležen greha, če si kdo da iz kart srečo napovedati in če verjame, kar tam pove? Ali je kaj resnice na taki napovedi? Na ta vprašanja dobite odgovor tudi v katekizmu in sicer pri razlagi prve božje zapovedi, ki zapoveduje, da moramo v Boga verovati, vanj upati in ga ljubiti, in da ga moramo moliti... Oglejmo si samo zadnjo zahtevo ... »Boga moliti«, najvišjo čast izkazovati...« Ko katekizem vse to razloži, pove tudi, kdo zoper božjo čast greiši... Zoper božjo čast greši: kdor zanemarja molitev in sv. mašo; kdor Boga skuša; kdor hoče od stvari doseči kaj takega, česar same naravne moči ne morejo izvršiti (vraiža, vedeževanje, čarovanje, spiritizem). ,., [Katekizem dalje našteva še več reči, n. pr. nevredno prejemanje sv. zakramentov (božji rop).] Kakor vidite, spada to, o čemer vprašujete, med vraže. Z vražo namreč greši, kdor pripisuje stvarem kako skrivno moč, katere jim Bog ni podelil. Navadno imenujejo vse to kratkomalo praznoverje. Med ljudmi krožijo n. pr. razne molitve, ki nanje navezujejo kakšno izredno moč ali varstvo. To spada med praznoverje. Vsako molitev, če je res pravilna in dobra, Bog usliši. Molitvam pa, ki so praznoverne in dostikrat celo spačeine, ne moremo pripisovati ne rednih sadov, kaj šele keukih izrednosti. (Ako je n. pr. rečeno: »Ta molitev se mora 9 krat prepisati in naprej izročiti, da boš deležen te ali druge sreče« — je to zadosten znak, da tu tiči vraža.) Med praznoverje spada tudi pr o rokovanj e iz kart (vedeževanje) in razlaganje sanj, katerim nekateri docela verujejo. Zakaj je to prazno in grešno početje? Zato, ker hočejo taki praznoverci kaj skrivnega izvedeti iz stvari, katerim Bog tega ni podelil. Pa se le dobe tudi bolj olikani ljudje, ki se resno s tem pečajo. Kakor beremo, živi v Parizu — pa celo dobro — okrog 800 ženišč, ki napovedujejo iz kart in znamenj na rokah bodočnost. Vabijo jih tudi v odlične družine. Kjer peša vera, raste pač bedastoča — in prazna vera. Tudi razlagavcev sanj in sanjskih knjig ne manjka. Vse te stvari so grešne, alko človek resno kaj nanje da. Gotovo je, da je Bog v izrednih slučajih po sanjah govoril, kakor vemo iz zgodbe egiptovskega Jožefa, pa tudi iz življenja svetega Jožefa, ženina Marije Device, Toda to se zgodi le malokdaj; pa se tudi pO okoliščinah spozna, če in kaj je hotel Bog v sanjah razodeti. Zakaj so vraže, zakaj vedeževanja grešna? Zato ker pripisuje človek stvarem božjo moč, ki je nimajo. To je pa zoper prvo božjo zapoved, ki veleva, samo Bogu izkazovati čast — kot najvišjemu Gospodu. Praznoverec si ustvarja tako rekoč še enega Boga, ko pripisuje stvarem božjo moč, pa ve, da jim je Bog ni podelil. Če ima kdo sanjsko knjigo zavoljo radovednosti, da se prepriča, kako so nekateri ljudje neumni, menda ne bo grešil. Ako pa te bedarije veruje, pa gotovo ne bo brez greha. — V tem slučaju knjigo v ogenj! Sveto pismo (III Moz 20, 6) pravi: »Človeka, ki se obrne k vražarjem in vede-žem... bom s srditim obličjem pogledal, in ga bom iztrebil iz njegovega ljudstva.« Dr. A.: Kaj je to sobotni (sabatinski) privilegij? Škapulirska p ob ozn os t (bratovščina škapu-lirske M. b.) ima svoj izvor v razodetju, katero je prejel sv. Simon Stock v nedeljo 16. julija 1251 v Cambridge na Angleškem. — Kakor beremo v njegovem življenjepisu, je ta generalni prednik karmeličanov, ko je bil njegov red preganjan, dolgo časa prosil Marijo za pomoč. Nato mu je pa Marija v prikazni pokazala škapulir in obenem govorila: »Vzemi, moj ljubljeni sin, ta škapulir tvojega reda; je to znak milosti, ki sem jo izprosila zate in za tvoje tovariše z gore karmelske. Kdor bo s tem znakom odet umiral, bo rešen večnega ognja; to je znak Zveličarja, zaščita v nevarnostih in zagotovilo posebnega miru in varstva.« Sloveči in učeni papež Benedikt XIV. je izjavil, da »rad sprejme to razodetje kot resnično, in veruje, da je more vsakdo za resnično priznati.« Umevno pa je, da takih milosti ne more pričakovati človek, ki bi — zanašajoč se na škapulir — mirno vztrajal v svojem grešnem življenju. Takega, ki bi predrzno na božjo milost grešil, bi cela vrsta škapulirjev ne rešila. To, kar je gori (v razodetju) povedano, imenujejo prvi privileg. Druga predpravica (pri-vileg), ki jo je Marija namenila onim, ki karmelski škapulir pobožno nosijo, je obljuba, da bodo kmalu rešeni iz vic. To je tako zvani sobotni privileg. Tudi to predpravico zagovarja papež Benedikt XIV. Papeži so obenem pritrdili, da so teh dobrot karmeličanskega reda deležni tudi člani škapulir-ske bratovščine. (Pogoji so posebej navedeni v knjigah cerkvenih bratovščin.) A, Š.: V novem molitveniku »Večno življenje« je pri obh. molitvah (III.) tudi molitev; Kristusu, Kralju vesoljstva, Obdarovana je s pop, odp. Vmes so tudi besede: »Prav posebno pa se zavežem, da bom storil vse, kar je v mojih močeh, da bodo zmago slavile pravice Boga in Tvoje Cerkve...« ... Ali ni to zaobljuba, ki bi vezala pod grehom. Jaz je ne upam moliti, dasi mi je žal, ker ne dobim odpustka. Le brez skrbi jo opravite. Ta izraz »se zavežem« nima značaja zaobljube, marveč hoče le voljo krepiti in priganjati, da človek svoj sklep bolj gotovo izvrši, kar in kolikor spozna za dobro. Kdor bi se zavezal pod grehom, bi pa že morali reči, da je napravil zaobljubo. Ali pri molitvi sv. rožnega venca nismo na škodi glede odpustkov, če vpletamo med deset-kami n, pr. »Molimo te, o Kristus.,.« ali pa »Če-ščeno in hvaljeno ...« Res je, da se odpustki dobe le, če človek natančno opravi vse, kar in kakor je predpisano, če moli s skesanim srcem in z namenom, da hoče biti deležen odpustkov. Ker pa po novejših odlokih za odpustke rožnega venca ni več potrebno, da bi ga opravljali nepretrgoma, brez daljših presledkov, je jasno, da smo deležni istih ugodnosti, četudi ob desetkah dodamo kakšne vzdihljaje, kakor je to običajno n. pr. pri molitveni uri pred Najsvetejšim. Pisma dobivamo da vam, dragi naročniki in čitatelji, »BOGO-LJUB« močno ugaja. Vaše priznanje je nam v spodbudo ter nas navdaja z zaupanjem, da boste tudi v novem letu našemu listu ostali zvesti. Saj vemo: hudo je, denarja primanjkuje. Pa toliko boste že prihranili, da boste poravnali naročnino za BOGOLJUBA. Saj bi v vaši družini prav zares nekaj manjkalo, če bi vas ob pričetku meseca ne obi-skaval BOGOLJUB. Pomaga vam, da bo vaša družina ostala Bogu in Cerkvi zvesta. In za tak namen je že vredno, da si toliko privarčujete, da bo BOGOLJUB vaš stalni obiskovalec. Kaj '■pa z lanskim letnikom? Poiščite vse številke in oskrbite vezavo. Tako boste imeli dragoceno in zares lepo knjigo za družinsko čitanje, polno lepih navodil za pravo krščansko življenje. Pa tudi že samo radi umetniških slik, ki jih mesec za mesecem BOGOL JUB priobčuje. zasluži, da ga skrbno ohranite in pogosto pregledujete. Za prihodnje leto imamo pripravljenih mnogo zares dragocenega gradiva. Tudi slik imamo že toliko, da bo vsaka številka prinesla mnogo novega. Najbolj odlični nabožni nabožni pisatelji so obljubili za prihonje leto svoje sodelovanje. Vsak mesec boste dobili BOGOLJUBA v drugačni obleki, tiskani v bakrotisku, z umetniško sliko na ovitku. Zato odslej tudi platnic ne boste raztrgali ali jih dali otrokom, marveč celo številko z ovitkom vred lepo shranite, pa boste ob koncu leta vse skupaj dali v vezavo. Pokažite BOGOLJUBA še v onih hišah, kjer ga še nimajo. Pokažite ga in priporočite. Na vašo besedo se bodo zanesli in ga naročili. Poskusite! Milosti polne božične praznike in blagoslovljeno novo leto vam želi Uredništvo. Odpustki za mesec januar 1933. 1. Nedelja, prva v mesecu. Novo leto. P. o.1: a) udom br. Srca Mar.; b) udom družbe krščanskih družin; c) istim kakor 16. dan; d) udom br. presv. Srca Jez.; e) onim, ki nosijo višnjevi škapulir. Udom rožaovenške br. trije p. o.: 1. če v bratov-ski kapeli molijo po namenu sv. očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v bratovski cerkvi nekaj časa pobožno molijo pred izpostavljenim sv. R. Telesom. 2. Ponedeljek. Ime Jezusovo. P. o. danes ali v osmini vsem, ki prejmejo sv. zakramente, so pri sv. maši in molijo po namenu sv. očeta; v nedeljo in na praznik zadostuje v ta namen, biti pri eni sv. maši. Dalje p. o. istim kakor 16. dan. 4. Sreda, prva v mesecu, P. o. vsem, ki prejmejo sv, zakramente, molijo po namenu sv. očeta ter opravijo kake pobožne vaje na čast sv. Jožefu. 5. Četrtek, prvi v mesecu. P, o, udom br. sv. R. Telesa v bratovski ceritvi; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v župni cerkvi. 6. Petek, prvi v mesecu. Razglašenje Gospodovo. P. o.: a) udom br. naše ljube Gospe presv. Srca v bratovski cerkvi; b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; c) udom rožnovenske br. v bratovski cerkvi; omolfub44 naša stara priljubljena gosta morata ostati za vsako ceno pri piši Nervozni umiralo zgodaj! Ste II opazili na sebi četudi le tupatam katerega Izmed naslednllh znakov bliža« joče se živčne oslabelosti? Hitro razburjenje, nerazpoloženje, drgetanje udov, nemirnost, utripanje srca, omotični napadi, tesnobnost, nespečnost, nemirne sanfe, neobčutljivost posameznih telesnih delov, plaSljlvost, prevelika razdražljivost spričo ugovarjanja, ropota, duha, poželenje po omamilih, tobaku, alkoholu, čaju. kavi, utripanje očesnih vek ali migljanje pred očmi, naval krvi, tesnoba, muhavost, odpoved spomina ali govora, izredna nagnenja ali odvratnost. Ako se po-iavi pri Vas kateri teh znakov nervoznosti, eden* močan ali več hkrati, tedaj so Vaši živci resno oslabllenl In potrebujejo okrepila. Ne pustite tega vnemar še naprej, ker slede temu lahko kmalu resne motnje duševnih zmožnosti, kot nesmiselno govorjenje in nazavedna dejanja, hitra telesna propast in zgodnja smrt. Nič ni na tem, odkod Vaša živčna oslabelost, vabim Vas, pišite mi! Radevolje Vam zasloni in polfnine prosto enostaven način od h ri jem ki Vam bo pripravil veselo iznenadenje. Morda ste za razna sredstva izdali že mnogo denarja, dosegli pa v najboljšem slučaju le kratkotrajno zboljšanje. Zagotavljam Vas, da poznam pravi način kako slabosti Vaših živcev odpomočl. Ta način prinese obenem tudi zboljšanje razpoloženja, veselje do življenja, moč in delazmožnost, da, pisal mi je že marsikdo, da ga ;e povsem prerodil. To dokazujejo tudi mnenja zdravnikov Stane Vas samo dopisnico. Pošljem Vam zelo poučno knilgo popolnoma zastonj. Ce Vam ni mogoče pisati takoj, si spravite ta oglasi Zbiralnica za pošto: Ernst Pasternack. Berlin. SO. Michaelkirthplatz No 13 Bbi 89.