Leto XXn., št. 255 ia, četrtek 30. oktobra Upravništvo: Ljubljana, Paectnljeva ulica 5 — Telefon št. Sl-22, 31-23, 31-24. tnseratnl oddelek: Ljubljana, Puccinijeva uL 5. - Telefon 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749. 7.te 1 j UČNO ZASTOPSTVO aa oglase 1» Kr. Italije ln tnosamstva Ima Unione Pubblieftš Italiana 8JU Hnaao Cena cent* 7* Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znata -noocčno L. 12.—, ca Inozemstvo pa L. 20.— Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica ŠL A, telefon 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONAR1A KSCLUSIVA per ia pubblicita dl provenlenza Italiana ed estera: Unione PubbliHtš Italiana S. A^ Milano Uspešni spopadi v ASrikl Zavrnjeni Izpadi iz Tobruka — Letalske akcije Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 29. okt. naslednje vojno poročilo št. 514: Na bojišču pri Tobruku so naši oddelki takoj zavrnili sovražne sile, ki so se poskusile približati našim pozicijam. Topništvo je uspešno obstreljevalo obrambne naprave v trdnjavi. Protiletalska obramba v Bengasiju je sestrelila angleško letalo med letalskim napadom, ki ni povzročil škode. Sovražna mehanizirana sredstva, so bila učinkovito obstreljevana s strojnicami našega letalstva na področju pri Džara-bubu. Na bojiščih področja pri Gondarju je sovražnik v spopadih z našimi prednjimi oddelki imel večje izgube v mrtvih in ranjenih. Nocoj so angleška letala metala bombe na Comiso (Sicilija): nobene žrtve in neznatna škoda. Tudi nocoj so letala Kr. letalstva /. bombami velikega kalibra zadela važne cilje oporišča v La Valletti (Malta). Kako je bila torpedirana angleška križarka Z operacijskega področja (od posebnega poročevalca agencija Štefani), 29. okt. s. Naše letalstvo nadaljuje nadzorstvo nad morjem ter skrbno pazi na vsako premikanje sovražnih ladij. Le težko utečejo sovražne formacije, pa naj jih sestavljajo trgovske ali vojne edinice, temu skrbnemu nadzorstvu in napadom naših letalcev. Tudi zadnje dni so morali Angleži drago plačati svoj poskus prehoda iz zapadnega v vzhodno Sredozemlje. Kakor je bilo objavljeno v vojnem poročilu štev. 551, je bila tedaj zadeta od torpeda našega letalstva pod poveljstvom poročnika pilota Strani j a sovražna križarka. O tej akciji smo mogli zvedeti naslednje podrobnosti: Proti sedmi zvečer dne 25. oktobra so naša torpeana letala zagledala nekaj desetin kilometrov severno od področja Bar-dija-Sollum sovražno formacijo ladij. Sonce je že zašlo. Sovražnih edinic ni bilo mogoče povsem točno ločiti. Moglo se je ugotoviti, da gre za dve križarki in dva rušilca. Senca noči je prikrivala obrise ladij pogledom. Šele ko se je pojavila luna na nebu, so se letalci znašli. Piloti so letala zaokrenili tako, da jim je bila luna za hrbtom. Tako so imeli lepši razgled. Istočasno so se spustili niže, da bi mogli lažje zadeti sovražne edinice. Sovražne ladje so se med tem razpršile in je vsaka piula na svoj račun. Poročnik Strani se je ne glede na sovražno obstreljevanje spustil tako nizko, da je točno zadel izbrano ladjo. Slo je za križarko, ki se je pod udarom torpeda razklala. Ko je letalo poletelo spet višje, je bilo jasno opaziti, da je bila sovražna križarka smrtno zadeta. To je potrdil tudi izvidniški polet naslednjega jutra, ko o sovražni ladji ni bilo nikjer več sledu, med tem ko je bilo na morju več kilometrov na okoli opaziti petrolej ske madeže. Ker so bili ti madeži omejeni v širino na kakih 600 m, je mogoče domnevati, da je ves tovor šel v morje. Ako bi namreč ladja še mogla nadaljevati svoj plovbo bi bilo opaziti te madeže še nadalje. Vsekakor je izven dvoma, da je bila angleška križarka zelo težko poškodovana in za daljšo dobo izločena iz prometa. Poročnik Strani, ki je mlad oficir, je ponosen na to svoje dejanje, a komaj čaka, da se mu ponudi prilika za nove uspehe. Tudi vsi ostali člani posadke naše letalske formacije so navdušeni zaradi tega uspeha, ki se pridružuje velikim uspehom te formacije iz prejšnjih borb. Geslo te naše eskadre je »sufficit animus«. tvorijo jo pa najbolj drzni letalci, ki komaj čakajo novih podvigov Junaški podvig izvidniškega letala Rim, 29 okt. s. Delavnost, ki se je v zadnjih dneh razvili naši letalski oddelki v Sredozemlju, je rodila zelo pomembne uspehe, sa: je bil med drugim potopljen parnik s tonažo 10 000 ton, med tem ko sta bila težko poškodovana še en parnik in ena križarka, pristaniške naprave v Malti pa ponovno zadete navzlic zelo mogočni obrambi otoka. K temu je treba dodati še epizodo, ki zelo značilno obeležuje drznost naših letalcev ter njih visoko pripravljenost za borbo. 25. oktobra zjutraj okoli 7. ure je naše izvidniško letalo letelo nad osrednjim Sredozemljem, ko je nenadoma zagledalo oddelek sovražnih Hurricanov, ki so se pravkar pripravljali na napad nanj. Naše letalo pa se borbi ni izognilo, čeprav je bilo to še mogoče, temveč se je takoj spustilo v borbo ter strmoglavilo vodilno letalo sovražne formacije, ki je padlo v morje. Tudi ostali dve letali sta bili predmet neprestanega obstreljevanja z našimi strojnicami in verjetno zadeti, kajti skušali so se umakniti in skriti v oblake. Ko je tako naše letalo zaključilo svojo nalogo, se je nepoškodovano vrnilo na svoje oporišče. Njegovo smelo posadko so tvorili poročnik Montanare in maršal Sensi kot pilota, poročnik Servillo kot opazovalec ter letalci Senavia, Ravacci in Bonanni kot strokovnjaki. iSESS Bolgarski prestolu! govor Kralj Boris na otvoritvi novega zasedanja sobranja Sofija, 29. okt. s. Ob otvoritvi zasedanja sobranja je imel kralj Boris preštetim govor, v katerem je podal uspehe, ki jiji je Bolgarija dosegla v svoj' zunanji oolitiki, odkar se je 1. marca priključila trojnemu paktu. Na zadnjem zasedanju je sobranje spontano prisrčno sprejelo nemške vojake, Bolgarija je napela vse svoje sile in je v sodelovanju s svojima v olik ima prijatelji caima pridobila Macedonijo in področje ob Egejskem morju, ki sta ji bili odvzeti po tolikih žrtvah. Po treh vojnah sta se ti deželi spet priključili domovini Bolgarija mora biti zato hvaležna in večno zvesta svo>-jima velikima a zvezni ca ma Priključitev Bolgarije k trojnemu paktu je omogočila, da so se razvili dragoceni odnosa ji s Slovaško in novo neodvis.no hrvatsko državo. Odnosa j i s Turčijo m> se tudi to leto ugodno razvijali v duhu prijateljskega pakta in prijateljske izjave, ki sta jo podali obe državi. Ti odnošaji se še nadalje nazvija;o v smislu medsebojnega razumevanja ter v prijateljskem duhu. Najboljša čustva goji bolgarski narod do svoje nove albanske sosede. Pa tudi z drugmi državami skuša bolgarska vlada ohraniti najboljše odnoča;e, kakor to narekujejo sedanji interesi države. Poskusi, ki st se pojavili v tujini, da bi se motila red Enzo Picca« itd. ter nekaj sedežev ženskih fašijev in GIL. Tudi v drugih središčih novih pokrajin so bile otvorjene razne ustanove ali začeta razna nova dela. Ljudstvo se je povsod v velikih množicah udeležilo proslav ter je povsod izražalo svojo hvaležnost in svojo vdanost Duceju, katerega ime je bilo na jeziku ti-sočev. krftie s^menlka Rim, 29. okt. s. V matičnem domu Invalidov so včeraj odkrili marmornat spomenik junaškega kvadrumvira letalskega maršala Itala Balba žalno službo božjo je opravil vojaški Škot Bartolomasi; prisostvovalo ji je mnogo zastopnikov fašističnih organizacij, vojske. Invalidov, družin padlih letalcev, prostovoljcev, družin padlih in ranjencev ter drugih organizacij Svečanosti so se udeležili tudi državni podtajniki pri ministrskem predsedstvu, letalskem in mornariškem ministrstvu, ge- neralni inšpektor fašistične stranke, rimski prefekt, pokrajinski zvezni tajnik in drugi zastopniki oblasti. Po službi božji so se zastopniki oblasti zbrali okrog spomenika na dvorišču doma. Ob zvokih himne je bil spomenik odkrit. General Pricolo je izrekel ime padlega junaka, nakar so se mu vsi odzvali z vzklikom >Prisoten«. Zastopniki oblasti so nato odšli v dom in obiskali vojne slepce in invalide iz sedanje vojne, vojaški oddelki in delegacije organizacij pa so med tem defilirale pred spomenikom. čestitke visokega nemškega gosta Rim, 29. okt s. Tajnik stranke je včeraj v palači na Mussolini j evem trgu priredil obed državnemu podtajniku von Bohleu. V svoji zdravici se je zahvalil za njegov obisk, za katerega se je odločil prav v teh dneh fašističnih proslav. Izrazil je prepričanje, da bo čut trdne solidarnosti obeh pokretov vedno boli jak spričo skupno prelite krvi, ki bo tudi trajno jamstvo za uspešno sodelovanje obeh narodov v bodočnosti. Ta vojna se bo končala prav gotovo z zmago. Uspeh bo politična zmaga obeh revolucij in njunih nepremagljivih voditeljev Benita Mussolinija in Adol-fa Hitlerja. Ekscelenca Bohle se je v svojem odgovoru zahvalil za čast ki mu je bila izkazana ob priliki njeeovesa obiska na pragu 90. leta fašistične dobe Izrazil je čestitke narodnih socialistov fašistom za to priliko Poudaril je. da so izraz iskrenosti, solidarnosti in zvestobe, ki družijo revolucionarje Hitlerja z onimi Duceja. Vezi prijateljstva obeh revolucij orihajajo sedaj do izraza v bratstvu v oro?iu. s katerim se italijanski in nemški vojaki bore na afriški in vzhodni fronti proti skupnemu sovražniku. Hitler Vladarju in Duceju Pomembna izmenjava brzojavk Berlin, 29. okt. s. Ob priliki obletnice pohoda na Rim je Hitler poslal Kralju in Cesarju naslednjo brzojavko: Ob današnji obletnici razdobja, polnega pomena za zgodovinski razvoj Italije, obračam svojo misel k Vam, Veličanstvo, z najbolj prisrčnimi voščili za Vaše osebno blagostanje in za srečno bodočnost zavezniškega italijanskega naroda. Veličanstvo Kralj in Cesar je na pozdravno brzojavko, ki mu jo je poslal Hitler, odgovoril s temile besedami: »Eksc. Adolfu Hitlerju, vodji in kanclerju tretjega rajha, Berlin. — Zahvaljujem se prisrčno Vaši Ekscelenci za vljudno poslano mi brzojavko s čestitkami in vračam Vaši Ekscelenci in zavezniškemu narodu najboljša voščila.« Rim, 29. okt. s. Vodja je poslal Duceju naslednjo brzojavko: Ob obletnici pohoda na Rim mislim na Vas, Duce, in vam izražam vse svoje naj-prisrčnejše želje za vas osebno in za srečno bodočnost fašistične Italije. Mojim čestitkam pridružujem želje vsega nemškega naroda za zavezniško Italijo v borbi, ki bo zagotovila zmago za novo Evropo. S tovariškim in prijateljskim pozdravom — Adolf Hitler. Duce je takole odgovoril: Fiihrer, zelo prisrčno se vam zahvaljujem za pozdrav in čestitke, ki ste nam jih poslali ob obletnici pohoda na Rim. Fašistična Italija obnavlja ob tej prilika svojo odločno voljo, da nadaljuje pohod in se bori skupno z narodno socialistično Nemčijo do zmage. Prejmite moje prijateljske in tovariške pozdrave. — Mussolini. * Berlin, 29. okt s. Vsi listi objavljajo na vidnem mestu pod velikimi naslovi na prvi strani besedila Hitlerjevih brzojavk Kralju in Cesarju ter Duceju ob priliki obletnice pohoda na Rim. V mastnem tisku pona-tiskujejo besede, s katerimi Adolf Hitler izraža v imenu vsega nemškega naroda najtoplejša voščila Italiji v skupni borbi za dosego zmage v novi Evropi. Manifestacija v Zagrebu Zagreb, 29. oktobra s. Včeraj, na obletnico pohoda na Rim, sta hrvatski zunanji minister dr. Mladen Lorkovič ter generalni tajnik ustaškega pokreta Blaž Lorkovič obiskala italijanskega ministra Casertana v sedežu poslaništva, da bi mu izročila voščila za novo fašistično leto. Pri ministru se je oglasil tudi vodja odposlanstva nacionalne fašistične stranke s člani tega odposlanstva ter je podal poročilo o delu tega odposlanstva na Hrvatskem. Minister je vzel na znanje poročilo ter dal nekaj navodil tehničnega značaja o nadaljevanju misije. Kasneje se je minister Casertano v spremstvu italijanskega generalnega konzula ter odposlanstva nacionalne fašistične stranke podal na obisk k Poglavniku, kateremu je predstavil člane fašističnega odposlanstva ter vodstva zagrebškega fašija. Pred vladno palačo na Trgu sv. Marka je bil postrojen ustaški oddelek, kateremu je stal ob strani oddelek črnih srajc. Vodja fašistične delegacije je prisrčno in prijateljsko pozdravil Poglavnika, poudarjajoč veselje zastopnikov Italije ter nacionalne fašistične stranke, da se ob priliki tako pomembnega dne nahajajo blizu vodje ustaške revolucije, ki ima svoj vzor v Mussolini j evem geniju. Svoj pozdrav je zaključil z izrazi veselja nad dosedanjim italijansko-hrvatskim sodelovanjem. Tudi dr. Pavelič, ki je govoril v italijanskem jeziku, je izrazil predvsem svoje veselje, da so na tako slaven dan za italijanski Fašizem, ki je največji praznik vsakega Italijana, zbrani okrog njega fašistični tovariši. Posebno mi je drago ugotoviti, je pripomnil Poglavnik, da niste pozabili svojih ustaških tovarišev, čeprav je razumljivo, da je vaša misel danes predvsem doma ter v nesmrtnem Rimu in pri vseh borcih na bojiščih, predvsem pa pri vašem Duceju. Vse dokazuje, da smatrate vi naš pokret s tovariško simpatijo za enakega vašemu pokretu in skupnim revolucionarnim idealom Korakali bomo skupaj tako sedaj v vojni kakor kasneje v zmagovitem in slavnem miru. V srcih Hrvatov utripajo ista čustva, to so čustva, Ki so navdajala vse naše delo v duhu bratskega sporazuma med našima domovinama. Prvo zmago nad komunizmom smemo zabeležiti pred 19. leti, ko je Duce s svojimi zvestimi pristaši izvršil svoj pohod na Rim Poglavnik se je nato dotaknil misli, ld jo je v svojem pozdravu izrazil vodja fašistične delegacije, ko je dejal, da fašizem ne potrebuje propagande, saj sta se njegova misel in njegovo delo uveljavila že po vsem svetu z zgovornostjo dejstev, ki so prešla v zgodovino, Tripolis, 29. okt. & Fašisti m ljudske množice v Tripolisu, ki se z neomajno vero udeležujejo te vojne Fašizma, so se zbrali na porsilavi pohoda ma Rim v gozdu zastav in napisov Duceju ie zmagi. Veliki osrednji trg je bili poln množice, ozaljšan pa z ogromnim Ducejevim portretom, ob katerem so se zbrali vsi zastopniki vojaških, fašističnih in drugih oblasti. Množica je prihod generalnega podguvernerja, nadzornika Stranke ter ostalih političnih in vojaških zastopnikov sprejela z nepretrganimi vzkliki Duceju, ki so jim sledile manifestacije simpatije na naslov nemškega vojaškega zbora v Afriki, kateremu je bilo odrejeno častno mesto. Strankin nadzornik Enrico Endrieh je odredil najprej pozdrav Duceju, nakar je med ogromnim navdušenjem in manifestacijami množice spregovoril spominske besede. Pohvalil je vzvišeno mirnost in hladnokrvnost, ki jo izkazuje 'libijsko ljudstvo v tej vojni, spomnil se je velikega fašističnega zbora z dne 23. marca letošnjega leta, ko so Črne srajce Tripolisa po sovražnem udaru v Cirenaiko zaobljubile maščevanje, prikazal pomen zgodovinskega datuma 28. oktobra, poveličevali žrtve onih ki v afriški puščavi in na ravninah Rusije žrtvujejo svoja življenja za domovino in proslavljal novo globoko povezanost med italijanskim narodom in Duce jem, ki je domovini daroval ne le svoj genij rn svojo voljo, temveč tudi svojega hrabrega sina. Množice so ves čas navdušeno vzklikale Duceju in Domovini. Povsod v inozemstvu Madrid, 29. okt. s. španski listi so se brez izjeme spomnili obletnice fašističnega pohoda na Rim ter so v tej zvezi objavili dolge članke, opremljene s fotografijami. V njih opozarjajo predvsem na dejstvo, da je bila Italija prva v borbi proti boljševizmu ln da je ona prva dala narodom ono doktrino, ki je vir junaštva za vse one, ki se bore, da bi ustvarili mM evropski red. Plodovitost teh 20 let fašistične revolucije pa poživlja delo Mussolinija samega, katerega osebnost prevladuje v zgodovini našega čas Bukarešta, 29. okt s. Vel rumunski listi prinašajo dolge članke ln komentarje k obletnici fašističnega pohoda na Rim. Pri tem zlasti poudarjajo, da je bil ta pohod prvi znak začete borbe proti komunizmu v Evropi. Danes, ko se v oddaljenih stepah Rusije bijejo vojske Evrope z boljševlški-mi silami, je treba še posebej opozoriti, pišejo rumunski listi, da je to borbo že pred 20 leti kot prvi začel Benito Mussolini. Sofija, 29. okt. s. Manifestacije, ki so ae vršile v Italiji ob priliki proslave obletnice pohoda na Rim, močno odmevajo v bolgarskih Ustih. Poluradni »Dnea« piše v posebnem članku, posvečenem zgodovinskemu dogodku, med drugim: Obletnica pohoda na Rim upravičeno navdaja s ponosom italijanski narod, ki veruje v genij svojega Duceja. Nikdar se ni bolj ko dar Bes ta zgodovinska vrednost ve- likega evropskega prenovitvenega pokreta, katerega tvorec in uresničevalec je Benito Mussolini. Letos se ta zgodovinski datum. 28. oktobra 1922 odraža v življenju in v usodi vseh evropskih narodov. Tudi bolgarski narod, ki se je postavil ob bok Osi, duhovno sodeluje pri italijanskih proslavah ter v veselju italijanskega naroda. Helslnk«, 29. okt. s. Finski listi prinašajo z velikimi naalovl poročila iz Rima o proslavi 28. oktobra. Listi poudarjajo, da so bile včerajšnje italijanske proslave pohoda na Rim izvršene v vojnem ozračju, kar je v popolnem skladu z borbo, ki jo sedaj fašistična Italija vodi v Evropi proti boljševizmu potem ko jo je kot prva uspešno zaključila v svojih mejah. Na sedežu faSija v Helsinkih je bila intimna, svečana proslava obletnice fašistične Revolucije. Po kratkih uvodnih besedah italijanskega poslanika je od Stranke določeni govornik prikazal važnost in pomen proslave 28. oktobra. Bratislava, 29 okt. s. Obletnico pohoda □a Rim je tukajšnja italijanska kolonija proslavila na sedežu Fašija v navzočnosti italijanskega ministra in osebja poslaništva. Tajnik Fašijev je po počastitvi onih, ki so padli za domovino podal pregled o delavnosti fašizma v zadnjem letu ter je začrtal nekaj nalog za delo lokalnega fašija v bodočem letu. Postavitev društva Rdeči križ pod nadzorstvo Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št 291 odloča: Člen 1. Rdeči križ v L j ubijam se postavlja pod neposredno nadzorstvo Visokega komisarja, ki ga bo izvrševal po fašistu Ludoviku Maf-feiu. Ta ima tudi nalogo, da pripravi preureditev Rdečega križa po zahtevah novega položaja, nastalega z ustanovitvijo Ljubljanske pokrajine. Člen 2. Ta odločba stopi takoj v veljavo. Visoki komisar za Liiihliansko pokrajino: Emilio Grazioli 1 Gospodarstvo Računanje taks po zakonu o taksah in zakonu o sodnih taksah Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je predpisal naredbo o spremembnl taksnih zakonov, o novi emisiji državnih kolkov in pretisku kolkov bivše banovine, menic ln taksnih vrednotnic. Po tej naredbi se postavke taks po zakonu o taksah in po zakonu o sodnih taksah z izpremembami ln dopolnitvami do 6 aprila t 1. nadomeščajo 7 novimi postavkami, in sicer tako, da se taksne postavke od enega dinarja navzgor zaokrožijo na ta način, da se za vsak dinar računa 0.40 lire. Taksne postavke, izpod 1 dinarja pa se zaokrožijo takole: namesto 0.05 din se računa 0.U2 lire, namesto 0.10 din se računa 0.05 lire, namesto 0.20 ln 0.25 din se računa 010 lire, namesto 0.30 in 0.35 din se računa 0.15 Ure, namesto 0.40, 0.45 in 0.50 din se računa 0.20 Ure, namesto 0.60 in 0.75 din se računa 0.30 Ure, namesto 0.80 din pa se računa 0.40 Ure. Višina taks, določenih po tarifi odstotno, ostane nespremenjena in se na pogodbe, sklenjene v lirski veljavi, pobirajo te takse v lirah. Se je osnova za odmero takse na dosedanjih spisih izražena v dinarjih, se mora preračunati v lire po razmerju 38 Ur za 100 din. Pri odstotnih taksah se zaokroži taksna osnova (odmerna osnova), izražena v dinarjih, na celih 100 Ur navzdol, če presežek ne dosega 50 Ur, odnosno na 100 Ur navzgor, če je presežek nad 50 Ur. Pri plačilu taks v gotovini se zaokro-žajo deli pod 10 stotink na 10 stotink. Vsi posli po zakonu o taksah in po zakonu o sodnih taksah iz pristojnosti finančnega ministrstva bivše vladavine preidejo v pristojnost Visokega komisaria-ta za Ljubljansko pokrajino (finančni oddelek) . Določbe glede računanja odstotnih taks to glede preračunanja ter zaokrožanja taksne osnove veljajo tudi za pokrajinske takse (takse bivše banovine). Novi državni kolki za Ljubljansko pokrajino S 1. novembrom 1941/X1X se vzamejo iz obtoka kolki z dinarsko vrednostjo in se istega dne izdajo novi državni kolki za Ljubljansko pokrajino z vrednostjo v lirah. Z istim dnem se vzamejo iz obtoka tudi pokrajinski kolki (kolki bivše banovine) v dinarjih. V času od 1. do 30. novembra 1941/XIX se bodo državni kolki, vzeti iz obtoka, zamenjali s kolki nove emisije, to sicer pri davčnih upravah na nekolkovano prošnjo, v kateri je treba navesti vrsto in koUčino kolkov, ki naj se zamenjajo. Pri zamenjavi se davčne uprave držijo formalnosti, predpisanih po pravilniku finančnega ministrstva bivše Jugoslovanske vlade 8. julija 1929 (»Uradni list« št. 112/448). Doslej veljavni pokrajinski kolki se pre-tisnejo z vrednostjo v lirah v istem roku pri finančnem oddelku Visokega komisa-riata, prav tako na nekolkovano prošnjo, v kateri mora biti navedena vrsta in koU-čina kolkov, ki naj se pretisnejo. Po preteku gornjega roka, t j. po 30. novembru, se kolki ne bodo več zamenjavali, ne pre-tlskovalL V istem roku od 1. do 30. novembra se morajo pri davčnih upravah pretaksirati na ustrezno takso v Urah v smislu te naredbe golice menic in druge taksne vred-notnice. Pri tem se pritisne nanjo uradni pečat in pristavi podpis odgovornega uradnika. Pri predložitvi meničnih goUc in drugih taksnih vrednotnic morajo predlagatelji plačati razliko med dosedanjo takso ln zaokroženo takso po tej naredbi. Po 30. novembru se bodo smatrale golice menic in druge taksne vrednotnice, ki niso bile predložene v pretisk in pre taksiran je, kot brez vrednosti. Ustanovitev Osrednje zadruge zadrug državnih uslužbencev V zadružni register je bila 6. oktobra vpisana Osrednja zadruga zadrug državnih uslužbencev. To osrednjo zadrugo so na občnem zboru 13. juUja ustanovile zadruge državnih uslužbencev, ki jih je v Ljubljanski pokrajini 10. Nova osrednja zadruga bo zastopala interese vseh zadrug državnih uslužbencev raznih panog tako napram oblastem, kakor napram drugim zadružnim ustanovam. Zadruge državnih uslužbencev Imajo brez dvoma svojstven značaj in je zato potrebno, da Imajo svojo osrednjo zadrugo, ki bo spravljala v medsebojni sklad težnje in potrebe posameznih zadrug in bo zlasti nabavljala posameznim zadrugam blago in druge življenjske potrebščine. Vršila bo tudi ostale funkcije bivše Zveze nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev v Beogradu. Po strokovnih organih bo nadzorovala delovanje včlanjenih zadrug, dajala bo zadrugam kredite in sprejemala od njih ter od drugih oseb vloge. Končno bo posredovala za svoje članice in njihove zadružnike v vseh posUh življenjskega in elementarnega zavarovanja. V pravilih je vrhu tega predvideno, da bo ta osrednja zadruga, če se pokaže potreba in možnost ustanovila in vodila delavnice in slična podjetja za proizvodnjo blaga, ki ga prodajajo včlanjene zadruge. Upravni odbor nove osrednje zadruge tvorijo gg.: Emil Klebel, viš. kontrolor drž. železnic (predsednik), inž. Josip Ota-hal, teh. viš. svetnik v pok. (podpredsednik), Josip Luschutzky, inšpektor drž. železnic, Ernest Jeras, inšpektor v poK., Franc Cvetko, oficlal v pok., Franc Gor-klč, viš. računski inšpektor in Srečko Cer-ček, inšpektor drž. železnic. V nadzorstvenem odboru pa sa gg.: dr Rudi Kyovsky (Novo mesto), Zdravko Stolfa (Kočevje), Drago Outrata, Franc Sovre ln Ivo Mar-sel (Ljubljana). Gospodarske vesti = Delovno zasedanje Fašistične zveze industrije in nemške Državne zveze industrije Dne 4. ta novembra se bodo na Dunaju sestali k X. delovnem zasedanju predstavniki Fašistične zveze industrije in nemške državne zveze industrije. ItaUjan-sko delegacijo bo vodil senator Giuseppe Volpi, Conte dl Mlsurata, nemško delegacijo pa bosta vodila generalni direktor Zangen ln bivši državni podtajnik Trende-lenburg. __ Razdelitev oblačilnih kart v Trstu. Pokrajinski korporacijski svet v Trstu je objavil, da bodo v prihodnjih dneh preko občin razdelUi oblačilne karte, tako da bodo 1. novembra vsi prebivale! že Imeli te karte. = Nedopustna prodaja blaga v zamenjavo za deželne pridelke. Visoki komi-sariat je poslal Zbornici za trgovino in industrijo dopis, ld ugotavlja, da trgovci na deželi prodajajo blago kmetovalcem ne za gotovino, temveč v zamenjavo za kmetijske pridelke, zlasti živila. Na tena«nse izigravajo predpisi, ki jih je iz£l VtoM koraisariat m uravnavanje preskroe pre- bivalstva z živili Posebno se je ta razvada uveljavila v zadnjem času pri prodaji presnega masla, ki je pod nadzorstvom Prevoda. Na ta način se presno maslo odteguje kontroli razdeljevanja, se kupuje in prodaja po cenah nad uradno določenimi maksimalnimi cenami, tako da ga morejo kupovati le dobro situirani sloji. Ta način prodaje presnega masla pa upravičeno vznemirja tudi one kmetovalce, ki so organizirani v gospodarskih organizacijah in so preko teh prisiljeni oddajati mleko v svežem stanju v Ljubljano po določeni maksimalni ceni; saj je pri takem vnovčevanju masla predelava mleka bolj rentabilna kakor oddaja v svežem stanju. Vse to vpliva na preskrbo Ljubljane s svežim mlekom Visoki komisariat opozarja v svojem dopisu zbornico na navedena dejstva in jo poziva, da tudi v svojem delokrogu stori potrebne korake za odpravo teh nedostatkov, ki ovirajo oskrbo z mlekom. — Omejitve pri nakupu nepremičnin ▼ Madžarski. Iz Budimpešte poročajo, da je bila zaradi zaščite posestnega stanja Madžarov izdana uredba, po kateri smejo inozemci kupiti nepremičnine samo po predhodni oblastni odobritvi. Nadalje pravi uredba, da Ima država predkupno pravico, če kupi nepremičnino nekdo, ki ne stanuje v občini, kjer leži nepremičnina. Končno določa ta uredba predpise o razlastitvi Židov v primeru, če je Žid solastnik nepremičnin. => Skrb za akademski naraščaj v Nemčiji. Načelnik v nemškem ministrstvu za vzgojo dr. Mentzel je te dni objavil članek, v katerem se peča z vprašanjem akademskega naraščaja. Medtem ko so oblastva leta 1933. prisiljena omejevati dotok mladine na visoke šole, so zdaj pri-morana z vsemi sredstvi pospeševati študij, ker se občuti pomanjkanje v akadem-skh poklicih, zlasti pri inženjer jih, zdravnikih, pa tudi pri juristih in srednješolskih profesorjih. Leta 1933. je bilo v Nemčiji na visokih šolah vpisanih 150.000 akademikov, v zadnjem poletnem semestru pred izbruhom vojne pa le še 60.000. Dr. Mentzel ugotavlja, da akademski naraščaj ne krije potreb upravnega aparata in gospodarstva. Velike tvrdke kar tekmujejo pri tem, katera bo lahko nastavila absolvirane kemike in mzenjerje z dobro kvalifikacijo, medtem k0 v letu 1933. ni bUo mogoče preskrbeti absolventom visokih šol primernih služb. Majhno število akademikov na visokih šolah je posledica okolnosti, da absolventi srednje šole spričo pomanjkanja delovnih moči takoj lahko dobe zaposlitev. Opaža se tudi že nazadovanje števila absolventov srednjih šol. Dr. Mentzel pojasnjuje v tej zvezi, da sedaj študirajo na visokih šolah mladeniči, rojeni v letih zadnje svetovne vojne. Za ta leta pa je bilo značilno občutno Ha-zadovsnie porodov. —: Pomanjkanje gradbenega železa v Srbiji. V zvezi z obnovitvenimi deli ao Srbiji potrebne velike količine gradbenega železa, ki ga pa sama ne proizvaja. Zato je bil te dni dosežen sporazum, po katerem bodo Hrvatski rudniki in topilnice (Zenica) dobivali 500 ton surovega železa, Nemčija pa bo dobavila večje količine gradbenega železa. Italijani v službi Imperija O priliki proslave obletnice Pohoda na Rim so dijaki prejeli nagrade — Govor Visokega Komisarja Ljubljana, 29. oktobra V okviru proslave obletnice Pohoda na Rini je bila po dopoldanski službi božji v stolnici popoldne še posebna slavnost ' za srednješolsko mladino, malo kasneje pa fašistično zborovanje v vladni palači. Ob 15.30 so se zbrali učenci ljubljanskih srednjih šol, ki so se odlikovali pri učenju italijanščine, v dvorani Fašistične zveze. Svečanosti so pr.sostvovali tuli ravnatelji srednjih šol, šolski nadzorniki in predmetni učitelji. Oblastva so zastopali P od tajnik Fašistične zveze Gatti, načelnik vseučili-škiii organizacij Carra, prof. de Polli v zastopstvu družbe Dante ALghieri, Podpovelj-nik zvezruii fašističnih in mladinskih organizacij Cassani in nekateri drugi politični prv.iki. Visokega Komisarja Eksc. Emili a Graziolija so ob prihodu navdušeno pozdravili vsi prisotni. Zvezni tajnik se je pomudil v razgovoru s srednješolsk.mi ravnatelji in profesorji, potem pa je izročil 30 dijakom denarne nagrade in darila. V nagovoru je izrazil prepričanje, da bo prihodnje leto v novi pokrajini gotovo še več zanimanja za učenje italijanščine in da bodo odnošaji med Ljubljansko pokrajino in Italijo vedno tesnejši. Poudaril je še važnost borbe proti komunizmu, ki je v Italiji že docela iztreb-ljen in bo tudi v novih pokrajinah kmalu uničen. Prebivalstvo Slovenije ima vso pravico do mirnega in ustvarjajočega življenja. Na koncu se je Eksc. Grazioli zahvalil profesorjem za požrtvovalno delo, dijakom pa je čestital na doseženih uspeh h. Navdušeno pozdravljen je Visoki Komisar zapustil prostore pokrajinske fašistične zveze. Zaključna proslava obletnice Pohoia na Rim je bila v prostorih vladne palače, kjer je bilo ob 17. veliko fašistično zborovanje. Ko je prišel v sprejemno dvorano Visoki Komisar in Tajnik fašistične zveze nove pokrajine, so ga navzoči navdušeno pozdravili. Viharne ovacije so bile ob tej priliki prirejene tudi Duceju. Pri mizi na odru so zavzeli svoja mesta poleg Visokega Komisarja poveljnik divizije general Orlando, nemški generalni konzul Brosch, podtajnik fašistične zveze Gatti, prvaki in zastopniki Stranke ter častniškega zbora. Po velikih manifestacija in ovacijah za ' Duceja je Eksc. Grazioli povzel besedo. Naj-I prej je obeležil pomen 19. obletnice Pohoda na Rim in pozval prisotne, da se spomnijo ! padlih, ki v duhu zbrani okrog praporov Revolucije kažejo smer nadaljnje poti. Pozdravil je borce na vseh frontah, ki izpričujejo herojske tradicije Oboroženih Sil. i Poseben pozlrav pa je namenil tudi nem-' škemu generalnemu konzulu kot zastopniku nemške države in njenega velikega vodje. Pozdravu je sledilo dolgotrajno vzklikanje Hitlerju. V nadaljnjem poteku svojega govora je Visoki' Komisar poudaril, da je imel Fašizem že od nekdaj odločno protiboljše-viški značaj. Povsod, kjer se je pojavil, se je to pokazalo. Nato je Visoki Komisar primerjal sorodni pokret narodnega socializma. Prijateljstvo obeh voditeljev je bilo uvod v prijateljstvo obeh velikih narodov, ki se je v bratstvu orožja tako trino zakoreni-nilo. Italijanski narod sledi z vsemi svojimi čustvi nemškim divizijam, ki se bližajo Moskvi, da dokončno uničijo boljševizem, in je ponosen na to, da v borbi in slavi z njimi tekmujejo tudi italijanske divizije. V svojem govoru je opozoril na veliko stavbo italijanskega imperija, v katerem italijanski vojaki dokazujejo svetu pravi značaj Italijana. Navzoči so govornika prekinili z živahnimi ovacijami in vzkliki Duceju. Govornik je vzel v misel špansko vojno, kjer so se italijanski legionarji ramo ob rami borili z nemškimi tovariši, dalje zavzetje Albanije in se še enkrat dotaknil pohoda na vzhod. Sedanja vojna, je rekel, je še vedno nadaljevanje Revolucije, dokler ne bolo doseženi vsi zastavljeni cilji. Fašistična Italija bo zmagala, ker je sleherni Fašist ponosen na to, da lahko veruje, posluša in se bori. Zmagala bo, ker so vsi Italijani v službi Mussolinija, ki je povedel Domovino najvišjim ciljem nasproti. Po doseženi zmagi bo po zaslugi popolnega soglasja med Italijo in Nemčijo zrasla civilizacija nove Evrope. Na koncu svojega govora je Eksc. Grazioli vzkliknil v pozdrav Kralju in Cesarju, Duceju in Vodji nemškega naroda. V dvorani je odmevalo od navdušenih ova-cij. Svečanost je bila zaključena a fašistično l himno Giovinezzo. Ueinkovita prestava v Novem mestu Novo mesto, 28. oktobra Za obletnice pohoda na Rim se je tudi Novo mesto že v zgodnjih dopoldanskih urah odelo v zraznično obleko in z vseh hiš so vihrale državne zastave. Posebno svečano je bil okrašen rotovž, ki je bil ves odet v državne in fašistične zastave. Obletnica je bila proslavljena s svečano službo božjo in sprejemom predstavnikov novomeškega javnega življenja na okrajnem glavarstvu. Ze mnogo pred deseto uro so se pričeli zbirati pred frančiškansko cerkvijo zastopniki v^eh državnih uradov na čelu z ekrajnim civilnim komisarjem g. dr. Ottone Grisellijem in poveljnikom novomeške posadke polkovnikom g. Arpaio. Pred cerkvijo je bila postrojena častna četa z godbo in dijaki realne gimnazije s profesorskim zborom. Točno ob 10. uri je prispel pred cerkev poveljnik soške divizije general Eksc. Federico Romero, kateremu je reportiral garnizonar polkovnik g. Arpaia, nakar je ob zvokih godbe obšel častno četo. V spremstvu okrajnega civilnega komisarja g. dr. Grisellija in garnizonar ja g. Arpaia se je general Eksc. Romero podal v cerkev, v kateri so bili že zbrani vsi predstavniki državnih in samoupravnih uradov, častniški zbor in vse ostalo državno uradništvo. V sredini cerkve je bila postrojena častna četa. Po končani službi božji je vojni kurat v zanosnih besedah spregovoril o velikem pomenu obletnice pohoda na Rim, ki predstavlja za Italijo začetek novega razdobja. Vse dosedanje žrtve niso bile zaman in stoji danes italijanski narod pred večerom največje zmage, ki bo zagotovila večen obstoj rimski kulturi. Po govoru vojnega kurata je okrajni civilni komisar g. dr. Griselli nazdravil Kralju in Duceju, nakar je godba intonirala »Giovinezzo^. Pred cerkvijo je general Eksc. Romero ob zvokih godbe ponovno obšel častno četo, vsi odličniki pa so se podali na okrajno glavarstvo, kjer se je vršil slovesen sprejem predstavnikov novomeškega javnega življenja. Proslava obletnice pohoda na Rim se je tudi v Novem mestu spremenila v učinkovito manifestacijo, ki je ponovno potrdila lojalnost prebivalstva do fašistične Italije in njenih predstavnikov. Dopolavoro na delu za delavsko prosveto Ljubljana, 29, oktobra. V torek popoldne je Dopolavoro za ljubljansko pokrajino priredil svoj drugi koncert za delavstvo Tobačne tovarne. Dočim je ibila za prvo tako prireditev najeta godba »Zarje«, je tokrat izvajal koncert radijski orkester pod vodstvom dirigenta g. Ši-janca. Na prireditev so prišli vsi tovarniški uradniki s svojim ravnateljem na čelu, upravnim odborom in okrog 350 delavcev in delavk. Nadalje so bili prisotni: delegat državnih monopolov, direktor E1AR. zaupnica ženskega fašija z nekaterimi svojimi sodelavkami in drugi. Organizacijo je zastopal n en nadzornik. Koncert se je pričel z državno himno, ki so jo vsi poslušali stoje. Nato je orkester mojstrsko izvajal točko za točko izbranega iporeda. Godbeniki so b li za vsako odigrano točko živo pohvaljeni in na kraju so vsi prisotni iz hvaležnost j navdušeno ploskali. Kakor vsi dosedanji koncerti Dopolavora — torkov je bil že peti — se je tudi ta vršil z nepolitičnim namenom in je nudi! delavcem potreben odmor s plemenitim užitkom. * Kakor je »Jutro« že včeraj poročalo, bo Dopola-voro za Ljubljansko pokrajino po-čenši s petkom 31. t. m. prireja/ stalne prireditve za delavstvo >n nameščence, ki prejemajo do 700 In mesečne plače. odnosno za take delavce in uradnike, ki so dostojni in delovni. Prav tako bodo imeli dostop k tem prireditvam očetje a številnimi družinami, tudi če bi njihovi dohrnlki presegali 700 lir na mesec Namen Dopolavora je nuditi delavcu, ki je socialni element, prvovrstne kulturne prireditve po najnižjih njemu dostopnih cenah Delavstvo si doslej ni moglo privoščiti potrebne in primerne duševne hrane ker so pač bile vstopnice predrage Ni pa dvoma. da ie delavec, ki opravlja težko telesno delo. bolj ko kdor koli potreben duševne hrane in razvedrila. Ne smejo mu nedostajatl duhovne dobrine, ki jih uživa ostali del naroda. Dopolavoro bo torej stalno vso zimsko sezono prirejal v Narodnem gledališču v Ljubljani predstave za delavstvo in uradništvo, poleti pa jih bo prirejal na prostem, za kar je najeto širom znano potujoče gledališče »Carro di Tespi«. Načelo Dopolavora je, pomagati ne premožnim slojem k vsestranskemu napredku. * Nadalje ima Dopolavoro za Ljubljansko pokrajinov načrtu še dva tečaja. Prvi bo konec novembra t 1. in sicer se bo imenoval »Večer dilletanta«. V tem tečaju bodo mo-rtl' sodelovati vsi delavci in uradniki di-letanti v glasbi vseh vrst in v petju sploh. Najboljši med niimi bodo predlagani upravi ElAR-a za sodelovanje odnosno zapcsli-tev. Drugi tečaj bo konec decembra. Tako pozno se bo začel zaradi priprav, ki zahtevajo mnogo časa. Tečaj bo obsegal pouk kromatične. diatonične in fisharmonične harmonike. Sodellovati bodo mogli vsi glasbeno nadarjeni otroci in mfladeniči. Vršil se bo pod nadzorstvom komisije, ki bo šesta vli en a iz prot. glasbene akademije in drugih strokovnjakov. Tudi iz tega tečaja bodo najboljši učenci predlagani za EIAR v sodelovanje odnosno zaposlitev. * Dne 31. nov. bo prvi nastop v okviru Dopolavora v ljubljanski Operi. Igralci Narodnega gledališča bodo predvajala Sloveče opereto »Netopir«. Cene vstopnic so določene: za parter m balkon po 2.50 lire, na galeriji pa 0,50 dire. Za nabavo teh vstopnic se je treba zglasiti pri vodstvih pisarn in tvornic. Predstave, ki jih prireja Dopolavoro v Drami in Open, bodo prav takšne kakršne so vse ostale, torej na najvišji umetnostni stopnji. Obnovite naročnino!1 Zima se vztrajno ponuja Ljubljana, 29. oktobra 2e drugič je zima s svojo mrzlo nogo stopila med nas. Po večdnevnem sneženju pretekli teden se je nebo čez nedeljo in ponedeljek popolnoma zvedrilo. Posijalo je toplo jesensko sonce in začelo po višjih legah topiti težko sneženo odejo. Temperatura je padla pod ničlo in so bili z redkimi izjemami vsi prepričani, da se vreme ne bo tako hitro sprevrglo. V torek ponoči je bilo nebo sicer de vedno jasno, toda mraz je za spoznanje popustil, kar je dalo slutiti na poslabšanje vremena. Do jutra se je nebo pooblačilo in zbudili smo se pod novo, tenko sneženo odejo, ki pa je v ljubljanski okolici že v teku dneva skopnela. Vso sredo je bilo zelo spremenljivo vreme. Od časa do časa je posijalo sonce, potem pa se je nebo spet zagrnilo s težkimi oblaki, da smo vsak čas pričakovali padavin. Nade na delj časa trajajoče lepo vreme so pokopane in se bomo morali počasi sprijazniti z nastopajočo zimo. Ponosni Snežnik (1796 m) je letos zgodaj upravičil svoje ime Tržaška in goriška pokrajina v snegu In burji Trst-Gorica, 26. oktobra. Dih zime je nepričakovano zajel malo-dane vso tržaško in goriško pokrajina Cez noč so, kakor smo na kratko že poročali, zablesteli vrhovi v snežni belini. Naleta-val je sneg po bovških in tolminskih gorah, po grebenih Banjške, Trnovske, Hru-šiške in Otelške planote. Po Trnovskem ga je toliko namelo, da so bile celo v avtobusnem prometu motnje; prav tako je obstal avtobus tudi v Senožečah in je lahko nadaljeval vožnjo šele naslednji dan. Tudi častitljiva očaka Nanos in Caven sta si z vsemi sosednimi vrhovi nadela zimsko oblačilo, ki ga ne kanita sneti, četudi zatrjujejo Kraševci, da mora slediti običajno »poletje sv. Martina«. Tudi »mati snega« Vremščica je pohitela, da se postavi z lepim, belim oblačilom. Sicer je Vremščica vsako leto razmeroma zgodaj zasnežena, toda letošnji prvi zimski pojavi so vendarle tako rani, da so bili pravo presenečenje, zlasti za starejše Kraševce, ki tako zgodnjega snega že dolgo ne pomnijo. Na zmerom belem Snežniku ga je zapadlo za cel meter, tudi po Cičariji so pobeljeni vrhovi. Iz Trsta, zlasti če kreneš po romantični, dolgi Via Istra, lahko občuduješ Prebenik, ki se dviga nad Socerbsko jamo in ki je ves zasnežen. V petek zjutraj je snežilo celo že v okolišu Opčin, vendar pa se je sneg prijel tal šele na sredini med Sežano in Divačo, kjer je ostal tudi v nižini. V samem Trstu se je vsipal iz oblakov dež, ki je bil mestoma prav leden in je skoraj prešel v obliko babje jeze oz. bab-jega pšena. V Gorici je tudi deževalo. Potem pa je sledila buria, ki je zabesnela po vsem Krasu, tudi v Trstu in Gorici. Zlasti v četrtek je burja v Trstu tako divjala, da so zapustili svoje domove le tisti, ki so morali po nujnih službenih ali drugih opravkih. Tudi v petek in včeraj ni ponehala. Sicer ni bila to vrožja januarska ali februarska burja, pa tudi »borin« sam, kakor pravijo burji, ki ni močna, je lahko zelo neprijeten. Mraz, ki ga prinaša, gre do kosti. Kostanjarji, snažilci čevljev, pro- Starinska ulica v starem delu Trsta, kjer je burja zelo huda dajalci na raznih stojnicah so se rajši zatekli na varno. Nagel ritem je prevzel tržaško cestno življenje. Ženski svet je takoj poiskal krznene plašče pa tudi moški so privlekli iz omar toplejše plašče. Istrske kmetice, ki sedijo na osličih, ko prihajajo in se vračajo po Istrski cesti, so tudi toplo ovite v obrambi pred neprijetnimi občutki, ki jih prinaša burjasto vreme, ki se je hudo zneslo tudi nad istrsko pokrajino. Danes dopoldan je burja popustila. Le tam zgoraj v Ulici burje in drugih starinskih uličicah pod vrhom Sv. Justa se je še od časa do časa malce oglašala. Sicer pa je sončna toplota popolnoma prevlada- la Na trgu pred magistratno palačo se Jb zbrala množica Tržačanov in Tržačank ter z užitkom sledila izvajanju pestrega sporeda vojaške godbe; ribiči so po previdnem počivanju izkoristili krasen dan in je zaplulo na sinjo morsko površino polno ribiških ladij, zlasti ob grljanskem, sveto-kriškem in sesljanskem nabrežju. Popoldan pa so natrpani tramvaji vozili tisoče in tisoče Tržačanov in Tržačank na pokopališče Sv. Ane, kjer so za bližnji praznik Vseh svetih počistili, polepšali grobove dragih svojcev ter jih posuli s svežim cvetjem. Zima na Blokah Bloke, 27. okt-ristni stvari, s svojimi nedvomnimi zaslugami za zakojiški ter cerkljanski okoli! postavil trajen spomenik v hva^žnih ~r-cih vseh rojakov. Trajen, svetal mu spomin! Žalujočim svojcem. zlis\i sinu Francetu, naše najgloblje sožalje! Hadio LHM1 Cea jaz sem sam meli-cinec.« »Nu, morda pa dobite kdaj vendarle vnetje slepiča — to bi me vsekako veselilo,« je dejal Virchovv, dvignil klobuk in odšel po svoji poti. VSAK DAN ENA Gledališki sufler v družbi. Maksim Sedej, NA VETU (olje, 1940) jevimi slikami. Malce naivni okre+i figur, a vendar v celotni pojavi virtuozno izvršeni, tiha melodija spremljajoče krajine in zadržana, vendar tako genialno pretehtana skala barve mi je odkrila svet. ki ga doslej nisem poznal.« Značilno je, da je Sedej odkril sorodnost med to beneško krajino in domačim krajem v Zireh. »Samotni ilazi ali rnirno padajoča stean hriba, ki jo je jesen ali zgodnja pomlad pokrila s srebrno glazurc za tem pa močna medrina neba, pretrgana od bede paj-čevine oblaka, to je naša žvtovska pokrajina, ki jo poznate z mojih platen. Meni se zdi, da je beneški sorodna.« Hodila sva z umetnikom po razstavi, mimo njegovih starejših in novejših slik. »Najstarejša slika«, mi je dejal, »ta-le akt iz !eta 1932, je nastala v času, ko sem do-vrševal študije na zagrebški akademiji pri prof. TartagHji Ce sd ogledate ono-le slovensko krajino, se utegnete spomniti vplivom Brengh'a in hrvatskega slikarskega gibanja »Zemlja«, ki se je dotaknilo tudi moje razvojne poti V ta krog spadajo lesorezi iz cikla Predmestje, ki jih je tudi nekaj na razstavi Ko tfern bil nekajkrat v Italiji, so me umetnostna dela velikih mojstrov tako zavzela, da sem jefl čedalje bolj reševati kompozicionalne probleme Kompozicija je najbližja mojemu čustvovanju; mimo tega se mi zdi, da največ pove In da slika mora ka) povedati: ftm več pove tem bdi j je slika.« Nato se je Maksim Sedaj zanimal vedno bolj za koloristični problem, pri čemer je priseli do spoznanja, kakor mri je dejal da je barva najvažnejši faktor zakaj z njo celo bolj nego s kompozicijo alli risbo slika govori. Citiral je van Gogha čigar korespondenco. tako polno značilnih umetniških izpovedi, rad prebira; »S'ikar bodočnosti bo slikar barve«. Začetek te nove ko-loristične stopinje v Sedejevi umetniški rešiti predstavljajo »like »A teli e« in družinski motivi; harve postajajo vedno svetlejše in barvitejše. Čeprav je Maksim Sedej slikar izrazito sodobnega pogleda na umetnost, so njegove slike po svojem izrazu dostopne tudi občinstvu, kakor so mlajši umetni s svojim upoštevanjem življenjske stvarnosti in oddaljevanjem od čisto formalnih slikarskih revolucij že znatno premostili povojni prepad med umetniško občino in ostaMm narodom. Človek se mora čuditi, kako je moglo nekoč občinstvo tako odklanjati, postavimo, francoske impresioniste, Id se nam zde danes tako življenjski — sva se zedini-la z g. Sede jem, razpravljajoč o vprašanju: umetnost m narod. — Umetniki morajo vsekako iti naprej, pred drugimi, — sem dejal, — toda ne smejo se oddal rti tako da bi postali nevidni kakor legendam- preroki, ki govore iz oblakov. Narod mora imeti svoje umetnike in umetniki svoi narod. Maksim Sedej je nedvomno med tistimi, ki danes predstavljajo mlado slovensko umetnost GalUeo Galilei Začele so se priprave za dostojno proslavo tristoletnice smrti slovečega pisan-skega rojaka, enega najpomembnejših mož, kar jih je dala Italija vesoljni človeški kulturi: Galilea Galileia. Njegove > JUTRO« St 255 S _Četrtek, 30. X. 1941-XX Kronika * ][z »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« št 86 z dne 25. oktobra 1941-XIX. E. F. objavlja Kr. ukaz z dne 20. septembra 1941-XIX. št 1134. — uredbo državnega prispevka k ceni za govejo živino, oddano za zakol, kr. uredbo z dne 3. oktobra 1941-XIX. št 1129 — razširitev Kr. uredbe z dne 4. aprila 1941-XIX št. 194, o razglasitvi vojnega stanja na delu matičnega ozemlja na ozemlja, pripojena h Kraljevini Italiji, naredbe Visokega Komisarja: spremembe taksnih zakonov, novo emisijo državnih kolkov, pretisk kolkov bivše banovine, menic in taksnih vrednotnic ter odločbo Visokega Komisarja o postavitvi društva Rdeči križ v Ljubljani pod nadzorstvo. * Ali ste se že naročili na Vodnikove knjige? Letošnja izdaja obsega lepo povest Mirana Jarca »Jalov dom« in bogato ilustrirano Vodnikovo pratiko 1942. Obe knjigi te naše zaslužne ljudske knjižne matice staneta samo 8 lir. Dobili pa ju boste le, če se boste pravočasno prijavili svojemu krajevnemu poverjeniku, ljubljanski Tiskovni zadrugi, Šelenburgova ulica 3, ali pa naravnost družbini pisarni, Ljubljana, Puccinijeva 5/1. (Narodna tiskarna). Zamudnikom ne bomo mogli več postreči, ker se knjigi tiskata v omejeni nakladi! * Inventar blaga. Trgovci tekstilnih iz-tfelkov, obutve in oblačil na debelo in na drobno naj takoj dvignejo v Združenju trgovcev tiskovine za sestavo inventarja. Inventar se mora sestaviti v treh izvodili. Dva izpolnjena izvoda morata biti čim preje predložena Združenju trgovcev, ki jih bo nato odpremilo Trgovsko industrijski Zbornici. V ostalem naj se prizaleti ravnajo po oficielnem pojasnilu, objavljenem v dnevnem časopisju in Trg. listu št. 107 z dne 28. oktobra. * Milo iz olivnega olja. Kakor smo že pisali, se ni bati, da bi v Kraljevini Italiji zmanjkalo mila. S kuhanjem in'stiskanjem oljčnega sadu pridobivajo zlasti ob Gard-skern jezeru lepo zeleno olje, ki močno diši in vsebuje laurostearinsko kislino. Tako bo Italija v 3 ali 4 letih popolnoma krila vse svoje notranje potrebe toaletnega mila. Doslej so proizvajali letno komaj 500 metrskih stotov takega olja za milo. Zadnja leta pa se je proizvodnja tako dvignila, da bo kmalu izrinila uvažanje kokosovega in semenskega olja. Oljčni nasadi bodo požlahtnjeni in pridelovanje olja in toaletnega mila se bo tehnično še zelo izpopolnilo. * 300 italijanskih ranjencev je povabljenih v Bolgarijo. Bojgarska vlada je poslala italijanski vladi povabilo, da pošlje 300 italijanskih ranjencev kot goste bolgarskega naroda v razna bolgarska zdravilišča. Tam ostanejo do okrevanja. * Odkod opica na gori? Docela dorasla gorila se je znašla na 2165 metrov visokem Montecimone, najvišjem vrhu severnih Ape-ninov. V pomanjkanju druge hrane je začela napadati črede ovac. Lovci so krenili nad gorilo in jo spravili na varno. Doslej še ni pojasnjeno, kako je prišla opica na visoki hrib. * Dve nesreči. 28 letni posestnikov sin Franc Suhadolc iz Borovnice je pripeljal poln voz drv iz gozda. Na domačem dvorišču pa je, ko je hotel skočiti z voza, tako nesrečno padel, da si je nalomil več reber Pri nakladanju drv je padla in si zlomila desnico 60 letna posestnica Jera Skubičeva iz St Jurja pri Grosupljem. Ponesrečenca sta dobila zdravniško pomoč v ljubljanski bolnišnici. li LJiJSLJUiiE u— Maksimalne cene za cvetje in vence so zbudile splošno pozornost in zadovolj-nost, saj so cene tudi za najbohotnejše žlahtne krizanteme primerne in nikakor pretirane. Za tako primerne cene pa moramo biti hvaležni našim poklicnim vrtnarjem in cvetličarjem, saj so njihovi predstavniki sami predložili tako nizke cene, da na ta način posredno podpro čim najlepšo okrasitev grobov. Z nizkimi cenami so pa ljubljanske vrtnarije in cvetličarne omogočile širšim slojem, da prispe- vajo vsesvetski akciji ter počaste svoje drage pokojne tudi z dobrimi deli na ta način, da na krizanteme in vence pripno nakaznice vsesvetske akcije. Da pa ta svoj namen naše cvetličarne in vrtnarije lahko dokažejo, naj same svojim odjemalcem ponudijo nakaznice vsesvetske akcije, ki jih dobe v pisarni na velesejmu. u— Molitve in petje na grobovih pri St. Križu bodo letos v nedeljo dne 2. novembra ob »/»15. uri pri velikem križu in ne na dan Vseh svetnikov 1. novembra. u— Pevci iz Ljubljane in okolice imajo v petek, dne 31. t. m. ob 19. uri ter v soboto na praznik ob V*ll. uri skupno pevsko vajo za petje na grobovih pri Sv. Križu. Arhivarji naj prinesejo s seboj nagrobnice: Prelovec, Poljana toži in Nad mojim grobom ter Devovo Vigred se povrne. Uprava Hubadove župe. u— Poroka. Pretekli četrtek sta se poročila v župni cerkvi sv. Petra ing. Ivan Lov-renčič in ga. Nelly Kuzmin, roj. Kunstel. Za priči sta bila dr. Ivan Lovrenčič, odvetnik, in g. Mihael Tomšič, industrijalec z Vrhnike. Čestitamo. (—) u— Izplačevanje pokojnin. Pošta Ljubljana 1 sporoča, da bodo pokojnine za november dostavljene dne 2. novembra. Upokojenci se vabijo, da ta dan po možnosti počakajo pismonoše na domu. u— Ne odlašajte in takoj stopite na velesejem v pisarno vsesvetske akcije ali pa kar mimogrede na trg v trgovino mestne plinarne v kresiji na Nabrežju 20 septembra ali pa tudi v trgovino mestne elektrarne v desni hiši magistrata po nakaznice vsesvetske akcije, da si z njimi zagotovite belozelene ta preproste vence vsesvetske akcije za počastitev rajnih z dobrimi deli. časi so taki, da bi morala biti tudi vsaka svetilka, vsaka velika sveča in vsak šopek krizantem ali vsak drug venec okrašen z nakaznico vsesvetske akcije v dokaz, da vse to razkošje ni samo izraz bahavega samoljubja, temveč izraz dobrih src, ki svojim rajnim izkazujejo čast z dobrimi deli za manj srečne bližnje u— Pokrajinski odbor Rdečega križa, pododbor za mesto Ljubljano, sporoča, da je preselil svojo pisarno iz dosedanjih prostorov na Gosposvetski cesti št. 2 v palačo Vzajemne zavarovalnice na Miklošičevi c. št. 17. Bolničarji in stranke naj se v zadevah polodbora RK obračajo odslej na ta naslov. u— Na vernih duš dan, to je v ponedeljek 3. novembra bomo slišali na koncertu Glasbene Matice poleg Pergolesijevega oratorija Stabat Mater kot uvod Corellijev Concerto grosso. Izvajal ga bo komorni orkester pod vodstvom dirigenta Draga Marija šijanca. V orkestru bodo igrah tudi trije solisti in sicer violinista Karlo Rupel in Leon Pfeifer ter čelist Cenek šedlbauer. Spremljevanje je v rokah izvrstnega komornega orkestra. Pergolesijev oratorij pa bosta peli kakor že javljeno, odlični naši pevki Franja Go-lobova in Valerija Heybalova. Začetek koncerta bo točno ob 20. uri, konec ob 21.20. Na koncert opozarjamo. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Dobrodelni koncert »Sloge«. Pevski zbor »Sloge« bo priredil" v petek 14. novembra v dvorani kina Sloge koncert v korist Rdečega križa. Iz prijaznosti bosta sodelovala priljubljena koncertna pevka gospa Pavla Lovšetova in pianist g. dr. Samo Lov-še. Na sporedu bodo slovenske umetne in narodne pesmi, ki naj s svojimi milimi zvoki združijo na koncertu vse, ki imajo sočutje do trpečega rojaka. Koncert bo nudil po izbranem sporedu kakor tuli po odličnem izvajanju lep umetniški užitek. Ker bo Rdeči križ naklonil čisti dobiček železničarjem, ki so brez sredstev za preživljanje, bodo zlasti železničarji z obilnim obiskom pokazali, da imajo usmiljeno srce do trpečega brata. Vstopnice od 10 lir navzdol bo prodajala blagajna kina »Sloge«. u— »Zadrugar«, glasilo Nabavijalne zadruge uslužbencev državne železnice v Ljubljani, zaključuje v 10. številki na uvodnem mestu razpravo dr. Leopolda Benka: »Ali je možna teorija zalružništva«. Sledi poročilo o ustanovitvi Osrednje zadruge zadrug državnih uslužbencev v Ljubljanski pokrajini. Več člankov je posvečenih domu, družini zdravstvu in gospodinjstvu. Pričela se je razprava o mestih in trgih v Ljubljanski pokrajini. V leposlovju je zastopan Arkadij Averčenko. u— Nezaposleni uslužbenci mestnih občin, ki so našli zavetje na dobrem srcu Ljubljane, so te dni dobili skromno zaposlitev pri vsesvetski akciji, kjer prav pridno pomagajo pri njenih pripravah ter bodo gotovo tudi najbolj primerni pomočniki te pomenljive dobrodelne akcije o iznajdbe in teorije so omogočile poznejši razmah prirodoslovne. opazovalne in eksperimentalne kulture, brez katere ne bi bilo tehničnega napredka z vso tisto veličino in — žal — tudi mizerijo, ki jo je prinesel človeštvu. A možje Galileovega kova, čijih pogledi so bili usmerjeni k najvišjim in naj idealne j šim ciljem človeštva, niso krivi, da se je veličastni izrabi pridružila tudi zloraba. Ko je leta 1542. umrl astronom poljskega rodu Kopernik, so skušali celo tisti, ki so izdali njegovo knjigo o revolucijah v vsemirju, kar moči zmanjšati njegov pomen. Njegove podmene, so pravili, so preveč udobne, da bi mogle pojasniti dejstva. Vse krščanske cerkve so odklonile hipotezo o sončnem sistemu. Nekateri astronomi, kakor Kepler in Tycho Brahe, ki so prišli do istih sklepov kakor Kopernik, so morali kaj previdno izrekati svoje misli in izražati dognanja, h katerim so dospeli po še neizkrčenih poteh nastajajoče nove znanosti. Toda resnica je ne-ugnano izpodbujala k pogumu. V številnih znanstvenih diskusijah, ki so morale biti zaradi čuječnosti in moči nasprotnikov novega spoznanja na moč previdne, se je vedno bolj slišal njen neuničljivi glas. Sredi teh prepirov med kopernikejanci in pristaši starih Aristotelovih in Ptolomeje-vih na-zorov ter svetopisemskih naukov o vsemirju se je pojavil Galileo Galilei. Z njim je dobil spor med tradicijo in novo eksperimentalno metodo dramatično napetost. Kakor sto let pred njim Leonardo da Vinci, utemeljitelj moderne znanosti, je tudi Galilei proučeval vse tedaj znane stroje. V Pisi je leta 1583. opazoval enakomerno nihanje nihala in je z vrha tamoš-njega visečega zvonika delal prve poizkuse s padanjem teles. Tu je spoznal, da se človek ne sme zadovoljiti zgolj z opazovanjem narave, marveč jo mora vpraševati, raziskavati in znati razločevati njene odgovore. Tako gledanje je odpiralo nova pota in Galileu ni bilo nič mar, ali se tako pridobljeni odgovori ujamajo s tedaj edino veljavnimi Aristotelovimi nazori ali ne. Renesansa je vzbudila v ljudeh nov nemir, ki se ni več zadovoljeval s tem, kar je veljalo tisoč let in še več. Galileo Galilei je spoznal, da je moč, ki daje pasti kamnu z vrha pisanskega stolpa, ona ista, ki je razmetala po neskončnem prostoru zvezde in planete. In ko se je drznil povedati, da je v duhu in po poteh Kopernikovega nauka odkril Jupitrove satelite, so se mu jeli tedanji učenjaki norčevati in ubogi Galilei je moral zapustiti univerzo, ker da je s takimi le otročarijami osramotil resno znanost, ki je bila vendar vsa napisana v učenih knjigah! Galilei se je zatekel v Padovo, kjer je z neugnano vnemo nadaljeval svoja raziska-vanja. V maju leta 1609. je začel Galilei rabiti svoj teleskop in v januarju naslednjega leta je prvi izmed vseh ljudi ugledal Jupitrove satelite, katerih obstoj je prej dognal po matematični poti. To odkritje, ki ne bi dandanes vznemirilo nikogar na svetu, je vzbudilo pred tri sto leti v vrstah nasprotnikov Kopernikove slike vsemirja tak odpor, kakor so ga vzbujale v modernem času teorije, ki so nasprotovale določenemu redu. Na čelu odpora so bili jezuiti. Toda papež in kardinali so za sedaj še podprli Galileova astronomska raziskovanja, pod pogojem, da ne bo iz njih delal sklepov, ki bi nasprotovali cerkvenim naukom. Gibanje Zemlje okrog Sonca je bilo treba prikazati samo kot pojasnjevalno podmeno, fcTolaJ-" šuje račune, ne pa kot resnico. Leta 1016. je bilo Galileu izrečno prepovedano pO* praznikih mrtvih. Tako vsesvetska akcija že pri svojih pripravah izpolnjuje svoj plemeniti namen s podpiranjem najpotrebnejših, a darovalci za vsesvetsko edicijo gotovo odobravajo, da s svojimi prispevki vsesvetski akciji tudi s tem dobrim delom lahko počaste svoje rajne. u— Pevski zbor Glasbene Matice ima danes v četrtek 30. t m. vajo mešanega zbora že ob 19. uri in ne kakor običajno ob 19.30. u— V evangeljski cerkvi v Ljubljani bo v petek 31. t m. na dan reformacije ob 10. dopoldne služba božja. V nedeljo 2. novembra ne bo službe božje. u— Namestil venca na grob pok. gospoda Mihe Jankoviča je daroval g. dr. Perko Milan, zobozdravnik v Ljubljani, Rdečemu križu 100 L. Darovalcu iskrena hvala, u— V počastitev spomina — namesto cvetja na grob pokojnima univ. prof. dr. M. Dolencu in dvornemu svetniku J. Polcu je poklonil profesorski zbor juridične fakultete znesek 310 lir Soc.alni akciji na univerzi v Ljubljani. Iskrena hvala. u— Združenje mesarjev v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo, da bodo v soboto 1. novembra, na praznik Vseh svetnikov, odprte mesnice in stojnice od V»7. do 11. ure in prosi gospodinje, da se pravočasno preskrbe z mesom. l ) u— Združenje brivcev in frizerjev obvešča cenj. občinstvo, da bodo predmetne obratovalnice na. praznik v soboto 1. novembra ves dan zaprte, zato pa bodo odprte v nedeljo 2. novembra od 8. do 12. ure. (—) u— Zasebni plesni pouk za posamezne začetnike in naprednejše pare pri mojstru Jenku. — Informacije dnevno od 11. do 13. in od 17. do 19. ure v Nebotičniku, 4. nadstropje. < ) u— Danes v »Veselem teatru« gostovanje klovna »Iksi«-ja Začetek ob 19. (7.) Konec še prel 21. (9.). (—) Ix Kočevja k— Prijeti tihotapci svinjine. — V največjem snežnem metežu so organi oblasti prijeli na raznih dohodih v mesto skoraj istočasno tri tihotapce sveže svinjine in klobas. Prvi grešnik je imel na saneh, v katere sta bila vprežena dva iskra konjiča, velik zaboj. navide7nn napolnjen z jabolki. Ko pa so »neverni Tomaži« pregledali vsebino zaboja boli natančno, so pod 10 cm debelo plastjo jabolk našli zaklanega, v štiri dele prerezanega ščetinarja. Drugi »smolar« ie padel v roko pravice, ko je polovico izredno dobro pitanega in velikega prašiča nam^r"!!1 dostaviti kupcu med senom, ki ga je imel visoko nato-vorjenega na vozu. Zadnji član triperesne deteljice pa si je oprtal kranjske klobase kar v nahrbtnik, a mu t"di ni bila sreča mila. Vse meso in klobase je oblast zaplenila. Svinjske poslastice so bili deležni revni delavski in uradniški sloji, katerim se je prodajalo meso p« 12 lir za kg. Iz št. Jerneja šj— Uradni razglas. Ugotovilo se je, da prebivalstvo samolastno reže vrbove mladice in pase živino po brežinah regulirane struge potoka v Vrhpolju. S tem delajo škodo javni imovini. Zato Visoki Komisa-rijat v smislu določil zakona o urejanju hudournikov prepoveduje rezanje vrb in pašo živine v reguliranem odseku omenjenega potoka. Kršitelji bodo kaznovani z denarno kaznijo do 570 lir ali zaporom do 30 dni. Razen tega bodo morali povrniti storjeno škodo. šj— Objave občinskega preskrbovalnega urada. Pridelovalci žit ne dobe krušnih kart, dokler jim tega ne dovoli Prevod na njih prošnjo, ki se vlaga pri občinskem preskrbovalnem uradu. Maščob po odredbi Prevoda ne dobijo lastniki molznih krav. Vsi pridelovalci krompirja se pozivajo, da najkasneje do 31. t m. prijavijo občinskemu preskrbovalo emu uradu količino pridelanega krompirja, in to brez ozira na to, če so pridelali pod 500 kg ali več. Občani, ki nimajo domačega pridelka krompirja, naj se javijo najkasneje do 31. t. m občinskemu preskrbovalnemu uradu. Vsi pridelovalci so dolžni prijaviti pridelek koruze do 9. novembra. Izgovori, da koruza še ni suha ali zružena. se ne bodo upoštevali. Imetniki ali rejci pr?š:čev in krav so dolžni te prilivi M. Pn-'- v->do izvršili te dni popisovalci pc vaseh. Z Gorenjskega Za štedljivo uporabo krompirja je bilo objavljeno posebno uradno sporoč:1.o za štajersko in koroško okrožje. Dolžnost vseh ptrošnikov, še zlasti pa gostiln, ljudskih kuhinj, bolnišnic, zavodov in tabo-bišč je, da čim bolj štedijo s krompirjem. Kdor prevzame več krompirja, kakor ga neobhodno potrebuje, oškoduje ostale potrošnike. Krompir je treba vkletiti samo v pripravne prostore in ga je treba nadzorovati, da ne gnije. Kuhati se mora ne-olupljen. Stroji za lupljenje se smejo uporabiti samo tam, kjer je lupljenje z rokami iz nujnih raziogov nemogoče. Odpadki se morajo kakorkoli porabiti za krmo. Strogo je prepovedano uporabljati užitni krompir za živinsko krmo. Uršulin sejem v Celovcu je bil prirejen tudi letos, bil pa je znatno manjši kakor druga leta. Obisk je bil zadovoljiv. Na prodaj je bilo mnogo cenenih okrasnih predmetov in pa različni izumi in patenti, kakršni so pač običajni na sejmih. Ljubitelji lecta in turškega medu so bili letos prikrajšani, kar trgali so se pa sejmarji za tople klobasice. Celovški dnevnik pravi, da Uršulin sejem še ni izgubil svoje privlačnosti in da se bo pač obnovil v nekdanjem obsegu, kadar se vrnejo mirni in normalni časi. 90 gorenjskih mladeničev v Landskro-nu. Na državni športni šoli Hitlerjeve mladine v Landskronu pri Beljaku se vrši nov 14 dnevni tečaj pod vodstvom kamniškega mladinskega vodje Hermana Ebner-ja. V tečaju je 90 gorenjskih mladeničev, ki se vežbajo za bodoče voditelje gorenjske mladine v okviru Koroške ljudske zveze. Iz Spodnje štajerske Novi grobovi. Na svojem vinogradnem posestvu pri Ptuju je umrl v starosti 41 let gostilničar Jurij Cvitanič iz Guštanja. Smrt ga je dohitela pri trgatvi. Truplo so prepeljali v Guštanj. — V Mariboru je umrla 57 letna vdova upokojenega dvornega svetnika in predsednika okrožnega sodišča g. dr. Jakoba Toplaka, gospa Emilija Toplakova Pokopali so jo včeraj ob 16. na Pobrežju. Maša zadušnica bc danes ob 8. v frančiškanski cerkvi v Mariboru. — Nadalje je umrla v Mariboru v starosti 76 let železničar jeva vdova ga. Uršula M a j š 1 e r 1 e v a. — V neki kleti na Tegetthoffovi cesti v Mariboru je 24-letni delavec Franc Kavčič, doma pri Sv. Antonu v Slov. Goricah, pospravljal koks. Nenadno ga je napadla slabost in je izdihnil. Pokojnika so prepeljali v mrtvašnico na Pobrežju. Štirje delovni uradi na Spodnjem Štajerskem Spodnještajerski uradni list je objavil 25. t m naredbo, po kateri se ustanovijo štirje delovni uradi Urad Maribor-Drava bo obsegal mesto in okraj Maribor, urad v Ptuju bo za ptujski in za bivši ljutomerski okraj, urad v Celju obsega celjski okraj, urad v Brežicah pa brežiški in trboveljski okraj. O letošnji vinski trgatvi na Spodnjem Štajerskem prinaša »Tagespost« daljše poročilo in pravi, da je kakovost vina trpela zaradi deževne in hladne pomladi in zaradi neugodnega poletja. Delno je kakovost popravilo lepo jesensko vreme. Letošnja letina je povprečna in zadovoljiva. Kapljica bo pitna. Cene bodo letos zelo visoke. Celotna množina vina v bivši Avstriji bo letos trikrat tolikšna kakor lani. Ime in priimek se bo poslej na Spodnjem štajerskem pisal po nemškem pravopisu V krstnih, mrliških in družinskih knjigah se bo prav tako kakor v listinah in uradnih spisih uporabljal nemški način pisanja. V mariborskem dnevniku je Anton Gerschack objavil o tem daljši članek. V istem listu objavlja dr. Badi spomine na doživljaje spodnještajer-skih Nemcev v minulih 23 letih. Najemninske pogodbe morajo skleniti vsi v Mariboru bivajoči najemniki, ki jim je stanovanjski urad dodelil stanovanje. Kdor noče skleniti pogodbe, mora o tem nemudno obvestiti stanovanjski urad. Rojstvo v avtobusu. 21 letna Štefka Walinerjeva z Remšnika se je peljala v nedeljo popoldne z avtobusom v mariborsko porodnišnico. Ko je prispel avtobus na Glavni trg, so mladenko popadli porodni krči in je povila zdravo dekletce. K sreči je bila v avtobusu neka babica, ki je s samarjani Rdečega križa pomagala porodnici, nakar so mlado mater prepeljali v porodnišnico. Novo vodstvo Rdečega križa v Ptuju. Pretekli četrtek je ptujski okrožni politični komisar Fric Bauer prevzel vodstvo okrožne organizacije Rdečega križa. Prevzem je bil združen s posebno slovesnostjo, pri kateri je novi vodja nagovoril pomočnike in pomočnice, naglasujoč, da mora nemški Rdeči križ na Spodnjem Štajerskem širiti ideje narodnega socializma med širokimi množicami prebivalstva. Gostovanje tenorista Fassbanderja. Urad za ljudsko prosveto pri Heimatbundu je včeraj priredil v Celju koncert, na katerem je nastopil član berlinske državne opere, tenorist Viljem Domgraf Fassban-der. Spremljal ga je kapelnik Alfred Kuntsch. Fassbander je na turneji po Štajerskem nastopil tudi v Gradcu in v Mariboru. učevati, da je »Sonce središče sfere in da se ne giblje, marveč da se Zemlja giblje okrog njega«. To se je zdelo pitagorejev- sko krivoverstvo, ki je nasprotovalo Ari- stotelovemu nauku. Novi nauk, tako zvani heliocentrizem, se ni tikal samo astrono- mije in njenih, po mnenju tedanjih ljudi nekoristnih proučevanj, marveč je vrtal v cel sistem verovanj in na njih zgrajenih družbenih privilegijev. Kaj vse je bilo združeno z vprašanjem, ali se Sonce giblje okrog Zemlje, ali Zemlja okrog Sonca. Zcto se je moral Galileo Galilei zagovarjati in zato mu je pretila smrt, če bi trdovratno trdil, da se Zemlja vrti okrog Sonca. Ko se je pred tem izumiteljem, matematikom, fizikom, tehnikom in zvez-doslovcem pojavila možnost, da bi kakor Giordano Bruno zgorel na grmadi, — bak-lja, ki jo je vedno potrebovala resnica, da je razsvetlila temine, — je bilo Galileu že 69 let. In morda si je mislil s Petrarco: »Lo spirito k pronto, ma la carne k stanca« (Duh je voljan, toda telo je utrujeno) Pred vizijo take smrti, ki je stala neogibno pred njim, se je vzbudil v njem strah pred uničenjem, četudi je šlo za resnico. Resnica bo ostal« resnica, je nemara sklepal, četudi si podaljšam življenje s tem, da Jo prekličem! — In naposled je dal vse izjave, ki jih je inkvizicija zahtevala. Legenda hoče, da je ob koncu procesa vrgel sodnikom v obraz slovečo krilatico: Epour si muove! In vendar se vrti! Ne, tega ni povedal, ker bi bil sicer neizprosno obsojen in sežgan, potem ko bi mu bili poprej — po znani navadi tedanjih časov — izdrli jezik. Ko se je tako otel smrti, mu je papež omilil kazen iz dosmrtne ječe v prisiljeno bivanje najprej v vili Medi-cis, na to pa v Sieni. Tu je lahko delal in še leta 1638. je na Holandskem izšel njegov spis o dveh novih znanostih. Ali naj strogo obsojamo ljudi, ki so v duhu svojega časa postavili pred inkvizicijsko sodišče človeka, katerega so obtoževali samo zaradi tega, kar mora danes vedeti vsak šolarček, ki trga hlače v ljudski šoli? Ali ima današnja doba v tem i pogledu res čisto vest? Ni nihče preganjan, j ker uči resnico in hoče ljudem dobro? — | Stvari so se nekaj časa po Galileovi smrti začele drugače sukati in ljudje so se počasi privadili vse drugačnim resnicam, kakor je bila Galileova o Soncu in Zemlji Značilno je, da je prav tisti red, ki je Galilea in toliko druge obtožil, pridobival zasluge za širjenje astronomije; ustanavljal je tja do koncev kitajske astronomske opazovalnice, kjer so se učeni očetje ravnali po Galileovih naukih... Tako je torej triumfirala resnica in tako je skozi viharje časa nastopila zmagovito pot nova eksperimentalna znanost, ki časti v Galileu, izumitelju mikroskopa in daljnogleda, svojega slavnega pionirja in vzornika. In tako je mogel človek naposled odložiti okove tisočletnega neznanja in mučnih predsodkov ter pogledati v neskončno vsemirje. Istega leta, ko je bil Galilei obsojen, se je rodil v Amsterdamu Spinoza, ki je povzročil v moralnem redu podobno revolucijo kakor Galilei v fiziki. In istega leta, ko je umrl včliki starec (1642), se je rodil Newton. Tako se srečujejo datumi in usode — ne le poedincev, marveč tudi človeštva, ki še zdaleč ni končalo svojega mogočnega boja za resnico in pravico. Dan tristoletnice Galileove smrti — 8. februar 1942 — bo duhovni praznik Italije in civilizacije. ZAPISKI Popravi. V včerajšnjem članku »Ljubljana^- mesto poezije« je ostalo več napak, ki motijo smisel. Tako čitaj ob koncu Cirkus Sarasani je v nedeljo pričel • predstavami v Mariboru in zdaj dan za dnem privablja mnogo gledalcev. Iz Hrvatske Poglavnikova zakonodajna pravica. Ustavni dekret hrvatskega poglavnika določa zakonodajo v hrvatski državi. Poglavnik izdaja zakonske odredbe in posebne odredbe, s katerimi odloča o posameznih zadevah. Nadalje izdaja splošne odredbe, s katerimi tolmači izvajanje posameznih zakonov. Ministri izdajajo na podlagi poglavnikovih odredb izvrševalne odredbe (pravilnike) in posamezne naredbe. Podrejeni upravni organi izdajajo uradne odloke. Hrvatski teden v Bolgariji. Od pretekle do prihodnje nedelje prireja bolgarsko-hrvatsko društvo v Sofiji ob sodelovanju bolgarsko-hrvatskega akademskega kluba »Hrvatski teden«, posvečen življenju, kulturi in borbam Hrvatov v njihovi državi. Bolgarski ministrski preisednik in prosvetni minister dr. Filov je imenoval komisijo, v kateri so višji uradniki prosvetnega ministrstva Naloga komisije je izdelati kulturno konvencijo med Bolgarijo in Hrvatsko. Spremenjeno ime. Notranje ministrstvo je spremenilo ime vasi Carev Lazarevac v Kašljavac. Hrvatski socialni program. Na delavskem zborovanju v Karlovcu je poglavnik razložil socialni program Hrvatske. Tudi hrvatska država zastopa stališče, da nista zlato in kapital podlaga gospodarstva in obstanka, marveč delo in sposobnost. Kdor ne živi od dela, bo izključen iz narodnega občestva. Vodstvo hrvatskih delavcev v Nemčiji. Po novi pogodbi med nemško delovno fronto in hrvatskim ministrstvom za združbe se je podalo 30 hrvatskih funkcionarjev v Nemčijo, kjer bodo v okviru nemške delovne fronte skrbeli za organizacijo tam zaposlenih hrvatskih delavcev. Uveljavljanje svobodnih poklicov. Poglavnik je izdal zakonsko odredbo, s katero omogoča, da vstopijo v državno službo možje, ki so se doslej uveljavljali v svobodnih poklicih. Pri izgradnji hrvatske države se je namreč pokazala potreba, da zasede višja uradna mesta cela vrsta mož iz svobodnih poklicev. Počastitev dr. Avgusta Harambašiča. Letos je minilo 80 let ol rojstva hrvatskega pesnika dr. Avgusta Harambašiča. Obenem je minilo 20 let od njegove smrti. Društvo Zagrebčanov priredi v četrtek 30. t m. svečano prireditev s spominskim govorom in recitacijo pesmi. Kolodvorska pošta v Zagrebu bo preurejena na moderen način, da bo ustrezala sodobnim zahtevam tehnike. V poslopju bodo posebne priprave za odpošiljanje zavojev in pisem. Priprave bodo stale okrog 20 milijonov kun. Za ustaško častno grobnico na Mirogo-ju je zagrebška mestna občina prispevala 150.000 kun. Dela za ureditev ustaškega pokopališča so se že pričela. Delavcl v Osijeku delajo po eno uro dnevno za državo. O priliki posvetitve delavskega naselja v Osijeku so sklenili ta-mošnji delavci, da bodo odslej eno uro dnevno delali za državo. Štipendije za bolgarske akademike. Poglavnik je razpisal 4 štipendije po 2000 kun za bolgarske akademike, ki bodo študirali na zagrebškem vseučilišču. Fakulteto si lahko izberejo sami. Štipendiste bo izbralo hrvatsko-bolgarsko društvo v Sofiji. Novo postajališče. Na progi med Kri-ževci in Bjelovarom so v nedeljo blagoslovili novo postajališče, ki se imenuje Po-ljanka. Vas je oddaljena 4 km od Križev-cev. Kmetje so dali nad 200 težakov, da se je lahko postajališče zgradilo. Iz Srbije Iz Smedereva pošiljajo pozdrave: Anton Bogataj, Stanko Jankuba, dr. Bojan Spi-car, Avgust Ravcikar, Janko Avsenek, Avgust Plajh, Jakob Lavsegar, Pero Vovk, Srečko Arčon in Stanko Brezigar. »Novo vreme« o današnji Srbiji. V nedeljo je objavilo beograjsko »Novo vreme« uvodnik kot odgovor angleškemu ministru lordu Ameryju, ki je nedavno po londonskem radiu poslal srbskemu narodu posebno spomenico. List pravi med drugim; Lord Amery nam je že enkrat zažgal streho nad glavo in je tisoče poslal v smrt Tudi 25. marca je vpil naokrog in je pozival ravno Srbe, naj se vržejo v prepad. Danes je Velika Britanija spet v stiski in spet naj bi Srbi vlekli voz iz blata. drugega stolpca: »Njene ulice so jasne in ubrane, trgi široki in radostni kakor šale«, v četrtem stolpcu pa se glasi naslov knjige Silvia Pellica pravilno: »Le mie pri-gioni«. Razume se, da je treba brati: »vsako izmed teh treh pisem«, ne vsakdo... Na sestanku pesnikov v Weimarju od 23. do 25. t m. je bila-zastopana tudi Hrvatska. Kot odposlanec poglavnika je sodeloval dr. Antun Bonifačič, avtor obširne študije o P. Valeryju, pesnik in ro-manist Mozartov teden bo od 28. novembra do 3. decembra na Dunaju in bo imel vse-državni značaj. Obsegal bo vrsto velikih prireditev v dunajski operi, koncertov v raznih dvoranah itd. Med drugim bo prirejena v Nacionalni knjižnici Mozartova proslava. Za Mozartov teden na Dunaju so v teku velike priprave. Mozartovo društvo se je ustanovilo v Parizu z namenom, da goji zanimanje za Mozartovo glasbo in nje širjenje v Franciji. Za predsednika je bil izvoljen član Instituta Adolph Boschot Bolgarski pisatelj Stilijan Cilingirov je praznoval pred dnevi šestdesetletnico, katere se je spominjal ves bolgarski tisk. Cilingirov se je za mladih let zanimal za slovensko literaturo in je prevedel več Prešernovih in Aškerčevih pesmi, med njimi »Zdravico«, ki so jo v njegovem prevodu recitirali leta 1939. na neki prireditvi v zvezi s sofijsko razstavo slovenske, hrvatske in srbske knjige. Cilingirova prevodi iz naše poezije so izšli v njegovi Slovanski antologiji, ki jo je izdal pred kakšnimi tridesetimi leti. Balet dunajske Državne opere je bil povabljen v okviru itali j ansko-nemške kulturne izmene na gostovanje v Rimu, Neaplju, Milanu in Trstu. Turnejo bo nastopil v marcu prihodnjega leta. ŠPORT Delavni so v športu povsod Preteklo nedeljo so gorenjski športniki startali na številnih prireditvah vseh vrst doma« in na tujem — Tudi Maribor in Celje sta bila na delu Preteklo nedeljo so gorenjski športniki — podatke o tem posnemamo iz zadnjega »Karntner Grenzrufa« — nastopili kar na več prireditvah naenkrat, med njimi najbolj številni na prvem športnem dnevu narodno socialistične zveze za telesno vzgojo, ki je bil na Jesenicah. 2e v soboto so se začele prireditve z boksarskim dvobojem, v katerem so Celovčani s 7 : 3 zmagali nad domačini. Jeseničane so v tej tekmi zastopali Aschmann, Rasinger, Pristou in Meinig. Na športnem prostoru Kranjske-ndustrij-ske družbe je potem v nedeljo ves dan potekal ostali del sporeda z rokometnimi, atletskimi in nogometnimi tekmami. V rokometni tekmi sta nastopili dve moštvi iz Celovca z novo igro, ki so jo gledalci sprejeli z zadovoljstvom. V lahkoatletskih tekmah so imeli Jeseničani najboljšo moč v Kiinarju, ki jim je priboril tudi nekaj prvih mest. Med imeni nastopajočih čitamo med drugim še naslednja: na 400 m 1. Klinar 54.8, na 3000 m:... 3. Benedičdč 10:03, v skoku v daljino: 1. Klinar 6.08 m, v metu krogle: 1. Klinar 12.11, v metu diska: ... 3. Pototschnig 32.64, v metu kopja: ..., 2. Praček 44.20, 3. Meinig 43 m, v švedski štafeti: 1. Jesenice (Klinar, Meiia, Wergles, Thuma) 2:15.5. — V damskih disciplinah sta se med domačinkami prerinile v ospredje samo dve, in sicer v metu krogle Torker s 7.92 in v skoku v daljino Lapaine s 3.75. Nogometna tekma med izbranima mo- Kaf fes z novim rekordom v disku ? O senzacionalni znamki, ki jo je preteklo nedeljo v metu diska dosegel v Milanu 24-letni član tamkajšnjega kluba Oberdan-Pro Patria Adolf Consolini, čitamo zdaj že številne podrobnosti in tudi mnoge komentarje o tem, ali bo ta nova znamka lahko priznana kot nov svetovni rekord. Vprašanje tega priznanja je precej zapleteno že zaradi dolgotrajnega administrativnega postopka, razen tega pa je bila minula atletska sezona prav posebno plodovita ravno v tej disciplini in je kandilatov za to čast več kakor samo Consolini. že sredi junija je neki Archie Harri v Palu Altu v Kaliforniji zalučal ploščo 53.26 m daleč, kar bi pomenilo, da je že on za 16 cm podaljšal svetovni rekord Nemca Schroderja, ki ga je branil do tedaj. Toda dva meseca pozneje ali natančno 17. avgusta, je bil na nekem mitingu v Lvovu dosežen nov rezultat, ki je prekosil oba prej omenjena. Nemec Lam-pert je takrat po seriji metov med 50 in 52 m dosegel tudi enega, ki je meril natančno 53.35 m. Ta Lampert v ostalem ni niti izrazit metalec diska, temveč se je do sedaj najbolj uveljavljal pri krogli če so nemški športni forumi ukrenili vse potrebno, potem ni izključeno, da bo ta 29 letni tekmec Ccnsolinija iz Nemčije postal z znamko, ki je za en sam centimeter daljša od nedeljskega izida v Milanu, nov svetovni prvak v metu diska. Ko pregledujemo seznam svetovnih rekordov v tej atletski disciplini, vidimo, da je najboljša svetovna znamka zabeležena iz leta 1896., ko je neki Američan Garrett vrgel ploščo do 29.15 m, potem pa se je daljina stopnjevala vse do leta 1930., ko je prvi atlet prišel čez dolgo zaželjeno 50 metrsko znamko. Od tedaj je bil svetovni rekord izboljšan samo še trikrat, in sicer isto leto od 51.03 m na 51.73 m, potem leta 1934. odtod na 52.42 m in slednjič leta 1935. na sedaj veljavno daljino. Letošnji trije meti, ki segajo, kakor že omenjeno, na 53.26, 53.34 in 53.35 m — pa so za enkrat zabeleženi šele v zapisnikih prirediteljev in nacionalnih atletskih federacij. Vsekakor je bilo to leto v disku nenavadno plodovito! Čitamo še . • • V torkovi številki »Gazzette dello Šport« je cela stran posvečena stisnjeni, toda dovolj obširni bilanci italijanskega športa v minulem letu (XIX) fašistične ere. Član-kar, ki ugotavlja uvodoma, da Italija kakor ostale države v vojni zaradi vojne športa ni opustila, temveč mu posvetila vso potrebno pažnjo, navaja potem najbolj vidne uspehe italijanskih športnikov v posameznih panogah. Zanimivo je, da je italijanski šport kljub temu, da je bil marsikateri njegov predstavnik po višji sili odteg-njen s športnih terenov, vendarle v vseh panogah razveseljivo napredoval, če ne pa vsaj obdržal postojanke iz prejšnjih let. Najbolj vzpodbudna je bilanca v lahki atletiki, ki je ravno zadnjo nedeljo verjetno provizirana v slogu commedie delTarle. Igra pokaže, kako Igrajo Igralci brez naučenih vlog, če so domenjeni med seboj samo za približni potek dejanja. Nevsakdanja predstava je predmet velike pozornosti. Pri predstavi bodo sodelovali: ljubeznivo občinstvo ter: J. Roltarjeva, Brav-ničarjeva (balet), Gabrljelčičeva, Remčeva, Sancinova, S. Severjeva, Starčeva, N. Stritarjeva (sopran), španova (alt) ter: Bratina, Brezigar, Burger (flauta), Gale, Jan, Košič, Košuta, Levar, Malec, Nakrst štvoma Celovca in Jesenic je ostala neodločena z 2 : 2. Vodilna gola sta zabila domačina Strumbl in Kuresch, ki pa so jih gostje še do odmora nadoknadili, potem pa je ostalo pri starem. , Plut, Pogačar (balet), Orel, Presetnlk Raztresen, M. Skrbinšek, Starič, Sturm Nogometni enajstorici iz Kranja in z Je- I J?™ L ^dstavo bo vodil senic sta bili vkliučeni v koroški nrvervstve režiser BoJan Stupica, ki je na- senic sta mu vKijucem v koroSKi prvenstve- pravjj tudi načrte za inscenacijo. Koreo- m razred m preteklo nedeljo so Kranjčani Maks Kirbos. že oligrali prvo prvenstveno tekmo v Belja- ku proti Villacher S. V., v kateri pa so se B A morali kranjski nogometaši zadovoljiti s porazom 2 : 4 (0 : 2). Kljub zmagi pa Beljačani niso pokazali prida nogometa in so to zmago spravili komaj zasluženo. Pri Kranjčanih sta se najbolj izkazala levi branilec in leva zveza v napadu, o katerih pa imena niso zabeležena. V drugi tekmi v enaki konkurenci je moštvo LSV Klagen- furt zmagalo nad KAC s 4 : 3 (2 : 1). * Mariborski Rapid je minulo nedeljo slavil enega najpomembnejših uspehov v letošnji sezoni, ko je porazil favorizirano enajstorico GAK iz Gradca gladko s 4 : 0 (1 : 0). Mariborčani so se v tej tekmi po- O P E Četrtek. 30.: zaprto. Petek, 31.: Netopir. Izven. Predstava za Dopolavoro. Začetek ob 18.30. Konec ob 21.15. Sobota, 1. novembra: Faust. Izven. Začetek ob 17.30. Konec ob 21. »PRINCESKA IN ZMAJ« je naslov mladinske igre, katere libretist je P. Golo-vin, skladatelj pa J. Gregorc. V Igri gre za borbo med dobrim in zlom, poštenim Joškom (Barbičeva) in hudobnim ciganom (Pianecki). Kralj (B. Sancin). princeska (Golieva), dvorni norček (M. Sancin), oče (Marenk), mati (Koširjeva), sojenlce, živali, palčki so osebe pestrega dejanja. — Dirigent D. 2ebre. Režiserka Maša Slav- kazali v najboljši luči — na domačih tleh čeva. Koreograf Ing. Golovin. vsekakor — in je bila njihova zmaga popolnoma zaslužena. Gole sta zabila Krei-ner in Pozlit, vsak po dva. V Celju so v nedeljo gostovali nogometaši iz Ptuja in zmagah s 3 : 2, čeprav so bili Celjani do odmora z 2 : 1 v vodstvu. Opozarjamo na razpis abonmana Torek, ld bo veljal samo za 20 dramskih predstav. Prijave sprejema blagajna v Drami. Vajenci (-ke) Naslov: Anica Puhek, Se-lenburgova ul. 1. 18155-44 obogatela za nov svetovni rekord, pa tudi v kolesarstvu, zimskih športih in veslanju so lahko italijanski športniki zabeležili j mnogo domačih in mednarodnih zmag. V tenisu so v splošnem obdržali sedanje pozicije, medtem ko so v plavanju pokazale I Beseda L —.60, taksa —.60, vidnejši napredek samo zastopnice nežnega M šifro spola. Sicer pa je bilo delovanje na vseh terenih — razen v moticiklistiki, kjer se-1 Vajenko daj v pomanjkanju motorjev, ki brnijo na | takoj sprejme modistinja.^— bojnih poljanah, ni nobenega hrupa, nad vse živahno in povsod je prineslo za seda nji čas zadovoljive uspehe. I Frizersko vajenko Dunajski nogometaši so preteklo nedeljo sprejmem takoj. Jančigaj spet slavili pomembno zmago. V 87. srečanju | RoZ1. Tyrševa c. 37. z Budimpešto so zmagali z nič manj kakor 8 : 2 (5 : 1). Ta uspeh je presenetil najbolj optimistična pričakovanja vseh 35.000 gledalcev, kar se jih je zbralo na igrišču. V Budimpešti je isti dan mladina madžarske prestolnice zmagala nad dunajsko s Madžarski dolgoprogaš Csaplar je v ne-1 Harmoniko, klavir, deljo v Budimpešti tekel na 20 km z name- m n^ov™ nom, da bi prekosil svetovni rekord argen- Vseh poslovalnicah Jutra, tinskega maratonskega zmagovalca Zaba- I isiso-4 le. žilavemu Madžaru je res uspelo, da je . _ , s časom 1:03:01.2 izboljšal ne samo prej fuvif in omenjeno znamko Zabale, temveč tudi poz- teorij o'^nJfu^ešnefšVme" neje doseženi najboljši čas njegovega roja- todi. Zrinjskega c. 7-11. 18170-4 Mali oglas! 18172-4-) Pouk Beseda L —.60, taksa —.60, | za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Chianti steklenice dobro ohranjene, kupim vsako množino. Cesar, Ljub-liana VII., Gasilska 3. 18112-7 Trgovske stelaže in rabljene deske kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovina«. 17889-7 Gumo odpadke, vsako količino, vseh vrst kupuje in plača najboljše Metalia, Gosposvetska 16, telefon 32-88. 18182-7 Perzijsko preprogo ca. 3 m2, kupim takoi. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Originalna«. 18167-7 Polhove kože tudi pokvarjene in lanske veverice plačuje najvišjo ceno: Zdravič, Ljubljana, Stari trg. — Prinesite, dokler cena ne pade! 18163-7 Prodam Beseda L —.60, taksa —.00, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Dva asparagusa ka Ibarre z 1:03:33 Na atletskem mitingu v Goteborgu je švedski atlet Bo Eriksson dosegel nov švedski rekord v metu kladiva z znamko 56.66 metrov. Prejšnji rekord je od leta 1936. dalje branil Warmgard s 54.83 m. Ko prelistujemo športne rubrike po listih, čitamo tudi številna imena znanih športnikov, ki jih je v zadnjem času pobrala voj- I kras"a- 4olsa- " okrasitev ' ... .. ,,, , „ . I grobov, in otroško mizico na. Bogato žetev je imel Mars med Finci, f stoioma, ugodno prodam kjer so med padlimi zabeleženi tudi na- Naslov: Lingarjeva ul. 2-II., slednji: Jalkanen, znani smučarski prvak, Liubl'ana- 18190"6 eden bratov Jarvinenov, dolgoprogaš Tuo- yeg gj minen, nogometaš Toivonen, kolesar Nils (žele2nih)> ma£ in velikei Riuttanen in igralec waterpoola Salmi | zelo poceni naprodaj. Ge-Nemški športniki obžalujejo med poslednjimi tudi izgubo znanega drsalca Faltermei-erja, ki je pred kratkim padel na vzhodni fronti nerator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 18192-6 Ugodno prodam rabljeno kuhinjsko opravo S.K. Jadran. Drevi bo v gostilni Soklič, | H™««™, ul. JJ, Opara. Trnovo, obvezen sestanek vseh igralcev ob 19. uri Važno radi nedeljske prvenstvene tekme v Novem mestu. šivalni stroj »Vesta«. 18160-6 Nase gledališče DRAMA četrtek, 30.: Nocoj bomo improvizirali. Red četrtek. Začetek ob 18.15. Konec ob 20.45. Petek, 31.: zaprto. Sobota, 1. novembra: Hamlet. Izven. Začetek ob 17.30. Konec ob 21. Nedelja, 2. novembra: šesto nadstropje. — Izven. Znižane cene. Začetek ob 18.15. Konec ob 20.45. V odrskem in vsebinskem pogledu svojevrsten večer ima naslov »NOCOJ BOMO IMPROVIZIRALI«. V njem je dana po- Kauč in otomano dobro ohranjeno, proda: ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8 (poleg kolodvora Šiška). 18189-6 Nov patent prodam. Eksistenca zasigu-rana. Majhna investicija. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Massenartikel«. 18187-6 *Kupim Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro L 2.—. Perzijske preproge večje velikosti, kupim. Na- sebno "režiserju in igralcem možnost naj-1 J- Jf^Ua "od večjega razmaha, kajti predstava je im-1 »ugodna cena«. 18127-7 Radio beseda L —.60, taksa —.60. ti dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Radioaparat s kratkimi in dolgimi valovi, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutfa pod »Za denar«. 18171-9 Kapital DCSCU4 t 0L1, UU. — -O**, za daianje naslova aii za šifro L 2.—. i":-::":" Marke v Mariboru menjam za lire v Ljubliani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marke«. 18184-16 Stanovanje Od d cm kescu« l —.00, u>.>. —.00, za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Dvosobno stanovanje s kabinetom, m garsonjero, oboje komfortno, oddam za 1. november. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18185-21 523222223E heseua l -.00. taksa — .ou, za daianie naslova ali šifro l 2.— Za takoj ali čimpreie iščem dvosobno stanovanje, po možnosti z vrtom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam 6 mesecev vnaprej«. 18195-21a Enosob. stanovanje s kabinetom tet plinsko na peljavo, natrate v centru ali severnem delu mesta, iščem za 1. nov., lahko tudi kasneie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka« 17864-21 a Sobo odda beseiid 1 - .00, uu< - .00, za daianie oaslova ali za šifro l 2.— Opremljeno sobo lepo, oddam. Eventuelno s souporabo kuhinje. Infor-macue: Černetova ul. 17, trafika. 18196-23 Lepo sobo pri boljši družini v Šiški oddam solidni gospodični ali gospe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eventuelno s kopalnico«. 18183-23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18179-23 RACCORCIAMENTI ALLE GAMBE COMPENSATI IN MODO INVISIBILE ! KRAJŠE NOGE UMETNO PODALJŠANE NA NEOPAZEN NAČIN Userete qualunque scarpa, anche bassa! Andatura normale, cor-retta, elastica. — Chiedete opuscolo J. E. e preventivi alla Rabili boste lahko sleherni čevelj, tudi nizek! Normalna, pravilna in elastična hoja! — Zahtevajte knjižico J. E. in proračune pri S. A. Remano Barberis, Milano, via Ssperga 19 Avto, moto Beseda L —.60, taksa —.60, u dajanie naslova ali za šifro L 2.—. Čisto sobico oddam solidnemu gospodu. Vrtača 5. II. stopnišče, II. nadstropje, št. 5. 18177-23 Lepo sobo v Gajevi ulici, s centralno kurjavo in uporabo kopalnice, takoj oddam, po možnosti ves dan odsotnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18176-23 Mali tovorni in osebni avto na pogon z ogljem, kot v novem stanju, poceni naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 18193-10 Generatorje najnovejše modele, za vse vrste avtomobilov na zalogi. Prima reference na razpolago. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 18194-10 Sobežišce: beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Opremljeno sobo srednje veliko, z lončeno pečjo, iščem za 1. nov. — Najrajši od centra proti Šiški. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Svetla«. 18128-23a Opremljeno malo stanovanje komfortno, brez kuhinje, s posebnim vhodom, v centru, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro, redno plačujem«. 18178-23a Sobo za pisarno oddam. Centralna, blizu i kolodvora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »75 lir«. 18188-23a Glasbila Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Pianino in radio zelo dobro ohranjena, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18155-26 Stroji Kupimo pisalni in šivalni stroj. — Generator delavnica, Tyrše-va 13 (Figovec, levo dvorišče). 18191-29 Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2.—. SCIATICA — ISHIAS 11 Dottore DE FERRARI dari mformazioni sulla cura del Dottore MUNA RI DI TREVISO per l'ar-tntismo e reumatismo a chi ne avesse inteiesse. ricevendo dalle 9 alle 12 e dalle 15 alle 17 presso I'Hotel Union a Lubiana dal 16 Ottobre 1941-XIX Dr. DE FERRARI bo da-lal informacne o zdravljenju artritisa m revma-tizma po metodi dr MU-NARI-JA iz TREVISA vsem, ki se za to zanimajo ter bo spreiemal od 9 do 12. in od 15. do 17. v Hotelu Union v Liubliani od 16. oktobra 1941 dalie Kunce samice, samice z mladiči in samca za pleme, ugodno prodam. Jegiičeva 23-1. 18154-27 Psiček foksterijer z nagobčnikom, ki sliši na ime Leoli, se je izgubil. Kdor kaj ve, naj javi proti nagradi: Preradovičeva ul. 6, Jerdimirovič. 18198-27 Pohištvo Beseda L —.60. taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Pohištvo treh sob prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18126-12 INSERIRAJ V „JUTRU"! Opremljeno sobico lkabinet), ne izven mesta, iščem takoj za stalno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen«. 18186-23a Obrt Beseda l —.60. uksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro L 2.—. Odeje iz vate in puha — nove in stare — vam zašiie. — Ljubljana, Mamin trg 2-11. 17860-30 Razno Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro L 2.—. PREMOG DRVA — nudi i Pogačnik BOHORIČEVA 6 reiefon 20-59 Postretha hrerliibna TORINO • 1835 VERMOUTH CORA ollre 100 anni di farna slovir že nad 100 ler. □□□□□□□□□□□□□□□□□□ULJLIUIJIJULJU1JI Obnovite naročnino! J. Marquand 46 HVALA LEPA, GOSPOD MOTO! »In zdaj mi nikar ne govorite,« je dodal. »Preveč govorite. Nadlegujete me, jaz pa ne maram, da me kdo nadleguje. Nocoj je bilo skoraj podoba, kakor bi mi ukazovali. Da veste: moji ljudje sprejemajo moje ukaze, ne vaših. Vi ste tu kot moj gost. Vraga, saj niste oboroženi, gospod Takahara. Vu Lo Feng, ki z njim govorite, je videl dokaj več bojev od vas. Še enkrat vam pravim: držite jezik za zobmi. Jaz sem tisti, ki vodim podvzetje.« Gospod Takahara je z medenim glasom odvrnil: »Ne razburjajte se. Orožja ne nosim nikoli. Pozabil ne bom ničesar, kar pravite.« Vu Lo Feng se je na pol privzdignil s stola, udaril s pestjo ob mizo in zatulil: »Ne pozabite tega, da dobro poznam vaše ukane. Vem, do kod vam lahko zaupam. Dali ste mi denar in pomoč To je bilo vse, kar sem potreboval. In če vas zanima: vem, kako je treba ravnati z izdajalci. Se spominjate majorja Besta?« »Prosil bi vas, da se ukvarjajte z nujnejšimi stvarmi,« je dejal gospod Takahara. »Kakor vidim, stojita pri vratih samo dva stražarja. Jaz bi jih postavil več.« Vu Lo Feng je planil v oduren grohot. Med smehom je s pestjo razbijal po mizi. Vonj po riževem žganju, ki ga je obdajal, je pričal, da je opit, čeprav ne nad mero. »Pravili so mi, da ste pogumni,« je rekel, »a kakor zdaj vidim, je to laž. Prava ženska ste. Bojite se tega svojega klavrnega rojaka, pokvarjenega Mandžurca, enega Američana in ene Američanke. Da imajo moji fantje potrebno orožje, bi lahko pokončali vsako japonsko vojsko. Mislite, da je mene strah, ko je dvorišče polno kitajskih vojakov? Ne, ni me strah. Še nikoli se nisem ničesar bal.« Vu Lo Feng nas je reže pogledal. Njegovo široko-ustno vedenje me je spominjalo nekih oseb v kitajskih komedijah. Poznal sem to vrsto ljudi. V Pekingu sem bil nekajkrat govoril s samozvanimi vojskovodji; nekateri so bili mirni in udržani, drugi pa prevzetni in polni sebičnosti kakor Vu Lo Feng. Ta je bil napihnjen in domišljav kakor vsak podjetnik, ki se je sam povzdignil iz ničesa. »Da, jaz bom vodil podvzetje,« je nadaljeval. »Točno vem, kdaj začno topovi, ki ste mi jih dobavili, streljati na obzidje. Vse vem... in časa je še dovolj.« Gospod Vu je utihnil in položil velike roke na mizo. Očitno je bil zadovoljen s seboj. Nato me je poklical z mojim kitajskim imenom. »Stopite bliže,« je velel. »Mislim, da vas lahko porabim. Hočem, da svoji rojakinji nekaj razložite. Prevedite ji vestno, kar vam porečem. Kakor sodim, želite, da se ji ne bi zgodilo nič žalega. Mnoge izmed vaših žensk so jako občutljive. Pred leti, ko sem plenil v nekem mestu na severu, sem zajel tri Rusinje. Lepe niso bile. Vaše ženske so vse grde, toda rešil sem jih iz radovednosti. Nazadnje sem jih moral pobiti, ker niso prenašale naporov pohoda « Pogledal je Noro in se nato znova obrnil k meni ter mi zapičil oči v obraz. »Dobesedno ji povejte po angleško, kar vam porečem v kitajščini.« Napeto sem ga opazoval. Hotel sem kar moči do dna spoznati njegov značaj, kajti v takih trenutkih ima človek zmerom upanje, da se mu posreči sprožiti prereko in s tem pridobiti časa. Najnevarnejši položaji se na Kitajskem časih razblinijo v oblak besed. »Kaj želite, da povem gospodični?« sem vprašal. Vu Lo Feng se je odhrknil. Pravijo, da je v vsakem kitajskem razbojniku nekaj trgovca, in ko je gospod Vu znova izpregovoril, je bil njegov glas sladak kakor med. »Ne želim ji reči ničesar, kar bi ji bilo nevšečno,« je pričel. »Ona je tu samo zato, ker ste se vi vrinili vmes. Ali vam je major Best kaj povedal o slikanicah? Zahteval jih je v plačilo za svoje delo, potlej pa me je skušal izdati. ,Mlada devica' bi jih rada kupila. Zelo zadovoljen sem, da jih vzame. Denar je zame jako važen. To moje življenje ne more večno trajati. Človek v mojem položaju se mora prej ali slej umakniti v zatišje. Če ostanem živ in zdrav, upam, da bom čez leto dni v Šangha-ju in da mi ne bo manjkalo sredstev. Rad bi vnov-čil te slikanice, ki so, kakor mi zatrjujejo, izvrstne. Gospod Pu je že odšel ponje. Če jih ne najde, nam menda knez Tung lahko pove, kje so. Kaj ne, knez Tung?« Knez je prikimal. Tudi on je z očmi tehtal Vu Lo Fenga. »V moji zakladni shrambi so,« je odvrnil. »Da, prepričan sem, da jih bo gospod Pu našel. Zame boste menda terjali odkupnino v denarju. Močno bi mi odleglo, če bi spoznal višino vsote.« Vu Lo Feng je pomislil. Ta mah sem se spomnil besed majorja Besta, da je Vu Lo Feng človek, ki ve, kaj hoče. »Jutri zarana vas vzamemo s seboj v hribe,« je dejal. »Vi pa gospod Nelson pojdeta oba z menoj. Tam se pogovorimo zastran odkupnine.« Nasmehnil se je. »Snoči sem se ponudil, da pripravim gospodu Nelsonu večerjo. Ko bi je bil počakal, bi bil v nji strup. Jutri dopoldne, ko pridemo v hribe, mu postrežem z zajtrkom, ki bo še mnogo boljši. S svojimi lastnimi rokami spečem kos njegovega mesa. Poznate to navado, gospod Nelson?« Vedel sem, da me od Vu Lo Fenga ne čaka kdo-vekaj dobrega, nisem pa mislil, da pojde tako daleč. Vendar sem si skušal dati ravnodušno lice, kajti vedel sem, da bi bilo nevarno pokazati skrb ali strah. »Vi menda ne želite, da bi šla tudi ,mlada devica' z nami v hribe,« je Vu Lo Feng dodal. »Ne, če dobro premislim, bi bilo bolje, da ne bi šla,« sem odgovoril. Vu Lo Feng se je spet odhrknil in se poigral s kopitom svoje lugerice. INSERIRAJTE V »JUTRU« Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot taskaroarja Fran Jeran. — Za inseratni dei je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani