35. Številko.
V UuUlani, v torek. iz. februarja 1907.
XL leto.
USSm
izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubi;ano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K. za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 20 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje d;tele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe orez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat.«.— Dopisi naj se izvole frankovati Rokopisi se ne vračajo     Uredništvo in upravnistvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v L nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj.se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
JNfeseSna priloga: „Slovenski Tehnik",
Uredništva ielelou it. 34.
Posamezne številke po 10 h.
UpravniStva telelon št. 85.
Uolilno gibanje.
Moreča politična letargija zadnjih let je začela izginjati. Dan novih volitev sicer še ni razpisan, ali začelo se je že tisto valovanje v javnosti, ki napoveduje živahno volilno borbo.
Pri nas je tega še najmanj zapaziti, ker je pri nas masa naroda politično neizšolana, ker je žal v političnem oziru silno zaostala in se pravzaprav nič ne zanima za javno življenje. Škodo od tega ima samo narodno - napredna stranka, zakaj politično neizšolani in nevzgojeni ljudje capljajo topo za svojimi duhovniki in volijo slepo po njih ukazih.
Volilno gibanje je otvoril, če se smemo tako izraziti, ljubljanski škof Jeglič s svojim postnim pastirskim listom, v katerem popisuje z logiko stare tercijalke nevarnosti, ki prete katoliški veri od znanosti, od napredka in od svobode zlasti pa od naprednega časopisja in obeta, da nastanejo tudi v Avstriji take razmere, kakor so na Francoskem, ako bi ne bili izvoljeni klerikalni poslanci. Škof roti in zaklinja volilce, naj pristopijo klerikalnim društvom, naj naroče klerikalne časopise in naj se zavedajo, da so za svoje glasovanje odgovorni „pred Bogom, večnim sodnikom, in pred celim svetom.u
Škofovo pastirsko pismo je sicer ubožno po vsebini in kaže škofovo omejenost v vsi nagoti, ali znamenje časa je, s kako silo se bodo klerikalci vrgli v volilni boj. Sedanje škofovo pastirsko pismo je le predigra temu boju, zakaj da izda škof še posebno pastirsko pismo za volitve, to se samo ob sebi razume. Škof bo tudi v novem boju korakal na čelu klerikalcev. Volilni boj bo boj cerkve proti svobodnemu narodu.
Pripravljeni moramo biti na ljut boj. Klerikalizem je največje slepar -stvo na svetu in živi od varanja ljudstva. Šest let so klerikalni poslanci sedaj sedeli v državnem zboru in v teh šestih letih so dosegli eno samo stvar; zvišanje duhovskih
plač. Šli so v državni zbor, da skrbe za ljudstvo, skrbeli so pa le za du-hovsko bisago. Varali so vso javnost in zlasti so varali svoje volilce.
Tudi zdaj se pripravljajo, da bi z lažmi in z zvijačami, z obrekovanji in natolcevanji preslepili lahkoverno, politično zaostalo maso, ki nima vpogleda v dejanjske razmere in nima samostojne sodbe. S takimi sredstvi so zmagovali doslej in upajo, da bodo zmagali tudi pri bodočih volitvah.
Paralizirati klerikalno delovanje je sedaj prva naloga vseh naprednjakov. To se more zgoditi le z organizacijskim delom in s političnim podukom. Čim manj je hrupa, toliko bolje je. Razburjati duhove že mesece pred volitvijo, je popolnoma napačno, zakaj ljudje se kmalu utrudijo in postanejo apatični prav tedaj, ko bi bilo treba, da stopijo z dejanji na dan.
Napačno pa bi tudi bilo odlašati vse na zadnje dni. Vsaka vojna se mora pripraviti. To je sedaj naloga, ki Čaka nas vseh, ki želimo zmage napredne in narodne misli.
Deželni   zbori   ne dobe splošne in enake volilne pravice.
Dunaj, 11. februarja. Cesar se je izrazil napram raznim politikom, ki jih je sprejemal zadnje dni v av-| dijenci, da se splošna, enaka in direktna volilna pravica ne sme raztegniti na deželne zbore.
Bodoče državnozborske. volitve.
Dunaj, 11. februarja. Proti kandidaturi ministrskega predsednika na Dunaju je nastopilo vodstvo radikalne stranke, sklenilo se je, da stranka obišče polnoštevilno vsak skod, ki ga priredi baron Beck ter zahteva od njega, da obrazloži svoje stališče napram reformi katoliškega zakona in glede drž. ljudsko-šolskega zakona.
Brno, 11. februarja. Včeraj so imeli veleposestniki pod predsedstvom barona Gudenusa shod, na katerem so se izrekli za združenje vseh veleposestnikov brez razlike stanu in narodnosti v novem državnem zboru. Priporočala pa se je tudi spojitev z ostalimi agrarci.
(Irof Fer d. Trautmannsdorf je odstopil od svoje kandidature.
Iz Srbije.
Belgrad, 11. februarja. Mladi radikalec Nešić je zahteval v skupščini pojasnila, ali je res, da hoče vlada predlagati zvišanje apanaže prestolonasledniku. Interpelant je resno svaril pred tako namero sedaj, ko mora dežela itak hudo trpeti pod bremenom carinske vojne s sosednjo državo. Opozarjal je, da je rumunski kralj v takih okoliščinah sam predlagal,  naj  se  mu zniža civilna lista.
Vrhovno vojaško sodišče je potrdilo sodbo prve instance v takozvani kragujevški aferi, vsled katere je bilo 35 Častnikov in podčastnikov obsojenih od 1 do 20 let ječe.
Reforme v Macedoniji.
Carigrad, 11. februarja. Ker je patrijarhat izjavil, da se noče ozirati na tuje posredovanje ter ničesar ne dovoli dotle, da se Kucovlahi obrnejo direktno na patrijarhat, je tuška vlada valijem v Macedoniji naročila, naj pozo vej o vseh 72 kuco-vlaških občin, da podpišejo prošnje za ureditev cerkvenih zadev ter pošljejo prošnje vladi v Carigrad, ki jih izroči patrijarhatu.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 11. februarja. Gospodični Ter en ti j e va in Klimo va, ki sta bili soudeleženi pri napadu na Stolypinovo vilo, sta bili obsojeni na smrt, a vrhovni vojaški poveljnik ju je pomilostil v dosmrtno ječo.
Moskva, 11. februarja. Deset oboroženih je napadlo blagajnika državnega monopola. Vzeli se mu 51.000 rubljev. Na begu so izgubili vrečo s 5000 rublji.
Varšava, 11. februarja. V Kur-landiji je  bilo  pri  volitvah volilnih
mož za državno dumo izvoljenih 1-1 Nemcev, 24 Lehov, 4 ^idje in le 3 Rusi.
Petrograd, 11. februarja. Do-sedaj je izvoljenih 4532 volilnih mož za volitve v državno dumo. Med izvoljenimi je 1161 monarhistov, 719 zmernih, 1825 pristašev levice, 319 narodnjakov in 512 takih, ki se do-sedaj še niso pridružili nobeni srtanki.
Otvoritev nemškega drž. zbora.
Bero lin, 11. februarja. Centrum se je odpovedal predsedništvu v novem državnem zboru, in sicer zato, ker hoče vlada nadaljevali boj proti centrumu. Za predsednika bo izvoljen konzervativec, za prvega podpredsednika član centruma, za drugega pa liberalec.
Vojna v Ameriki.
London, 11. februarja. Položaj Centralni Ameriki je zelo napet. Državi Honduras in Nikaragua sta nepričakovano odklonili izrek mirovnih razsodišč, vsled česar je vojna neizogibna.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 12. februarja.
— Nova konfiskacijska doba
se je začela z včerajšnjim dnem. Po večletnem premoru je bil naš list snoči zaplenj en, in sicer zaradi uvodnega članka, v katerem smo govorili o zadnji razsodbi najvišjega sodišča glede rabe slovenščine pri sodiščih na Koroškem, o podpredsedniku najvišjega sodišča Ruberju in o njegovem sinčku. Ta konfiskacija sve-doči, da seje začela nova per-se kuci j a našega lista, vračajo se stari časi, ki jih imamo še dobro v spominu, časi, ko so bili konfikacijski organi skoro vsakdanji gostje v uredništvu. Nam pa to ne vzame poguma. Kakor nekdaj vzlic neštevil-nim konfiskacijam nismo ukloniti tilnika, tako ga tudi sedaj ne bomo. Zavedamo  se  dolžnosti,  ki  jo ima
„Slovenski Narod", dolžnosti, branit brezobzirno in neustrašno vse pravice in koristi slovenskega naroda, in izpolnjevali bomo to dolžnost s staro zvestobo toliko bolj, ker vidimo, da na primer nSlovenecu nima ne ene besede za krivico, ki se je zgodila slovenskemu narodu na Koroškem, kakor sploh nima ne časa ne prostora za narodne in politične pravice Slovencev.
— Shod klerikalnih zaupnikov bo dne 28. februarja v hotelu „UnioDu S svojimi vabili na ta shod (s pol litra vina vred bo veljal 2 40 K) nadlegujejo klerikalci celo najodloČ-nejše napredne gostilničarje. Prokleto slabo mora iti klerikalcem, če se že vsiljujejo najzanesljivejšim naprednjakom. Spored shodu v „Unionu" je : 1. volilni oklic, poroča dr. Šuster-šiČ; 2. kandidature, poroča dr. Krek; 3. slučajnosti. Vodstvo volitev ima v rokah dr. Krek. Shod zapnikov bo pravi shod klerikalnih backov. Šusteršič in Krek bodeta komandirala, drugi pa bodo kimali.
— Škof straši pri sodišču. Te dni se je pojavil škof Anton Bo-naventura opetovano na sodišču. Ljudje so ga začudeno gledali in se spraševali, če morda škofa kdo toži radi razžaljenja časti ali pa ima morda tožbo s kakšnim trgovcem z lesom. Ljudje so ugibali, a niso mogli uganiti pravega. Škof sicer ni imel na vratu nobene tožbe, pač pa se je plazil okrog sodišča — radi svojega dobrega prijatelja Smovca, ki je bil nedavno tega obsojen radi obrekovanja župnika Berceta na štiritedenski zapor. Znano je, daje hotel župnika Berceta prisiliti, da bi podpisal vlogo za pomiloščenje očka Smovca. Berce se ni hotel brezpogojno vdati, marveč je stavil pogoj, da podpiše dotično vlogo samo, ako se škof zaveže, da bo deloval na to, da bo istočasno s Smovcem pomil ošČen tudi radi sorske afere obsojeni Luštrek. Škof je moral, ako je hotel rešiti svojega ljubljenca Smovca, vgrizniti v to kislo jabolko. In sedaj se prevzvišeni plazi okrog sodišča radi pomiloščenja očeta
LISTEK.
v pustni noči...
Spisal Josip Korban. (Konec.)
Pred njima na mizi se je penilo vino v visokih kozarcih in mlada zaljubljenca sta trkala in pila na svoje zdravje in srečo, pila sta na veselo prihodnjost, ki se je v duhu že razgrinjala pred njima . . . Takrat je imel denar, marsikaj bi se dalo ž njim napraviti. Kupila bi si lahko hišo, posestvo in živela bi potem srečno, veselo in zadovoljno, kakor dva goloba ... Da, tako je mislil takrat on, bedak, ki tedaj se ni poznal ženskega srca!
Prišel je od nekod mlad operni pevec, Zijalski so mu rekli. Glas njegov je bil precej šibek, obnašanje afektirano. Toda bil je zal, zelo zal ! Kadar je pel, je stopil v ospredje in metal goreče poglede po ženstvu Ves nežni spol je bil zaljubljen v mladega pevca. Amalija je trdila, da
tako krasnega liričnega tenorja niti na Dunaju ni slišala; k vsaki operni predstavi je je moral peljati Ivan, kateremu pa mladi tenorist prav čisto nič ni ugajal. Njegov glas se mu je zdel skrhan, neprijeten, posebno v višini in sam ni vedel pravzaprav, zakaj — sovražil je Zijalskega... Na neki veselici se seznani operni pevec z Amalijo. Njena lepota je oči vidno prevzela mladega moža, zakaj ves večer se je sukal okoli nje in ji dvoril tako, da so nekateri že stikali glave in se Sršenu nekako škodoželjno smejali v obraz. Temu je pa ljubosumnost razjedala srce. Kri mu je silila v glavo, žile na senceh so se napele, dihal je težko in stiskal na skrivnem pesti . . .
Ko se je vračal z Amalijo proti domu, je bil tih, niti besedice ni spregovoril ž njo in tudi ona je molčala.
Videti je bila nekako otožna iz zamišljena . . .
Za prihodnji dan sta se bila zmenila,  da napravita izlet  na Posavje.
Ivan dobi zjutraj pismo od nje, da je nekaj bolna in da torej ne more iti ven na mrzli zrak ...   Bil je ta-
krat še dobra duša, verjel ji je . . . Popoldne gre sam na sprehod . . .
Počasnih korakov je stopal proti Rožniku m željno srkal vase čisti vzduh, napoj en s prijetnimi dišavami, ki nam jih more dati le smrekov gozd . . .
nAmalija, srček moj, kaj ti je?!u
Da, da, ravno tako ji je rekel — lump pritepeni ... Še zdaj mu zvene te besede po ušesih, nikdar jih ne bo pozabil.
„SrČek moj, kaj ti je?!u
Kako je bila bleda v lice in kako je hitro odtegnila svojo nežno ročico Zijalskemu!
In vendar je odšla s pevcem v širni svet in ostal je Ivan sam s pre-bodenim srcem in zastrupljenim življenjem, brez žarka upanja na boljšo bodočnost . . .
Hej,   natakar,   prinesite vina, dobrega, močnega vina!M
Kozarec za kozarcem je vlival vase . . . Na shujšano lioe je stopila rdečica in roka, ki je držala posodo, se mu je začela tresti . . .
Hrup v dvorani vedno bolj in
bolj narašča; neko divje veselje se je polastilo vseh navzočih . . .
„Tako, sedaj sem pa vsega sit, vsega — vsega . . . Poj dem . . . daleč, daleč . . . Že vidim tisto pot . . . Tam ni partimiranega zraka in bučeče godbe tudi ne . . . Mirno, vse mirno je tam, tako mirno . . ,u
Razprostrl je roke pred se, dolgi sesušeni prsti trepečejo, oči se mu svetijo.
V sobo stopi nekaj napol pijanih lahkoživcev.
„Poslušajte me, ljudje, če vas smem tako imenovati! . . . Ali veste, kaj je življenje ? . . . Pa kako boste vedeli, vi zaslepljen o i ! . . . Vrnite se, dragi moji, vrnite ... še je čas . . . drugače se zgodi z vami, kakor s to-le steklenico.44
Pograbil je prazno buteljko in jo treščil za vrata.
nNe zamerite, gospod, vam se pa možgani mehčajo. Ali nimate nič cementa, da bi ga šnofali?"
„Tine, vprašaj gospoda, če ve, kaj je delirium tramens Vu----
Gruča ljudi stoji v mestnem parku . . .
„0h, sveta pomagalka, mrtev Človek!"
„Ustrelil se je . . . Ali ne vidite, da ima revolver v roki?u
nPa kako je našemljen! Kdo je neki?u
Mimo pride mladenič visoke rasti. Molče stopi k mrliču in mu pogleda v bledi obraz.
„A, tako si sklenil svoje življenje?"
„Kdo je to? Ali ga poznate?44 vpraša prileten gospod.
nDa, poznam ga,u de prišleo s poudarkom in se ozre po množici. „To je Ivan Sršen, privatni uradnik. Brez idealov, kakor izgubljena ovčica sam sebi prepuščen, je hodil po življenja opolzkih potih, dokler ni končno zagazil v blato, kjer j# obtičal/
V mrzlo zimsko jutro zazvonijo ta hip mestni zvonovi, z mogočnim glasom naznanjajoč pepelniČno sredo, dan, ko je treba ponižno ukloniti svojo glavo in jo p o tres ti s pepelom . . .
0
Smovca — seveda s težkim srcem, ker mora obenem prositi tudi za svojo žrtev — Ivana Luštreka, ki mu je preje tako zelo privoščil najtemnejšo ječo. Oj težka pot, oj tožna pot! Kaj ne gospod Anton Bonaven-tura ?
— Zakaj se je povrnil grof Ernest Kolonič v katoliško cerkev?
No,  bilo je v tistih blaženih Časih Ferdinanda II.,  ko je še Bog ljudi „Čudovito klical nazaj v katoliško cerkev".   Gospod grof so  bili v svoji protestantski prešernosti dali zabarikadirati in za vrati zazidati vhod v neko romarsko  cerkev.   Prišla pa je procesija romarjev. Fantek, ki je pred njo nosil razvito zastavo, je narahlo potrkal ž njo — in zabarikadirana in zazidana vrata so se mahoma odprla na  stežaj  in vsi so šli  neovirano v slovesnem sprevodu v cerkev. Ta Čudež je pretresel grofa (sc. na možganih) in povrnil se je v katoliško cerkev.   Zgodil se je ta „ zgodovinski" dogodek, ki ga opisuje v snočnjem „Slovencu" P. Klement Grampovčan, v 1. 1621. G. Grampovčan so najbrže čisto pošten človek, kajti pod svojo predpustno so postavili svoj podpis. Ampak za 20. stoletje imajo vseeno le malo preveč zabarikadirana in zazidana možganska vrata.  Zato ne bi prav nič škodiio, če bi tudi k njim prišel  fantek z zastavo in bi ž njo malo potrkal po njihovem častitljivem Čelu, da bi padlo tisto zidovje izpred njihovih možganov in bi se povrnili med normalno  mislece ljudi. Tudi možganska   normalnost je katoliška — to se pravi vseobcna  in kdor divergira od nje, je možgansko katoliški heretik. Amen.
— Porta uršulinskega samostana V Ljubljani je poglavitno zbirališče tercijalk vseh obrekljivih vrst. Babnice znašajo sem vse neumne govorice iz celega mesta in opravljajo najpoštenejse ljudi na vse načine. Ni-
komur ne prizanesejo, posebno pa obiraio ljubljanske dame. To opravljanje je bil vzrok, da smo se začeli zanimati za početje na porti uršulin-skega samostana in izvedeli smo res prav mične stvari. Tiste, ki prisegajo na angelsko čistost uršulinskih devic, utegne zanimati, da hodi na porto vsak dan več fantov. Vmes so prav čedni mladi fantje in ti imajo na porti svoje ršpaseu, da je kaj . . . Najinte-resantnejše je seveda razmerje med uršulinkami in duhovniki. Katehetu in spiritualu Stroju ne zaupajo nune čisto nič. Same nune pripovedujejo, da morajo Stroja vedno nadzorovati. Še celo med uro, ko poučuje krščanski nauk v šoli, mora dotična nuna vsled ukaza prednice ostati v šolski sobi in vse, kar se ji zdi sumljivo, sporočiti prednici. Ni še dolgo, kar je Stroj govoril šolaricam o fantih, ho-teč jih svariti. Nune nadzornice so zaradi tega Stroja oštele kar so mogle. Neka nuna se je pobahala, da je Stroja več kot 20krat prijela za besedo in ga že sedemkrat zatožila škofu. Tudi se na porti izve, da so
Strnhounlci dveh kron.
Zgodovinska povest. (Dalje.) XXIV.
Po zemlji varno hodi, Moj up je šel po vodi. Prešeren.
Skoro ob isti uri, ko je plemič Kržan stal pred generalom della Croce, se je odločila usoda vojvo-dinje Asunte. V palači malteškega poslaništva se je oglasil zopet stari duhovnik, zaupnik pirata Gjačiča in je vojvodi Dali Ferro izročil pismo, ki gaje starec trepetaj eči tal in potem izročil svoji hčeri.
— Svetli vojvoda! Zahvaljujem se Vam za točni in jasni odgovor. Veseli me, da se je vojvodinja Asunta odločila za mojega sina, ki jo ljubi iz vsega srca. V smislu najinega odgovora Vas prosim, bodite danes teden na svojem otoku kamor Tam pripeljem svojega sina. Gjačič.
Tako je pisal kralj piratov in tako vojvoda kakor Asunta sta vedela, da morata ta ukaz do pičice natančno izpolniti.
— Oez teden že . . . je zavzdihnila Asunta, a umolknila je in zadušila svojo bolest in svoj strah, ker je
se nune skrajno naveličale svojega spovednika Bulovoa. Zdaj upajo, da dobi kanonikat in se tega silno vesele. Zakaj neki? Ali je preoster, ali premalo ljubezniv, ali kaj? Za danes naj še nekaj omenimo. V notranji šoli je sedaj cela k ram arij a. Neka dobra „nunioau prodaja svetinjice in podobice, ki jih je poslala neka mizarska firma, in uboge gojenke jih morajo kupovati in nositi na širokih trakovih, če se kak trgovec ali obrtnik količkaj pregreši zoper obrtni red, ga pritisnejo, da je joj. Ali za vesele nunice v uršulinskem samostanu ne velja nobena postava? Mislimo, da je tega smodnika za danes dovelj ; prihodnjič pa kaj o tem, kako nunice svoje gojenke vzgajajo.
— Is davčno slnibo. Postaje-
vodja titularni stražmešter 12. orož-niškega poveljstva g. Ivan Stupar je imenovan za davčnega pristava v XI. čin. razredu.
— Pravico javnosti je dobila
komunalna realka v Idriji in sicer od 1.    do   (>.   razreda   za   šolsko leto
1906 07.
— Šolska vest. Provizorična učiteljica gdč. Justina Modic je premeščena iz Št. Vida nad Cirknico kot suplentinja v Veliko Ubeljsko pri Razdrtem, ker je ondotni učitelj g. J. Božič zaradi bolezni dobil dopust do konca leta.
— Iz pisarne slovenskega gledališča. V petek (par) se uprizori prvič na slovenskem odru znamenita Kienzlova opera v ang el j niku, ki je stalno na repertoarju vseh večjih gledališč. — Dramsko osobje pripravlja moderno francosko dramo „V stiski" (La rafale), v nemškem prevodu znano pod imenom „Baccaratu, spisal H. Bernstein.
— Računski pregledniki „Društva slovenskih književnikov in Časnikarjev" se vljudno vabijo, da pridejo v četrtek, 14 t. m. ob šestih zvečer v uredništvo „Slo-venskega Naroda-', da pregledajo društvene račune.
— Odborova seja „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev" bo v petek, 15. t. m. ob šestih zvečer v uredništvu „Slovenskega Naroda". Gospodje odborniki se vljudno prosijo, da se te seje zanesljivo vdeleže.
— Občni zbor „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev" bo,  kakor smo že javili, v
soboto, dne 16. t. m. ob osmih zvečer v restavraciji ^Narodnega doma" v Ljubljani s temle dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika; 2. poročila a) tajnika ; b) blagajnika; c) računskih pregledovalcev; 3. volitev a) predsednika; b) odbora; c) računskih pregledovalcev; d) razsodišča; 4. raznoterosti. — Društveniki se vljudno prosijo da se tega občnega zbora v čim največjem številu udeleže.
— Občni zbor »Muzejskega društva". V prostorih „Matice Slovenske" se je vršil snoči letošnji občni zbor „Muzejskega društva za Kranj-skou. Pozdravivši zborovalce je podelil predsednik, deželni šolski nadzornik Leveč besedo društvenemu tajniku, ki je poročal o dru.^ venem delovanju v preteklem letu. Kakor prejšnja leta je izdajalo društvo tudi lani „Izvestjau, a za nemške društve-nike „Mitteilungenu ; urednik prvim
videla, kako strahovito je vplivalo to pismo na njenega očeta. Stari mož je na skrivnem še vedno upal, da najde kak izhod iz svoje stiske, zdaj so mu pa razpadle vse nade.
— Cez teden dni ... je s tresočimi ustnicami ponovil starec vzdih svoje hčere. In kdo ve, kako bo takrat. Gjačič zahteva ne le tebe, hčerka moja, nego tudi vojvodski naslov. Kaj bo, če ga ne dosežem, če ga ne izposlujem niti z največjimi žrtvami? Da, ko bi smel govoriti, ko bi smel Zenu vse povedati. Toda prisega mi zapira usta. Ničesar ne smem povedati. Niti imena tistega, za katerega hočem kupiti vojvodski naslov.
Zle slutnje vojvode Dali Ferro so bile utemeljene. Minister Zeno, ki je tekom popoldneva obiskal vojvoda Dali Ferro, se ni dal ne preprositi ne podkupiti in ostal je neizprosen tudi ko je vojvoda ponudil republiki beneški velikansko svoto za njene vojne potrebe.
— Ne morem Vam ustreči, je izjavil Zeno. Kako morete zahtevati, naj prizna republika kot vojvodo otoka Keos človeka, čigar imena nam nečete povedati. Keos leži tako blizu azijskega obrežja, da bi Turki prav lahko smatrali za izzivanje, Če bi be-
je dekan Ko bi ar, slednjim pa profesor K orno t ar. Društveni ko v je sedaj 197 ter rasen tega 25 naročnikov na društvene publikacije. Muzejsko društvo je v zvezi s 121 literarnimi društvi,  ki mu v zameno pošiljajo svoje publikacije.  Te se po statutih odstopajo knjižnici kranjskega deželnega muzeja.   V preteklem letu so umrli štirje  Člani,  stolni proit dr. Kula vi o, bankir Luokmann, dež. svetnik Pfeifer in stolni dekan Za-mejic.  V znak sožalja so se zboro-valci vzdignili s sedežev. Preteklo leto je društvu pristopilo 37 novih članov. Tajnik je izražal upanje,  da si bo društvo tudi v tekočem letu pridobilo novih prijateljev, ker vrši lepo nalogo raziskavanja domače zgodovine. Blagajnik profesor M Pajk je naznanil, da je imelo  društvo  preteklo leto 3078 K 16 vin. dohodkov in 4410 K 59 vin. stroškov, torej 1332 K 44 vin. primanjkljaja Nastal je ta zlasti zato, ker je izostala  deželna subvencija. Obe te poročili sta se odobrili in se dal odboru absolutorij.  Nato so se vršile nadomestne volitve in je bil izvoljen v odbor profesor dr. Josip Gruden,  železniški   oficijal Fran P o d k r a j š e k pa za računskega revizorja. Na predlog muzejskega kustosa dr. V al terja Šmida sta se profesor Franc Kos v Gorici in dvorni svetnik profesor Luschin pl. Eben-greut v Gradcu soglasno izvolila za častna Člana društva zaradi njih zaslug za raziskavanje domače zgodovine. Predsednik je naznanil nato, da je stopilo društvo v ožji stik z „Zgodo vinskim društvom za Spodnji Sta-jer",  vendar pogajanja v tem oziru še niso dokončana. Ko se je odboru naroČilo, naj študira vprašanje o združitvi obeh publikacij in stavi svoje-časno konkretne predloge, je predsednik zaključil zborovanje.
— Sedemdesetletnico bode v
četrtek dne 1-4. t. m. praznoval ljubljanski meščan, veletržec in hišni posestnik gospod Vaso Petričić, eden naj odličnejših narodnih trgovcev, ki ima tudi za ljubljansko mesto velike zasluge. Gosp. Petricića sicer ni tekla zibel na slovenskih tleh, ali kot pravi Slovan se je z vso ljubeznijo oklenil naroda slovenskega, se Čutil njegovega sina in vedno v vsakem slučaju to tudi z dejanji pokazal, prepričan, da bo Slovanstvo le tedaj doseglo svoje vzvišene cilje, če stori vsak posameznik svojo narodno dolžnost. Gosp. Petričić si je s svojo trgovsko izvedenostjo in neumorno delavnostjo pridobil odlično pozicijo v slovenski trgovini in popolno zaupanje ter obče spoštovanje občinstva, ki mu je opetovano naložilo težko breme javnih časti. Gospod PetričiČ je bil svetnik trgovske in obrtne zbornice od 1. 1868 do 1874, v katerem letu so se Nemci polastili te zbornice, in od 1. 1SS1 do 1900. Izvoljen je bil 1. 1889 tudi pre-zidentom trgovske in obrtne zbornice, a «e je po devetih mesecih tej časti odpovedal. V mestni zastop ljubljanski je prišel g. Petričič L 1875., 1. 1884 je bil izvoljen za podžupana, katero odlično mesto je zavzemal do 1. 1892, vsled hude bolezni pa je L 1896 izstopil iz mestnega zastopa. Tako v trgovski in obrtni zbornici kakor v mestnem zastopu je bil gosp. Petričič vedno eden najdelavnejših članov in si je v obeh korporacijah pridobil velikih zaslug. Enajst let, od L 1893 do leta 1904. je bil g. Petričić predsednik mestne hranilnice. Ta tevM posel je opravljal vsa ta leta z največjo požrtvovalnostjo in si je pridobil   za proč vit mestne hranilnice
neska republika ugodila Vaši želji. Mi moramo zdaj vse opustiti, kar bi dalo Turkom povod za vojno proti nam. Izpolnim Vam vsako željo drage volje, ali kar bi znalo beneški republiki količkaj škodovati, tega na noben način ne storim.
Dasi je ta izjava uničila zadnja upanja vojvode Dali Ferro, je starcu vender imponirala domovinska ljubezen vojnega ministra Zena. Vse je ta mož bil pripravljen storiti za svojo domovino, vse je žrtvoval njenim interesom. Vojvodo je obšlo spoznanje, da le taki možje kakor Zeno so v stanu dokazati velike uspehe. To spoznanje je dalo vojvodu vsaj nekoliko notranjega miru in obudilo je v njem zopet nekoliko stare njegove eneržije. Odkar se je bil kralj piratov polastil njegovih sinov, je strah za usodo teh otrok in vojvodinje Asunte zlomil vso vojvodovo notranjo moč. Zdaj je Zeno provzroČil nekak preobrat in vojvoda je zadobil vsaj toliko svoje volje, da je bil zopet v stanu mirno premišljati, kaj naj stori.
Poslovil se je hladno od vojnega ministra.
— Sprejmite mojo zahvalo za Vaš obisk, je dejal  vojvoda pri slo-
ne veniji vin zaslug. L. 1898. je bil g. Petričič za svoje javne zasluge odlikovan z viteškim križcem reda Fran Jožefovega. Svojo sedemdesetletnico bo g. Petričić praznoval v najožjem krogu — edini, jako nadarjeni sin mu je umrl 1. 1891., ostala mu je pa hči, gospa dr. Suverjeva — a prepričan je lahko, da se v duhu ž njim raduje vse občinstvo in mu od srca želi: Na mnoga leta!
— Otročki ples. V mali dvorani „Narodnoga doma" se je vršil snoči otroški ples pod pokroviteljstvom gospe Roze pl. dr. Bleiweisove. Ples se je odlikoval po srčkanih plesalkah in plesalcih, ki so opravljeni v prekrasne obleke fino proizvajali vse plesne točke in kazali povsod izborno izvežbanje brez vsake prisilje-nos ti. Na sporedu je bil ples metuljčkov, Albanezov, beseda, menuet in rokoko, La gitana ter pantomina „Pariške modi8tinje". Ples La gitana se je moral ponoviti, pantomima pa je vzbujala mnogo srčnega smeha vsled svoje zabavnosti. Vsaki točki sporeda je sledil mogočen aplavz obilih povabljencev, ki se niso mogli načuditi izvrstnemu proizvajanju mladih ljudi. Po plesu so se plesalci in plesalke okrepčali v zanje pripravljenem buf-fetu — darilo narodnih dam svojim ljubljencem — ki je bil nadvse eleganten in okusen. Pa tudi za odrasle je bil pripravljen bogat buflet, isto-tako darilo narodnih dam Nato se je razvil eleganten ples odraslih, vnetih plesalcev in ljubkih plesalk. Kakor pri otroškem, tako je tudi pri tem plesu sodeloval „Ljubljanski sekstet na lok". S tem plesom so se zaključile letošnje otroške plesue vaje in lepo uspeli otroški ples je dokaz, da je plesni učitelj gosp. Morterra v polni meri izvršil svojo dolžnost pri pouku svojih presrčnih učencev in učenk.
— Plesnega venčka trgovskih
SOtrudnikOV se je udeležil med drugimi tudi veletržec g. Vaso Petričič, čigar ime je včeraj po neljubi pomoti izostalo.
— Kranjsko društvo za varstvo lova. Iz lovskih krogov dobili smo naslednji dopis: V zadnjem času je več gospodov prijavilo svoj pristop k velekoristnemu društvu za varstvo lova, ki pa od nikoder ne dobijo pojasnila, kdo je sedaj blagajnik in kje je vplačevati prispevke. Odbor naj bi se reorganiziral in po časopisih vse potrebno objavil. V društvu, ki zastopa tako važne koristi, bi ne smela nastopiti nikaka stagnacija
— Pozor,   slovenski  lovci I
Za lov v občini Dragomelj bo dne 21. t. m. pri okrajnem glavarstvu v Kamniku javna dražba ob polu 10. uri dopoldne. Opozarjamo slovenske lovce, da se udeleže te dražbe in po-skrbe, da pride lov v dragomeljski občini v s lovenske roke, ker je prav želeti, ker je ta lov lep. Divjačine je vedno dovolj in se nahaja v njem tudi mnogo srn. Za ljubljanske lovce je kaj pripraven, ker ni daleč od Ljubljane, kdor se pa hoče peljati z vlakom do Domžal, ga pa ima potem že kar pred nosom. Tudi je lovišče jako obširno. Doslej je imel ta lov v roki Nemec, kateremu bi ga okrajno glavarstvo kaj rado tudi zanaprej prepustilo. Ponavljamo še enkrat gori izrečeno željo, da pride lov v roke slovenskim lovcem in to tembolj, ker se vedno bogato izplača.
— Telovadno društvo „Sokol"
V Krškem« TL redni občni zbor bo v nedeljo, dne 24. svečana ob 2. uri, pri nesklepčnosti ob 3. uri popoldne v dvorani g. K. Schenerja v Krškem.
vesu. Priznam, da so nagibi Vašemu postopanju plemeniti. Vam se gre za korist Vaše domovine, meni za korist mojega rodu. Pota beneške politike in moja pota se bodo odslej večkrat križala, a moje osebno spoštovanje do Vas Vam ostane v vsakem slučaju.
Minister Zeno se je hladno priklonil, zavedajoč se, da je vreden laskavih besed starega vojvoda.
— Predno grem, je rekel Zeno, dovolite mi, da Vam nekaj svetujem. Oni dan, ko je veliki svet odklonil Vašo željo zastran vcjne proti piratom, ste na velikih stopnicah do-ževe palače izrekli silne grožnje proti beneški republiki. Ravno zdaj ste zopet nekaj takega namignili, rekŠi, da bodete križali pota beneške republike. Moja dolžnost je, da tega ne prezrem. Pojmim Vaša Čuvstva, ali korist republike zahteva, da o tem obvestim svet desetorice. Svetujem Vam torej, odpotujte čim prej, zakaj naša državna inkvizicija je brezobzirna.
— Jaz odpotujem že jutri zjutraj, je ravnodušno odgovoril vojvoda in potem sta se moža ločila, dobro vedoČ, da sta kraj vsega osebnega spoštovanja drug drugemu neizprosna nasprotnika.
— Z Bleda se nam piše: Znat" se mora, tako si misli naš klerikalni dopisnik v „Slovencu" št. 30, ki bi prav zelo rad videl, če bi bilo le mogoče, škodovati naši posojilnici. Stvar je bila takale: G. tajnik Repe je pomotoma znani osebi izplačal tisoč kron preveč; pri zaključku blagajnič-nega dnevnika pa je že videl pomoto, med tem Časom pa je ista znana oseba brez opomina prinesla preveč izplačani znesek nazaj. Gosp. tajnik Repe je sam pripravljen eveu-tualne take pomote poravnati, ker je sam odgovoren zanje. Pri njegovem obilnem poslu se mu pa kaka pomota prav lahko pripeti. Kar se tiče reda in grehov, pa svetujem, da naj se napravi sledeče: Našo posojilnico naj revidira klerikalni revizor, vašo bo pa naš. Potem naj se revirji -objavita, da se bo videlo, kje je več grehov. ^Slovencev" dopisnik se je zelo trudil pri konsumnem društvu, ki je spravilo pobožnega posestnika iz Mlina ob celo njegovo posestvo in na beraško palico. Ker so se pri tem konsumnem društvu godile pomote, opozorili bi ga na nje z nasvetom, da je bila njegova dolžnost paziti in red vzdržati. Za posojilnico: J. Petem el, načelnik.
— Iz Postojne. Sokolska ma-škarada, ki se je^ vršila v soboto, dne 9 t.:m., se je zbog skrajno slabega vremena in grozne burje, ki je divjala te dni, v vsakem oziru sijajno obnesla. Velika dvorana „Narodnega hotela" je bila po bratih starosti Vičiču, Jagru in Prosencu okusno dekorirana, za kar gre imenovanim vsa čast. Na maškarado je došlo obilo elegantnih mask. Zlasti so nam ugajale: metuljček, ciganka, cvetliča-rica, '2 Rusinji, '2 stari devici, ki
se kot take jako imenitno vedle, dalje zima, snežinka, Spanjolec, Arabec, Anglež, pierot, Škot, kloven, narodna noša itd. Četvorke, ki jih je prav spretno vodil br. Fran Paternost, je plesalo nad 30 parov po američan-skem načinu. Sploh se je plesalo jako pridno in neumorno do jutra. Da pri tem tudi godba ni štedila s komadi, bodi tem potom pohvalno omenjeno, o svojo navzočnostjo so nas počastili: gosp. deželnosodni svetnik Žužek z gospo soprogo, g župan Pikel s soprogo, g. finančni tajnik Ger.> terma yer, gosp. okrajni zdravnik dr. Eržen, g. deželni poslanec Arko, g. šolski vodja J u v a n e c s soprogo, finančne straže komisar g. Amon s soprogo, gg. sodna adjunkta Mladič in Dolenec, okrajni komisar Gras-selli in dr. pl. Andrejka, davkar D e r e a n i, večina gospodov uradnikov, uČiteljstva in tržanov. Med odmorom so nam zapeli navzoči gospodje pevci pod vodstvom gosp. Ju van ca par krasnih zborov, za kar so želi obilo priznanja in pohvale. Prihitelo je tudi precej gostov iz Logatca, Hrušice, Št. Petra, Rakeka, Knežaka, Cerknice i. dr. Ako še omenimo, da nam je bila postrežba hotelirja povsem povoljna, menim, da smo storili svojo dolžnost ter s tem dostojno zaključili letošnji venČek predpustuih veselic. Sokolu pa želimo, da bi se čimdalje bolj razvijal in uspeval. Z bratskim na zdar!
Udeleženec.
— Zaboden je bil v Vrhpoljah
včeraj po noči 25 letni Matevž Krasna. Fantje iz Vrhpolj in Da-pelj so se stepli med seboj. Krasna je na mestu izdihnil. Ker se morilee ni hotel sam javiti, zaprli so vseh 10 fantov, ki so se udeležili pretepa.
— Grizki župnik kot agitator.
Piše se nam: V teku lanskega leta smo imeli večkrat   priložnost citati o
— ■
Vojvodinja Asnuta je vzela naznanilo očetovo o odhodu molče na znanje. Vse njene misli so bile pri Kržanu. Kapitan Desantič ji je prišel sam naznanit, da je Kržan izginil brez sledu.
Povsod sem že povpraševal po njem. „Ospizio dei nobili" je zapustil zjutraj, dopoldne je bil zaprisežeu kot častnik, od tedaj je izginil. Vprašal sem na policiji, a tudi tam ne vedo ničesar o njem. Morda je bil v kaki krčmi ubit. Ko sem izrekel ta sum na policiji, so se mi smejali, češ, naj bom brez skrbi, Kržan da se že zopet oglasi.
— DesantiČ, prosim vas, ne zapustite me, je ihtela Asunta. Gaka me nekaj groznega. Edino moje upanje je Kržan. Jutri zjutraj odpotujem z očetom, Če dotlej ne dobite Kržana, sem morda izgubljena za vse življenje.
Desantič in njegovi mornarji so iskali Kržana ves večer in vso noč, seveda brez uspeha, saj je bil Kržan s Tomom vred ujetnik generala della Croce.
Zjutraj na vse zgodaj stase vojvoda in Asunta vkrcala na veliko ladjo, ki ju je Čakala v pristanišču in Desantič je prišel Asunti naznanit,
jelo vanju grižkega župnika I. Krau-£ica in slišati, da je navedeni eden najzagriznejših   tlačiteljev ljudstva. Tozadevna zanimiva poročila so vzbudila občno pozornost in najširši krogi so jih čitali z največjim zanimanjem; orižki župnik si je hotel  nazadnje v svoji  stiski  umivati   svoje   roke v Slovenčeviu umazani vodi, a dosegel je to, da se je vsestransko blamiral. £ot  pravi   prototip srednjeveškega inkvizitorja „vladau  navedeni  „ dušni pastiru   v   grižki   župniji   in ukrene vedno kaj novega, s čimer prebivalstvo vznemirja in Kdor  se  neče brezpogojno vdati njegovemu povelju, mora račuuiti s tem, da ga župnik neusmiljeno preganja Njegova vladoželjuost m sebičnost združena s sovražnostjo ju nizko stopnjo   omike je postala pravo breme za prebivalstvo, katero je poprej  od nekdaj  živelo  v lepi slogi in  vzajemnosti   in  katero ne more pozabiti blagodejnega delovanja prejšnjih blagih  župnikov.  Zopet se je nabralo jako zanimivo  gradivo za zgodovinsko knjigo o delovanju sedanjega grižkega župnika!- Za danes naj se samo omeni  postopanje grižkega župnika pri letošnjem takoime-novanem  izpraševanju,   pri katerem so prejšnji župniki imeli navado govoriti s farani v znamenju krščanske ljubezni.  Sedanji   „dusni   pastir" pa zlorablja to izpraševanje, pri katerem dobijo  ljudje  proti  dobremu plačilu izpovedne listke, s tem,   da jih nadleguje in govori  o  rečeh,  katere ga sploh nič ne tičejo.  Letos je ta bojeviti župnik s svojim mastnim glasom  strastno  hujskal  zoper narodno stranko in ljudem „strogo prepovedal" ćitatati  „slabe liste"   rNarodni list", ..Slovenski Narod"  i.  t.  d., pri katerem hujskanju pa je  moral slišati marsikatero njemu neprijetno besedo. Ljudje,   kateri  se   čim   dalje v tem manjšem številu tega  „ izpraševanj a" udeležujeje, pa pravijo, da jo pri tem župniku   vse   drugače,   nego je bilo poprej in da so se sedanjega nadlegovanja  že popolnoma   naveličali in pri vsaki priliki se sliši ljudski glas : „Resi nas tega „župnika" in daj nam pravega  Kristusovega  naslednika v našo   župnijo,   o   Gospod!" Grižki župnik je brat znanega ricmanjskega eks-župnika Kranciča, kateri je svo-ječasno   —   ko   je   moral zapustiti Ricnianje — pribežal v Griže k svojemu  enakovrednemu  bratu,  pri katerem se je nekaj časa zadržal.
— Zagorje ob Savi. Tukajšnji rokodelci so priredili dne 2. svečana t. L svoj običajni plesni venček, kateri je bil jako dobro obiskan od vseh slojev. Godbo je oskrbel „Zagorski tamburaški zbor", ki je v popolno zadovoljnost sviral do ranega jutra. Dobiček te prireditve se je razdelil tako. da so dobili tamburaši polovico, druga polovica pa je namenjena bodoči tukajšnji obrtni zadrugi, ki se v kratkem osnuje. — Vrlo napredujoči tamburaški zbor priporočamo vsakomur najtopleje. —e—
— Volilno gibanje. V kmetskih občinah Radgona - C murek-Feh-ring kandidira grof Stlirgkh kot agrarec. — Ptujski okrajni sodnik dr. Glas je umaknil svojo kandidaturo v mestni skupini Ptuj Lipnica.
— Postajino poslopje v Slov. Bistrici ob južni železnici je dne 10. februarja zvečer pogorelo. Ogenj je nastal baje v stanovanju postaje-načelnika. Podrobnosti še niso znane.
— Samomor dozdevnega ruskega beguna. V Trstu so prijeli mladega moža, ki je trdil, da je ruski begun Ko so ga hoteli preiskati, je zbežal v bližnjo hišo, odkoder se je kmalu čul strel. Samomorilec si je prestrelil sence in bil na mestu mrtev.
da je bilo vse njegovo iskanje zaman. — Mogoče je samo troje: da je mrtev, da je ranjen in ne more nikamor, ali da je v ječi.
Desantič je zmajal z glavo in tiho rekel:
— Mogoče je še nekaj, svetla vojvodinja, da se je nalašč skril. Danes vam lahko povem, da je imel vedno dvome, če so vaši nameni ž njim pošteni.
— Ti dvomi so mi razumljivi, je rekla Asunta po dolgem molku. Ne zamerim mu tega. In če se je skril, da bi mu ne bilo treba izpolniti dane obljube, je tudi prav. Tako vsaj vem, da nimam od njega ničesar pričakovati.
Poslovila se je na kratko od De-santiča in odšla v kaj uto. A tamkaj ni mogla več premagovati svojih čuvstev.
— O, Andrej, če si živ, Bog ti daj vso srečo, so šepetale njene drhteče ustne. Bil si moje edino upanje; ljubezen bi ti bila dala moč, da bi me rešil. Zdaj sem izgubljena.
Ladja se je zazibala in z razpetimi jadri odplu'a iz pristana na sinje morje, za njo pa je plula jadrenica kapetana Desantiča. (Dalje prih.)
Vlomil je prejšnjo noč v prostore strokovnega društva za kovinske delavce in odnesel 94 K. Našli so pri njem dolg lovski nož, 9 K denarja, delavsko knjižico, glasečo se na ime Patnoj Pinoauser in listek za prosto vožnjo po Južni železnici za mehanika Albina Pietrusinskega.
— Hudodelstvo mm Ulotnt deklici. 11 le t no Marijo K. v Trstu so štirje lopovi napadli in jo posilili. Ker deklice, ki je nesla očetu kosilo, dolgo časa ni bilo domov, šla jo je iskat mati in jo našla na nekem dvorišču nezavestno na tleh. Položaj dekličin je opasen. O napadalcih ni nobenega sledu.
— Na sumu, da je umorila
dva otroka, je bila v Trstu areto-vana Fera Pinti ar. Sodijo, da je nalašč zadušila s plinom osemmesečno deklico in triletnega sina. Pintiar je vdova po nekem delavcu, ki se je ponesrečil vsled predčasne razstreiitve mine pri zgradbi nove železnice.
— Poročil 80 jO včeraj, 11. t. m. na Dunaju znani prirodoslovec g. dr. Franc Me gusar, z gospico Minko Rottovo. Bilo srečno!
— Slovensko akademično društvo „Slovenija" na Dunaju. IV. redni občni zbor ima slovensko akademično društvo „Slovenije" na Dunaju dne 16. svečana 1907. leta ob 1 ,8. uri zvečer v restavraciji rZum griinen Tor". VII. Lerchenfel-derstrasse 14.
— 0 društvu za varstvo avstrijskega vinarstva v Kremsu na Spod. Avstrijskem se nam piše: Poročali ste, da je kranjski deželni odbor naklonil imenovaneaiu društvu 30 K letne podpore. Pri tej priliki se je povedalo, da dobivajo društveni člani brezplačno društveni list. List je pisan seveda nemško in s tem je našim vinorejcem le malo pomagane. Znano pa mi je, daje nazadujem vinarskem shodu ravnatelj W. ponujal glasilo tudi v slovenskem jeziku, ako bi ga slov. člani želeli in zahtevali. A nihče se ni oglasil. Naj bi nam obiskovalci shoda stvar pojasnili.
— „Slovensko omizje11 v Sarajevu je priredilo 8. t. m. pred-pustno veselico, ki je izvrstno uspela in bila zelo živahna. Veselični prostori so bili okusno okrašeni z drape-rijarui in zelenjem. Veselice se je udeležila slovenskaAkolonija in mnogi njeni prijatelji, posebno krasen spol je bil mnogoštevilen. Razpored se je zelo obnesel. Mešani zbor, katerega je izvežbala neumorna gospa dr. Preindlova, zapel je nekaj lepih pes-mij, diletanti pa so kar brilirali v enodejanki rBerite Novice". Palmo je pač odnesel V. Jenič, kot uradnik iz „stare šole", a Častno so rešili svoje vloge tudi gdč. Levstik-Havel-kova in Jeničeva ter inženir Kobler. Takih diletantov pač ni lahko najti. In ples! Kdo bi se mu obranil, ko je bilo toliko dražestnih plesalk elegantnih gospa in ljubkih gospodičen. Mogoče se je kakemu „fantu" kar neumno zazdelo, da bode na pepel-nico zopet vlekel — ploh. In tamkaj v kotu so se po polnoči etablirali narodni pevci in pevke in čulo se je tudi fantovsko ukan je ... In kdaj se je končalo? Nekateri pravijo „pozno", drugi pa „zgodaj"; prav pa imajo oboji.
— Mednarodna panorama na PogaČarjevem trgu nam razkazuje ta teden zgodovinsko važno mesto Granado z Alhambro na Španskem. V Alhambri so dobro ohranjeni dokazi razvite kulture mohame-danskih Mavrov s slovečim „Levjim dvorom". Dobro ohranjena je tudi še mošeja. Znamenito je tudi utrjeno obmorsko mesto C a d i x. Slike so jako nazorne, posebno za srednješolsko mladino. — Prihodnji teden se razstavi: Zanimivosti v Kiavčavu. (Nemško vojaštvo v Tsintavu, Shanghai in Nagasaki.)
— V panorami-kosmorami na Dvorskem trgu pod »Narodno kavarno" so razstavljeni ta teden b er n-ski gorski kraj i, serija, ki je vsled svoje divje romantične lepote vredna vsega priporočila in obiska. Veličastni slapovi, divje grozne skale v oblake štrlečih gora, so privlačna sila za vsakogar. — Prihodnji teden osrednja Amerika.
— Slanikova pojedina s vojaškim koncertom bo jutri zvečer ob osmih v Sehrevevi kolodvorski restavraciji. Dobivale se bodo morske, jezerske in rečne ribe, pripravljen bo pa tudi buffet. Ker so Schreveve slanikove pojedine vobče na dobrem glasu, je pričakovati obilo udeležbe.
— Posledica preobilo zaužitega alkohola- Danes zjutraj so našli mrtvega v hlevu v Metelkovih ulicah št. 4 leta 1875. v Štefanji gori rojenega in v Cerklje pristojnega samskega delavca Petra Kvasa, za katerega je na lice mesta poklicani policijski zdravnik g. dr. Hlner konšta-tovai, da ga je umoril alkohol. Kvas se ga je bil namreč snoči tako nabral, da so ga morali tja prenesti. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. KriStofu.
— V AmorikO sta se hotela včeraj odpeljati, ne da bi bila še ugo-
dila vojaški dolžnosti Fran Mikee in Andrej Bratkovič, oba iz novomeške okolice, pa jima je na južnem kolodvoru službujoči nad stražnik Kršan namero s tem preprečil, da »u je odpeljal v zapor. Oddali so ju sodišču.
— Konj SO je splaill danes dopoldne na Karlovski cesti neki posestnim z dežele. Potrgal je priprego, potem pa prost dirjal do Čednovarjeve gostilne, kjer so ga ustavili, ne da bi »e bila pripetila kaka nesreča.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo * južnega kolodvora v Ameriko 160 Maoedoncev, 40 Slovencev in 36 Hrvatov. V Heb je šlo 25 Hrvatov in 15 Slovencev, v Ino-most je šlo 15, v Meran pa 17 Hrvatov, v Lino pa se je odpeljalo 10 slovenskih rudokopov.
— Izgubljene in najdene reci. Služkinja Amalija Kepčeva je našla svilnato bluzo. — Neka gospodična je izgubila rjavo denarnico, v kateri je imela 14 K denarja.
— Tedenski Iskaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 27. januarja do 2. februarja 1907. Število novorojencev 21 (=28 09%0), mrtvorojenec 1, umrlih 21 (=28 09 W/Oo), med njimi jih je umrlo za jetiko 7, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 13. Med njimi je bilo tujcev 9 (=42-8%), iz zavodov 16 (=76 1%). Za mfekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 3, za uŠenom 2 osebi.
— Jugoslovanske vesti. Nova hrvatska igra. V soboto so v Zagrebu prvič uprizorili izvirno hrvatsko burko „Kdo je mrtev". Napisal jo je igralec G j uro Prej a c. Nova igra je povsem uspela in pri-občujejo hrvatski listi o njej prav laskave ocene. V nedeljo se je pela na hrvatskem odru Albini-Smrekar-Fallerjeva „Parodija Cavallerije ru-sticane " Glasba je sestavljena iz raznih opernih, operetnih, hrvatskih in slovenskih narodnih napevov in popevk. Libreto je napisan v kajkav-ščini. Listi pišejo, da se parodija ni povsem posrečila.
— Nov dramaturg narodnega gledališča v Bel-gradu. Dosedanji dramaturg B r a-n i s 1 a v N u š i ć, priznani srbski pesnik in pisatelj, je odstopil in na njegovo mesto je imenovan dr. Svetislav Štefanovi ć, zdravnik v Jagodini. Stefanović je na glasu kot odličen pesnik in književnik, zlasti pa kot najboljši poznavalec svetske literature in dramske književnosti.
— Zmajevi „G j ulici u ve-oci" v nemškem prevodu. Hrvatska pisateljica KamilaLucerna in srbska pisateljica Milica B o g -danović ste preveli na nemški jezik, „Gjuliće uveoce" slavnega srbskega pesnika Jovana Jovano-vića-Zmaja in jih nameravata v kratkem izdati. Podpore se nadejata od „Matice Srbske" in diugih srbskih književnih društev.
— Tiskovna svoboda na Bolgarskem. Proti knezu Ferdinandu je jelo na Bolgarskem silno vreti in ni izključeno, da bi ga ne zadela ista usoda kakor njegovega prednika Aleksandra Battenberškega. Knez se skuša obdržati na površju samo še z nasilnimi sredstvi in se poslužuje v to svoje vlade, ki se mu slepo pokori v vsem, karkoli zaukaže. Nedavno tega je vlada predložila sobranju nov zakon, po katerem se drakonsko kaznuje razžaljenje kneza. Zakon je veČina sprejela in je stopil takoj v veljavo, pretekli teden sta pa že sedela dva bolgarska urednika na zatožni klopi radi razžaljenja veličanstva, in sicer odgovorni urednik „Dena" in odgovorni urednik „Balkanske Tribune". Prvi je bil obsojen v lletno ječo in denarno globo 2000 levov, drugi pa v dveletno ječo in denarno globo 5000 levov. Takšno tiranstvo bo pač samo pospešilo Koburžanov pad.
* Najnovejše novice. 40.000
kron je poneveril blagajnik ogrske gospodarske banke AL Bakonv ter pobegnil.
— Nesreča na železnici. Pri dunajskem Novem mestu je vlak povozil voz komisarja Engla ter sta bila Kugel in njegova žena ubita.
— Pomanjkanje premoga v Gornji Italiji je Čimdaljevečje. Zadnje dni so morale zaradi tega ustaviti delo razne tovarne v Novari, Verteliju in Alesandriji.
— Nemška princezinja Viktorija Lujiza je povozila nekega dečka v Berolinn. Deček je hudo ranjen.
— Smrt za Šport. Sin londonskega milijonarja Armitaga, ki se je za sport učil za železniškega kurjača, je bil pri trčenju dveh vlakov ubit.
— Petnajst volkov je napadlo na lovu blizu Kološvara stavb-nika Novotnega. Volkovi so oba psa raztrgali, a Novotnv je zveri odganjal s streli, dokler mu niso prišli na pomoč.
* Lastni kovčeg ukradel. V pariškem  „Matinu"   pripoveduje neki
potni agent nastopno smešno dogodbo: „PaČ smem trditi, da sem polten človek. In vendar sem dne 17. oktobra 1906 ukral kovčeg. Tega dne sem ob 9. in pol uri dospel na eden največjih pariških kolodvore v. Podal sem se v dvorano za prtljago, da mi izroče moj kovčeg. Dvorana je bilaprazua. Izročil sem nekemu uradniku svoj list o prtljagi. Pokazal mi je z roko na malo okence. „Svoj kovčeg bi rad," sem rekel zelo vljudno. „Počakati morate še deset minut," mi je odgovoril uradnik. Slednjič je priropotal po dvorani mal voz, na katerem se je nahajal tudi moj kovčeg. Podal sem možu svoj listek. „Stvar me ne briga," je rekel, „ počakaj te še deset minut." Ko je minulo 20 minut, sem zgrabil svoj kovčeg, stavil ga na ramo ter urno Šel proti izhodu. Prihodnjega dne sem se podal v urad, kjer sem pokazal svoj list o prtljagi, zbralo se je hitro celo krdelo uradnikov, ki so postali kar nervozni. Začeli so iskati, pregledavati, zapisovati, brzojaviti na različne postaje, ki so tudi od svoje strani pričele na vse strani preiskovati. To iskanje mojega kovčega je trajalo tri mesece. Tri mesece sem užival sladko osveto. Končno sem prejel pismo, v katerem mi je železniška uprava naznanila, da se je moj kovčeg izgubil in da me bodo oškodovali. Tedaj pa nisem hotel dalje uganjati burke ter sem naznanil načelniku reklamacijskega urada da ni bilo v mojem kovčegu drugega nego glava, ki so jo, kakor se zdi, izgubile naše železniške uprave."
* Gledališke plače. Neki francoski list poroča zanimive stvari o vedno naraščajočih plačah, ki jih imajo gledališčni junaki in junakinje. Kaj je 600 livrov, ki jih je v 18. stoletju dobivala na leto glasovita umetnica Quimard, nasproti tisočem, ki jih dobivajo dandanes nekateri veliki umetniki na dan. Šele početkom 19. stoletja so pričeli za posebne korifeje plačevati tudi izredne honorarje. Na pariški veliki operi je dobivala pevka Taglioni 36 000 frankov, Fanny Elsler 46 000 frankov, Carlota Grisi 42.000 in Rosati 60.000 frankov. Moški pevci so bili plačani še dražje nego ženske. Levasseur je dobival 45.000 frankov, Baroilhet 60 000, Duprez 70.000 frankov. V najlepši dobi drugega francoskega cesarstva so plače še bolj po-rastle. Sofija Crupelli je dobivala 100 C00 frankov, Stolz 42 000, Flacon 50 000, Daxus Gras 45.000 frankov. Največje honorarje na Veliki pariški Operi je dobivala pevka Nandin, namreč 110.000 frankov, Faure 90 000, Guevmard in Marie Sasse so prejemale po 72.000 in 60 000 frankov. Koncem 19. stoletja so pa gaze na francoski veliki operi še bolj narasle. Bariton Lassalle je dobival 11.000 frankov na mesec, Jean de Resske 6000, njegov brat Edvard 5000 in gospa Richard 5000 frankov, Tenor Escalais je prejemal na leto 145.000 in tenor Alvarez nad 100.000 frankov.
* Čudni klub. Vsakdo je že slišal o klubu samomoricev, kjer se je moral vsak Član zavezati, da si prostovoljno konča življenje. Dan samomora si je smel vsak sam določiti. Sedaj ima ta čudni klub samo še enega člana, vsi drugi so že storili svojo dolžnost. V Londonu je klub, v katerega morejo vstopiti le take osebe, ki so bile že operirane na slepem črevesu Klub ima lepe prostore, a svoje premoženje daje za znanstveno preiskovanje te bolezni. V Filadelhji je bil nekaj Časa klub grbavih, a se ni dolgo držal, ker grbavi menda nimajo smisla za solidarnost. Tudi klub enorokih na Dunaju ni imel boljše usode. V New Yorku se je lani osnoval klub prijateljev slonov; istotam imajo tudi klub prijateljev kač. V Zedinjenih državah imajo ligo proti poljubovanju, v Portuglu pa klub proti podajanju rok. V New Yorku je ustanovil milijonar Birson klub ločenih žen. V Braziliji imajo klub za take ženske, ki so že četrtič vdove. V Londonu je klub odpuščenih kaznencev. Za klub se zelo zanima policija.
* Žene — občinski poglavarji. Angležinja Ema Sheppard je šla z ekspedicijo v južno Dakoto, da ustanovi šolo. Prišla je v vas Florence, toda ni našla ne ene ženske ali otroka. S šolo seveda ni bilo nič, toda znala je izvrstno kuhati ter je otvorila mesto šole — restavracijo. In vsi moški so hiteli v njeno restavracijo ter si je kmalu nabrala lepo premoženje. Kmalu so jo izbrali za svojega poglavarja in vsi so jo lepo slušali ter se pokorili njenim odredbam. Sedaj se je omožila z nekim mehanikom, a ostane na krmilu občinske uprave. — V Beatti (Kasan) je načelnica občinske uprave gdč. Tottan, a blagajništvo ima gdč. Neil. Tudi ostale službe pri občini imajo ženske, le policaji.so moški.
* Zašito srce* Zelo zanimivo operacijo je izvršil v Devinu na Nemškem profesor Wendel. Neki hlapec je bil sunjen z nožem v srce. Uro
Sozneje je prišel k njemu prof. Wen-el s svojim strežajem. Takoj je ranjenca narkotiziral, mu odstranil pri
rebrih hrustanec ter prišel do srca, iz katerega je curljala kri. Prerezana je bila neka žila. S posebno snažno rokavico je zdravnik prijel srce, ki je močno utripalo. Hitro je srce zašil ter ga položil nazaj na njegovo mesto. Takoj se je opazilo zopetno delovanje srca. Operacija je trajala 50 minut. Drugi dan so mogli operiranega že prepeljati na kliniko, in v dveh mesecih je vkljub raznim komplikacijam zapustil kliniko ter zopet nastopil svojo službo.
* Kako dolgi bi zrastli nokti.
Neki angleški časopis je rešil to važno nalogo. Noht na roki zraste pri nor-razvitem človeku v leta za 1 in pol palca, Pri 70ietnem možu se sme računati, da si je v svoje nohte pore-zal 186krat v vsem življenju Ako pa bi tega ne storil, nosil bi 77 in pol čevlja dolge nohte.
Telefonska in brzojavna poroma.
Dunaj 12 februarja Danes razglašeni cesarski patent sklicuje štajerski in moravski deželni zbor na dan 25 t. m
Dunaj 12. februarja. Cesar pojde sredi meseca marca na Kap Martin.
Dunaj 12. februarja. Luegerju je danes zopet Drav slabo
Dunaj 12. februarja. V Badnu je umrl fml. Josip Netušil.
Sofija 12 februarja. Opoz cija j s zače^ ve'iko agitacijo proti vladi Za nedeljo so napovedani javni shodi in vlada se boji nemirov in izgreiov
Petrograd 12. f-bruarja. So cialni revolucijcnarci razglašaj j, da je umeril geoerala Pavlova nekdanji  pomorščak  Nikolaj Je goreč, ki je bi eden pro/zroci tel je v vstaje v Kronstadtu
Petrograd 12. februarja. V stanovanju grofi \V i t te j a so v peči našli sooči peklenski stroj, ki* je bil nastavljen tako, da bi bd danes zjutraj eksplodiral
London 12. fjbruarja Nem ški kancelar koez Biilow j3 rekel žurnilistu Staadu, da žele cesar Viljem, vsi generali in državniki ohraniti mir, le žarnalisti da ščuJ3Jo na vojno. Izrazi je blago željo, da bi smel obesiti 12 najvplivnejših žurnalistov, med njimi urednika „Kolniscbe Zeitung" in „Times".
Gospodarstvo.
— Pozeba trt. Na razna vprašanja javim, da januarski mraz ni napravil pri nas nikake škode, pač pa na Nižje Avstrijskem. GJavna očesca ter nepopolnoma dozoreli les je tam tako pozebel, da si morajo sedaj nabaviti v južnih krajih potrebnih cepičev za zimsko cepljenje. V ta namen rabijo 3—4 milijone po 1 m dolgih rezanic (ključev) žlahtnih trt, in sicer naslednjih vrst: rizling, silvanec, beli burgundec, žlahtnina (Spanjolj, muškatelec, veltlinec, tra-minec, rulandec, modra frankinja in portugalka. Od nižjeavstrijskega dež. odbora odposlana deželnokulturni referent g. Maver in vinarski ravnatelj g, Reckendorfer sta že potovala po štajerskem, Kranjskem (v nedeljo) in Goriškem radi nabave navedene množine cepičev. Kdor ima kaj gorenjih vrst naprodaj, naj to pismeno sporoči deželnemu odboru kranjskemu, ali pa ustno naravnost podpisanemu v deželnem dvorcu. Odpošiljalo se bo koj prihodnji mesec, ko postane bolj gorko. Cepiči ne smejo biti pomešani, marveč natančno sortirani.
Pr. Gombač.
— Odločba glede igaloib priprav, ki imajo dve zvezni cevi. C. kr. finančno ministrstvo je z odlokom z dne 5. februarja 1907. št. 9029 določilo, da je kakovost hladilne priprave pri žgalnih aparatih najenostavnejše konstrukcije, kakor so na Kranjskem v navadi brezpomembna za določitev dnevne storilne zmožnosti po § 38. zakona o davku na žganje. Vsled tega se smejo take žgalne priprave, če imajo tudi dve zvezni cevi med kapo in hladilnikom, porabljati nadalje za koho žganja, ne da bi bilo treba zaradi tega imeti kontrolni aparat ali pa nabiralnik za merjenje žganja.
Foulard-svila
po 65 kr do gl. 3 70 meter za bluze in
obleke. Franko in aearlnjena se pošilja na dom. Bogata izbere vzorcev ae pošlje s prvo poŠto Tovarna mm svila H en neb erg, Z&rleh. 2 107—1
v X  Se doti povsod!
j
neobhodno potrebno zobno Creme
vzdržuje zobe cisie, bele in zdrave.
Umrl? »jo i uuhljan*.
Dne 9. februarja: Avgust PavŠek, delav., 52 let, Ambrožev trg 2, pljučnica. - Matilda Škof, zasebnica, 23 let, Kongresni trg 15, srčna hiba. — Štefan Škof, delavec, 70 let, Radeckega cesta  11, ostarelost.
Dne 11. fenruarja: Avgust Narobe, delavčev sin, 6 dni, Zaloška cesta 13, božjast.
V deželni bolnici: Dne 9. februarja:  Viktorija  Novak, delavčeva hči, 2 leti, pljučnica.      Helena Mi-helič, delavka, 73 let, ostarelost. Martin Kramar, gostač, 63 let, jetika.
Dne 10 februarja: Janez Pavlic, dninar, 86 let, ostarelost. I— Walburga \Veisinger, gostija, 31 let, jetika.
MetGorolo$lčno poročilo.
ViainH nad morjem 06'2   Sreduji eračui  tlak  73« 0 mm.
a ee >o s> p-so	Čas opazo vanj a	Stanje barometra V 1U1U	2 'O x o. > S fi 1> != :	Vetrovi	Nebo
11.	3. v	?35 4	- 68!	sr. jvzh.	oblačno
12.	7. zj.	736 5	-60 1	si. jvzh.	ohlačno
	i. pop.	734 6	—t s	gsl. jvzh.	oblačno
Srednja včerajšnja temperatura: — 3*8° nor-male: -   —0*6*.       Padavina v mm 0*2.
Bolniška blagajna mojstrov v Ljubi ani naznanja žalostno vest, da je nje mnogoletni član, gospod
Gabrijel Ozelj
tapetarski mojster
danes, dne 11. t. m. ob 3 412. uri ponoči, v 46. letu starosti, po kratki mučni bolezni mirno v Gcspodu zaspal. 527 Pogreb bode v sredo, dne 13. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. 9, na tukajšnjo pokopališče k Sv.' Križu.
V Ljubljani, dne 11. febr. 1907.
*^v.-"*:>5^T- *t?£ •:-, t%*g*f?j« ;-^rr~,;
Zahvala.
Za nam povodom bridke izgube našega iskreno ljubljenega soproga, oz. očeta, gospoda
Frana Ahčina
izražena sožalja ter mnogobrojno spremstvo nepozabnega pokojnika k večnemu počitka se vsem najtopleje zahvaljujemo
Posebno  hvalo izrekamo gospodu nadzorniku ter ijegovim kolegom.
Ljubljana, dne 12 februarja 1907.
626 Žalujoči ostali.
mm
F
samska, poštena, snažna, zadostno zmožna nemščine, se išče za dopoldne.
VpraSuie naj se »amo od 1.—2. pop. V WolfOvih ulicah Št, 1, II. nadstr. vrata III. desno. 523
Korektor
vešč slovenskega in nerr&kega jezika, 86 takoj sprejme. Tiskarji imajo prednost. £25 l
Ponudbe rta „Učit. tiskarno" v
Ljubljani.
Trije marljivi dečki se smejmo n
vajence
pri večji črevliarski obr<i. Dečki, ki hi ne radi sii uč»t naj pišejo r>a Jožefa Streicher v Lonca (Deutsch-Lands-berg na Štajerskem. 412 5
Mcai aavirovaaja Itovaafcaft iiv-taata po Hlfano-mtaojlla kotavinaeOah
po4 tak« mgodmtni pogoji, ko aobeoa draga.  mavarovAlaiem   Zlasti j« ugodno
lavarovaoje  na  došivetje in imrt 1 lnaDjšajooimi tt vplačili.
Vaak Slan ima po  pretoku petin pravico do dividende.
lat
AVIJA*'
- - - - viijamno -avarovilna bank a v Pragi. • ■ • • Ra*. fondi: 34,788.637-76 K. IzpUćane odškodnine in kapitalije 67.176.383*76 K.
Po veiikosti civugti vzaiem ta z* v;*i *•> ualoiia uu e države
s * a**- a*, t niu>   «■■**!»«».. m «»«•«* df to ut>ttti<».
V s« p- ;^s»:U (U)«:
Beneralci zastop v Ljubli&ni,        m*-* me »o v baucnej niti
%•    4JLn ■- v Jfc.p» a*.     ti&U    o* 11 črtal*    A*t«»-w» ICSS«
aUa*aUJ|
/.»»»ruj«  poilopja ta prantftataa prati potarniiB   ikodam  po naj nitjih
Škode o«o1aJe takoj fa najkvlastnej«. Ušiva    najboljii   alovoa, koder poeloje.
Dovoljuje   is  eistega dobitka podpore   v    narodne ia
Stenografije
se telita učiti dve   g spodičnL
% Kdor hi hote! p< dučt*v>t» naj posije p oudhv pod „stenografij«"
na iijirjivu. „Slov. Nanula*4. ->?o -%
Zaradi selitve se proda!
pohištvo
malo rabljeno in za celo sobo. Ogleda
se lahko vsak dan od 12.—V, 2. ure dop. in od 6.-7. ure popoldne In ob nedeljah dopol., na Opekarski
cesti st. 10, I. nadstr. 4*6-a
Ponudeb na lesno ofille
(kuhano ali retortno)
za celoletno dodaoanle prosi
Josip Pollak
veletrgovina z ogljem v Pragi, Jindrišska uL 18.
**»    *jm.   *J» «^» i4>     l*« fc*.   fJjU «#«
vajene    konfekcije,    spr«|ine takoj
Franc Sitar 622
v Lfubljani, Kolodvorske uL 35.
Oospoake ulice it 6
posredovalnico za službe In stanovanja
IO hlapcev
vajenih pri tagi, ki znajo voziti les, sa Hrvaško. Oženjeni lutalo prednost Plačilo mesečno 80 K, les In stanovenje zastonj. Potnina
tu   j. Nu s t p lr>. marca. FOl-2
Zlata svetinja
Berolin, Pariz, Rim iid.
Naiboliae koun. čistilo u iobe
Izdeluje:
0. Se y dl
Stritarjevo uiicd 7.
I
Razpis službe dežel, cestarja
O kraj ui cestni odbor v Kamuikn razpisuje službo deželnega cestarja na deželni cesti Trzin-Mengeft-Kamnik z mesečno plačo 36 K.
Prusiici za t<> službo  morajo hiti:
1. brezmadežnega vedenja, 4Si)_a
2. krepkega telesa in ne nad 40 let srari,
3. prednost imajo doslažem vojaki, kateri imajo v deželi kranjski domovioiiko pravico, ter znaj«* slovensko pisati in br&ri (v*aj toliki*, da zapisujejo delavce in kar je še neobhodno potrebno).
Prošnje je vložiti na deželni odbor do 20. februarja t. L
Okrajni cestni odoor v Kamsiku,
dne 6. februarja 1907.
Načelnik: Jos. Močnik.
m Grand hotel M\WM
|fa pepslnično sredo
, Vabilo
oMnemii zboru
Posojilnic«* za sod. rkraj Veli kohš ki ter okolico
registr. zadruga z neom, zavezo
hiiter  ne b"d<^ vrs»l
u nedeljo, 24. februarja 1907
ob 3. uri popoldne
v posojitnitftih prostorih.
Dnevni red:
1. Poročilo   načelstva in potrjen je let
nega računa.
2. Razdelite/ čistega d.bička.
3. Voiitev načeistva in nadzorstva.
4. Slučajnosti. 518
K obilni udeležbi vljudno vabi
načelstvo.
Najvišja odlika na medna« rodni razstavi v Milanu 1906 (avstr. juror.)
primarij d< brodelne^a zavoda v Trstu, izjavlja, da je spoznal, da ob obolelosti želodca in Čreves točno in hitro deluje
V
ze
Mt
Bogat in raznovrsten bufet raznih rib in deli-kates. sestavljen cd gospe ravnateljeve GRA-
NIGGOVE. M_t
Začetek ob sedmih zvečer. Vstop prost.
!! Največji uspeh novega časa !!
jo znamonlti
3678-19
"(S SI 6*0?*
Vpisana varstvena snamks
Daje bleščeče belo perilo popolnoma brez duha in 3 varuje platnino izredno. Rabi se brez mila, sode ali drugih pridatkov. Pristen samo v originalnih zavitkih z gorenjo varstveno znamko.
Zatitek z 250 grami 16 vinarjev „    s 500   „  30 „ „    z   1 Ulo   56 „ Noben zavitek brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek in ste z njim v nevarnosti, da si pokvarite perilo.
Dobiva še v vseh dro-gerijah in prodajalnah s kolonijalnim blagom in milom.
Na debelo:
L. Minlos,
Dnnai I., Molkerbastei 3.
(tudi odvajalna) lekarna rj a
Piccolija v Ljubljani
na Dunajski cesti. Steklenlčica 20 vinarjev.
12 stekleničic z zavojem vred 2 TO K 24 „ it       n 5 12 „
70 n ,     14.— „
poštni z.ivitek.        III 4354—3
Službo hišnika
Želi dobiti zakoDski  par brez: otrok.
Ponudbe se proRi na upravu. .Slov. Naroda" pod „hisnik". hOn—2
Stavnemu občinstvu naznanjam, da sem se Dreselil 3 dolenjske cesie 5!3 2
no 5^« petra nejip 53-
Gregor Jien/(o
čevljarski mojster v Ljubljani.
g ui oame
lahko ob lahkem delo zaslužijo mnogo denarja. 448—3 Predstaviti se je od 9—12 in od 3-6 v Ljubljani, y Vegovih ulicah &im 6; prilično levo.
Ustanovljeno tata 1642.
1HAFISOM IN QRBOV   > j« BRATA EBERL I 1/ lRf lnNn Miklošičeva cesta št. 6. m* UUBUMHM, |griške u(ke 5t 6 _
Telefon št. 154. - fl}/
Ceno in pristno
istrilansko vino
iz    prve   roke   prodaja Sebastijan Luk, trgovec v Kringfi,  poŠta Tinjan (Autignana) pri Pazinu v Istri.
Vino pošilja v sodih po ne manj kot 56 litrov za gotov denar ali s povzetjem, franko železniška postaja Sv. Petar v Šumi (S. Pietro in Selve). Pošlje rad tudi vzorce. 272-4
Naznanilo.
Na zemljišču Irlovec" poleg nove pek vojašnice
SO
zemljišča G. AuerJevih dedičev
parcelirana in na prodaj.
Poizvedbe v pivovarniški pisarni VVoliove nliee št. 12 in pri J. N. Plautzu, Rimska cesta št. 24. 4106-6
Kolodvorska restavracija.
Jfa pepelnično sredo
vojaški koncert
_ 2 veliko —
pojedino $lani\ou
največjo izbiro morskih, jezernih in rečnih rib/Nastavljen bo plzenj-ski  pravir,  Beinlnghausovo marčno pivo in Bock-pivo.  Vino s Trike gore, belo in rdeče iz prostije novomeške. Strassbo vino iz vinogradov bratov Kleinoscheg. Scbmitzberger iz Slov. Bistrice.
Kakor vsako leto velik buffet.
Vstopnina 60 vi a Josip Schreyt
kolodvorski reatavrater.
Z&četek ob osmih
Za obilni obisk se vljudno priporoča
659—1
Prvo domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12
Ustanovljena leta 1854.
priporoča slavnemu občinstu in HpoStovaniin gostilničarjem svoje ^gmW izborno
4012 4t
Številka telefona 210.
marčno pivo v sodcih in steklenicah.
Izdajatelj in) odgovorni urednik: Rasto P u a t o *■ i o in s e k.
Lastnina in tisk n Nar o dne tiakame"